JOHN POLLOCK 1-8-49 24465 LAKKLAND BLVD. EUCLID.OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
VOL. XXXI. — LETO XXXL
DomaČe vesti
Vile rojenice
Tetica štorklja se je oglasila pri družini Mr. in Mrs. Johnny Jerše, 426 E. 160 St., in pustila v spomin zalo hčerkico, ki je tehtala ob rojstvu 10 funtov, ^lada mamica je hči dobro poznane družine Mr. in Mrs. Aleš Globočnik. Mrs. Globočnik je aktivna n a društvenem polju ter dolgoletna kuharica pri pevskem zboru "Jadran", čestitamo!
Poroka
V soboto se bosta poročila v cerkvi sv. Neže na E. 79 St. in ^-uclid Ave. Miss Margaret M. Goecker in Ensign Ray I. Gor-ki se nahaja v službi mor-'larice Zed. držav. Poroka bo ob devetih zjutraj in poročne obrede bo izvršil Rev. Ed. Ga-brenja, O. F. M.
Nevesta je hči družine Goec-na Lawn view Ave., ženin J® pa najmlajši sin spoštovane Gornikove družine na St. Clair '^ve., ki se začasno nahaja do-na dopustu in v kratkem se bo vrnil zopet nazaj v šolo v Glenview, 111. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonu!
Prosi se za darovalce krvi
Prijatelji Johna Bostjančiča 'Z 1053 E. 67 St. so prošeni, da bi darovali kri v Lakeside bol-^isnici, kjer se bolnik nahaja že teden dni in kjer se mu je dalo kri, katero je treba nadomestiti. Prijatelji so tudi vabljeni, da ga obiščejo.
bo seje
Seja Norwood Community Council se he bo vršila v četrtek zvečer radi praznika Zahvalnega dne. Ako ne bo medtem sklicana posebna seja, se bo ^^sila redna seja šele 30. de-%inbra, kot je bilo preje sklenjeno.
I Nov grob
^ARy kaplan
Po štiri-tedenski bolezni j e Preminila v Charity bolnišnici Mary Kaplan, rojena Mirtič, sta-75 let. Doma je bila iz Treb-Vasi pri Žužemberku, odko-je prišla v Ameriko pred leti. Bila je članica društva Rešnjega telesa in društva št. 10 SDZ.
Tukaj zapušča sinove John, ^nton. Frank in Ludvik, hčere Mary Tekaučič, Mrs. Rose erko in Anna, vnuke in sestro .s. Anna Skerl, v starem kra-brata Johna in več dru-sorodnikov. Pogreb se bo ^rŠil v soboto zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 3627 E. St. pod vodstvom pogrebne-
ga
zavoda Louis L. Ferfolia.
Pogreb pokojnega Peter Po-Povič, o čigar smrti smo včeraj Poročali, se bo vršil v petek JUtraj ob 9. uri iz Grdinovega ^Srebnega zavoda v cerkev sv.
'kola ob 9:30 uri in nato na pokopališče Calvary.
^^ERIŠKE oblasti po
^vlle češke "vohune"
FRANKFURT, 23. nov. — ^^ftieriške okupacijske oblasti ® bolj strogo zavarovale mejo Nemčijo in Češkoslovaško, tem ko so v angleški in ameri-' okupacijski zoni polovile
EQUALITY
ODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), NOVEMBER 24, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 230
ZAHVALNI DAN
Jutri bo Zahvalni dan, tradicionalni praznik ameriškega ljudstva, ki ima posebno globok pomen radi okolščin, v katerih so ga pred več kot 300 let proslavljali naši pionirji.
Po svojem bivstvu je to praznik—praznik navadnih ljudi številnih narodnosti, ki so si v tej deželi začeli graditi boljši in srečnejši dom; najprvo z golimi rokami, kljubujoč velikim težavam tistih časov, ko je ^merika bila še surova, neobdelana "obljubljena zemlja" in je taka, kot jo je narava ustvarila, čakala na pridne roke prvih priseljencev. Iz te neobdelane mase so, kakor kipar iz ilovice, naši pionirji začeli oblikovati sodobno Ameriko.
V bivstvu se je Zahvalni dan v današnji moderni dobi, ko se je s pretiranim češčenjem sile in moči začel tudi pri nas pojavljati nevarni duh "mesij anstva," nekoliko spremenil. Postal je praznik vseh Američanov raznih slojev in raznih razredov. Delavec v tovarni, če je zaposlen, bi po novem pomenu tega starodavnega praznika moral biti hvaležen za delo, ki mu omogoča življenski obstoj. Ravno tako rudar v rovu in kmet na polju. Hvaležni pa so tudi bankir v uradu pri štetju dividend, industrijalec pa pri primerjanju letošnjih dobičkov / lanskimi. Izvoljeni kandidati za razne državne urade so, umevno, tudi hvaležni—kako pa je s tistimi, ki so bili poraženi, ne vemo. Seveda, naša dežela ni v vseh ozirih vzorna in popolna. So državljani, ki bodo čutili ob priliki proslave tega praznika, da se jim godi krivica. So državljani, ki so brezposelni, ki nimajo osnovnih življenskih pogojev, ki kljub vsemu bogastvu naše dežele trpijo razna pomanjkanja. . . Toda, kakor je že splošna navada posebno ob takih prilikah, se v "hiši obešenega ne govori o vrvi."
Tudi "puranova" tradicija se je dokaj spremenila. Dočim so naši pionirji vred z razno divjačino žrtvovali na oltar zahvalnosti tudi divje purane in pri tem izražali hvaležnost za dobrote, ki so jih pridobili s poštenim in trdim delom, se je danes'udomačila navada, da se "civilizirane" potomce s perjem okrašenih čiivjakov uniči v kar mogoče večjem številu. S tem se perutninarjem in trgovcem nudi vse razloge, da so res lahko zahvalni "Zahvalnemu dnevu."
Naj bo kakor že. Jutri uradno praznujemo "Zahvalni dan." Pojutrišnjem pa ne bomo več imeli nobenih obligacij. Spet bomo lahko zabavljali čez draginjo, Taft-Hart-leyev zakon, zunanjo, politiko, stavkah, zahtevali višje mezde itd. That's America!
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Strabane, Pa. — Mrs. Rose Albenini se nahaja v bolnišnici Canonsburg, kjer se je morala podvreči operaciji.
Imperial, Pa.—Dne 9. nov. je umrl Anton Treven, star 67 let, doma iz Zaplane pri Vrhniki, v Ameriki 42 let, član SNPJ. Tukaj zapušča sestro Mary Ergen, v Detroitu sestro Frances Močnik in brata Josepha Trevna, kakor tudi 22 nečakov in nečakinj.
La Salle, 111. — Dne 7. nov. je umrl John Podbregar, član SNPJ, star 54 let, v Ameriki 36 let. Tukaj zapušča ženo, sina, tri hčere, sestro in tri brate, v starem kraju pa tudi sestro in tri brate. — Po večletni bolezni je 16. novembra umrla Kristina Gerdovich, stara 59 let, rojena blizu Kočevja, v Ameriki 44 let, ves čas v La Sallu. Bila je članica gospodinjskega kluba SND in več drugih organizacij. Zapušča moža Johna, hčer, tri sinove in tri brate — Lojzeta v Jolietu, 111., Franka v Gowandi, N. Y., Janeza pa v stari domovini. — V bolnišnici se nahajata Anna Ravnikar in Agnes Jurkas.
novi upi za poravnavo v berlinu
PARIZ, 22. nov.—Predsednik Varnostnega sveta Združenih narodov za november Juan Bra-muglia je danes izjavil, da je sovjetski odgovor glede njegovega predloga za ureditev berlinskega valutnega vprašanja zadovoljiv.
Odgovore pa še vedno niso poslale zapadne sile. Bramuglia je izjavil, da bo sklical sejo šestih malih nevtralnih držav, takoj ko bo dobil odgovor zapad-nih sil.

lov "
og 20 "češkoslovaških vohu«
širite in čitajte '^(''kopravnost!"
Ima zlomljeno nogo
V Emergency Clinic bolnišnici se nahaja Mrs. Jennie Oblak, ki gi zlortiila nogo. Prijateljice so vabljene, da jo obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnjo popolno okrevanje!
NE AMERIŠKI ODBOR OZNAČIL NEOBSTOJEČO LIGO ZA "RDEČO"
BOSTON, 23. nov. —Ne-ki metodistični urednik je danes izjavil, daje kongresni odbor za ne-ameriške aktivnosti včeraj postavil na seznam 'rdečih'? organizacij tudi Ep worth ligo, ki sploh ne obstoja.
Urednik Zion's Heralda, Rev. Emory Stevens Bučke je v uredniškem članku med ostalim rekel:
"To . razkrinkava presenetljivo tehniko preiskave . in večina ljudstva bi sedaj morala biti na jasnem, kako verodostojna so dejstva tega legalnega odbora za šmi-ranje.
"Ni treba spomniti naše metodiste n a dejstvo, d a Epworth Liga že deset let ne obstoja.
"Jasno je, da je odbor zadovoljen samo s praznimi govoricami, ne pa z dejstvi/' je rekel Rev. Emor) Stevens, ki je članek zaključil z apelom, da se "takoj ukine ta politični lov na čarovnice."	.i
zapadne države v pogovorih o porurju
LONDON, 23. nov. — Predstavniki šestih zapadnih držav so obnovili pogovore glede bodočnosti Porurja. Iz pogovorov pa je bilo izključeno glavno vprašanje, namreč /kontrola po-rurske industrije. Ti pogovori so bili odloženi, da str ameriškim in angleškim uradnikom da možnost za proučevanje francoskega protesta proti sklepu, da se porursko industrijo vrne nemškim trustom. Francozi zahtevajo mednarodno kontrolo.
francija vložila novi protest
PARIZ, 22. nov.—Francoska vlada je poslala Zedinjenim državam in Angliji formalni protest proti sklepu, da se porursko industrijo izroči nemškim lastnikom.
V protestu pravi francoska vlada, da Zedinjene države in Anglija nista pooblaščeni, da bi takšne sklepe sprejemali brez jristanka Francije.
Amerika predlaga, naj se Arabci in Židi sporazumejo glede svojih mej
-<5>
TRUMAN SE VOLILCEM
ZAHVALJUJE
Jugoslavija se je pridružila Rusiji pri zahtevi za ohranitev prvotnih mej
WASHINGTON, 23. nov.— Predsednik Truman se je danes potom tiska in radia zahvalil ljudem, ki so mu poslali na tisoče telegramov in pisem, s'katerimi mu čestitajo na zmagi. Predsednik je izjavil, da so čestitke poglobile njegovo zavest o odgovornosti spričo bodočih težkih nalog.
Truman je dobil več kot 50,-000 pisem in 10,000 telegramov ob priliki zmage na volitvah.
Kitajska Ljudska armada napreduje
NANKING, 33. nov.—Kitaj ska Ljudska armada, ki |teje i več kot 100,000 mož je pod poveljem gen. Lin Piao-a dospela do obrežja zgodovinskega Velikega kanala, jugo-vzhodno od Peipinga, z očitnim namenom,
da popolnoma odreže od zaledja to bivšo prestolnico Kitajske.
Iz nacionalističnih virov so priznali napredovanje komunistov.
Glavne sile Ljudske armade se sedaj nahajajo 45 milj od Peipinga, ki je %a Kitajte nekakšno "sveto mesto," in 15 milj od Tientsina, najbolj modernega mesta Kitajske. Veruje se, da bodo komunisti sprožili splošni napad na Peiping.
Iz bojišča pri Sučovu pa prihajajo poročila, ki so zopet kon-troverzna. O "večji zmagi" poročajo tako komunisti kot nacionalisti.
O borbah pri Sučovu poročajo nacionalisti, da so zopet odprli železniško zvezo z Nanking-' Združenih narodov odobrila no-om, dočim komunisti trdijo, da j vembra 1947.
so popolnoma uničili 10 nacio- j Avstralija pa je predložila re-nalističnih divizij pod povelj- solucijo, na osnovi katere bi se
PARIZ, 23. nov.—Zedinjene države so danes predložile Združenim narodom načrt, po katerem bi se Žid je in Arabci morali na osnovi medsebojnih pogovorov sporazumeti o svojih končnih mejah v Palestini.
Amerika je podala načrt kot*--
popravek angleški resoluciji	DOtrdU
Načrt je predložil Philip C. Jes-	" ^ "
sup na seji Političnega odbora obsOdbe japOHSkih Združenih narodov in sicer v .	i v-.
sporazumu s predsednikom.Tru-; VOJUIH ZlOCinC0V manom in državnim oddelkom.	_
Po ameriškem "popravku" bi; TOKIO, 24. nov.—Gen. Dou-Generalna skupščina ne pripo-jglas MacArthur je danes potr-ročila nobenih specifičnih teri-! dil obsodbo Zavezniške vojaške torialnih sprememb v Palestini, | sodnije, po kateri je bivši japon-pač pa bi ustanovila tri-člansko | ski premier Hideki To jo s šest komisijo, ki bi v sporazumu z j soobtoženci bil obsojen na smrt.
Židi in Arabci začrtala meje. Tri-članska komisija pa bi prevzela tudi vlogo posredovalca Združenih narodov.
Baje je ameriški predlog v soglasju s Trumanovo volilno obljubo, da ne bo na škodo Židov podpiral teritorialnih sprememb, pač pa zagovarjal meje, ki so bile določene v delitvenem načrtu Generalne skupščine od lanskega novembra.	j
Jessup je dalje izjavil, da Ze- j dinjene države podpirajo predlog pokojnega grofa Bernadot-ta, po katerem bi Jeruzalem postal mednarodno mesto.
ostali pa na zaporne kazni.
V svoji izjavi je MacArthur pristavil nenavadno zahtevo. Apeliral je na japonsko prebivalstvo, naj na "dan usmrčenja moli in prosi za božjo pomoč, da bi svet ohranil mir." Sam pa je v molitvi podobni izjavi rekel.
Jugoslavija podpira pr\'otni delitveni načrt
Jugoslavija je, kakor vse ostale vzhodno-evropske dežele, zahtevala, da se Palestinsko vprašanje uredi na osnovi origi-
da naj bi obsodbe postale simbol, da bi vsi ljudje dobre volje spoznali popolno ničevost vojne, ki je najbolj zločesti bič in največji greh človeštva.
Kdaj bodo Tojo, ki je kot ja-iponski premier ukazal napad na Pearl Harbor, in drugi na smrt obsojeni japonski zločinci usmr-čeni, še ni znano. O tem bo verjetno odločila komanda ameriške Osme armade.
Veruje se tudi, da bo priziv obsojencev odložil izvršitev kazni. Najmanj petorica od 25 obsojencev se bo s prizivom obrnila na Višjo sodni jo Zedin jenih
15 NACISTIČNIH ZLOČINCEV OBEŠENIH
LANDSBERG, 20. nov.
Ameriška armada je danes obe- j udeležili najvišji vojaški vodi-sila 15 nacističnih vojnih zločin- 'telji.
stvom gen. Huang Po-taoa.
*
Amerika razmotriva o vojaških merah
WASHINGTON ,23. nov.— Danes se je v Washingtonu vršila tajna seja Narodnega varnostnega sveta, katere so se
cev, ki so bili obsojeni na smrt, ker so morili jetnike v koncentracijskih taboriščih in ameriške padobrance iz sestreljenih letal.
Sodnija j^ zavrgla obrambo, da so obtoženci delali po ukazu višjih.
DEWEY NI VEC ZAŽELJIV NITI KOT GUVERNER
ALBANY, 23. nov. — član
NESOGLASJE PRI Z. N.
RADI NOVIH ČLANIC
PARIZ, 22. nov. — Ameriški delegat Benjamin v. Cohen je danes napadel Sovjetsko zvezo,
češ da je z njeno uporabo pravice veta onemogočeno organizaciji Združenih narodov, da bi sprejela Irsko, Italijo, Trans-
jordanijo in Avstrijo v članstvo, i toval, naj guv. Dewey v interesu Odgovoril mu je sovjetski dele- j republikanske stranke poda gat Andrej Višinski, ki je dejal, j ostavko na položaju in dovoli, da dve zapadni sili onemogočata | da njegov urad prevzame nje-sprejem v članstvo Finske in | gov zastopnik Joe R. Hanley. Italije in sicer radi "političnih Duzer je mnenja, da je Ijud-vzrokov." Dal je vedeti, da bo stvo popolnoma zavrglo Dew-vetiral nove prošnje, dokler bo-jeya in deweyzem.
do zapadne sile zavračale pros- j	___
nje Romunije, Bolgarije, Mad-j V "Enakopravnosti" dobite
V zvezi s tem se širijo pred-mevanja, da bo Amerika poslala na Kitajsko 10,000 častnikov in mož, če se bo odločila za zajezitev "komunističnega vala" spričo zadnjih porazov nacionalistov.
Ameriška vojaška misija se
nalnega-delitvenega načrta, ka ,
terega je Generalna skupščina (^"^^'Todasodnijabosamaod-
ločila, če imajo obtoženci sploh pravico, da vložijo priziv.
Tojo ne bo vložil priziva. Baje zahteva, da se ga čimprej obesi.
ustanovilo posredovalno komisijo petih držav, ki bi pomagala Židom in Arabcem pri pogajanjih za upostavitev stalnega miru v Palestini. Osnova pogajanj bi bil delitveni načrt iz leta 1947.
Iz izraelskih virov poročajo, da Židje ugovarjajo ameriškemu predlogu, češ da avstralska resolucija boljše izraža ameriško stališče kot pa ameriški popravki angleške.
*
Egipt grozi z izstopom iz Z. N.
PARIZ, 23. nov. — Avstralija je danes predlagala, naj Združe-ini narodi sprejrflejo v članstvo
sedaj na Kitajskem ukvarja z
vežbanjem nacionalistov. Vladi j organizacije židovsko državo Iz-in kongresu so bila že podana j rael. Toda predstavnik Egipta poročila, da bi se moralo pre-1 je takoj zagrozil, da bo njegova zbornice iz Orange okrožja Wil-1 skrbeti ameriško vodstvo voja- i dežela izstopila iz članstva, če son C. Van Duzer je danes sve- ških operacij, če se želi, da bi|bo Izrael sprejet.
nova pomoč Ciang Kajšeku bila Pozneje je egiptski predstav-učinkovita.
žarske, Albanije Mongolije.
in Zunanje \ vedno sveže dnevne novice o do-Igodkih vo svetu in doma!
PROGRESIVNA STRANKA HOČE NA GLASOVNICO
COLUMBUS, O., 22. nov.— Ohijska Progresivna stranka bo skušala dobiti uradno priznanje kot politična organizacija.
Predsednik centralnega odbora stranke dr. Oliver S. Laud je naznanil,Ida se bo skušalo dobiti 700,000 podpisov na peticijah, da se vpraša državnega tajnika za stalno mesto na glasovnici za bodoče volitve. Če bodo podpisi zbrani, bo stranka morala na prihodnjih volitvah dobiti najmanj 10 odstotkov glasov, da bi ostala na glasovnici.
AVSTRIJKA PRIZNALA, DA VOHUNI ZA AMERIKO?
DUNAJ, 23. nov.—Sovjetska časnikarska agencija "Tass" je danes naznanila, da je načelnica
avstrijskega ministrstva za na-nik sicer omilil izjavo, češ da črtno gospodarstvo dr. Marga-
|bo Egipt o izstopu razmotrival.
GRŠKI GERILCI	' ! Rekel pa je, da egiptski pred-
IZPUSTILI AMERIČANA I stavniki nikoli ne bodo sedeli z
ATENE, 22. nov. Grški ge-, izraelskimi pri eni mizi.
rilci so izpustili ameriškega I kontraktorja Francisa L. Mc-
I
Shane-a, katerega so "ugrabili" pred štirinajstimi dnevi, je naznanila grška monarhistična policija.
JUTRIS Koncert in opereta "Beli telovnik" pevskega zbora "Zarja" na odru Slov. nar. doma na St. Clair Avenue. — Pričetek ob 3.30 popoldne.
v NEDELJO 28. NOV.
ie jubilejna proslava 25 letnice dramskega zbora
"Anton Verovšek"
ki vpriiori dramo
"KAMNOLOM"
v SDD na Waterloo Rd.
PRIČETEK Oft 3.30 POP. ZVEČER PLES.
IGRA VADNAL ORKESTER
retta Ottillinger priznala, da so jo Zedinjene države najele kot vohunko.
Sovjetske okupacijske oblasti so aretirale Avstrijko 5. novembra.
AMERIŠKI VOJAKI USTRELILI NEMCA
FRANKFURT, 23, nov. — Ameriški vojaki so ustrelili nekega nemškega policaja iz sovjetske zone, ki je prestopil čez mejo sektorja. Istočasno so ranili tudi nekega drugega nemškega policaja.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
24. novembra, 1948.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. ■231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)--
For Six Months—(Za šest mesecev)---
For Three Months-—(Za tri mesece)--
-$8.50
-	5.0C
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece)
-$10.00
—	6.0C
—	3.5('
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ai Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
NACISTI IN KOLABORATORJI PRIHAJAJO V AMERIKO KOT BEGUNCI
Nussbaum se je v taboriščih sestal z mnogimi begunci, se z njimi pogovoril in na osnovi teh pogovorov prišel do zaključka, da večina njih niso kaj prida. Pravi, da je včasih komaj verjel svojim ušesom, ko mu je kakšen begunec opisal sVojo pot. Tako, na primer, omenja zadevo z nekim bivšim madžarskim bančnim uradnikom, katerega je srečal v taborišču v Astenu, pri Linzu. Ta begunec mu je kar odprto priznal, da je zbežal z nemško armado in v sporazumu z nacistično vlado pobral tudi zlato svoje dežele.
"Mogoče me je najbolj neprijetno presenetil sestanek z nekim židovskim uradnikom pri IRO (Mednarodni organizaciji za begunce), ki je neizogibno bil vmešan v preselitev velike skupine balkanskih muslimanov na Srednji vzhod in sicer pod pokroviteljstvom Arabske lige," piše Nussbaum. "Od pripadnikov balkanskih muslimanov je begunski Mufti iz Jeruzalema organiziral bosanske muslimanske SS oddelke in 13. bosansko in hercegovsko divizijo nemške oborožene sile. Arabska liga se pogaja z IRO, da bi prevzela 15,000 balkanskih muslimanov, od katerih, kakor je za predvidevati, bo velika večina njih vključena med Muftijeve arabske neredne oddelke v borbi proti Zidom v Palestini."
Zakaj se begunci v taboriščih kljub opetovanim vabilom ne želijo vrniti na svoje domove? Res je, da se je veliko število beguncev vrnilo, zlasti tistih, ki so šele v inozemstvu spoznali, da so bili prevareni in zavedeni, toda begunci, ki so bežali skupaj z nacistično armado, vedo zelo dobro, da so njihova ^plaboracija z nacisti in zločini nad ljudstvom dovolj močan razlog, ki jih drži v beguustvu. Poleg tega pa, kakor pravi Nussbaum, več kot 75 odstotkov beguncev v nekem taborišču v Avstriji se rajši nahajajo v taborišču, kakor da bi šli domov, ker da bi doma ne živeli tako dobro in poleg tega pričakujejo, da bodo šli v Ameriko ali pa kam drugam, kjer so življenjski pogoji bolj ugodni.
A. D., ki je zelo vneto na delu, da bi spravila v Ameriko čim večje število teh beguncev, nikoli ni v svojih poročilih povedala, kako stvar stoji s slovenskimi kola-boratorji in vojnimi zločinci. Nedvomno se med begunci nahaja precejšnje število elementov, ki so s svojim sodelovanjem z nacističnim okupatorjem zaslužili kazen, ki jo zasluži vsak izdajalec svoje domovine—naj bo Slovenec, Anglež, Francoz, Američan itd. Toda od A. D. nikoli nismo slišali, da bi kakšen slovenski begunec res bil zločinec, nevreden, da mu se pomaga. Kaj še! A. D. trdi, da so domobranski kolaboratorji "resnični borci za demokracijo" in v zvezi s tem celo zagotavlja, da so "mučeniški" domobranci ravnali povsem pravilno, ko so se s prisego lojalnosti nemški oboroženi sili v najbolj usodepolni dobi vojne borili proti "komunizmu," kar pomeni proti narodnoosvobodilnemu gibanju v Jugoslaviji in proti Sovjetski zvezi, ki je bila naša zaveznica!
Da je med slovenskimi begunci v Italiji, Avstriji in Nemčiji veliko število vojnih zločincev, v to ni treba dvomiti. Ti begunci so svojo prenapetost dokazali s svojimi dopisi v A. D., s katerimi zmerjajo uradnike IRO, organa organizacije Združenih narodov. A. D. je, na primer, 19. okt. t. 1. priobčila pismo beguncev, ki so bili premeščeni iz taborišča Pagani v Italiji v Nemčijo, in katerim niso hoteli po premestitvi priznati "nikakih begunskih pravic." To pomeni že na osnovi samega poročila Nussbauma, da IRO popolnoma umevno ni mogla priznati za begunce tiste, ki so radi svojih zločinov bežali skupaj z nacističnim okupatorjem iz svojih dežel.
"Škandalozno ravnanje z našimi begunci," pišejo ti premeščeni elementi, razkačeno napadajo "komuniste" v IRO in v svoji borbi za "begunske pravice" prirejajo la-kotne stavke. Res, vzorna slika razemr v begunskih taboriščih, kjer kljub mrzli vojni s Sovjetski zvezo, se še vedno tudi sami ameriški uradniki obotavljajo, da bi priznali za begunce posameznike, ki niso bežali pred nacističnimi okupatorji, ampak so smatrali za potrebno, da bežijo z njimi!
Ne bo odveč, če omenimo, da je IRO pooblaščen, da preišče tudi preteklost beguncev, o katerih se malo ve, kdo so in kaj so. Saj sama A.D. nikoli ne objavlja podpisov in imen beguncev, ki se oglašajo s svojimi jeremijadami. Nedvomno pa oblasti v Jugosl,aviji vedo zelo dobro za vsakega posameznega begune;«, kaj jn delal in zakaj je bežal.
UREDNIKOVA POŠTA
Kako sem postala članica dram. društva "Anton Verovšek"
Ko sem prišla pred 28 leti v to deželo, sem si mislila, da ne bom slišala materinskega jezika govoriti drugje kot pri svoji sestri, h kateri sem prišla. Pa sem se zelo zmotila, kajti tukaj v Collinwoodu in okolici so bili naseljeni večji del le Slovenci, kakor so še danes, toda takrat še v veliko večjem številu.
Čudila sem se, ker je bil zgrajen Slovenski dom na Holmes Ave., kjer so se vprizarjale igre pod dramskim društvom "Lilija". Kadar je bila igra, sem šla vsako gledat, ter želela, da bi bila tudi jaz med igralci.
Kaj je bil pa vzrok, da nisem pristopila k "Liliji", pa še danes ne vem, menda je bil tisti most, IR veže južno in severno stran Collinwooda, čez katerega me je bilo samo strah hoditi iz Thames Ave. po noči.
V	tistem času so pa začeli napredni Slovenci agitirati med vsemi Slovani, da bi postavili prostore, v katerih bi se vršile seje in gojilo kulturo našega naroda tudi na tej strani mosta.
Ustanovljen je bil Waterloo Club, katerega naloga je bila, čimvečja agitacija za novo stavbo,
V	tem klubu je bila zelo aktivna Frank Podbevškova, sedanja Wess-ova družina, ki so živeli na Thames Ave. v bližini moje sestre.
Kadarkoli smo prišli skupaj, sem jih izpraševala, kdaj da bodo ustanovili tudi dramsko društvo pri klubu, kajti moja resna želja je bila, postati takoj članica in delovati za dramatiko. To veselje sem prinesla s seboj iz domovine, katerega šb danes nisem izgubila.
Enkrat proti jeseni v letu 1923 pa pride k meni Louis Wess in mi sporoči, da se je začelo gibanje pri klubu za ustanovitev dramskega društva in če bom res postala članica, ter me bo obvestil, kdaj da bo ustanovna seja. Zakaj se nisem udeležila ustanovne seje, se ne morem spomniti, toda prihodnje seje, ko je bil izvoljen stalni odbor, sem se udeležila. Ime zbora smo spremenili in sicer iz "Adrije" v "Anton Verovšek" in pod tem imenom še danes eksistira.
Kakor so potežkoče pri vsakem kulturnem delovanju za
delavskega centra na 2301 So. Lawndale Ave. Začetek ob 8. zvečer, dvorana bo odprta že ob 7:30 zvečer.
Predaval bo g. Albert Weis-bord, pisatelj in predavatelj, ki se je pred kratkim vrnil iz Jugoslavije, kjer je opazoval ta-mošnje razmere in življenje. Mož je bil v Trstu, Gorici, na Jesenicah, v Ljubljani, Belgra-du in drugod. Videl je delo in napore ter uspehe jugoslovanskega ljudstva pri izgradnji svoje od dolgotrajne okupacije in bojev opustošene domovine.
Ker je g. Weisbord dober po-znavatelj ljudi in razmer, bo njegovo predavanje vsekakor zanimivo, zato že danes opozarjamo naše rojake in rojakinje.
da se tega predavanja udeležijo v obilnem številu, zakar jim gotovo ne bo žal, ker slišali bodo iz ust moža, ki se je sam prepričal o stvareh, ki bodo gotovo vsakogar zanimale.
S pozdravom,
Odbor centrale.
Jesenska veselica v Fairportu
Painesville, Ohio—Ameriško-slovenski klub iz Fairporta, O., priredi svojo prvo jesensko veselico v nedeljo 28. novembra v prostorih Plum St. dvorane v Fairport Harbor, Ohio.
Za ples bo igrala izvrstna Polka Rythm Boys godba, za vsakovrstna okrepčila in drugo zabavo bo pa tudi preskrbljeno v obilni meri. Klub se priporoča prijateljem iz okolice in oddaljenih krajev na obilen poset.
Louis Grželj.
PRIMORSKE VESTI
Kako bi radi premotili delavce
Zasedbena vojaška uprava v Trstu je zvišala cene racionira-nim življenskim potrebščinam. Nove cene resno ogrožajo obstanek tržaških delavskih družin. Da bi trenutno premotili upravičeno razburjenje delavcev, je bila uvedena posebna "Krušna dbklada". Ta doklada ima svoj poseben namen, premotiti delavstvo in ga uspavati. V resnici bi znašala ta krušna doklada komaj 44^ celotnih zviša-nih postavk. Z ukazom štev. 347 je namreč predvideno, da se te doklade določajo na podlagi lanskih cen, ne pa novih cen, ki so bile upeljane s 30. septembrom. Enotni sindikati so energično protestirali proti temu" očitnemu ogrožanju dosedanje življenske ravni in obstanka tržaškega delavstva. Razen tega so pričeli delati težave tudi delodajalske organizacije, ki tolmačijo določbe glede krušne doklade po svoje. Povsem jasno pa je, da bodo morali pričeti plačevati te doklade delavcem od 1. oktobra t. 1. dalje. Tržaško delavstvo bo znalo braniti svoje življenske interese ter obstanek svojih družin.
lavstvo v brezposelnost in pretvarja Trst v postojanko anglo-ameriškega imperializma. Hkrati naj bi bila ta skupna volilna fronta usmerjena k borbi proti politiki gospodarske povezanosti Trsta z Italijo ter prizadevanju po ustvaritvi pogojev za gospodarsko sodelovanje z vsemi državami v zaledju, predvsem z Jugoslavijo. Tržaške demokratične množice uvidevajo koristi in globoko utemeljenost sku{Hiega nastopa, ki naj Svobodnemu tržaškemu ozemlju zagotovi politično in gospodarsko neodvisnost.
*
Zavedne protifašiste odpuščajo, bivše skvadriste pa nastavljajo
Trst doživlja v pogojih anglo-ameriške vojaške uprave neverjetne stvari. V vrsti neogibnih posledic vključitve Trsta v Mar-shallov načrt je odpuščanje zavednega protifašističnega delavstva. Pač pa so bili sprejeti zadnji čas na delo v raznih tržaških tovarnah in ustanovah ljudje, ki je o njih dobro znano, da so bili fašisti in skvadristi, ter da so bili celo obsojeni pred takozvanimi "čistilnimi" komisijami zaradi njihovega svoječas-nega delovanja. Nedavno je bila ustanovljena izredna komisija, ki bo pregledala nad bivšimi fašisti izrečene sodbe. Vsekakor se je pokazalo, da je delovanje te komisije precej prizanesljivo glede na bivše fašistične krivce, ki jim komisija omogoča službo in važne položaje. Enotni sindikati pripravljajo oster protest proti temu izigravanju zahtevajoč pravo resnično prečiščenje fašistov in skva-dristov, ki so skozi desetletja uničevali in preganjali tržaški delavski razred. Tako bi na pr. pri Bolniški blagajni radi namestili pomočnika vojnega zločinca Emilija Graziolija, krvoločnega visokega komisarja v Sloveniji v črnih dneh fašistične okupacije.
#
Jasna in odločna beseda OF za tržaško ozemlje
Na nedavni konferenci Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje so bila sprejeti važni sklepi, v katerih se odraža njena pomembna važnost zlasti v sedanjem položaju. OF za Tržaško ozemlje izjavlja, da se bo kot vsenarodna politična organizacija slovenskega ljudstva odločno borila za spoštovanje mirovne pogodbe, za demokratizacijo vsega javnega življenja, za čim večjo gospodarsko in politično neodvisnost Tržaškega ozemlja ter uveljavljen je vseh narodnih pravic Slovencev. Borila pa se bo tudi za utrditev enotnosti slovenskega ljudstvu Seveda, vse to A.D. nikoli ne pojasnjuje. Toda Nussbaum v okviru Osvobodilne fronte, za
Demokratične sile morajo enotno na volitve
Sicer upravne volitve še niso razpisane v angloameiiški za- i sedbeni coni Tržaškega ozemlja, odkar pa je bil objavljen ukaz o volilnih imenikih, opažamo v Trstu zelo živahno zanimanje za volitve. Vse kaže, da obstoj, tako smo jih imeli tudi misli anglo-ameriška vojaška tukaj. Toda s požrtvovalnostjo uprava, ki pripravlja te volitve in resno voljo nekaterih članov, ravno v času cepitve demokra-smo obdržali zbor skupaj, tako tičnih sil, na resnične demokra-da bomo lahko s ponosom ob- tične volitve, ampak si prizade-hajali 25-ietnico obstoja v ne- va s pomočjo tržaških reakcio-deljo 28. novembr-a, ter smo za narnih krogov zagotoviti si vo-ta dan odločili, da bomo vprizo- lilne uspehe na škodo demokra-1'ili delavsko tragedijo "Kam- tienih sil. Ta realnost pa kliče k nolom", katero je spisal Tone strnitvi vseh tržaških demokra-Seliškar.	•	tičnih gibanj, kljub njihovim
V imenu zbora vabim vse pri- trenutnim notranjim nasprot-jatelje dramatike iz Collinvvoo- jem ter nesporazumom. Za tak-da in okolice, da pridete in na- šen zmagovit voHlni nastop bi |)olnite dvorano do zadnjega! bila najprimernejša oblika slo-kotička, kajti s tem boste po- j vansko italijanska ljudska fron-kazali, da vam je še vedno pri' ta, v kateri bi bile združene vse srcu dramatika, nam pa dali tržaške demokratične organiza-spodbudo za še nadaljno delo- j cije. Komunistična stranka, Slovan je.	' vansko - italijanska protifaši-Marian Bashel. stična zveza. Osvobodilna fron-
__I ta ter vse ostale ljudske mno-
Javno predavanje v	žične organizacije. Ta Italijan
Chicagu. 111.
sko-slovanska ljudska fronta bi I lahko razvila enoten program Chicago, 111. — Pod avspicijo, vztrajne borbe za spoštovanje Centralnega odbora podružnic' določil mirovne pogodbe, za de-SANSa, društev in klubov, se mokratizacijo vsega javnega vrši v soboto, 11. decembra' življenja, za izločitev Trsta iz 1948 zelo zanimivo javno preda-' usiljenih klešč Marshallovega vanje o Sloveniji in Jugoslaviji- načrta, ki uničuje tržaško go-Vrši se v dvorani Slovenskega, spodarstvo, peha tržaško de-
je pravilno ugotovil na koncu svojega članka, da "bodo v Zedinjene države in druge demokratične dežele prišli v velikem številu ljudje, ki so odgovorni za resne zločine proti osnovnim principom demokracije," če se temeljito ne bo preiskalo preteklost vsakega begunca.
(Konec)
utrjevanje slovansko - italijan skega bratstva v okviru Slovansko - italijanske antifašistične Zveze, za vrnitev svojih resničnih ^Predstavnikov v zvezno vodstvo ter proti poskusom razbijanja enotnosti slovenskega
ljudstva s strani izdajalske skupine ljudi okoli "Demokracije" in končno proti ogabni kampanji laži, obrekovanj, naperjenih proti novi Jugoslaviji. Hkrati obsoja OF za Tržaško ozemlje Vidalijevo razbijalsko delovanje, ki slabi enotnost tržaških demokratičnih množic. Ta jasna in odločna beseda kaže pravilnost politične linije, ki teži k pravim koristim tržaških Slovencev in vsega demokratičnega ljudstva. Poseben poudarek je dala konferenci soglasna izvolitev glavnega odbora OF za Tržaško ozemlje z Brankom
Babičem na čelu.
*
Dokaz ljudstva, ki gradi boljše življenje
Veliko pozornost je vzbudila razstava gospodarske delavnosti v Kopru. Razstava je izpričala visoko stopnjo gospodarske delavnosti tistega dela Svobodnega Tržaškega ozemlja, ki ga upravlja vojaška uprava Jugoslovanske armade, ter doprinesla prepričljiv dokaz delovnega poleta in ustvarjalne volje istrskega delavstva, kmetov in delovne inteligence. Resničen dokaz ljudstva, ki si hoče zgraditi boljše in lepše življenje.
#
Novo razočaranje
Tržaški Slovenci so bogatejši za novo razočaranje. Ob sklepu šolskega leta je razpisala an-glo-ameriška vojaška uprava poizkusno vpisovanje v klasično gimnazijo, srednjo tehnično šolo in dvorazredno trgovsko šolo. Kratkotraj lo je bilo veselje slovenskih staršev in dijakov. Namesto obljubljene neodvisne klasične gimnazije smo dobili slovensko klasično vzporednico. O srednji tehnični šoli in dvo-razredni trgovski šoli ni nobenega sledu, četudi se je priglasilo več kakor zadostno število dijakov. Mar se pristojna oblast zaveda odgovornosti, ko gre za očitno neizpolnitev s poskusnim vpisovanjem izražene javne obveze, za izigravanje dobre volje dijakov ter rušenje ugleda obla-stev samih? Slovenci terjamo tudi v šolstvu popolno enakopravnost z Italijani.
#
Trst so iikovali v verige
S 14. oktobram je bilo anglo-ameriško zasedbeno področje Svobodnega tržaškega ozemlja uradno vključeno v Marshallov načrt, t. j. v "Ornanizacijo za evropsko gospodarsko sodelovanje". Že 22. oktobra so sklenili neki sporazum med Svobodnim tržaškim področjem in ZDA, ki naj bi uredil nabavo živilskih ter industrijskih potrebščin. Zdaj pričakujejo, kdaj se bo pojavil v Trstu zvani kapitalist Robert Gallowaiy, ki je baje načelnik posebne komisije za Marshallov plan. Prizadeta tržaška podjetja so bila pozvana, naj prijavijo prošnje za uvoz surovin. Tržaško delovno in demokratično ljudstvo bo ohranilo trajno budnost in bo storilo vse, da ne bodo tujci ukovali Trst v gospodarske in politične verige. Dovolj smo že občutili posledice Marshallovega načrta: povišanje cen osnovnim življenskim potrebščinam na pragu zime in množični odpusti delavcev v arzenalu, v direkciji Ar-rigoni, v Jadranskih ladjedelnicah, v ladjedelnici Martimuzzi v Miljah itd. Tudi na tržaških tleh se je razkrinkal Marshallov načrt kot orožje imperializma proti politični in gospodarski neodvisnosti narodov Vzhodne Evrope.
#
Prvič so si priborili Slovenci svoje mesto v Roriškcm mestnem svetu
Prvič v zgodovini goriških Slovencev se je zgodilo, da so si slovenski predstavniki priborili svoje mesto v goriškem mestnem svetu. Pri občinskih volitvah dne 31. oktobra so bili izvoljeni v mestni svet v Gorici štirje kandidati Demokratične fronte Slovencev in sicer Alfred Winkler, Gorica, Makuc Andrej, Standrež, Paglavec An-
drej, Podgdra in Pavlin Bogomil, Gorica. Naj opozorimo na volilno špekulacijo, ki je šla za tem, da bi bilo čim več italijanskih glasov. V Gorici imam° ogromno število Slovencev, ki bivajo že leta in leta v Gorici, pa nimajo domovinske pravice in tudi volilne ne. Po drugi strani pa so prejele volilna potrdila osebe,- ki bivajo v Gorici le začasno. Ta dvojni postopek j® krivičen in spominja na fašistične metode. Toda kljub temu j® Demokratična fronta Slovence^ izpričala svojo moč in bo tudi v bodoče čuvala enotnost našega ljudstva. Borila pa se bo tudi enotnost demokratičnih skupini ki so šle žal topot ločeno na volišče in ki bi v primeru enotnega nastopa dosegle nedvomno večji uspeh.
*
Nove "trgovine" rastejo kakor gobe po dežju
Trgovina v Trstu propada, kljub temu, da rastejo noV® "trgovine" kakor gobe po dežjU' Te "trgovine" so navadne stojnice, ki se porajajo kjer kol'' četudi so v bližini trgovine ^ sadjem, zelenjavo itd. Podobno je bilo po prvi svetovni vojni, ko so se porajali nešteti noV "trgovci", doseljenci iz notra-
njosti Italije. Fašizem bi bil prikazal ta pojav kot posledic® gospodarskega dviganja, v resnici pa je šlo za izpodjedanje solidne domače trgovine. Trst f postal tudi danes zelo privlačn® točita za drobno špekulacij" kljub slabim trenutnim obetoi^' Tržačani se vprašujemo, kdo J® izdal tem novim "trgovcem", so povečini doseljenci, obrtni^®' ko je vendaf jasno, da prinas^ nepotrebna množitev trgovi^' stojnic in prodajalnic vseh vrs^ povišanje cen?
(SANS-ChicaS"!
"VOLILNA ZMAGA" FKANCOVIH KANDIDATOV
■ MADRID, 23. nov. — Včeraj
so se v Španiji vršile tako i#®' novane "občinske volitve," katerih so zmagali kandidati, jih je odobril diktator Franco.
Z izjemo fašističnih, ni bil" nobenih drugih kandidatom-Udeležba na volitvah je bila pi®'' la.
Zastopniki
«
Enakopravnosti
Za si. clairsko okrožje:
JOHN RENKO 1016 E. 7Bth St.
7a collinwoodsko in cuclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. ' REdwood 4457
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO ]11G1 Revere Ave. Diamond 8029
!'!
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J V-Župnik nahajrf na St. CIair Ave. in E. 62 St., jo ukroj; drugih zobozdravnikov v tc) naselbini prakticirulo in sc izselilo, doCiin sc di'. Župnik še vedno nahaja na svojci'' mestu.
Ako vam jo ncnioRoPe prit' v dotik o z vašim zobozdravnikom. vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popr.-ivi'.'J na njih dolu in ga nadomesti) z novim. Vam ni treba inicl' določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.: vhod sam® na E. 62 St.
Urad jo odprt od 9.30 zj. d" 0. zv.
Tel.: EN 5013
24. novembra, 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
ŽIDOVSKI FARMAR V PALESTINI
, Kralj Saul je bil poklican od pluga, da zasede prestol Izraela. Kralj David je bil kot deček' pastir. Žid je v starih časih so bili narod poljedelcev in delavcev. Ko pa so se raztresli po svetu, je polagoma padalo med njimi število farmarjev. V mnogih deželah sploh niso smeli la-stovati zemlje, niti je obdelovati.
Četudi je bilo začetkom dvajsetega stoletja mnogo židovskih poljedelcev v Besarabiji, v Bu-kovini, Karpato-Ukrajini (Kar-pato-Rusija), v Argentini, Ka-nadi in v Zedinjenih državah, svet v splošnem še vedno ne pripozna dejstva, da je med Židi mnogo farmarjev.
Že od samega začetka Sion-skega gibanja v 1. 1870, si je ta organizacija prizadevala ustvariti poljedelski razred v Palestini, kakor je tam živel v biblijskih časih. Sijonisti so vedeli, da brez poljedelskega razreda prebivalstva, ne bi bilo mogoče vzpostaviti temeljev palestinskemu domovju.
Tako so se v 1. 1870 in v teku naslednjih let pojavila prvaj židovska naselja farmarjev v | Palestini. Nekateri teh prvih, kolonistov so bili palestinski Židje, ki so opustili svoje prejš-; ^je poklice, da so se posvetili j farmanju. Drugi so prišli iz faznih evropskih dežel in so i ioieli nekaj izkušenj v poljedel-j stvu. Večjidel pa je bilo far-
marstvo novost za ostale naseljence. Prva prizadevanja so bila polna potežkoč. Celo tisti, ki so se na poljedelstvo kaj razumeli, so imeli težave, ker niso poznali zemlje in klime v Palestini. Nobeden izmed njih ni mnogoi vedel o modernih poljedelskih strojih. Posnemali so bodisi primitiven način kmetovanja vzhodno- -evropskih kmetovalcev, ali pa še primitivnejši ndčin Sosednjih Arabcev.
Palestina je majhna dežela in njena prst rodi samo ako je kar najskrbneje obdelana. Zanemarjenost tekom mnogih stoletij skoro onemogoča kolonizacijo v agrikulturnem pogledu, razen ako se kolonisti poslužujejo najmodernejših metod. Skoro vsi gozdovi v Palestini so bili uničeni; starodavni vodnjaki in naprave.ter kanali za namakanje in hranjenje dežnice, so bili ali uničeni ali pa zanemarjeni; mnogo zemlje je bilo spremenjene v močvirnata predelja, po katerih se bahoti grmičevje in močvirno rastlinstvo ter se redijo malarijo raznašajoči komarji. Mnogi kolonisti so umrli za to boleznijo.
Polagoma so židovski kolonisti potom trdih izkušenj pričeli izboljševati zemljo. Posadili so drevesa vrste eucalyptus, importirana i z Avstralije. T o drevje je osušilo močvirja in zraslo v velika gozdovja. Posadili so tudi drugo drevje, da
STEVE F. PIRN AT
6516 st. clair ave.
HEnderson 3500
POŠILJA DENARNA NAROČILA, v evropske države, vse pošiljalve so jamčene.
PRODAJA ZABOJE, in sprejema PAKETE, ter vse potrebno uredi za odposlali v evropske države.
SPREJEMA NAROČILA ZA MOKO IN STANDARD PAKETE, z vsakovrstnimi živili za Jugoslavijo, vsa naročila so garantirana. VRSI VSE URADNE NOTARSKE LISTINE.
V polni zaupnosti se lahko obrnete na naš urad.
steve f. pirn at
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.
HE 2730
pogozdijo goloto dežele. Poklicali so izkušene agronome, da so vodili delo. Židje iz drugih dežel so pričeli pošiljati kolonistom pomoč. Sčasoma so oni kolonisti, ki so ostali in vzdržali navzlic velikim težavam, postali prilično dobro stoječi farmarji.
Najimovitejši med njimi so pričeli najemati delovno moč, povečini Arabce. Istočasno so prihajali v deželo arabski delavci iz sosednjih dežel. Ako bi se bilo to nadaljevalo, tedaj bi bili polagoma postali židovski kolonisti zemljedržci, katerih zemljo bi obdelovali drugi, lie-židovski ljudje. Sijonisti, videč, da na ta način ne bo nikdar mogoče zgraditi nove domovine ži-dostva, so pričeli zbirati sklad za nabavo zemlje v Palestini. To zemljo so potem dajali v najem Židom pod pogojem, da jo obdelujejo sami. Večji del na-kupljene zemlje je bil pustinj-ski — široka predelja peščene ali pa močvirnate prsti — prej last bogatih arabskih efendijev (zemljedržcev). Nekaj zemlje je pripadalo tudi arabskim va-ščanskim prebivalcem, ki je niso mogli več s pridom uporabljati in izkoriščati. Denar, ki so ga dobili za to ničvredno zemljo, so Arabci potrošili za izboljšanje svoje lastne zemlje potom metod in strojev, ki so jih rabili Židje.
Mladi pionirji so trumoma prihajali v Palestino iz drugih dežel in so se naseljevali na poljedelskih zemljiščih. Četudi je bilo vedno in je še danes težko dobiti dober pridelek iz palestinske zemlje, ^e je položaj vendarle izboljšal z uvajanjem modernih strojev in modernega načina obdelovanja in planiranja. Traktorji in drugi stroji so prišli v rabo; močvirja so bila izsušena; zgrajeni so bili iriga-cijski kanali; pijonirji so dobili potrebno šolo preden so šli qbdejgyati %mljp. .,za§e,. ..Jilupgi so bili tozadevno izvežbani in poučeni še pred prihodom v Palestino.
Danes je v Palestini nad tri sto židovskih poljedelskih naselij, ležečih po večini v predel ju blizu Sredozemske obale, po dolinah in ravninah prej prera-ščenih z močvirnatim rastlinstvom ali pa pokritih s puščavskim peskom. Z izkušnjami obdelovanja zemlje v takih krajih, so se Židje iz glavnega sektorja Palestine odločili, da se polotijo tudi zapuščenih in docela zanemarjenih krajev kot je Negev, puščava, ki že stoletja ni videla pluga, niti naselja poljedelcev. Zdaj so se že pojavila naselja in mnogi od novih našel jenikov v tem kraju so potomci pijonirjev, ki so se prvi naselili na poljedelska zemljišča v Palestini.
Pridelujejo žito, ječmen in druge žitarice, ter citronsko
sadje — večjidel pomaranče. Mlekarske in perutninarske fa»-me so pričele dobro uspevati, ker se je potom križanja domačega goveda in perutnine uvoženo z inozemska, zelo izboljšalo oboje. Umetni ribnjaki so dvignili ribištvo in danes je najti židovske ribiče na Galilejskem jezeru in na Sredozemskem morju.
Mnoga kmetovalska naselja imajo tudi svoje krajevne industrije. Tu popravljajo poljedel-j ske stroje ali pa jih izdelujejo za prodajo.
Mlekarne, v katerih izdelujejo sir in tvornice za predelovanje citronskega sadja prodajajo svoje izdelke v dežele preko morja. Posebno gre citronski sok iz oranž in podobnega sadja. Palenstinsko vino je tudi na široko poznano kot prvovrstno.
Vasi so mnogovrstne. Povečini so farmarske in v teh obdelujejo zemljo lastniki sami. V mnogih starejših naseljih najemajo delavce. So pa tudi naselja brez privatno lastovane zemlje. Tu obdelujejo zemljo zadružno. Po nekaterih vaseh la-
stujejo kmetovalci nekatere stvari, drugo je skupna last komune ali občine. O vsem tem odločajo posamezna naselja sama in prostovoljno, odvisno je od tega kakšno upravo in občino želijo imeti prebivalci tega ali onega naselja. Ako se hoče kak član zadruge ali komune izseliti, to lahko stori. Včasih se odloči cela občina za spremembo v lastnini, itd Tako postane čez noč prej kolektivna vas le delno kolektivna, ali pa narobe, kakor že odloči večina. Posamezne farme, kakršne naj-
demo v Ameriki in v Kanadi, so zelo redke,
V nekaterih naseljih žive pravoverni Židje, ki se drže vseh pravil svoje vere v hrani in opravljanju dnevnih molitev. So pa naselja, kjer bi bilo težko dobiti po verskem predpisu pripravljeno kosilo. Spet v drugih se drže posamezniki v tem pogledu svojega prepričanja, ne-oziraje se na druge. Ali vsa naselja so del celotnega naroda, ki si gradi in obnavlja svojo pradavno domovino.
Common Council
"Povejte mi... ali ljudje v resnici mislijo, da je dobro imeti
GARANTIRANO STARTAN JE?"
"Prav gotovo! 96 od vsakih 100 si isto nabavi...
PONOVNO in PONOVNO!"
Enakopravnosti Oglašajte v
"Izdal sem mojim odjcmalcem od Solilo mnogo certifikatov za garantirano startanje. Njihovo število se vsako jesen poveča. Nekaj novih odjemalcev—in prilično vsi stari. Saj veste—"jed se sodi po okusu."
"Čudno je tudi, kako odjemalci menjajo svoje ideje. Novi odjemalci navadno računajo, da je garancija najbolj važna ... da je lepo, če nekd6 drugi plača za delo startanja v garaži. Toda po prvi zimi dobijo pravo idejo—in to je, da produkti Sohio omogočajo vožnjo vso zimo, da je garancija samo način, kako Sohio podpre zaupanje v njene produkte.
"Sohio je pripravljen staviti svoj denar v dokaz, da ne boste imeli neprilik s startanjem, ako rabite njegov zimski gasolin in mazilna olja. Sohio ve, da ti produkti se bodo obnesli. Ako se ne bi... joj, jaz ne bi rad plačal, kar bi te garancije stale Sohio! Gotovo, ljudje imajo radi garantirano startanje. Nabavljajo si ga LETO ... za letom. Jaz bi sodil, da to velja tudi z ozirom na vas."
to je vse, kar imate za storiti, da dobite
GARANTIRANO STARTANJE
•	Premenile na zimske vršlc motorno olje, produkt Sohio.
•	Premenite na zimskovrstno lubrikacijo "gearov" po načinu Sohio.
SOHIO
GARANTIMNO STARTANJE
(Vi spravite motor v obrat ... ali mi plačamo!)
•	Rabite zimskovrstni gasolin, ki ga dobite pri Sohio.
#	Dajte nam pregledati vašo baterijo na 1.250.
Tone seliškar:
Tržaška
CESTA
ROMAN
svoje borno imetje, ki ga je imel v kovčegu. Kaj naj vendar reče mojstru, kje jih je dobil? Resnice ne sme povedati in kdo ve, kako bi se vse to izteklo, da ni prišla gospodinja prva takrat na vrt po zelenjavo. Ko je zagledala Tineta, ki je pravkar
-:—--—-——— |stoi)il s knjigami pred mojstra
dal fanta in kar verjeti ni mo- in je videla njegove vprašujoče, gel. V prvem hipu je osumil že-'pomoči željne oči, je takoj spono, da ga je ona navadila na'znala, koliko ura bije.
knjige, ker je tako nora nanje;! "Kaj si vidva, učenjaka, s y^ijenci pa še bolj. Tudi Tine ni j pa to tudi ni nič takšnega, celo ^ knjigami čas preganjata?" je mimo tega, k čemer dorašča-(hvalevredno je, ampak delu ne J vprašala hudomušno in prepro-natura sama izziva; toda i sme pešati, Tine je vendar ki ju-, sto.
'^'larlostrastju, ki mu ga je nudilo jčavničar, ne pa študent'. Moj-* "Pomisli, vse noči bere, jaz
ster ni sovražil novotarij in na- pa sem mislil, da je bolan. Ali si predka, le nezaupljiv je bil do mu ti dala knjige?"
vsega in pa tako je mislil, naj se | "Seveda! Naj fant le bere, saj vsak poprime tistega, za kar je v šoli na Dobrovi se ni mogel
kaj prida učiti. Le pusti mu veselje, to ne more škodovati!
(Nadaljevanje )
Tine je uganil, na kaj je mis-''1 mojster, saj so se take stva-'i že med pastirji godile, med
'^stno telo, ni zapadel, le v toli v koliko)' mu skušnjava ni l^i^iaanesla in je silila domišljija ^krotiti zbujajočo se naturo v ®'ikah poželenj.	j namenjen.
"Tega ne počnem, mojster!"! "Potem pa kar s knjigami na
Zanikal Tine odločno. ' j dan! Morda bereš kakšne pobu j- j Fant je zvedav in knjige so naj-"Kaj pa potem takšnega? Vi- Išljive ali sploh nerodnega, kar boljša tovarišija. Ponoči pa se-(^eti je, da vse noči bediš!" I ti zna škoditi!"	veda ne boš smel brati! V nede-
"Berem . . . Učim se!"	j Tine je prav nerad stopil v ^ I jo popoldne si prost, takrat pa
Mojster je kar omahnil od svojo kamrico po knjige. Rajši le po njih, kajne Tine? Saj jih Pi^esenečenja, debelo je pogle- ;bi dal od sebe oba liščka in vse j imam še nekaj prav lepih zate.
Zdaj si pa oglej tisti rožni grm, ki sem ga spomladi presadila, ne veš, koliko cvetja ima letos!" je dejala možu, ki je pod vtisom njenih blagih besed sledil ženi in pozabil na Tineta.
Ta pa se je s srcem smejal gospodinji in ji je bil hvaležen. Le nekaj mu ni hotelo v glavo; na pismo, ki ga ji je prinesel, od profesorja, ni odgovorila in vse te zadnje dni se je v hiši vse postavilo na glavo. Gospodinja je vesela, zgovorna, mojster, ne hodi več tako pogosto v krčmo, v delavnici se smeji delo od same vneme in vse, kar je v hiši, se nekako zadovoljno smehlja. Tistega nevidnega zla, ki je poprej oklepalo in dušilo hišo, ni več, vse je nekam bolj sončno, mehko in dobro.
! Seveda, saj ni nič drugače, j toda le zakaj se je vse tako spremenilo? Pri nnizi sedaj vsi j govore in se Šalijo, gospodinja i hodi spet iz hiše' ž Maričko, pa I tudi Marička čuti, da je mati 1 zdaj vsa le njena in zadnjo nede-
ljo so šli vsi trije na Rožnik. Zdaj, ko je prebral obe knjigi, bi jih rad nesel profesorju nazaj, pa je vedno odlašal, ker je čakal na gospodinjin odgovor.
Ko je le našel primerno priliko, je smuknil v kuhinjo in ji dejal:
"Gospa, knjige bom nesel profesorju nazaj. Ali mu boste napisali odgovor?"
Gospa je obstala sredi kuhinje, težko ji je presunilo srce, vsa se je ovila za hip v omam-nosLi lepih sanj. Spet je prilika, spet je skušnjava, spet vabi samotna pot in tihe jelše in pre-čudno sladke besede, ki opajajo pamet in prepevajo srcu. Oh, ljubezen pa, ki jo je komaj okusila, je bila pokončana, steblo je bilo strto, nikoli več se ne bo dvignilo. Ne, nikoli več! Šla je skoz ogenj sladkosti in skoz žerjavico bolečine, skoz sonce prelesti in skoz temo pogubljenja. Okusila je nevarnost objestnosti srca, zdaj pa se je vrnila.
Prav za prav je šele pričela
od začetka. Nekje se ji je življenje zataknilo in je tavala po čudnem svetu blodnih lepih sanj; zdaj pa se je vse to sesulo in je pogledala v življenje, ki ga resnično ima pred seboj. Moj Bog, mar so jo res udarci izmo-drili ? Mar se je res samo sili udala ?
Vse te dni se je o tem spraševala. Kako da je skoz ponižanje in krutost nenadoma spregledala in šla vase—? Da ni storila ničesar, da bi vrnila možu silno sramoto in strašno ponižanje? Toda v sebi ni mogla najti ničesar, kar bi obtoževalo moža za ta zločin. Ali pa: je pas ubil človeka v nji, tujca, ki-se je hotel polastiti njenega srca? Oh, saj ga ni ubil! Vse življenje bo ostal v nji kot privid nečesa, kar ni mogla doseči. To ji ne more škoditi. Ali se je nevede že preveč vrasla v te zidove, v ta vrt, v to kuhinjo in ,v zvok kladiva in nakovala, v moža, v pomočnike in vajence, da ji je le duh še uha-
jal na sončne poti mladostnih želja in hrepenenj?
Morda je bil mojster preveč zakrknjen v samozavesti zakonske sreče, da v svoji moški samo-Ijubnosti prej ničesar ni storil, da bi ta sreča rasla in se razvijala? Morda je bil preveč gospodar in premalo ljubimec? Njegova roka je preveč vihtela kladivo in premalo objemala! Zdaj pa se ji je naenkrat razodel kakor nikdar poprej. V trenutku, ko bi jo moral izgubiti, se je izluščil in postavil prednjo ves grozan v svojem razočaranju in ves lep v svoji vdanosti do nje.
Oh ne, ne udarci, le silna strast in močna ljubezen, s katero jo je tisti dan vso zajel, jo je predramil. Srce je iskalo po svetu svoje sreče, svojega zadoščenja-—pa je bilo doma vsega, le zapaha do vseh skrivnih lepot in čarov nista znala od-pahniti.
(Dalje prihodnjič)
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
24. novembra, .1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
(Nadaljevanje )
Proti koncu poletja so bojne enote, sestavljene iz stotnij mi-gulinskih, meškovskih, kazan-skih in šumilinskih kozakov, na povfelje generalmajora Alfjoro-va prekoračile donsko mejo, zavzele Doneckoje — prvo obmejno naselbino voroneške guber-nije — in začele oblegati okrajno mesto Bogučar.
Že štiri dni je šla stotnija tatarskih kozakov pod poveljevanjem Petra Melehova skozi vasi in okraje proti severu ust-medvedičjega okrožja. Nekje na njihovi desni se je hitro, ne da bi sprejel boj, umikal proti že-iezniški progi Mironov. Ves čas niso nikoli videti nasprotnika. Delali so majhne dnevne pohode. Petro, pa tudi vsi kozaki, so brez posvetovanja sklenili, da nima smisla hiteti v smrt, in so napravili na dan kvečjemu po trideset vrst.
Peti dan so prišli v kumilžen-ski okraj. Čez Hoper so se pre peljali pri vasi Dundukovo. Nad lokavo so kakor mušlinasta zavesa visele mušice. Piskajoči trepetajoči glas je nenehoma naraščal. Mirijade so se slepo vrtele, gomezele, lezle v ušesa, v oči jezdecem in konjem. Konji so se trapili, prhali, kozaki so opletali z rokami in venomer kadili samosevni tobak.
—	To ti je veselje, prekleto ne boji! — je zabrundal Hristo-nja in si z rokavom otiral solzeče oko.
—	Ti je v oči padla, a? — se je namuznil Grigorij.
—	Oko me skeli. Da ni strupen ta vrag, a!
Hristonja je dvignil razdelo trepalnico in potegnil s hrapavim prstom po očesnem jabolku; odločil je veko in dolgo s hrbtom roke mencal oko.
Grigorij je jahal vštric z njim. Držala sta se drug drugega, odkar se je začel napad. Pripel se je ob nju Anikuška, ki se je zadnji čas še poredil in bil zategadelj še bolj podoben ženski.
Oddelek je štel pičlo stotnijo. Petru je bil za pomočnika narednik Latišev, ki se je bil priženil v vas Tatarskij. Grigorij je poveljeval vodu. Pod njim so bili skoraj vsi kozaki s spodnjega konca vasi; Hristonja, Anikuška, Fedot Bodovskov, Martin Šamilj, In Ivan Tomilin, žr-dasti Borščov i n medvedasti valjavec Zahar Kovaljov, Pro-hor Zikov, ciganska kri — Mer-kulov, Jepifan Maksajev, Jegor Sinilin in še dober ducat mladih fantičev-enoletnikov.
Drugemu vodu je poveljeval Nikolaj Koševoj, tretjemu — Jakov Kolovejdin in četrtemu — Mitjka Koršunov, ki ga je po usmrtitvi Podtelkova general Alfjorov brž imenoval za višjega podčastnika.
Stotnija je grela konje v step-nem diru. Pot se je vijugala med krnicami, zalitimi z vodo, izginjala v kotlinice, porasle z mla-
dim sitjem in vrbinjem, in se vila po ravnini.
V zadnjih vrstah se je v basu hahljal Jakov Podkev in v tenorju mu je pripeval Andrjuš-ka Kašulin, ki je tudi imel podčastniške značke, ker si jih je bil prislužil s krvjo Podtekov-Ijih sodelavcev.
Petro Melehov in Latišev sta jahala ob vrsti. O nečem sta se tiho pogovarjala. Latišev se je igral z novim čopkom pri sablji, Petro je z levico božal konja in ga drgljal med ušesi. Latiševu je na napetih licih drhtel smehljaj, okajeni zobje z brušenimi kronami so se rumenkljato črnili izpod redkih brk.
Čisto zadnji je na šantajoči lisasti kobilici podrncaval Antip Avdejevič, sin lažnika čvekača, ki so ga kozaki klicali "Antip Lažnikovič".
Tu pa tam so se kozaki pomenkovali, nekateri so razdrli vrsto in jezdili po pet vštric, drugi so radovedno ogledovali neznani kraj, dobravo, razbraz-gotinjeno s kozavo valovitostjo jezerc, zeleno živo mejo topolov in vrb. Po opremi je bilo videti, da gredo kozaki na dolgo pot: sedlne torbe so bile natrpane z imetkom, malhe napete, vsak je imel skrbno z jermeni privezan plašč ob sedlo. Pa tudi po konjski opremi je bilo mogoče to soditi; vsak jer-menček je bil popleten z dreto, vse je bilo pošito, urejeno, popravljeno: Če so pred mesecem dni upali, da vojne ne bo, so šli zdaj s pokorno brezupno zavestjo; krvi ni moč uiti. "Zdajle imaš kožo celo, jutri pa ti jo bodo morebiti, krokarji kljuvali v širnem polju," — je menil sleherni.
Minili so vas Krepce. Redke, z rogožino krite bajte so zame-žikale na desni. Anikuška je potegnil iz hlačnega žepa sušen-ca, ga zalogaj odgriznil, popadljivo pokazal drobne sekalce in naglo kakor zajec migal s čeljustmi, ko je žvečil.
Hristonja se je po strani ozrl proti njemu.
—' Te lakota daje?
—	Kaj bi me ne... Ženka mi je nekaj napekla.
—	Ampak žreš pa kot uš! Črevo moraš imeti kakor merjasec, kaj. — Obrnil se je proti Grigoriju in* nekako jezno in nadložno nadaljeval; — Žre, hu-
Proda se trgovina
Radi resne nesreče sem prisiljen prodati mojo "self-serve" trgovino z grocerijo in mesenino, nahajajočo se na prometnem vogalu na eni glavnih ulic. Imam C 2 licence za pivo. V enem letu sem imel prometa za $138,814.57. Moderna oprema in inventar za skupno $11,000.
Kdor želi podatke naj piše na
BOX 637 A	I
C /o Enakopravnost,	I
6231 St. Clair Ave.
Ali kašljate?
Pri nas imamo iiborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad.
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.
ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO
proti OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM, ITD., pokličite
JOHN ROŽANCE-I52I6 Lucknow Ave.
KEnmore 3662
PRODAJALEC ZEMLJIŠČ IN ZAVAROVALNINE
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 3118
dič, da ni nobeni reči podobno! Le kam toliko spravi? Te dni ga malo gledam, pa je prava strahota: saj je ves pri tleh, a pogoltne, kakor da nima dna.
—	Svoje jem, mislim. Zvečer poješ j area, navsezgodaj zjutraj pa si spet lačen. Vsak sad použi-jemo, vse nam prav pride, kar kane med zobe.
Anikuška se je hehetal in mežikal Grigoriju na zamerljivo pljujočega Hristonja.
—	Petro Pantelejev, kje boš prenočil? Viš, konjiči so že upehani! — je zavpil Tomilin.
Poprijel mu je Merkulov:
—	Čas bo nočiti. Sonce se skriva.
Petro je ošvrknil z bičem.
—	Prenočili bomo v Ključih. Mogoče se pa še do Kumilge pri-vlečemo.
Merkulov se je zarezal v črno skodrčano bradico in pošepnil Tomilinu:
—	Žene se pred Alfjorovom, pes! Mudi se mu . . .
Nekdo je bil Merkulovu, ko ga je strigel, iz porednosti pri-rezal brado, napravil iz košate brade bradico i n j o otesal v usločeno zagozdo. Prenovljeni Merkulov je bil videti smešen in to je tudi služilo za večne dovtipe. Tomilin se tudi zdaj ni mogel premagati:
—	Kaj se ti ne ženeš?
—	S čim neki?
—	Brado si si dal po generalsko pristriči. Misliš, jeli, da ti bodo precej dali divizijo, samo da si se po generalsko obril? Kaj ti tole ne diši?
—Tepec, hudič! Roko mu drži, on pa pritiska.
Med smehom in govorjenjem so zajezdili v vas Ključe. Andr-
NAPRODAJ JE
NOVA MODERNA HIŠA
na 255 E. 2J.0 St., blizu Lake Shore Blvd. 6 sob, tri spalnice, gorkota na plin, cementiran dovoz; dekori-ralo se bo po vašemu okusu. Odprto je za ogled vsaki dan od 2. do 5.30. Za podrobnosti pokličite IV 5702
F O R N E Z I
Novi fornezi na premog, olje. Dlin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje §5; preir.enjamo stare na olje. Thermostat.
Tinning & Roofing CHESTER HEATING CO.. 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorino slovensko

Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
juška Kašulin, ki so ga bili poslali naprej za nastanitev, je pričakal stotnijo pri zadnjem dvorišču.
—	Naš vod — za menoj! Prvi ima tule tri dvorišča, drugi na levi plati, tretji — ondile tistole dvorišče, kjer je vodnjak, in še štiri zaporedoma.
Petro je za jahal k njemu.
—	Nisi nič slišal? Si kaj poizvedoval?
—	Ne duha ne sluha ni tukaj o njih. Ampak tu je medu, fant, od samega vraga. Neka starka ima tri sto panjev. Ponoči jih bomo za trdno nekaj raztreščili!
—	No-no! Ne nori! Če ne, te jaz raztreščim!
Petro se je pomračil in švrgnil konja z bičem.
Porazmestili so se. Spravili konje pod streho. Legla je noč. Gospodarji so dali kozakom večerje. Na dvoriščih, po jelšah, ki jo jih prejšnje leto podrli, so se posedli vojaki in vaški kozaki. Po-kramljali so o tem in enem in se razšli spat.
Zjutraj so odjezdili iz vasi. Že prav blizu Kumilženske je stotnijo dohitel sel. Petro je odprl pismo, ga dolgo bral, se poziba-val v sedlu in togo kakor kaj težkega držal v stegnjeni roki list papirja. K njemu je pri jahal Grigorij.
—	Povelje?
—	Mhm!
Kaj pišejo?
—	Razno . . . Velijo izročiti stotnijo. Vse moje enoletnike odpoklicujejo, v Kazanku sestavljajo osemindvajseti polk. Topničarje — tudi in stroj ničar-je.
—	Kam pa z drugimi?
—	Vidiš, tule piše: "Odidi v Arženovsko pod poveljstvo poveljnika dvaindvajsetega polka, j Potovati brez zamude." Si slišal! "Brez zamude!"
Prijezdil je Latišev in vzel Petru povelje iz rok. Bral je, pošev mrščil obrv in debela, napeta ustnica mu je trepetala.
—	Goni! — je zaklical Petro.
Stotnija se je zganila, prešla v
drnec. Kozaki so se ozirali, radovedno pogledovali Petra in čakali, kaj bo povedal. Petro je razglasil povelje v Kamilženski. Kozaki starejših letnikov so se požurili in se odpravljali nazaj. Sklenili so ostati čez dan v kraju, zarana drugo jutro pa odriniti na razne strani. Petro je ves dan oprezoval na priložnost, da bi se pogovoril z bratom, zato je prišel k njemu na stan.
—	Stopiva ven.
Grigorij je molče stopil pred vrata. Za njima je prišel tudi
Mitjka Koršunov, a Petro ga je mrzlo iJoprosil:
—	Pojdi, Miti-ij. Z bratom bi se rad pomenil.
—	N-nu, prav. — Mitjka se je razumevajoče nasmehnil in se odmaknil.
Grigorij je po strani pogledal Petra in videl, da se misli pogovoriti o nečem resnem. Napeljal je besedo od namere, ki jo je bil uganil, in začel govoriti sproščeno živo:
—	Pa je le čudno: sto vrst smo prišli od doma, pa so že drugačni ljudje. Ne govorijo tako kakor pri nas in poslopja so druge oblike, skoraj kakor pri starovercih. Glej, tule je nad vrati pristrešek iz kodel kakor znamenje. Pri nas nimamo takega. Tamle, — pokazal je na bližnjo trdno hišo, — je pa tudi pristen je obloženo s skodlami; da les ne segnije, a?
—	Pusti. — Petro je nabral
čelo v gube. — Ne bova klepetala o tem . . . Čakaj, stopiva no tjale k plotu. Ljudje gledajo.	, ;
Zvedavo so se ozirali po njiju kozaki in ženske, ki so šli po cesti. Starec v modrikasti nepre-pasani srajci in s kozaško čepico z obšivom, od starosti rožno-rdečim, se je ustavil.
—	Počivate?
—	Danes si bomo oddahnili-
—	Imajo konji kaj ovska?
: — Imajo nekaj, — se je oglasil Petro.
—	Dajta, pridita k meni, vama bom nasul kako merico.
—	Bog povrni, dedek!
—	V bčžjem imenu . . . Stopi-Ondukajle je moja bajta, krita z zeleno pločevino.
—	O čem bi rad govoril? — je* nestrpno vprašal Grigorij i" se namrgodil.
(Dalje prihodnjih)
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
POŠLJITE ZIMSKE PAKETE
svojcem v Jugoslavijo
A.)	Po naročilu pošljemo STANDARD GOTOVE PAKETE
št. 1, 2, 3, 4, 4A, 5, 5A, 6, 6A, 7 in 8—vsak v svojem lesenem zaboju in naslovljen na prejemnika. Št. 8 je edini paket, ki ni v zaboju, ali je takisto naslovljen na prejemnika.
PAKET št. 5 vsebuje: 100 funtov najboljše bele moke (Fancy XXXX Enriched Flour)—vreča je spakirana v trdnem lesenem zaboju, ker tako je edino sigurno, da bo naslovnik prejel moko v redu. Cena ........._ $13.75
PAKET št. 6 vsebuje: 40 funtov špagetov, 30 funtov sladkorja, 30 funtov zelene kave in 25 funtov riža -	$39.00
PAKET št. 8 vsebuje: 100 funtov bele ekspertne moke v dvojni vreči (fina in močna vreča). In vreča jim tam pride dobra za uporabo v mnoge svrhe	$11.25
S temi vsotami plačamo mi vnaprej za prevoz do Reke in zasiguramo proti izgubi omenjenega zaboja ali vreče do prejemnika. Pakete št. 5 in 6 ali št. 6 in 8 se lahko pošlje skupaj, drugače pa samo po en paket na vsako osebo z eno ladjo. Denar se pošlje skupaj z naročilom.
B.)	če vam gornje ne bi odgovarjalo, lahko po volji naročite večje pošiljke iz našega Cenika, ali pa pošljite vašo hrano, obleko, obuvalo, strojno orodje, itd.
C.)	Potom nas si lahko naročite razne manjše pakete (44 funtov). Cene so odvisne od pošiljke, a paketi so zasigurani.
Roba, kupljena od nas v New Yorku, takoj postane vaša last ravno tako kot roba, ki jo nam sami pošljete, a nni se za vso robo potem pobrigamo edinole kot agenti pošiljatelja. Na tej podlagi imamo mi dovoljenje za izvoz od vlade v Washingtonu, D. C.
Ladje odpotujejo v Reko vsaka dva tedna, a pošiljke odpremi-mo čim preje mogoče. Vsak pošiljatelj more poslati največ petim osebam z eno in isto ladjo.
J. Fabris & Co.
466 West 23rd Street New York 11, N. Y.
Naznanilo in zahvala
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo, da je bil pripeljan iz Francije, naš ljubljeni sin in brat
Cpl. JOSEPH V. PICELY
Dal je svoje življenje za demokracijo dne 26. junija 1945 leta v Nemčiji. Njegovo truplo smo sprejeli 28. oktobra 1948.
Pogreb ljubljenega sina in brata pa se je vršil dne 30. oktobra iz Joseph Želetovih pogrebnih prostorov v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni slovesni sv. maši-zadušnici na Calvary pokopališče, kjer je bil z vojaškimi častmi položen k večnemu počitku poleg drugih vojakov v naročje materi zemlji.	,
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz in izraz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo v dneh britkosti. Posebno zahvalo naj sprejmejo sosedje za skupni venec.
^ Dalje naj sprejmejo našo zahvalo vsi. ki so darovali za sv. maše. ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Bog plačaj!
Našo zahvalo izrekamo številnim prijateljem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvala onim, ki so prišli kropit pokojnika, in se poslovit od njega kakor tudi vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji zemeljski poti na mirodvor.
Najlepša zahvala naj bo izrečena Joseph Žele in sinovom za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo.
Zahvalo naj sprejmejo čst. g. Rt. Rev. Monsg. Vitus Hribar, Rev. Anthony Bombach in Rev. Cimperman za opravljene cerkvene obrede.
Srčna hvala fantom-vojakom od Euclid Vets in American Legion Euclid Post, ki so nosili krsto in mu izkazali zadnjo čast.
Najlepšo zahvalo naj sprejmejo člani društva Lipa št. 129 SNPJ za krasen venec, lepo udeležbo od strani članov in tajnici Mrs. Mahnich za lep poslovilen govor. Bil je tudi član društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, a žal ni bilo nobenega od?iva od njih strani.
Žalostna je bila Tvoja vrnitev v domovino, ljubljeni. Mesto veselega fanta, polnega mladosti in življenja, smo sprejeli Tvoje mrtvo truplo. Ni Ti bilo dano. da vidiš svoje drage. Tvoji materi in očetu ni bilo dano. da Te pozdravimo in objamemo, da zopet vidimo Tvoj ljubljeni obraz. Smrt, strašna smrt je prekrižala vse to in nam vzela vse.
Sedaj počivaš v domači zemlji večno nezdramno spanje. Obiskovali bomo Tvoj prerani grob in pokladali cvetja naše ljubezni in ga zalivali s solzami žalosti in britkosti, dokler še ne snidemo enkrat pri večnemu Bogu nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
JOSEPH in ANA, stariša ANNIE in ROBERT, sestra in brat
Cleveland, Ohio, dne 24. novembra 1948.