ŠTAJERSKI GOSPO Erscheint Jede« Samstag - Verlag u. Schriitleltung: Marburg (Drau). Badgasse S - Rul 25-67 - Bezugspreis«: In der Ostmark, vierteljähr. BMIM einschl. 9 Rpf Postgebühr; im Altreich: RM i.20 einschl. 9 Bpf Postgebühr, zuzttglich 18 Rpt Zustellgebühr — Postscheckkonto Wien Nr. 550.il Mr. 2 . IV. Jahrgang Marburg a. d- Drau, Samstag, 15. |anuar 1944 Einzelpreis 10 Rpl Ugibanj a o drugi trositi" Angleži bi se radi izognili merjenju sil z Nemčijo na celini — Špekulacija z živčno vojno potom letalskega terorja — Tudi vprašanje trenutka invazije jim prizadeva velike skrbi — Nemčija je pripravljena na vse! Kakor znano, je Stalin na konferenci v Teheranu zahteval otvoritev takozvane »druge fronte«, ker je Moskva že preje v številnih oblikah izjavila, da »polžje ofenzive« v Južni Italiji nikakor ne smatra kot razbre-.menitev sovjetskih vojaških prizadevanj in naporov. Churchill in Roosevelt sta vgrizni-la v kislo jabolko sovjetske zahteve in tako ni nič čudnega, da so se v zadnjem času pomnožila v sovražnem taboru ugibanja o tem, kje neki in kedaj bodo Anglo-Amerikanci izvršili svojo teheransko obljubo na evropski celini. Ugibanja o takozvani drugi fronti so stvar sovražnega tabora. Nemci si o tem ne belijo glav, ker vedo, da bodo Anglosasi poraženi, čim se pojavijo na celini. Izven dvoma je nadalje, da bo sovražni poraz tem večji, čim večji bo obseg napada na celino. Anglosasi pa tičijo še v drugih škripcih. Možno je tudi, da napada — vsaj zaenkrat — ne bodo tvegali. V tem slučaju so prelomili svojo besedo napram zavezniku, ki se bori težko v lastni deželi in ki mimo tega nosi zvrhano breme celokupnega vojskovanja. Če Anglosasi torej kmalu ne pridejo s svojo drugo fronto, so povzročitelji velike vojaške nevarnosti za ves sovražni tabor : zgodi se namreč lahko, da njihov zaveznik na vzhodu ne bo več vzdržal težine dosedanjih vojaških naporov. Anglo-Amerikanci so se v Teheranu odločili za skok v negotovost. Riskirati ga morajo — tako ali tako. V trenutku, ko je imel Stalin zagotovilo obeh zaveznikov, si je oddahnil, kajti sedaj ju ima v pasti lastne obljube. Angleško in ameriško javno mnenje je vsled tega prisiljeno, baviti se z izgledi vojskovanja na celini. Demokratični ustroj anglo-ameriškega tiska ima za nas pri tem svoje prednosti, saj je anglosaški tisk zble-betal že marsikatero vojaško tajnost, na vsak način pa nudi ta tisk zelo dober vpogled v njihove načrte. V Angliji je zlasti vojaški v kritik Lidell Hart eden izmed tistih činite-ljev, ki mu angleško javno mnenje pripisuje velik vpogled v vsakokratni vojaški položaj. Te dni je Lidell Hart s svojim prispevkom o drugi fronti oblil angleško javno mnenje z zelo mrzlo prho. V svojem komentarju je dejal Lidell Hart, da angleško javno mnenje ne sme graditi svojih upov glede druge fronte zgolj na vojaške činitelje. Kljub gmotnim sredstvom, s katerimi razpolagajo Ameri-kanci, je po njegovem mnenju vojaška nadrejenost Nemcev izven debate. Amerika in Anglija od druge fronte nimata pričakovati PK.-Kriegsher Waske-A.tl.-Sch. Im Schneesturm. Eine bespannt* Artillerieabteilung auf dem Marsch durch die verschneiten Paßhöhen Dal- mati ens. hitrih in odločilnih uspehov. Anglija in Amerika morata v prvi vrsti premagati največjo zapreko: priti morata šele na celino. Kljub izkušnjam v Južni Italiji pa po mnenju Lidell Hart-a danes ni možno nikako prerokovanje. Pri eventualnem napadu na Evropo pa nikakor ni izključeno, da se bodo anglo-ameriške armade izčrpale, in sicer kljub teoriji o čisti materijalni bitki, ki je v anglosaških deželah predmet navdušenja. Možnost odločitve v letu 1944 zavisi po mnenju citiranega Angleža od duhovnih činiteljev, in sicer v večji meri kot se je v zadnjem času domnevalo. Glavno vprašanje je vedno še to-le: Kako pripraviti nemški narod do tega, da bi opustil svoj dominanten vojaški položaj v Evropi, preden bi bili Anglosasi pri-siljeni, izvojevati meter za metrom evropskega ozemlja tako, kakor se to dogaja v Južni Italiji. Za odnos sovražnega tabora do invazij-kih načrtov je vsekakor značilno, da je stopilo obdelovanje živcev nemškega naroda v ospredje vseh ugibanj. Sovražno pričakovanje, da bodo nemški narod in njegov odnor zlomili z bombardiranjem civilnega prebivalstva, je bilo v Teheranu odločilno pri obljubi glede druge fronte. Dolgo se je Churchill otepal grozne misli, da bo moral žrtvovati angleško kri na celini. Toda ura odločitve v tej vojni se bliža svojemu koncu, pa tudi šie-denje z dragoceno angleško krvjo se nagib-lje h kraju. Dopisniki švedskih listov poročajo, da so postali v angleških vojaških krogih silno zamišljeni z ozirom na dejstvo, da nima Anglija — prvič v svoji moderni zgodovini —• nikjer prijateljske obale, kjer bi se lahko angleške divizije izkrca vale brez večje nevarnosti. Kamorkoli roma pogled Anglosasov na obalo kontinenta: povsod zadeva na jekleno nemško utrdbo, ki pričakuje invazorje s smrtonosnim ognjem iz vseh kalibrov. Ahglo-sasi se dobro zavedajo težav, ki so zvezane s skokom na evropsko celino. Kljub slabim izkušnjam v Južni Italiji iščejo radi tega možnost, udariti Nemčijo ali iz boka ali na celo v hrbet. Toda stvar ni tako enostavna, kajti na Balkanu — Churchill se še vedno igra na tihem z načrtom solunskega vdora — je velika nevarnost križanja anglosaških in sovjetskih interesov. Sicer pa je Nemčija tudi na Balkanu podvzela svoje ukrepe, in to kljub italijanskemu izdajstvu. Churchillu in Rooseveltu grozi za slučaj, da ne bi hotela riskirati velikega frontalnega napada na za-padu, nevarnost razblinjenia anglo-ameriških vojaških sil. Tako razblinjenje pa bi silno zmanjšalo šanse sovražnika. Invazijskemu na- Z istim korakom v novo leto Btindesfiihrer Steindl je dal voditeljem Spodnje Štajerske smernice delovanja v 1.1944 V soboto, dne 8. februarja, so se zbrali voditelji spodnještajerskega političnega delovanja v Marburgu k velikemu apelu, na katerem je bila podana deloma bilanca prejšnjega leta, deloma pa so-sprejeli iz ust Bun-desführerja Franz Šteindl-a parole za novo leto 1944. Apelu, katerega so se udeležili zastopniki organizacije Steirischer Heimatbund, vojske, države in gospodarstva," je prisostvoval tudi Regierungspräsident dr. Miiller-Haccius. Velika dvorana Heimatbunda, ki je nosila na čelu napis »Gläubige Herzen und schaffende Hände garantieren den Sieg!«, je bila napolnjena do poslednjega kotička. Prišli so možje in žene iz cele Spodnještajerske, da bi slišali parole Bundesführer ja in da bi tako črpali moči- za nove naloge, ki' jih imajo izpolnjevati na svojih vodilnih mestih. • Ko so Bundesführer Steindl, Regierungspräsident dr. Müller-Haccius, Stand^tälte-ster Oberst Westphal in Ritterkreuzträger Oberst Treck zavzeli svoja mesta, je sledilo vkorakanje zastav Deutsche Jugend in posameznih Ortsgrupp. Zastavonoše so se postavili s svojimi zastavami v polkrogu okrog govorniške tribune. Nato je orkester mestnega gledališča pod taktirko opernega ravnatelja Dietla zaigral svečano godbo iz Wagnerjeve opere »Rienzi«. Ko so izzveneli poslednji akordi, je pozdravil Führungsamtsleiter Braumüller vse navzoče ter jih pozval, naj z enominutnim molkom počastijo spomin na smrtne žrtve, ki jih je zahteval letalski napad na Marburg. Zastave so se poklonile v tih pozdrav, počaščujoč tako prve spodnještajerske žrtve letalskega vojskovanja. Po uvodnih besedah, da bo Spodnja štajerska tudi v novem letu do zadnjega izpolnjevala svojo dolžnost, je povzel Bundesfiihrer besedo. Bundesfiihrer Steindl je podal v svojih izčrpnih izvajanjih pregledno sliko vojnega dogajanja od 1. 1939 do danes ter je oznanil voditeljstvu politične parole za 1. 1944. Podčrtal je zlasti jakost vere, ki mora danes napolnjevati slehernega nemškega človeka, ako hoče zadostiti vsem postavljenim nalogam ter se tako izkazati pred narodom. Bundesfiihrer se je nato bavil s posameznimi nalogami na Spodnjem Štajerskem ter je povdaril, da sta vojna in meja tista činite-lja, ki odločata o delu v tej deželi. Bundesfiihrer je zavzel stališče do cele vrste notranjih vprašanj, nato pa je nanizal probleme obrambe domovine in omenil pri tem že pod-vzete ukrepe. Na koncu svojih izvajanj se je Bundesfiihrer zahvalil vsem, ki so prispevali po svojih močeh k obnovi Spodnje Štajerske. Predvsem pa je veljala njegova zahvala spodnještajerskim delavcem in kmetom, ki so sijajno prestali preizkušnje preteklega leta. Na koncu je pozval ves voditeljski korpus, naj stori tudi v novem letu vse, da bo tako prispeval k dosegi našega največjega cilja: zmagi. Velik apel je izzvenel ▼ počastitvi FOhrer-ja in s odpevanjem himne. Spodnještajerskim voditeljem pa je dal novih moči, nove vere in tudi nova povelja za korakanje ▼ nemško bodočnost Mrtvim čast, živim dolžnost! Slovesna pogrebna svečanost za žrtve zahrbtnega letalskega napada na Marburg — Fiihrerjev venec na grobovih žrtev Gauleiterjeve poslovilne besede V predpoldanskih urah dne T. januarja so izvedli anglo-ameriški bombniki napad na mestno področje Marburga. Zadetih je bilo več stanovanjskih hiš. Po dotedanjih ugotovitvah je bilo obžalovati 49 smrtnih žrtev. Preko tega je bilo po dotedanjih ugotovitvah ranjenih 70 sonarodnjakov. Uvedeni so bili takoj oskrbovalni ukrepi. črtu Anglo-Amerikancev manjka predvsem gotovost, da bodo v slučaju velikega navala izdajalci in dezerterji v sami evropski trdnjavi dvignili belo zastavo in pomagali napadalcem pri končnem obračunu. Anglo-Amerikanci riskirajo torej vse. Ako se jim pa invazija ponesreči že v prvem navalu, bo reakcija v njihovih deželah uničujoča. V ugibanjih o drugi fronti pa igra baha-rija v sovražnem taboru tudi nemalo vlogo. Tako v Angliji kakor tudi v Zedinjenih državah iznašajo že sedaj bahave številke o tem, kdo neki bo več prispeval k invaziji. Podoba je, da se hočeta Anglija in Amerika — vsaka na svoj način — prilizovati Stalinu, ki je postal nekak polbog anglosaške javnosti. Z ozirom na težko krvavenje sovjetov na vzhodni fronti se pojavlja tako v Ameriki kakor tudi v Zedinjenih državah zahteva, da morata obe sili vreči enako velike sile na tehtnico vojaških prizadevanj in naporov. To pa brez ozira na riziko, ker bi sicer sovjetska Unija dobila v sovražni koaliciji absolutno premoč v določanju in oblikovanju bodočnosti. V Ameriki so prehitro izblebetali, da bodo baje prispevali tri četrtine potrebnega vojaštva za invazijo v Evropi. Vsled takega širokoustenja sta nato izdala šefa ameriške vojske in mornarice skupno izjavo, da je natančno razmerje angleških in ameriških vojnih sil, potrebnih za invazijo, vojaška tajnost. S sumljivo vnemo se nadalje ugotavlja, da ni bilo nikakih sporov med angleškimi in ameriškimi vojaškimi činitelji glede omenjenega razmerja. Obe sili — tako so hiteli i*ipvljati v Washinstonu — bosta izvedli napad »z vsemi razpoložljivimi silami" Vprašanje načina napada na Evropo zavzema v ugibanjih o drugi fronti prav tako važno mesto. Vodilni angleški vojaški krogi so sedaj že mnenja, d^ Nemčije ni mogoče poraziti zgolj s terorističnim bombardiranjem iz zraka. Pričakovati bi bilo tedaj, da bodo formirali neke vrste ekspedicijsko vojsko anglo-ameriškega letalstva, sestavljeno iz vseh razpoložljivih tipov. Največjo preglavico pa jim dela vprašanje časa ali trenutka invazije. Amerikanska bahava prorokovanja o »velikih operacijah tekom prihodnjih 90 dni« so sprejeli v Londonu s hladnimi pridržki. Proti ameriškemu pričakovanju govorijo angleške izkušnje z vremenom v Kanalu. To vreme je namreč v prvih mesecih vsakega leta večinoma zelo burno. Ce hočejo torej Angleži izpolniti svojo v Teherano dano obljubo in vzporediti invazijo vsaj deloma tudi z boljševiško zimsko ofenzivo, bi se morala invazija po švedskih poročilih iz Londona pričeti že v februarju, kajti meseca marca se prične v Sovjetiji že zopet taliti. Boljše-viki so s svojo zahtevo po drugi fronti spravili Anglosase v veliko zadrego. Nemčija je storila vse, da bodo Anglosasi — če pridejo — povsod dostojno sprejeti. Zadel jih bo uničujoč ogenj vseh kalibrov. Nemški narod se zaveda dejstva, da bo treba odbijati napade tudi tam, kjer jih doslej še ni bilo. Nenad-kriljiva hrabrost nemških vojakov, ki se ne borijo samo za svobodo in bodočnost svojega naroda, temveč obenem za vse ostale evropske narode, bo povsod, kjerkoli bi se pojavil sovražnik, odbila invazorje, zaklete sovražnike evropskega edinstva. Z globoko, toda ponosno žalostjo se je Marburg in z njim vsa Spodnja Štajerska poslovil dne 11. januarja na pokopališču v Drauweflerju od žrtev, ki so padle za FOh-rerja, domovino in Reieh. V mestu so bile postavljene državne zastave na poldrog in na tisoče ljudi je romalo ▼ Drauweiler, kjer so Me le pred drugo uro popoldan dovršene vse priprave za slovesno pogrebno svečanost. Govorniški pult, okrašen s velikim 2eleznim križem, so flankirale zastave Ortsgrupp in Deutsche Jugend iz Kreisa Marburg-Land. Postavljene so bile tudi častne čete vojske, policije ln Wehrmannschaft-a. Za žalujočimi so se postavili zastopniki organizacije Steirischer Heimatbund, države, vojske, Nemškega Rdečega Križa in požarne brambe. V sredini so držali SA-voditelji Ftthrerjev venec. Ko je prispel k svečanosti Gauleiter in Reiehsstatthalter dr. Ulberreither v spremstvu Bundesftihrerja Steindla, Oberst-a West-phal-a, Kreisfiihrerja Knaus-a in Polizeidi-rektorja Dr. Wallner-ja, je zaigral Musikzug Wehnnarmschaft-a Standarte Marburg-Stadt žalno koračnico iz Beethovnove »Eroice«. V globokih, presunljivih izvajanjih je govoril nato Gauleiter dr. Sigfried Ulberreither o smislu žrtve, ki so jo doprinesli možje, žene ln otroci, padli kot žrtve sovražnega ubijalskega terorja. Najsi je bol, ki stiska srca preostalih, še tako velika, hrabro jo morajo nositi. Ko se bodo zvrhali grobovi — tako je dejal Gauleiter med drugim —, naj nas ne ▼odi žalost na mesta našega delovanja, temveč se moramo zavedati, da so tudi ti mrtvi odšli v službi večnega obstanka našega naroda. Tako hočemo ostati hrabri v tem žrtvovanju, ki je začelo sedaj tudi na Stajer-skcni, ter korakati tako kakor drugi gaui D » a • k mmi V • r I a f Msrberfer Variafa aad Drackerei-Gm. m k. H. - Verl.|(il«,t«a< Efaa Bsmfartncr Hiapt-wk.WI«l»«: Ffhdrich Golob. a»« h Markarffl>r.a Mu» • I>Ulh Aazelgen di* Prw.li««. Nt. S m K April l«4J fflHif. Aoafall 4« Lieicrnai d« BlaMaa M Mern G.waH Umt Batrtakaattiang (ibt k«4n«* Ampraak Mi Rickx*hlun| de« Triflesei vodnih členov za nemški narod Člen 2. T tej vojni se vojskujemo za naše življenj-»ko pravo. Ako zmagamo, bomo škodo o» vsled vojne nastalo trpljenje premagali a tizpostavo naše celokupne nacionalne moči » razmeroma kratkem času. Poraz pa bi pomo-nil konec našega naroda in njegove zgodovine. V tem svojem drugem vojnem členu j» Reichsminister dr. Goebbels v jedrnatih stavkih povedal vse, kaj čaka nemški narod, ako bo s trdno vero in pravim fanatizmom korakal proti svojemu cilju, ki je v tem slučaju zmaga nad sovražno koalicijo. Z vpostavo vseh svojih nacionalnih sil bo nemški narod pod pogojem zmagovitega konca sedanje vojne res lahko v kratkem času zacelil rane in obnovil svoje gmotno življenje. Treba je torej vedeti, da je hotenje zmage in sleherna misel, usmerjena v ta cilj, že prispevek k srečnemu izidu Nemčiji vsiljene vojne. Prav tako je pa tudi res, da bi Nemčija v slučaja njenega poraza prenehala živeti svoje nacionalno in državno življenje. Ti dve možnosti sta tedaj vodilni za vse nehanje in dejanj« Nemcev tako na fronti kakor tudi v domovini. Nauk, ki nam ga daje Reichsminister dr. Goebbels, je torej za vsakogar otipljiv: Velike Nemčije. Ni več daleč čas, ko bodo ložil Gauleiter ob zvokih pesmi o dobrem to- zmaga pomeni bodočnost, življenje, razmah sovražniki spoznali in obžalovali dan, ko so varišu in ob klanjanju zastav Fiihrerjev ve- in napredek, poraz bi pomenil smrt. Nemški zavrnili Fiihrerjevo roko, ko so odklonili ko- nec. V terr» trenutku — tako je dejal Gau- narod se je odločil za življenje in ne za smrt. nec bombardiranja nedolžnih žen in otrok, leiter — se je poklonila vsa Nemčija pred Do tistega časa pa morajo ostati žive naše temi grobovi. Gauleiter je končal svoja izva-čednosti, ki nam dajejo moč, da vzdržujemo janja z besedami: »Vam, mrtvim, bodi čast, težko bol. To moramo storiti, da ne bodo za- nam pa ostane še dolžnost.« S tremi salvami, stonj žrtve, ki jih je sedaj sprejela vase tudi zadnjim vojaškim pozdravom, in s himnami naša spodnještajerska zemlja. so se poslovili pogrebci od zadnjega bivališča f < v llÄII Der Gauleiter bei der Niederlegung der Führerkranzes (Aufnahme: Weißensteiner) O Kai je ■ Turčijo? Istanbulski dopisnik madžarskega lista »Pester Lloyd« je objavil v svojem listu izčrpno razpravo o brezpogojni nevtralitell Turčije. Turški narod noče vojne za nobeno cen« _ in tudi ne za kako nagrado, ki bi jo obljubil kdor- Z besedami najglobljega sočustvovanja in tistih, ki so žrtvovali svoje življenje na do- k0n. Zaplesti Turčijo v vojno, ki je nikakor na zahvale mrtvim, ki so svojemu narodu in movinski fronti za Fiihrerja, narod in Reich. mara, bi pomenilo ji vsiliti vlogo plačanca. V nemški naciji storili največjo uslugo, je po- IS smrtnih obsodb \ Veroni Grol Ciano, maršal de Bono, GoMardi, Marinelli in Pareschi * torek ustreljeni Omogočili so državni udar Viktoria tmanuela in Badoglia Izredno sodišče za obsodbo 19 članov Velikega Fašistovskega sveta, ki so na seji od 24. do 25. julija preteklega leta podpisali Grandijevo resolucijo proti Mussolini ju in tako omogočili na izdajalski način Badogli-jev državni udar, je v ponedeljek po tridnevni razpravi izreklo svojo obsodbo. Od 19 obtožencev jih je bilo 18 obsojenih na smrt, med njimi 13 in contumaciam ali v nenavzočnosti. Od šest prisotnih obtožencev jih je bilo pet obsojenih na smrt, in sicer bivši zunanji minister grof Galeazzo Ciano, maršal De Bono, bivši kmetijski minister Par reschi, bivši upravnik Fašistične stranke Ma-rinelli in bivši vodja zveze italijanske industrije Gottardi. Bivši korporacijski minister Cianetti je bil obsojen na 30 let težke ječe. Državni tožilec je predlagal za vseh 19 obtožencev »v imenu fašistične revolucije v njeni novi republikanski obliki« smrtno kazen. Obsodba je bila izvršena v torek. Kmalu po 9. uri so bili ustreljeni grof Ciano, Da Bono, Gottardi, Marinelli in Pareschi. Zatemnitev v času od 17. do 23. januarja - _ _ - ' , ' , Afriki, je povzročila v masi turškega naroda n»- od 17.30 do O. zjutraj mir- Turki nočejo umirati in tudi nočejo biti prva turških glavah pa se že svita, da mali plačanci zaveznikov še dolgo ne bodo prejeli nikake nagrada. Od dneva, ko se jo Izmet Ineni razgovarjal s Churchillom in Rooseveltom, se čuti Turčija osanv-ljena napram sovjetski pošasti, ki je pomnožila grozote boljševizma še z grozo nenasitnega impo-rijalizma. Politika, ki «o jo določili v Teheranu ia čija razultati 60 že vidni na Balkanu in v Severni Afriki, je povzročila v masi turškega naroda n»- iitv«|qfnoskovitske ekspanzije. PK.-Kriegsber Scheffler (Se*|. Biillantenträger Oberst Adalbert Schulz, der als 9 Soldat der deutschen Wehrmacht vom Führer diese höchste Tapferkeitsauszaicfc-nung erhielt, bei einer Lagebesprechung vor dem Einsatz. Težki obrambni boji na vzbodu V dveh dneh uničenih skoraj 400 sovjetskih tankov - Žilava in hrabra v obramba nemških odredov ne dovoljuje sovjetom nikjer uspehov Na dan Treh Kraljev je sporočilo vrhovno poveljstvo nemške vojske, da so boljševiki 6everno od Krivega Roga in vzhodno od Kirovograda obnovili svoje napade s podporo močnih pehotnih in oklopniških odredov. Razvili so se težki boji. Dan poprej so Nemci uničili v tem sektorju 149 »evjetskih tankov. V žitomirskem sektorju so napadali boljševiki z nezmanjšano srditostjo zlasti «everozapadno od Berdičeva. Odredi težkega nemškega letalstva so z uspehom posegali v boje na zemlji. Na več mestih so Nemci v protinapadih razbili sovražna odrede, Zapadno od Propoj-•ka so nemške čete kljub številčni premoči sovražnika dosegle lep obrambni uspeh. Tu 6o imeli »ovjeti izredno težke in krvave izgube. Jugovzhodno in »everozapadno od Vitebska je sovražnik «aman poskušal prodreti nemško fronto. Vrstili «o 6e težki, menjajoči se boji. Nemci so odbijali val za valom sovražne pehote in so v protinapadu zavzeli nekaj mimogrede izgubljenih vasi. ' Severno od Nevela so se zrušili lokalni napadi «ovjetov. Nemška artilerija je uspešno razbijala izhodišča sovjetskih napadov. 5. januarja je izgubil sovražnik na vzhodni fronti 226 tankov. Po poročilu z dne 7. t. m. je ojačil 6ovražnik »voj pritisk v sektorju Kirovograd. Nemški odredi so na obeh straneh mesta zaustavili napade močnih pehotnih m oklopniških odredov s pomočjo letalstva. Pri tem pa je bilo uničenih 51 sovražnih tankov. Severno od mesta so nemške čete zavrnile sovražnika ter pri tem zaplenile 30 topov. Sovražnik je tu beležil težke izgube na ljudeh In materijalu. Tudi na obeh straneh Berdičeva so se razvijali menjajoči se boji s številčno premočjo sovražnika. Zapadno od Propojska so •e na več mestih zrušili sovjetski napadi ob težkih Izgubah za sovražnika. Lep uspeh v obrambi so fcvojevale nemške čete pri Vitebsku, kjer so se Izjalovili opetovani sovjetski poskusi prodora nemške fronte. Tu je bilo uničenih tudi 49 sovražnih tankov. Na ostali fronti so se vršili le boii lokalnega pomena 8. januarja: Na obeh straneh Kirovograda in v mestu samem so se razvijali srditi boji z močnimi sovražnimi silami. Nemški oklopniški odredi ao zavrnili sovražnika severno od mesta v protinapadu in so mu iztrgali važen višinski .teren. Južno od Kijeva in v področju Berdičeva so se medtem odigravali težki obrambni boji z nezmanjšano silovitostjo. Pri tem je uspelo nemškim četam Izjaloviti vse sovražne poskuse prodora nem-*ke fronte. Južno od PogTebišča so vrgle naše Čete sovražnika dalje nazaj in pri tem uničile večje število sovražnih tankov Pri RečioBin pri Propojsku so se zrušili obnovljeni lokalni napadi •ovražnih odredov. Pri Vitebsku je imel sovražnik v teku svojih napadov izredno krvave in težke Izgube na ljudeh in materijalu Severno od Nevela so se izjalovili opetovani sovjetski napadi. Letalstvo J« uspešno posegalo v borbe s te-tiščem Kirovograd In Berdičev in 1e prizadejalo •ovražniku težke Izgube v orožju, vozilih itd. Sedem sovjetskih transportnih vlakov je bilo uničenih, devet drugih pa poškodovanih 9. januar: V kirovogradskem sektorju 6e je medtem odigravala težka borba z nezmanjšano silo-▼itostjo. V zapadnem delu mesta so se vršili srditi boji. Nemške čete so zavrnile sovražnika na ▼eč mestih kljub trdovratnemu odporu. Južno od Kijeva, zapadno od Pogrebišča in v področju Berdičeva so razbile naše čete več sovražnih napadov Odredi Waffen-ty so vrgli neko sovražno brigado v protisunku na njeno izhodišče in pri tem uničili 27 sovjetskih tankov in pet naskočnih topov. Nemško letalstvo je z uspehom posegalo ▼ boje na zemlji ter je sovražniku prizadevalo •velike izgube na ljudeh in materijalu. Zapadno od Rečice je začel napadati sovražnik z močnimi •ilami na široki fronti. Nemške čete so povsod vzdržale pritisk in so zapahnile nekaj vdorov Pri Vitebsku se je nahajalo težišče težkih bojev 8. januarja jugovzhodno od mesta. Sovjetski poskusi prodora so bili kljub močni vpostavi tankov in letalstva zavrnjeni v krvavih bojih. Tu so izgubili sovjeti nič manj kot 84 tankov 10. januar: Zapadno od Očakova so edinice nemške vojne mornarice preprečile boljševiški poskus izkrcanja V kirovgraickem sektnriu so bili zavrnjeni močni sovražni napadi. Južno in jugozapadno od Pogrebišča so se odigravali menjajoči se trdi boji z dalje napredujočimi sovražnimi odredi. Mimogrede izgubljena vas je bila izvojevana v protisunku in je bil pri tem uničen nek sovjetski bataljon. Sovražnik je imel krvave izgube, povrh pa je izgubil še 17 tankov. Južno in zapadno od Berdičeva so razbile naše čete deloma v protisunkih srdite sovjetske napade in so pri teim uničile 31 sovražnih tankov. Na robu pripetskih močvirij so se odigravali lokalni boji s sovražnimi izvidniškimi silami zapadno od No-vograd-Volinskega in Sarnyja. Jugovzhodno od Vitebska so bili zavrnjeni ponovni močni sovražni napadi. Zapadno od Rečice so nadaljevali boljševiki svoje poskuse prodora nemške fronte, vendar so se izjalovili v teku težkih bojev. Zaman so bili tudi vsi sovjetski napori severoza-padno od Vitebska. 11. januarja: Nemško vrhovno poveljstvo je javilo, da je pričel sovražnik iz svojega mostišča severovzhodno od Kerča svoj pričakovani napad. Nemško letalstvo je posegalo v boje in je uničilo dvoje čolnov za izkrcavanje. Obalne baterije pa so razbile sovražna taborišča na Tamanskem polotoku. Jugozapadno od Dnjepropetrovska je pričel sovražnik na ozki fronti napadati z več divizijami in s podporo aTtileriie in letalstva. Nemške čete so zaustavile sovražnika v trdih bojih hova izhodišča. Zapadlo od Berdičeva so se izjalovili slabotneiši snvažni napadi. Za Sarny so se vršili boii tndi še 10. ia-nuarja. Zapadno od Pegice so v7dTžale nemške čete ves sovjetski priti«k. V sektorju Vitebsk so se medtem izjalovili novi dora -nfcmSVe fronte Karte: Archiv. Der Kampfraum im Osten. so Nemci 11. januarja izvajali uspešne protinapade. Pri uničenju neke sovjetske hrigade, je bilo zaplenjenih 50 topov. Zapadno od Berd čeva coi.iptsJc; -nostcnst r>»r>- in 2apadno od Novograd-Volinsk::ga so bili odbiti številni sovražni sunki. V sektorju Vitebsk _ 12. januar: Severovzhodno od Kerča so bili od- ; so se izjalovili vsi sovražni napadi. Uničenih je biti močni sovjetski napadi v srditih boiih. Ttidi t,ilo 66 sovjetskih tankov, 15 topov je bilo za-jugozapadno od Dnjepropetrovska so boliševiki j plenjenih. 11. in 12 januarja je bilo na vzhodni zaman butali v nemške postojanke. V k!rovo- j fronti uničenih 359 sovjetskih tankov in 43 letal, gradskem sektorju se je medtem vzdrževal sovražni pritisk. Jugoznpsdno od Cerkasija «e je ; izjalovilo vef «ovražnih sunkov. Pri Pogrebišču se borijo naš* čete v težkih bojih s prodirajoči- J mi sovražnimi «ilami. Jugozapadno od Pogrebišča I S 1 R O G A ZA 1EMM1E V 111)1 AA DEŽELI/ Strahovite izgube anglo-amerišltega letalstva Izgubiti so II. januarja nad srednjo lemčijo 156 letal, med njimi 124 štirimotornih bombnikov - Srditi boji v Južni Ita •M V zapadnem delu južno-italijanske fronte so beležili 6. januarja hude napade Amerikancev, ki so pa bili odbiti. Pri dnevnih napadih anglo-ameriških bombniških odredov na Kiel in zapadno Nemčijo je bilo zbitih 81 letal, med njimi 63 štirimotornih bombnikov. Nad Stettip-om je izgubilo angleško letalstvo 16 letal. V 24 urah so izgubili Anglo-Amerikanci 97 letal, med njimi 79 štirimotornih bombnikov. Nemško letalstvo le izgubilo v istem času 20 letal. Po poročilu z dne 7. januarja so se na zapadnem sektorju južne fronte razbili vsi sovražni napadi. Nemški hitri čolni so pred angleško obalo potopili iz neke spremljave pet ladij s skupno tonažo 12.500 brt. in neko stražno ladjo. 8. januarja je bilo sporočeno, da je sovražnik na zapadnem delu južne fronte razširil svoje napade. Pri bombniških napadih na nemški zapad, zlasti nad Mannheim-om in Ludwigshafen-om, je izgubil sovražnik 33 letal. V prvem tednu leta 1944. so izgubili Anglo-Amerikanci 262 letal, od teh pa 231 štirimotornih bombnikov. Po poročilu z dne 9. t. m. je popustilo sovražno delovanje v odseku Mignano—Venafro. Tu in ob i3(1rf>Tl«Vi ob»li «o OfOvti v=< nJ- padi. Angleži so pri posamičnem bombardiranju zapadne Nemčije ponovno zadeli katedralo v Aachen-u. Iz poročila, izdanega dne 10. t. m., izhaja, da se je na zapadnem sektorju južnoitalijanske fronte zrušilo več lokalnih napadov v nemškem artilerijskem ognju. Na ostali fronti je bilo bolj mirno. 11. januarja: Srditi boji zapadno od Venafra. Vsi sovražni napadi odbiti. Lokalni vdor pri Cer-varu ie bil zapahnjen. Drugod nikakih bistvenih dogodkov. 10. in 11. januarja so anglo-ameriški bombniki bombardirali Sofijo. Nemci in Bolgari so zbili 13 sovražnih letal. Verjetno pa je bilo uničenih še devet nadaljnjih letal. 12. januar: Zapadno od Venafra so se odigravali težki obrambni boji. Po trdem boju so nemške čete izgubile Cervaro in neko višino. Drugod samo lokalno bojevanje. 11 januarja so ameriški borabniški odredi doživeli nad srednjo Nemčijo strahovit poraz. Nemška obramba ni dopustila sklenjenega napada. Zbitih je bilo 136 ameriških letal, med njimi 124 štirimotornih bombnikov, še preden so nrišli do svojih ciljev Verjetno pa ie Kilo uničenih še več drugih letal. Izdajalci fašizma in italijanskega nahoda Iz sodne razprave v Veroni — Izdajalsko početje maršala Cavallera Zahrbtni udarec, ki so ga bili namenili Mussoli-nijevi nasprotniki v seji Velikega fašističnega sveta, dne 25. julija 1943, je bil z obsodbo vero-neškega tribunala na zunaj maščevan, čeprav se usode italijanskega naroda ne da več popraviti. Člani Velikega sveta, ki so takrat postali orodje izdajalske klike okrog Viktorja Emanuela, Um-berta, Badoglija in Cavallera, so bili na smrt obsojeni in so svojo krivdo deloma že zapečatili s svojo smrtjo. O sodni razpravi v Veroni poroča dopisnik Nemškega dopisnega urada naknadno sledeče: Obtožnica se je glasila na veleizdajo, podpiranje sovražnika in izdajstvo fašistične ideje na škodo odpora dežele in vojaških operacij. Z izjemo Cia-nettija, kateremu je sodišče priznalo olajševalne okolnosti, je bilo-18 obtožencev obsojenih na sumt Razen že imenovanih in usmrčenih: grofa Ciana, maršala De Bona, Pareschija, Marinellija in Gottardija so bili in contumaciam še obsojeni na smrt Dino Grandi, Giuseppe Bottai, Albini, Feder-zoni, Dino Alfieri, Begnardi in De Marsico. V središču razprave je bilo čitanje spomenice maršala Cavallera o njegovem početju tejr o dogodkih, ki so dovedli do državnega udarca dne 25 julija 1943. Spomenico je prečital predsednik tribunala advokat Vecchini. Maršal Cavallero, ki je končal 21. septembra s samomorom, je zabeležil v svoji spomenici, da se je počenši z novembrom 1942 bavil z mislijo na odstranitev Musso-linija. Da hi za ta slučaj olajšal kralju sestavo nove vtede. se je udeležil cele vrste sej, pri katerih so označili Badoglia kot najbolj prikladno osebnost. Ko je maršal Cavallero moral v decembru 1942 odstopiti kot šef velikega generalnega^ št-rba, se je še nadalje bavil z mislijo, kako neki b: se dalo strmoglaviti Mussolinija. O svoiih načrtih je govoril Ugo Cavallero tudi z nekim višjim oficirjem iz okolice prestolonaslednika Um-b-»'tf». ki mu je zagotovil, da ho njegove ideie sno-očil n«'višjemu mestu Ko so Anglo-Amerikanci okupirali Sicilijo, je zavzel Cav?lleTov načrt konkretno obliko. Kralj — tako ie glasil načrt — naj bi Mussoliniju odvzei vodstvo voiskovanja, s tem pa hi vojaška polno-močia zopet pTešla na krono. Vse ostalo bi se že on^avilo. B^doglio bi imel prrevreti novo vlado. Medtem je Cavallero pridno agitiral s svojim načrt«!*» v vrstah visokih državnih uradnikov in se-vatoriev. N<*VA velemdustriifilec je izrazil svojo pr;T>ravl>enost dati v to svrho sto milijonov lir. Cavallero s« j»» Tszgovarjal tudi z Badoglijem in z generalom Ambroeijera. V teh razgovorih ie bilo sklenjeno, da bodo skušali doseči svoj cilj »na ustavni poti«, to je preko Velikega «veta fašistov Državni tožilec posebnega sodišča je v svojem govoru najprej opisal tradicionalno politiko hiše Savojske, ki je od nekdaj zavirala revolucionarna gibanja, dokler to ni bilo zvezano i prevelikim rizikom. Tako se je trhli prestol Savojcev lahko tudi leta 1922 oprl na fašistično revolucijo. Z vojaškimi neuspeihi, ki jih je povzročila trajna sabotaža generalnega štaba, je oživela aktivnost monarhije. To dokazuje najbolj nazorno zarota, ki jo je pričel maršal Cavallero. Cavallero je takoj izbral Badoglia, moža. monarhije. Pa tudi v ostalem je pokazala' Cavallerova spomenica vse fraze izdajstva monarhije in generalnega štaba. Ker general Ambrosio ni imel korajže odkritega oficirskega upora, je prišel Cavallero na misel, poslu-žiti se visokih osebnosti fašizma. Zločinski načrt je dosegel svoj višek v resoluciji, za katero so glasovali na seji Velikega sveta fašistov 24. in ¡25 julija 1943 Grandi in sedaj na smrt obsojeni obtoženci. Ta resolucija je dala kralju vse juristične in politične možnosti za padec režima. Glede krivde podpisnikov Grandijeve resolucije ne more tedaj biti nikakega dvoma. 19 obtožencev je dalo s svojim glasovanjem sovražniku koristne možnosti glede nadaljevanja vojaških operacij. Državni tožilec je radi tega predlagal smrtno kazen. Obtoženci so se skušali zagovarjati pred tribu-nalom s trditvijo, da niso pognali daljnosežnosti Grandijeve resolucije. Temu nasproti pa so potrdile priče, da so si morali biti obtoženci kot visoki dostojanstveniki in ministri popolnoma na jasnem glede posledic njihovega postopanja. Tako ie izjavil bivši predsednik italijanskega senata Suardo, da je imel med sejo Velikega sveta fašistov občutek, »da se nekaj plete proti Mussoliniju in njegovemu režimu.« Bivši strankin tajnik Scorza je izjavil, da je imel vtis, da pomeni Grandi ieva resolucija začetek zarote proti šefu vlar\ Z&eacpi ¡e sigisrna Iz Berlina poročajo: V ponedeljek so se sestali v Berlirju Kreispropagandaleiterji gibanja iz vsega Reicha k zasedanju, v okviru katerega so vodilne osebnosti stranke, vojske in države spregovorile v svojih predavanjih k političnemu in vojaškemu položaju. Reichsminister Speer je podal pregledno sliko o stanju nemške oborožitve. Großadmiral Dönitz je govoril o položaju vojskovanja na morjih ter o bodočih možnostih podmorniške vojne. Generalfeldmarschall Milch se je bavil z vprašanjem zračne vojne, pri tem pa je postavil našo rastočo obrambno moč v središče svojih izvajanj. General der Irifanterie Jaschke je govoril o nalogah vojske. Obrazložil je izčrpno ves vojaški položaj ter je z zaupanjem karakteriziral bodoči razvoj na frontah. Govorili so nadalje ^-Obergruppenführer Kaltenbrunner, šef propagandnega štaba Wächter in jninisterijalni direktor dr. Naumann. Kot zadnji je povzel besedo Reichsminister dr. Goebbels, ki je obrazložil načelno položaj Reicha na političnem in vojaškem področju. Ministrov govor je dal zbranim duhoni rekvizit, ki ga potrebujejo pri zasidravanju nacionalsocialističnega mišljenja v zavest nemškega naroda, da bi tako ustvarili vse politične in moralne predpogoje za zavarovanje šans naše zmage. Zbrani Kreispropagandaleiterji so aa koncu zasedanja mnifestirall svojo zvestobo, bojno pripravljenost in odločnost volje za zmago. LIT Al SK A ZAŠČITA__ Voda, najboljši pomagač v stiski Voda je tisti element našega življenja, ki ga najdemo povsod o obilni meri. V vojnem času pa je predpogoj, da sovražnik ne zadene s svojimi bombami naših vodovodov in studencev. PTaksa letalskih napadov je pokazala, da meri sovražnik eestokrat tudi na vodovode itd., tako, da ie n.iše dolžnost, v okviru letalsko-zaščitne skupnosti skrbeli tudi za to, da ohranimo vodo v kolikor mogoče večjem obsegu. Predvsem bodi naša f&rb usmerjena v to, da napolnimo ne samo v stanovanjih, negd tudi po kleteh, gospodarskih poslopjih in lopah vodne rezerve za slučaj, da bi bilo treba gasit: požare. Ker zadostujejo v mestih že male ali srednje eksplozivne bombe, da razbijejo cestišča in raztrgajo pod njimi ležeče vodovodne cevi, so morali v mest>h poskrbeti za dovolj voda na ta način, di »o izkopali posebne gasilske ribnike ali bajerje, kakor so j-'h imeli včasih v vaseh brez vodovodov. Pa tudi na deželi, kjer se nahajajo mali potočki, je umestno, da si ljudje napravijo take male ribnike, i* katerih lahko v trenutku sile črpajo vodo za qašenje. V ostalem pa se mora vsak član letalsko-za-ščitne skupnosti vprašati, da-li je v njegovem stanovanju poskrbljeno glede vode. Voda bodi postavljena v posode na stopniščih, v lopah, na podstrešjih itd. Posoda pa mora biti postavljena tako, da jo je lahko hitro doseči brez ovir. Kjer imajo vodovode, je skrbeti za to, da cevi ne popokajo od mrazu. Voda je v bombniških nočeh domovini najzanesljivejši in najzvestejši pomagač letalsko-zaščitna skupnosti. Postopaj skrbno z vodo, ker bo to v korist vsakega posameznika in skupnosti! * Kje s>o naše ptice? Tudi iz ostalih delov Štajerske prihajajo poročila, da se število pri nas vdomačenih ptic leto za letom čim dalje bolj znižuje. To velja še prav posebno za one ptice, ki se ne izselijo preko zime, marveč ostajajo pri nas. Se pred nekaj leti smo 6e v tem zimskem času izgovarjali na ostrost zime, češ, da hud mraz živalice prisili, da se za čas najhujšega mraza poskrijejo v varnejša zavetja, za kar posebno na deželi služijo senjaki in sploh gospodarska poslopja. Letos se na ta izgovor ne moremo več opirati. In vendar se ravno letos celo v neposredni bližini naših mest posebno občuti pomanjkanje ptic v splošnem, nekaterih pa se sploh ne v di več. To nikakor ni vprašanje zabave ali športa, marveč je za naše sadjarje in sploh za naše poljedelstvo' važnejše gospodarsko vprašanje, kakor si to v obče predstavljamo. Skrbimo, da s prefumo n-r-i n to obranimo, kar še imamo! PK.-Kriegsber. Piel / Atl. (Sch.) Der Bandenkrieg In Bosnien. b der Gefangenensammelstelle werden die Banditen — Teile der bolschewistisch verseuchten Bevölkerung und Badogliosoldateska —, die in den bosnischen Bergen ihr Unwesen trieben, zusammengebracht. Naloge tfiska v K vrednoteni«! liberalisfičnega in h dopisov, ki jih dobiva naše uredništvo iz ■vrst svojih mnogoštevilnih bralcev za razna pojasnila, posnemamo, da si marsikdo našega čti-ne razlaga vedno tako, kakor je mišljeno. To je razumljivo, če se pomisli, da je dandanes gradivo časopisja obsežno in mnogostransko, kar povprečni bralci ne morejo vedno v celoti pravilno predelati. Mi vemo, da se duhovno obzorje ljudi ne širi samo v šolah, temveč prav posebno • čitanjem dobrega in poučnega čtiva. Medtem, ko predstavljajo šole ureditve za ustvarjanja temeljev za življenje v 6plošnem, je čitanje v časa šolanja in študiranja nekaka podpora, lajšanje in izpopolnjevanje šolske izobrazbe) v pošol-«ki dobi in v življenju pa zajemanje in zasledovanje vsega napredka, ki ga neprestano ustvarja tloveški um in ga človek, ki hoče držati korak ■ časom in biti o vsem na tekočem, mora poznati. V sodobnosti živeči kulturni človek, ki zna misliti in ima za vse, kar se v življenju dogaja, ne lamo zanimanje, temveč tudi odprt duševni pogled, mora biti reden čitalec časopisov. Dokler človeštvo ni imelo časopisja, temveč sa-mo knjige, ki so bile v svojem prvem razvoju pisane z roko in šele po izumu knjigotiska tiskane po današnjih pojmih, je čitanje predstavljalo prav redko in drago zadevo. Danes je posebno pri nas v Veliki Nemčiji možno čitanje knjig in časopisov vsem in vsakemu, kar je znak, da stojimo kulturno med v6emi narodi na najvišji stopnji. Dobri učitelji že v ljudskih šolah učijo pravilno Htanje. Vzgojitelji srednjih, višjih in strokovnih iol, kakor tudi predavatelji v šolah za odrasle, predvajajo v okviru raznih učnih predmetov o študiju potom čitanja. Je pač tako, da pravilno čitanje omogoča bralcu veliko več, kakor nepravilno. Mlado dekle, ki išče v čtivu razvedrila v odstavkih in poglavjih, ki odgovarjajo njenemu idealu, in čita v to svrho najprej zadnje poglavje, In če ji isto ugaja, se loti še morebiti tudi ostalega dela knjige, ne postopa pravilno. Bralec, ki iita v časopisu opi6 junaškega dela kakega frontnega vojaka, in ker ni bil nikdar na bojišču, še manj pa junak, in tudi po svoji siplošni izobrazbi ni popolnoma v stanju presoditi, kaj v6e zmore faredno junaški vojak, če se mu nudi priložnost, dela krivico junaku in časopisu, če smatra morda tako poročilo za olepšano, pretirano ali celo za fe trte zvito. Veliki Hesncip nacionaisaciacht gewonnen. Aber das Marschieren der Infanterie ist doch für den Sieg unentbehr-lieh. Das erfuhr die Kompanie eines ostpreußischen Jägerregiment«, in dem aber auch Offizier« und Soldaten aus anderen deutschen Gaue« stehen. Im Zuge der Sicherung des 06tadriaraumes kamen diese Männer ins dalmatinische Gebiet In drei Marschtagen säuberten sie das Gelände beiderseits der wichtigen Straße zu einem bedeutsamen Adria-Hafen. Dabei machten sie zum ersten Mal Bekanntschaft mit den durchschnittlich einen Meter hoch geschichteten Steinmauern, welche In Dalmatien alle Äcker und Gärten umgeben. Sie zwingen den Soldaten nicht nur zu einem listigen Uberklettern, sondern bieten auch den Banditen ideale Brustwehren. Dazu mußten bei diesem Querfeldeinmarsch hohe GebirgssSttel überguert werden. Eine knappe Woche lang manchten sie dann in der Hafenstadt Sicherungsdienst. Das hieß durchaus nicht zum Wacheschieben, sondern vor allem am Ausbau der Verteidigungsanlagen mithelfen. Immerhin erschienen diese sechs Küstentage der Kompanie später wie eine paradiesisch« Zeit. Denn eines Nachts hieß es plötzlich aufbrechen und über hohe Gebirgszüge einer größeren Bande im wahrsten Sinne des Wortes »nachsteigen«. Erst am dritten Marschtage konnte sich dl« Kompanie eine Pause von vier Stunden gönnen, wobei allerdings noch ein Zug als Vorposten Dienst tat. Dann wurde in einem neuerlichen Gewaltmarsch, von 10 Uhr morgens bis 2 Uhr nachts, auf einer löcherigen Landstraße bei dauernder Abwehrbereitschaft eine von Banditen bedrohte Stadt erreicht. Um acht Uhr früh ging es noch 23 Kilometer weiter. Kaum waren behelfsmäßige Verteidigungsstellungen hergerichtet, als auch schon die Banditen in der Abenddämmerung angriffen. Sie versuchten es in der Nacht und am nächsten Morgen immer wieder. Als ihre Kräft« zu ermatten schienen, setzte die Kompanie mit den anderen Einheiten zusammen gegen den zahlenmäßig immer noch weit überlegenen Feind zum Gegenangriff an, eroberte ein stützpunktartlg ausgebautes Dorf und verteidigte es drei Tag« und Nächte lang gegen die fanatisch anrennenden kommunistischen Banditen. Als dies« schwer geschlagen sich zurückzogen, konnte die Kompanie einen halben Tag ruhen, ehe sie wiederum zwei Stunden in Ihren neuen Standort znröck-marschierte. Aber 6chon am nächsten Morgen wurde «i« erneut zu einem von anderen Banden bedrohten Elektrizitätswerk gefahren, von wo der Feind zunächst 10 Kilometer über ein wildzerklüftete« Gelände weiter verfolgt wurde. Dabei mußten nicht nur Krater und Trichter durchklettert und ein mit allen Höhlen, Senken und Verstecken vertrauter Feind bekämpft werden. Fast noch mehr macht« in diesem wasserlosen Karst der Durst zu schaffen. Aber hinter dem Teilziel lagen noch weiter« 20 Kilometer Geröllfeld. Der neue Morgen sah die im Freien nächtigenden Jäger wieder in unermüdlicher Verfolgung der Banditen. Die Vers« von Ludwig Uhlands »Schwäbischer Kunde«, wonach es »viel Steine gab und wenig Brot«, waren neben anderen »schwäbischen« Ausdrücken die häufigst gebrauchten Worte der Jäger. Aber auch der folgende Tag sah die todmüden Männer im Gebirgseinsatz. Noch ein halber Tag mußte durchgestanden werden, ehe sie in den Standort tut rückgefahren wurden. Ihr unermüdliches Marschieren und »Geröllstolpern« war jedoch nicht umsonst gewesen. Größere ¡Einheiten konnten dadurch ungehindert herangeschafft werden, die nun planmäßig den ganzen Raum abwehrbereit machten. Wenti man bedenkt, daß dieses »Horizontschleichen« von Soldaten bewältigt wurde, die meist aus Flachlandgegenden stammten und daß der alpine Karstbau weder Zeltbau noch zusätzliche Nahrungsbeschaffun" erlaubt, daß schließlich die Männer fast die Hälfte der Zeit ohne warm« Verpflegung waren und sich nur in den kärglichen Rastpausen waschen konnten — sofern zufällig Wasser aufgetrieben wurde — dann kann man ihre Leistung erahnen. Seite 8. »stajerski gospodar« 15. Januar 1944. 15. Januar 1944. »Štajerski gospodar« Seite 9. ■•irtiiMtfiir- * -jf«*™*'*»'* ^ M jf&ivüi. Bilder aus dem Kriegsgeschehen ¡Mil PK-Kriegsber. Iesse-Atl.-Sch. GeneraßelOmarschall Rommel an der Kanalkttste. Im Rahmen seiner Besichtiqunqsreiße im Westen besuchte Generalfeldmarschall Rommel die deutschen Verteidigungsanlagen am Kanal. Unser Bild geigt ihn beim Verlassen eine« getarnten Geschützbunkers. POLITIČNI DROBIŽ □ Španska sodba o nemški strategiji. Vojaški •otrudnik španskega lista »Hoja del Lunes« piše • vojaškem položaju na vzhodni fronti med drugim sledeče: »Nemško vodstvo je na čudovit način preprečilo obkoljevalne poskuse sovjetskih armad. Nemška taktika elastične obrambe se iz-preminja od slučaja do slučaja In ®e nikjer ne ponavlja. Vojna znanost 6lavi pri tem svoje najlepše uspehe«. VIR O Rastoč odpor Sardincev proti lnvazorjem. Iz Rima poročajo, da narašča na italijanskem otoku Sardinija odpor prebivalstva proti anglo-ameri-Ski okupaciji. To velja tako za mesta kakor tudi za gorske vasi. Kljub grožnjam okupacijskih oblasti, se množe po mestih sabotažna dejanja, dočim napadajo oboroženi italijanski patrijoti na samotnih hribovskih stezah anglo-ameriške transportne kolone in čete V okolici mesta Sa6sari ■e je odigral nedavno napad patrijotov na nek angleški vojaški oddelek. V teku srditega puš-karjenja sta bila ubita dva angleška častnika. Obenem je padlo še pet Angležev-vojakov. Im Rani Beim Angriff Bolschewistei halten unseri raschend Feu n liehen Artil] Deckung ii während die fenden den Feuerki »Tigi »■ i Newel. ein von den nketztes Dorf er-epnadiere Überron der feind-und nehmen Straßengraben, ihnen angrei-'anzer sofort aufnehmen. ■ jf fc * " f > t PK.-Kr >er. John-Sch. Südfront In ¡und Schnee. In 200 Metel lohe in einer kleinen Muldffinden sich die Stellungen u?er Fallschirmjäger, die hii einen harten Kampf, nich ur mit dem Feind, sond< auch mit den Unbilden der terung zu führet >en. PK.-Kriegsb Slickers (Sch). flHH mmmhi : j - •< -"f ■ iuf itftMMi ! ..... L i ... - «"V jsgj^ Von der Front am unteren Dnjepr. Am Steilufer des Dnjepr laufen die Stellungsgräben entlang, Höhenunterschiede werden durch Verbindungstreppen ausgeglichen PK.-Kriegsber. Beißel (Sch.). Winterll Südfront. Hoch auf dem s äebedeckten Gipfel der italienis l Berge sind die Stellungen unse Muli-Kolonnen b en ihnen Lebensmittel, Munitio id Baumaterial. PK.-Kriej Slickers (Sch.). Winierschlachi um den Sperriegel der „baltischen lür" Von Kriegsberichter Dr. Joachim Fischer. Die sowjetische Führung schaltete der Maßenkonzentrierung im Raum von Schi-tomir ein starkes Kräfteaufgebot vor Wi-tebsk parallel, um durch die Gleichzeitigkeit beider Angriffsunternehmen dem beabsichtigten Durchbruch durch die deutschen Abwehrkräfte zu zersplittern, sondern darüber hinaus der Winteroffensive die endgültig entscheidende Bedeutung zu geben PK. Im nördlichen Brennpunkt der großen Winterschlacht versuchen die Sowjets mit mindestens fünf Armeen, rund sechzig Schützendivisionen, darunter einer Reihe von Elite-Schützendivisionen, zugleich mit etwa 5 Schützenbrigadeh, unterstützt von fünfzehn Panzer-Verbänden und den dazu gehörigen Artilleriekräften, seit dem 13. Dezember — Witebsk — die Stadt an der Düna, zu umfassen, die dort kämpfenden deutschen Verbände zu vernichten und die baltische Tür aufzustoßen, um den Stoß nach Westen hrn an die Ostsee über Dünaburg und Riga zu führen. — Dies ist der Tatbestand. — Aber was haben die Sowjets erreicht? Mehrere hundert Feindpanzer sind an den Fronten südostwärts, ostwärts, nördlich und nordwestlich Witebsk liegen geblieben. Tausende von Toten wurden geopfert — Regimenter der Gardeschützendivisionen, die südlich Newel auf Witebsk antraten, sind" auf hundert Mann zusammengeschrumpft. Die Entwicklung der sowjetischen Angriffshandlungen. Zwei sowjetische Sanitäter des Garde-Schützen-Regimentes 275, die ostwärts Witebsk im Abschnitt einer sächsischen Ävision überliefen, berichteten, daß die Ausfälle dieses Regimentes unvorstellbar gewesen seien: Am 19. Dezember eröffnete das Regiment mit zwei Bataillonen zu insgesamt fünfhundert Mann den Angriff Bereits am 24. Dezember war von dem Regiment nichts vorhanden, was hätte eingesetzt werden können. Das Regiment war aufgerieben, aus einer Unterhaltung verwundeter Offiziere auf dem Verbandsplatz entnahmen die Uberläufer, daß noch 37 Mann geblieben waren. Um dem Todes-Schicksal zu entgehen, liefen die beiden über, als sie Verwundete aus der Feuerzone beroen sollten. So auch erging es den anderen Verbänden, die — wo es auch immer sein mag — die Umfassungsfront von Witebsk aufbauen wollten Nachdem die Bolschewisten zuerst — am 13. Dezember — von Norden her angriffen, eröffneten sie am 19. Dezember den Angriff ostwärts der Stadt, entlang der Düna nach Westen, um dann am 23 Dezember nach vorübergehender Umgruppierungspause erneut längs des Flusses in westlicher Richtung anzutreten. Am gleichen Tage begannen die Bolschewisten südostwärts an der Rollbahn nach Smolensk mit verstärkten Angriffen, die sich ¡m Verlaufe des 24 Dezember wesentlich steigerten. Ebenfalls am 23. Dezember eröffneten starke Verbände 6er sowjetischen 4. Stoßarmee im Nordwesten der Stadt, an der Straße nach Polozk, ihre von Panzern unterstützten Angriffe, die gleichermaßen am 24. Dezember erheblich an Stärke zunahmen. Empfindliche Einbußen der sowjetischen Kampfreserven. Am ersten Weihnachtsfeiertag wie am zweiten wurden durch die zum Gegenangriff eingesetzten deutschen Reserven die Sowjets an ihrem Vorstoßen gehindert und dabei voi allem südostwärts Witebsk gezwungen, sich nach den deutschen taktischen Absichten zu richten. Schnee, Fallschirmjäger. Eine Abwehrstellung im Süden der Ostfront. Die neuen, auf dem westlichen Ufer des unteren Dnjepr angelegten Stellungen bieten unseren Grenadieren gute Verteidigungsmöglichkeiten, PK.-Kriegsber. Casper-Atl.-Sch. illüil Schirner-Autoflex (Sch.). SA im Schigelände. Vom Schieinsatz der SA zur Vorbereitung für den Frontdienst. Auch mit den schwierigsten Geländehindernissen wird der Läufer der Meldestaffel fertig. □ Srbska sodba o Stalinovi strategiji. Bel-grajski list »Novo Vreme« piše o sedanji sovjetski zimski ofenzivi 6ledeče: »Trdovratnež Stalin pošilja stotisoče v 6mrt, toda nobena izmed njegovih ofenziv, pa najsi je bilo spomladi, v jeseni ali pozimi, ni dovedla do postavljenega cilja. Stalin se je v teku te vojne pač poslužil nemških operativnih idej, toda trdovratnost do danes še nikakor ni zamenjala strateške nadarjenosti«. O Sef Štaba generala Eisenhowerja. Kakor javlja ameriško vojno ministrstvo, je bil general-major Walter Bedell Smith imenovan šefom generalnega štaba generala Eisenhowerja. Do pred kratkim je bil generalmajor Smith šef generalnega štaba angloameriških vojnih sil v Sredozemskem prostru. □ Iz madžarskega parlamenta. Zunanjepolitična odbora madžarske poslanske zbornice in mag-natskega doma 6ta se sestala 13. t. m. v Budimpešti k izrednemu zasedanju. O Predsedniki »Commonwealth-a«. Preteklo nedeljo se je v Londonu razširila vest, da se bodo v kratkem sestali v Londonu vsi ministrski predsedniki takozvanega angleškega »Commonwe-alth-a« k zasedanju. feuchtdunstiges Wetter, Temperaturen um Null Grad, erschwerten die Sicht und die Entfaltung in dem unübersichtlichen Gelände, das hügelig, durch Sümpfe, Waldstücke, Bachläufe, die nicht passierbar sind, hindernd ist. Grenadiere, Panzergrenadiere, Sturmartillerie und Panzer, darunter auch schwere »Tiger«, kämpften eine harte Schlacht gegen die zahlenmäßig überlegenen Bolschewisten, die immer neue aufgefüllte Kräfte gegen die deutschen Stellungen heranführen, um einen Durchbruch nach Westen zu erzwingen, der dann die endgültige Umfassung von Witebsk einleiten soll. — Nicht nur allein die hohen Panzerverluste, sondern vor allem die Reduzierung" der Kampfkraft der seit Tagen unentwegt angreifenden bolschewistischen Verbände, die stets von Bewährungsbataillonen und Offiziers-Straf-Batail-lonen angeführt werden, haben zu empfindlichen Einbußen an Menschen geführt, die auch die scheinbar unerschöpflichen Kampfreserven der um Witebsk eingesetzten Armeen der Sowjets nicht vertragen können. Eigene Gegenangriffe, die zusammen mit örtlichen Gegenstößen gegen die eingebrochenen Feindteile angesetzt werden, führen stets über Leichenberge — eine sächsische Division zählte allein bei derartigen Aktionen über 4800 Feindtote vor den eigenen Stellunoen. Die überraschende Haltung des deutschen Soldaten. Die letzten Tage waren für die deutschen Soldaten der im Kampfraum Witebsk eingesetzten Divisionen Tage des schwersten Kampfes, die sie in den Frontabschnitten, fechtend und im schweren Artilleriefeuer des Feindes verharrend, ertrugen, um dann im Morgengrauen, am Tage, in der Nacht zum Angriff anzutreten. Die Schwere der Kämpfe um Witebsk ist vielleicht durch die Zahl der vernichteten Panzer angedeutet: Aber die große Leistung an Zähigkeit, Ausdauer, Mut und Beharrlichkeit wird einmal offenbar werden, wenn die Geschichte die Tatsache zu registrieren hat, daß diese Divisionen bereits seit Monaten im unverändert harten Kampf stehen. Witebsk, als das baltische Tor, die Faust an der Düna —, wie sie die Bolschewisten nennen, ist nun ein Schwerpunkt der Ostfront geworden. Die Trümmerstadt wird von Grenadieren verteidigt, die zusammen mit ihren Kameraden der anderen Waffengattungen seit längerer Zeit nun im Kampf schon stehen, ohne daß ihnen eine Pause gegönnt werden könnte. — Die sachliche Darstellung duldet keine Schilderung des "Einzelschicksals Es versinkt vor dem Tatbestand Es wäre aber die Wahrung des Wertes dieser Stadt n'«-M mönl'cb, kämpften nicht in den nei°iwür- tigen Stunden Zehntausende deutscher Soldaten mit einmaliger Kraft und Ausdauer, als wäre dieser Ostkrieg nicht mehr als zwei Jahre, sondern nur ein paar Tage alt. Dies hebt den Ruhm der Kämpfer um Witebsk, die in diesen ersten Tagen des jungen Jahres den bolschewistischen Wintersturm abzuwehren und zu überwinden haben. □ Poglavnikova zaobljuba Nemčiji. Te dni 6o v Zagrebu proslavili 151etnico ustanovitve gibanja. Višek proslave, ki so ji prisostvovali vsi člani hrvatske vlade in ves diplomatski zbor, je bil govor poglavnika dr. Ante Paveliča. Po-glavnik je govoril o poteh in ciljih ustaškega gibanja in je postavil narod in državo v središče 6vojih izvajanj. Ustaško gibanje ni nikaka politična stranka, tako je dejal poglavnik, nego je pravo narodno gibanje, ki nosi v svojem srcu hrvatski narod in domovino. V svojih nadaljnjih izvajanjih je povdaril poglavnik zavezništvo hrvatskega in nemškega naroda. Končal je z besedami: »Bodočnosti gledamo v obraz z vedrim očesom, ker se zavedamo, da bo izpolnil Hrvat v tej vojni svoje vojaške dolžnosti. V zaupanju do hrvatskega junaštva in rame ob rami z na-cionelsocialistično Nemčijo, smo gotovi naše zmage«. __ Seite 10. »ŠTAJERSKI GOSPODAR« 15. Januar 1944. !JMN1 KMETOVALEC O jermenih, o strojnem o§ju, pa še o marsičem, kar si veSja zapomniti »Obljuba dela dolg!« pravi že star pregovor. Zato se moramo oddolžiti našim bralcem, katerim 6mo nedavno, — ob priliki, ko smo razpravljali o zimski uporabi in oskrbi kmetijskih strojev, — obljubili, da se bomo ob prvi priložnosti pogovorili tudi o tem, kako je ravnati s pritiklinami, ki ne spadajo neposredno h kmetijskim strojem, brez katerih pa vendar nobenega' stroja ne moremo uporabljati. Take pritikline so predvsem gonilni jermeni, 6trojno olje, varnostne naprave, orodje za uravnavanje 6trojev itd. Ustavili se bomo danes pri vsakem teh predmetov za toliko, da povemo o njih vsaj najvažnejše, — to, kar bi moral vedeti o njih vsak kmečki gospodari 1. Ravnanje z gonilnimi jermeni. Se pred nedavnim so poznali samo usnjate gonilne jermene, a dandanes se poleg teh uporabljajo v veliki meri tudi gonilni jermeni iz raznih tkanin, kakor tudi gumijasti gonilni jermeni. Kakor so različne snovi, iz katerih so gonilni jermeni napravljeni, prav tako različna so tudi njih 6vojstva, pa tudi njih prednosti in nedo6tatki. a) Usnjati gonilni jermeni. (Die Ledertreibriemen.) Ker so vsaj v današnjih razmerah najdražji in najtežje nadomestljivi, zaslužijo, da jih obravnavamo na prvem mestu. Saj je vprav od tega, da-li ravnamo z njimi pravilno ali ne, predvsem odvisno, kako dolgo bodo usnjati gonilni jermeni vzdržali in tudi, v koliko bodo obdržali svoje prednosti pred gonilnimi jermeni iz drugih snovi. Kakšne prednosti pa ima gonilni jermen iz usnja pred drugimi? Predvsem to prednost, da je — ob pravilnem oskrbovanju seveda — enako uporaben ob vročini in mrazu, ob suši in vlagi, na kovinskih in lesenih jermenicah, velikih in majhnih. Pravilno oskrbovan usnjat gonilni jermen se ne krči in ne razteza ob vsaki vremenski spremembi, ne poka ob mrazu in suši in ne drsi na malih jermenicah, ker je prožen in gibek. Zato uporabljamo usnjate gonilne jermene predvsem pri strojih, ki so izpostavljeni vremenskim vplivom, to je, ki niso nameščeni v zaprtih prostorih. Nadalje dajemo prednost usnjatim gonilnim jermenom povsod, kjer je razdalja med obema osima (gonilno in poganjano), stalna; to se pravi, kjer je ne moremo s pomočjo natezalne naiprave poljubno povečavati ali pa zmanjševati, kakor je pač z ozirom na pravilno napetost jermena potrebno. Tudi za pogon vseh malih jer-menic s komaj par centimetri premera uporabljamo navadno le usnjate gonilne jermene, ker radi 6voje voljnosti najlepše vlečejo. O negovanju in oskrbovanju usnjatih gonilnih jermenov večina naših kmečkih gospodarjev nima nobenega pojma — ali pa popolnoma napačnega. Ce jermen dobro vleče, oziroma, dokler dobro vleče, se navadno nikdo ne zmeni zanj. Kadar pa začne spodrsovati, hiti navadno vsak kmet v prvo bližnjo trgovino, in si kupi zdrobljene kolofonije, pa celo poseben prašek za po-tresanje jermenov (Riemenwachs), in skuša na ta način spraviti delovanje jermena spet v red. Kdor pa je prav varčen, si »pomaga« še bolj enostavno: ■ smrekovo smolo, ali celo s katranom . .. Zares: V6a ta sredstva pomagajo, — toda le na videz in le začasno! Toda kmalu se taka sredstva, s katerimi potro-Sajo notranjo stran jermenov, strdijo in napravijo na notranji strani jermena trdo, kot steklo gladko plast (posebno če tečejo jermeni na kovinskih jermenicah), tako, da jermen še bolj spodrsava kot prej. Rázen tega postane jermen po uporabi teh sredstev krhek in okorel, ter se začne lomiti in pok3ti. Zato si zapomnimo: Ne uporabljajmo nikdar nobenih sredstev za preprečevanje spodrsavanja usnjatih gonilnih jermenov! Če jermen spodrsava, je to pač znak, da je premalo napet. Treba je torej osi bolj razmakniti. Kjer pa se to ne da, moramo jermen sam nekol'ko skrajšati, ali pa uporabiti še posebno, takozvano »nate/al'-o« jermenico. Ker je skrajšanje gonilnih jermenov, ki so na spoju sešiti, težavno in zamudno delo. uporabljamo dandanes za spajanje'jermenov skoraj izključno le kovinske sponke, ki so bodisi enodelne ali p=v dvodelne. Enodelne sponke obstoje iz kovinske ploščice, ki je na eni strani opremljena z ozobci. Jermen spojimo tako, da oba kdnca staknemo enega k drugemu in zabijemo sponko tako, da drži po polovico ozobcev vsak konec. Dvodelne sponke pritrdimo po en del " na vsak konec, naiar oba dela sponke enostavno staknemo, in jermen je spojen; prav tako hitro in enostavno pa lahko oba dela sponke spet razklonimo. Zato so take dvodelne sponke zelo pripravne, posebno pri malih jermenih. Prav velike jermene pa tudi dandanes navadno še šivajo. Ker se novi gonilni jermeni iz usnja nekaj časa znatno nategujejo, je nujno potrebno, vsak nov jermen prav na kratko umeriti, četudi ga je vsled lega sprva težko natikati na jermenice. A vkljub tem« je čez nekaj časa potrebno, jermen skrajšati, seveda to le v primeru, če se jermenici, oziroma osi ae dasta razmakniti. Usnjate gonilne jermene je treba od časa do časa skrbno očistiti prahu, ki se je nabral na njih. a prav tako skrbno moramo očistiti tudi jermenici To delo lahko izvršimo z o6trorobo deščico iz trdega lesa, s katero ostrgamo površino jermenic in jermena Dobro je tudi, zamazane usnjate gonilne jermene od časa do časa odrgniti s krtačo, katero namakamo v mlačno raztopino perilne sode Ne smemo pa jermenov namakati v to raztopino' Očiščene jermene posušimo, obešene na suhem, zračnem mestu, toda ne na soncu, niti ne blizu peči! Nadalje moramo usnjate gonilne jermene varovati pred vlago in premofenjem, pa tudi pred strojnim oljem in mastjo, kajti vsaka mast rudninskega izvora škodnje usnjenim gonilnim jermenom! Dovoljeno in priporočljivo pa je, usnjate gonilne jermene, seveda le temeljito očiščene, prepojiti z ribjo mastjo (Fischtran) ali s kakim dragim oljem živalskega izvora. Ce m jermen pretrga, ga ne šivamo sami, marveč prepustimo to delo sedlarju, kajti pravilno sešiti termen ni kar tako. Nestrokovnjak lahko sploh ves jermen pokvari, če se teija dela loti! Omenimo še, da moramo sešit jermen vedno tako natikati, da je na sešitem mestu obrnjen s spodnjim, podloženim, koncem proti smeri teka, a z raztezajo v suhem ozračju, a na vlagi se krčijo. Ce namestimo jermen narobe, »tolče« in s tem kvari stroj. Po vsaki uporabi je treba gonilni jermen takoj odjenjati, to je, sneti z jermenice, ali pa skrajšati razdaljo med osmi, da se jermen brez potrebe ne nateguje. Da morajo biti osi in jermenice nameščene docela vzporedno, ker sicer jermeni padajo z jermenic, a se tudi neenakomerno natezajo smo omenili že, ko «mo govorili o oskrbovanju kmetijskih strojev. b) Tkani gonilni jermeni. fGewebe- oder Textil-treibriemen). Da so začeli uporabljati tkane gonilne jermene namesto usnjenih, so bile nemara vzrok velike oddaljenosti med osmi, in jermenice velikih izmer V takih primerih so navadno usnjati jermeni predragi, zato jih nadomestujejo gonilni jermeni iz raznih tkanin: konopljeni, iz kamelje dlake (Kamelhaar) itd. Največja prednost tkanih gonilnih jermenov je pač ta, ker jih dobimo lahko v enem kosu za vsako poljubno dolžino. A vsekakor ni najmanjša prednost teh jermenov, da so veliko cenejši in veliko lažje dobavljivi kot usnjati Njihova trpežnost je odlična, prav tako njih moč, zato prav nič ne zaostajajo za usnjatimi v primerih, kjer je mogoče jermenice, oziroma osi razmikati in zbliževati. Tkani jermeni se namreč stalno raztezajo v suhem ozračju, a na vlagi se krčijo. Na nepremakljivih oseh torej niso najbolj priporočljivi. Nega gonilnih jermenov iz tkanin obstoja predvsem v lern, da jih ščitimo in varujemo pred mastjo, olji in pred bencinom ali pa nafto. Vse te snovi povzročujejo namreč, da tkani qonilni jermeni spodrsujejo, obenem pa zmanjšujejo njihovo trpežnost. Zamakanje tkanih qonilnih jcmenov, ki spodr-savaio, z vodo, sicer pomaga začasno, vendar škoduje trpežriosti jermena. Zapomnimo si: Da bo qonilni jermen Iz tkanin dobro in dolgo služIl, je potrebno edinole, da so jermenice in osi pravilno nameščene ter da je jermen pravilno nn- pet, pa nič drugega! Le od časa do Jasa ga z o«ti» ščetko očistimo prahu, ki se je na njem nabrali c) Gumijasti gonilni jemeni. (Gummitreibriemenj Gumijaste gonilne jermene uporabljamo predvsem tam, kjer je za jermenice malo prostora, pa morajo biti zato prav ozke. Da je gonilni jermen kljub temu zadosti močan, čeprav je čisto ozek, mora biti toliko bolj debel, včasih celo okroglega prereza. Tako obliko pa moremo dati edinole gumijastemu gonilnemu jermenu. Prav tako uporabljamo gumijaste gonilne jermene tam, kjer poganjamo z enim jermenom več jermenic, ki tečejo včasih celo ena z ene, a druga z druge strani jermena. In končno so gumijasti jermeni najpriklad-nejši za pogon prav malih jermenic. Glavna prednost gumijastih gonilnih jermenov je pač njihova velika prožnost in pa možnost, dati Jim poljuben prerez. Pač pa so navadno iz enega kosa, tako da jih ne moremo niti skrajšati, niti sešiti, če se pretrgajo. Ce se nategnejo, je treba pač osi razmakniti, ali pa — kupiti nov jermen. V navadnem, enakomernem ozračju so gumijasti jermeni zelo trpežni. V prav veliki vročini, na hudem mrazu, v zelo suhem, pa tudi v zelo vlažnem ozračju pa kmalu razpoka jo in se potrgajo. Tudi gumijaste gonilne jermene moramo varovati pred zamazanjem z oljem ali maščobami, da ne spodrsavajo. 2. Kako velik gonilni jermen naj kupimo? To vprašanje dela večini naših kmečkih gospodarjev velike preglavice. Pa je odgovor vendar tako enostaven. a) Pri neizpremenljivi razdalji jermenic: Najprej izmerimo razdaljo med osema obeh lermenic. Ker kroži jermen okoli obeh osi, je lasno, da bo gonilni jermen najmanj dvakrat tako dolg, kot znaša razdalja med obema osema jermenic. Toda, če bi računali samo dvakratno razdaljo med osmi kot dolžino "gonilnega jermena, bi se ušteli. Jermen kroži namreč tudi okoli obeh jermenic! Iz ljudske šole še vemo, da je obseg kroga 3,14 krat daljši, kot znaša njegov premer. In ker teče goniini jermen točno po eni polovici oboda jermenice, potrebujemo torej nadalje še toliko dolžine jermena, kolikor znaša obseg obeh jermenic, Cel jen z dve. A niti to še ni dovolj! Nekaj jermena potrebujemo za preklad pri sešitju, in če 6ta jermenici raznih velikosti, je treba k dolžini jermena priračunati še nekaj odstotkov dolžine, in to tem več, čim bolj različnih veličin sta jermenici. Ce kupujemo jermen nesešit, računamo navadno za preklad n za pribitek glede na razliko v velikosti jermenic 10 dolžine jermena. Praktičen zgled: Razdalja med osema 2 metra; gonilna jermenica ima premer 12 cm, poganjana 00 cm. Kako dolg jermen naj naročimo? Računamo. ovakratna razdalja med osmi znaša 4 m, polovičen obseg gonilne jermenice 19 cm, poganjane 188 cm; skupno torej 6,17 m; 10 X pribitek za preklad in za raziiko v velikosti jermenic znaša približno 60 cm; naročili bomo torej gonilni jermen v dolžini 6,80 m (Pripominjamo, da mora vse te podatke kakor tudi premer in širino ter število obratov obeh jermenic točno navesti v prošnji za dodelitev gonilnega jermena vsak prosilec!) Kako se izračunava število obratov poganjane ali pa gonilne jermenice, smo obrazložili in objavili obrazce že v sestavku: Kaj mora tudi kmečki gospodar vedeti o strojih? (St. 2, 1942); b) pri i/.premenljivi razdalji jermenic moramo pri računanju potrebne colžine gonilnega jermena znati preceniti, koliko mora biti oddaljen pogonski stroj od delovnega tn. pr. elektromotor od sl.v moreznice, motor od krožne žage, ali od mlatilnice itd.), da je mogoče neovirano in brez nevarnosti streči obema strojema kdkor tudi k delovnemu stroju spravljati in od niega^ odstranjevati materija] (žito, seno, drva itd.). Čeprav je treba tudi pri dolžini gonilnih jermenov štediti, vendar ne smemo iti predaleč, marveč vzemimo raje pot melra več kot pa premalo-razdalje med pogonskm in delovnim strojem, da ne bo nesreče pri delu. 3. Strojno olje In njeqa uporaba. Večino naših kmetijskih strojev podmazujemo s strojnim oljem, ki ima namen, zmanjšati trenje med posameznimi ležaji in osmi. Predvsem moramo povdariti, da je treba stroga razlikovati med strojnim oljem rajnih vrstt Vsa^a vrsta strojev zahteva namreč posebno, dolični.vrsti stroja, oz'roma dotičnemu ložaju ustrezno strojno olje! Če bi torej na primer z motorr wi oljem (Motorenöl) mazali ležaie na navadni *!a-moreznici, bi steklo brez haska spet ven, ker je preredko, a £e bi vlili v motor namesto motornega olja navadno strojno olje (Maschinenschmierol), bi se motor ustavil, ker ie to olje pregosto zanj I Važno je tore] za kmeta, da ve, s kakšnim strojnim oljem mora ta ali oni stroj, ta ali oni ležaj, podmazavati. Seveda Je treba vedeti tudi, kako pogosto Je treba posamezne ležaje mazati in koliko olja vliti v ležaj vsakokrat. Razsipati z oljem Je škoda, puščati, da se dela na stroju škoda, ker ga premalo mažemo, pa ie še manj na mestul Samo-obsebi razumljivo Je tudi, da morajo biti mazilne luknjice vedno čiste! Navadno strojno olje je dobiti tudi dandanes v prosti prodaji, a motorno olje se kmetovalcem dodeljuje obenem z bencinom. 4. Mast za mazanje strojev. (Stauferfett.) Mnogi stroji novejšega izdelka so opremljeni z neko novostjo: ni jih treba več stalno podmazovati s strojnim oljem, marveč imajo na vsakem ležaju pritrjeno nekako škatljico, v kateri se nahaja neka posebna mast, takozvana »Stauferfett«. Ta novost pa sama na sebi nič ne koristi, marveč ce essenski, kolnski. diisseldorfski, kasselski in b • -linski regimenti spopadli s požigalci nemške d -movine in z morilci nemških otrok. Sovraštvo bo pa tudi odločilno pri povračilu. Takrat bo z -jelo ves nemški narod čustvo najglobljeoa zadovoljstva. V Nemčiji takrat ne bo nikakeaa sledu o sočutju za žrtve v Veliki Britaniji. drugem delu svojega članka se bavi Reichsm -nister dr. Goebbels z vprašanjem obnove por' -šenih mest. Najprej se bo rešilo vorašanle o -nove stanovanjskih hiš. Stanovanjske hiše bodo v velikih nemških mestih v bodoče na periferii brutalnostjo, ko pravi, da je smatrati Sovjetsko i kjer bo dovolj prostora za udobna, modernn n Unijo po obeh konferencah v Kairi in v Teheranu i higienska stanovanja. V opustošenih jedrih m«»* kot vodilno velesilo v povojni Evropi Pri tem se je poslužila »Time« izraza »sovjetska Evropa«, kakor da bi bila pokolncma naravna stvar, da se izroči cel kontinent v nenasitno žrelo boljševizma. □ Sovjetska agitacija v Alžiru. Da je postal AI-žir središče komunistične agitacije za Sredozemski prostor, dokazuje dejstvo, da so v tem seve-roafriškem mestu izdali knjigo z vsemi Stalinovimi govori izza leta 1941., in sicer v francoskem prevodu. Obenem 60 napovedali izdaje drugih komunističnih agitacijskih del. O Um odločitve o »sodi Vzhodne Azije. Japon- ski veleposlanik na Kitajskem, Tani, ie iziovil. ^ ¿e zelo nizk«, kar se tiče zanikanja svojih zavez- bije ura odločitve o usodi Vzhodne Aziie. Zbrati bo treh» vse sile za izvojevnnje zmage. Poražen sovražnik mora po besedah imenovanega veleposlanika doznati, da sv»»t ni ustvarjen samo za Anglo-Amerikance. temveč za vso človeštvo. D Pred preosnovo turške vlade? Po neki italijanski vesti bo dosedanji turški veleposlanik v Londonu, Rauf Bej, vstopil v turško vlado. Njegovo mesto v Londonu bo baje zavzel prejšnji zunanji minister Ruždi Aras. Kind ist unter den Tisch gekrochen. Der Betrunkene ist in den Kanal gefallen. Die Soldaten sind um 5 Uhr früh aufgestanden. Mein Freund ist bei mir geblieben. 5. a) Die Decke war auf dem Bett, bj Du warst heute im Kino c) Er war gutmütig. d) Ich war an jenem Tag sehr glücklich. e) Wir waren zu Fuß gegangen, f) Ihr wart auf dem Felde. gl Die Soldaten waren lustig. 6. a) Hier hast du deine Füllfeder, bj Karl hat heute Geburtstag. c) Ich habe dich nicht gesehen. d) Wir haben keine Zeit. e) Ihr habt keinen Platz. fl D'ese Herren haben genug Zigarren. 7. a) Ich habe meine Werkstätte an dem Drechs- ler verkauft. b) Du hast deinen Freund an seinem Gang erkannt. c) Er hat immer die Wahrheit gesagt. dl Wir sind über die Treppe gestiegen, el Ihr seid mit dem Schnellzug gekommen, fl Die Schüler haben mit ihrem Lehrer gesprochen 8. a) Er hatte zwei Brüder. b) Ich hatte meine Jause brüderlich mit meinen Kameraden geteilt c) Du hattest leider für mich keine Zeit. d) Wir hatten ein Minimum an Verlus'en. ' ej Ihr hattet alle Trümpfe in der Hand fl Sie hatten an diesem Tage keine Lust zum Studieren. 9. a) Ich werde das Wasser aus dem Brunnen holen. bl Er wird sich beim Fotografen ein Brustbild machen lassen. c) Sie werden sich wieder mit ihrem Jagderfolg brüsten d) Du wirst zum Buchbinder gehen und dir das Buch binden lassen. e) Ihr werdet dem Buchhalter die Rechnungen bringen. pa bodo zgradili večja gledališča, koncertne dvorane, zborovalne dvorane itd., kakor pač to odgovarja potrebam države, ki umetnost in kul .r-ro ni rezervirala samo za bogatejše sloie, temveč za skupnost. Nemška mesta — tako zaključil'™ dr. Goebbels — bodo najlepša in najmodernejša mesta na svetu O Najprej Jugoslavija, sedaj Poljska! Portugalski list »Voz« se bavi z angleškimi komentarji, ki govore o prepustitvi Poljske boljšev'7mu. Anglija tako piše imenovani portugalski list — je padia 10. bringen — gebracht singen — gesungen sagen — gesagt tragen — getragen fragen — gefragt laufen — gelaufen siegen — gesiegt glauben — geglaubt fallen — gefallen nennen — genannt □ Zedinjenim državam ie cedijo sline po novih oporiščih. Iz Washingtona poročajo: Predsednik zunanjega odbora ameriškega senata senator Co-nally je izjavil med drugim, da je sedanja vojna doprinesla dokaz, da morajo Zedinjene države braniti tako Atlanski kakor tudi Tihi ocean, ako se hoče preprečiti novo vojno. Oporišča, ki jih ie odstopila Anglija Zedinjenim državam, da nikakor ne zadostujejo stavljenim potrebam. Nadalje mora Francija odstopiti eno bazo na otoku Martinigue. Severoamerika zahteva nadalje oporišča v Novi Kaledoniji ter na dosedanjih japonskih mivnrfntcvv nikov. Najprej je obrnila hrbet jugoslov,inski emigrantski vladi, sedaj se pa odmika od Poljakov, «i*>r'«t! Amtliche Bekanntmachungen Der Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft. GZ: CdZ LE B 66/101 1944. Ter m i n ver 1 än ger u ng der Brotmarken für Wehrmachtsangehörige usw. Die derzeit noch im Umlauf befindlichen Brotmarken fttr Wehrmachtsangehörige (1 Ausgabe) behalten ihre Gültigkeit in einem Geschäftsbereich bis zum Ende der 58. Zuteilungsperiode, d. i. bis 6. Februar 1944. Die Vertreter haben diese Brotmarken bis 19. Februar 1944 mit dem Emährungsamt (Umtauschstelle) abzurechnen. Nach diesem Zeitpunkt eingereichte Bedarfsnachweise dieser Art dürfen nicht mehr in Bezugscheine umgewandelt werden. Graz, am 5. Januar 1944. 55 Im Auftrage: qez. Dr. Artner. Kichtigkeitserklärung Der vom Wirtschaftsamt Oberradkersburg ausgestellt« Haushaltspaß für gewerbliche Erzeugnisse, Nr. 796620, auf den Namen Zwar Ladislaus, geb am 18 Juni 1908, und wohnhaft in Luttenberg, Mautdorf Nr. 69 lautend, ist in Verlust geraten. Somit wird dieser Haushaltspaß als ungültig erklärt und alle Kaufmänner werden darauf aufmerksam gemacht, sowie der Finder aufgefordert, denselben bei der Kartenstella Lattenberg abzugeben. 45 Lattenberg, dea 7. Januar 1944. Hart traf uns di« erschütternde Nachricht, daß unser herzensguter, über alles geliebter Sohn and Bruder STANISLAUS PODLESNIK Reiter am 19 November 1943 im 20. Lebensjahre im Süden dea Heldentod gefunden hat 60 Lieber Sohn und Bruder, ruhe santt in fremder Erde! Trifadl, Agram, Laibach, Edlingen, den 12. Januar 1944. In tiefster Trauer denken an dein Grab: Karl und Antonie, Eltern 1 Franz, Karl, Anton, Cyrill, Brtt-der; Paula, Albina, Emili« und Josefa Restowitsch, geb. Pod-lesnik, Schwestern, und alle übrigen Verwandten. (Jö% heißt: Keine Energie verschwenden. Kriegswichtige Arbeitsplätze brauchen gutes Licht. Im Zivilbereich begnügen wir uns deshalb einsichtsvoll mit weniger OSRAM -Lampen. Offene Stellen Schmiedelehrlinq und eine Magd werden sofort aufgenommen. — Franz Reich, Urschendorf bei Luttenberg. 30-6 Tischler, verheiratet, wird als Fabrikstischler und zugleich als Hausbesorger aufgenommen bei Wilhelm Brauns, Farbenfabrik, Cilli, Spitalgasse 4-8. 31-6 Wirtschafter i« Mittleren Altere für Landwirtschaft, in der Nähe Marburg, wird aufgenom-nen. Anzufragen ?taj. Gospodar, Marburg. 63-6 ItiFIÜ^C "««et lui eer. Wa.Wi.J wuchs und Ittr die n«s