if.
KUPUJTE
LOJNE BONDEl
Najstarejši slovenski dnevnik
v Ohio ★
Oglasi v iem listu so uspešni
CTORY

STAMPS
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
neodvisen Dnevnik za slovenske delavce v ameriki
LETO XXVIII.
Japonci vedo, n da zračni naval " pomeni konec
KUPUJTE
vojne bonde!
The Oldest Slovene Daily
in Ohio ★
Best Advertising Medium
syiCTORY BUY
#TATK#
WAR
"BONDS STAMPS
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JULY 12, 1945
ŠTEVILKA (NUMBER) 161
m
Bo|
'i
h
pi?
"4
Tokijski radio priznava.
Japonska ne more *iolgo vzdržati navala
;ta
Washington, ii. julija-
tem ko zagrinja operacije Socne ameriške udarne sile pa je tokijski ra-9 bo"	povedal ljudstvu Ja-
^^ske, da je vse izgubljeno, ra-Japoncem posreči-st ^ način držati nazaj ovito ameriško zračno ofenzivo.

3-Ponski vojaški komentator "Al^	iz Tokija izjavil:
)0! te ^ bomo sposobni odvrniti [io|	napada iz zraka
^jgi ^	Moremn ima+i Ha Vinmr
se
stanu
moremo upati, da bomo uničiti sovražnika, ako
ie?| ^ na naši lastni zemlji."
komentator je po-
^ ho	da bodo bodoči zračni
'''	"brez dvoma samo pred-
»A. odločilni bitki na domači j,i ' ^%l]i."
radio je poročal, da J sila^ 'Mogočna ameriška udarna ^ sk' ^	pred samomoril-
ki I J>/r' umaknila nekoliko ' bod ^	P& je jasno, da se
0^ dal °	ladje vrnile in na-
ki s strahovitimi napadi, I 8 tvf^ pričeli v torek, ko so
f J I	& T* * ^ 1
>Kr>v.., iBka mornarična letala 70 letalskih polj v
PRVI POGLED NA DOMAČO ZEMLJO
Prizor na krovu ladje, s katero se vrača 1,300 vojnih beguncev iz Jugoslavije, ki so bivali v Egiptu, nazaj v svojo domovino. V taborišču E1 Shatt je UNRRA od februarja 1944 naprej skrbela za 27,000 Jugoslovanov. To je bila prva ladja, s katero se je začela izvajati repatriacija.
Mussolinijeva žena brani Duceja po 36 burnih letih
Obžaluje, ker z možem v mladih letih nista prišla v Ameriko
^ ^"'"bardirala
a.
Tokij
iz življenja ^^^riskih Slovencev
^ bolnišnici IW žeii y'® se še vedno nahaja aM	Slogarja, kakor tu-
C-j hq ^berstar, ki se je moč-» ^ ' EHvi ^ rudniku. Oba sta z J ftaVi ■" ~~ ^ isti bolnišnici se H iz D? Mike Stufic (Skufic?) L 8)(Q . ^^ha, kakor tudi Mike Mi-bil t! v	Dulutha. Prvi je
^ Pa i^ "eki nezgodi, drugi I J* maha • r*'— več tednov se bolnišnici tudi Jo-č iz Fledwooda, Minn.,
-^pan «4.	umrl Anton Ste-
IPoleg	in rojen tukaj,
l -jpušča	velike družine za-
I i sta	ki je že v viso-
rJSO sinov^^ - vzgojil okrog
I
TERNI, Italija, 11. julija — Mrs. Benito Mussolini je danes po 36 letih burnega življenja s pokojnim fašističnim diktatorjem rekla, da kar najbolj obžaluje, je to, da nista z možem v mladih letih prišla v Ameriko, kakor sta takrat imela načrt, kjer bi bila vzgojila družino AmerikaAcev.
V Jugoslaviji se bodo že v jeseni vršile volitve
LONDON, IL julija— Jugoslovanska časniška agencija je danes poročala, da se bodo volitve v Jugoslaviji vršile že to jesen.
Kakor poroča agencija, je maršal Tito podal tozadevno naznanilo v govoru, katerega je imel v ponedeljek v Beli Cr-kvi blizu Beograda.
Rusija zahteva, da se ustavi jeklo za Španijo
in hčera.
Chi(
^irl
Zapušča ženo.
4. julija ® Marich, doma


v dunkirku
časnikarska agen-
^ VN® PiistS-^'	osred-
#60 Se A ^ Dunkirku, kjer
bran ^^^a 1940 nazad-Vsi P°P°i^oma poruše-'^Uniciicf^ ''azstrelbe velikega '^skega skladišča.
montgo-
I ®iL Bolan
Bernard _
:'H"šem 2d?'	bil pri naj-
p^jo y	skozi vso kanti-
teden?! Franciji, je : zopet- v,	v grlu. Sedaj
^ svojem mestu.
"Najbolj srečna sva bila v*----
prvih letih svojega zakona," je I starini sinom Romanom, in 16
rekla žena duceja. "Od 1. 1925 naprej sploh nisva imela več pravega doma."
"Poprej sva bila srečna. Morala bi iti v Ameriko takoj po poroki. To sva imela v načrtu in sva se o tem mnogo pogovarjala. Nameravala sva ostati' v Ameriki in, tam vzgojiti družino."
Se je pustil pregovoriti^ da je izdal delavstvo
Žena fašističnega duceja je svojega moža tekom razgovora dosledno imenovala "MussoUni" in ne "Benito".
"Ampak potem se je Mussolini premislil", je nadaljevala. "Čutil se je preveč močnega, in njegovi prijatelji so ga pregovorili, da je izdal delavce. Ampak njegove simpatije so bile vedno z delavskim razredom."
Mussolinijeva vdova je govorila z ameriško časnikarko v internacijskem taboru, kjer se nahaja v zaščitni oskrbi zavezniških oblasti skupno s svojima najmlajšima otrokoma, 17 let
LONDON, 11. julija. — "The Evening News" je danes poročal, da je ameriški državni department na prošnjo sovjetskega poslanika v Washingtonu nastopil, da se ustavi 100,000-tonska pošiljatev jeklenih tračnic, katero je poslala Bethlehem Steel Co. v Španijo.
Diplomatski dopisnik omenjenega časopisa pravi, da je sovjetski poslanik nastopil v soglasju s stališčem sovjetske vlade, da bi Združeni narodi ne smeli nuditi Španiji nikake gospodarske pomoči, dokler je na krmilu fašistični režim generala Franca.
V New York je dospelo 35,000 vojakov iz Evrope
NEW YORK, 11. julija. — Danes je dospelo v New York nad 35,000 vojakov iz Evrope. Bila je to največja skupina vr-nivših se vojakov, ki se je izkrcala v new-yorškem pristanišču v enem dnevu, odkar se je končala vojna v Evropi.
V luko je priplulo mimo kipa Svobode osem velikih parnikov, katerih krovi so bili natrpani prazniško razpoloženih veteranov. Bil je krasen poletni dan. Med vojaki, ki so se vrnili domov, je 28,266 Amerikancev in okrog 7000 Kanadčanov.
Med skupinami, ki so dospele iz Evrope, je pet pehotnih polkov, ena splošna bolničarska edinica, številne skupine od osme zračne sile in mnogoštevilne druge edinice.
Med parniki, ki so prinesli domov rekordno število vojakov, sta bila gigantična parobroda "Queen Mary" in "West Point".
Med sopotniki Amerikancev in Kanadčanov je bilo tudi 33 japonskih diplomatov, ki so bili zajeti v Nemčiji. Pripeljani so bili v Zed. države v svrho internacije.
let staro hčerjo Anp Marijo.
Mussolinijeva družina živi v stanovanju, sestoječem iz 6 sob, kjer se je poprej nahajala bolnišnica, kjer Rahela Musšolini na svojo lastno prošnjo kuha hrano za 42 bolnikov.
Ogorčena nad priležnicami svojega moža
Ducejeva žena je tekom pogovora ponovno začela ihteti in napadati priležnice, katere je imel njen mož, potem ko je postal diktator Italije.
"Zadnjič sem videla Mussoli-nija osem dni p redno je bil ubit," je pripovedala. "Po telefonu pa sem govorila z njim šest ali sedem ur, predno je umrl. Poklical me je ob 3. zjutraj in mi povedal, da naj poskusim zbežati v Švico, ako se z otrokoma vred ne m^orem predati Amerikancem.
"Vedela sem seveda, da je nekaj narobe, in da je v nevarnosti, ker mi je povedal, da se nahaja s partizani. Ampak vedela nisem, da ga bodo ubili."
poslala, pismo
Prošli ponedeljek je bilo v našem listu priobčeno pismo Ludvika Pagona, slovenskega fanta, ki je mnogo pretrpel in bil preganjen po sovražniku, sedaj pa se nahaja z'ameriško armado, izpuščeno pa je bilo v opisu pred pismom, da je pismo prejela in nam ga poslala v objavo, Mrs. Jack Jesenko, 3561 W. 61 St. Če katerega zanimajo podrobnosti, se lahko obrne do Mrs. Jesenko.
pogreb
Wilkin in Burton omenjena kot izbera za prihodnjega člana vrhovne sodnije
vtis obstoji, da bo na mesto, j drugi strani pa se opozarja, da
Pogreb pokojnega Paul Milje-noviča, ki je umrl v torek, se bo vršil v petek ob 8:30 uri zjutraj iz pogrebnega zavoda A. Grdi-na in sinovi, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Nikola na Superior Ave. in E. 36 St., ter nato v družinsko grobnico na Calvary pokopaUšče.
bilijon dolarska banka
Prvič v zgodovini ima mesto Cleveland bilijon-dolarsko banko. Finančno poročilo The Cleveland Trust Co., ki je b|lo včeraj objavljeno v našem listu, izkazuje skupno imetje banke z dnerh 30. junija $1,042,904,165
Tekoče poročilo tudi izkazuje nov višek v vladnih sekuritetah, ki znašajo $622,828,699, dočim vlpge izkazujejo vsoto $987,-787,515.
The Cleveland Trust Company je bila ustanovljena v letu 1894, ter ima 46 bančnih uradov širom Clevelanda, Wil-loughby, Painesville, Bedford in Lorain. Načelnik je I. F. Frei-berger, predsednik pa George Gund.
Omejitve pri prodaji avtomobilov bodo najbrže končane že v januarju
Produkcijska kvota za avtomobile se že v tekočem letu tudi prejkone znatno poviša
WASHINGTON, 11. julija — Vojno-produkcijski vladni odbor.je danes izjavil, da bodo avtomobilske tovarne najbrže že v tekočem letu dobile dovoljenje, da zvišajo izdelovanje avtomobilov za civiliste, in da bodo najbrže vse omejitve v produkciji in prodaji avtomobilov odstranjene že prihodnjega januarja.
*--
Na seji vladnega odbora z zastopniki avtomobilskih družb,
ki se je vršila za zaprtimi vrati, je bilo tudi povedano, da bo vladni, odbor že v teku prihodnjih par tednov odločil,, ali naj se avtomobilskim tovarnam dovoli, da prično z gradbenim programom za razširjenje obratov,
za katere se bo potrošilo mnogo milijonov dolarjev.
Za produkcijo 4 milijonov avtomobilov na leto
Posvetovalni odsek avtomobilske industrije, ki sestoji iz predsednikov in drugih izvršnih uradnikov desetih družb, ki so
že začele producirati avtomobile za civilno uporabo, je prosil vlado, da se brez odlašanja dovoli ekspanzijo obratov in gradnjo nadaljnih tovarn, v katerih se bo v povojni dobi moglo producirati štiri milijone avtomobilov na leto.
Henry P. Nelson, koordinator vladnega vojno - produkcijskega odbora za prehod iz vojne na civilno produkcijo je izjavil, da mora biti akcija podvze-ta enkrat tekom sedanjega poletja, ako se hoče za jamčiti, da bo dovolj dela za vse, čim se konča vojna.
amerika ne more pre hranjati vsega sveta
NEW YORK, 11. julija. — Poljedelski tajnik Anderson je danes izjavil, da bo v kratkem odprto povedal, kaj je vzrok za pomanjkanje živeža v Zedinje-nih državah, potem pa je dostavil, da mora svet spoznati, da Amerika sama ni sposobna zadostiti vsem zahtevam za živež.
Sporazum med Rusi in zavezniki glede vlade v Avstriji dosežen
LONDON, 11. julija — Iz zanesljivih virov se je danes zvedelo, da je bil med Rusijo in zapadnimi zavezniki dosežen sporazum glede skupne vlade v Avstriji, glasom katerega se utegne sedanja avstrijska vlada na Dunaju, kateri je kumovala Rusija, razširiti.
Predstavniki britskega žuna-«*
BEGUNCI IZ JUGOSLAVIJE SE VRAČAJO DOMOV
L.
na morju
križarka Bahis

^ zra?je zle-Od hr^ potopila 100 ' ^ož ,f-zilske obali. Od 427 e utonile sreča v \ Zgodovini.
je
je utonilo 393. asi^i ski rrioi^- ?vf' ^^^reča v brazil-
»5"PnJte
®«lšže	da h '»Jno-varte^
J	^se,	čimprej poraženo
ono predstavlja!
ki je postalo izpraznjeno, ko je odstopil Owen Roberts kot član najvišjega zveznega sodišča, imenovan bodisi zvezni okrožni sodnik Robert Wilkin iz Clevelanda, ali pa zvezni senator Harold Burton, ki je bil pred izvolitvijo v senat župan v Cleve-landu.
Wilkin je bil imenovan za zveznega sodnika od strani predsednika Roosevelta in je demokrat, dočim je Burton republikanec.
Prijatelji sodnika Wilkin a, smatrajo, da obstoji zelo dobra možnost, da bo on imenovan, in v tej zvezi se opozarja, da je bil Wilkin nedavno gost v Beli hiši, kjer je imel dolg pogovor s predsednikom Trumanom. Na
utegne Truman za prihodnjega člana vrhovnega sodišča izbrati kakega liberalnega republikanca, v katerem slučaju bi imel Burton izvrstno priliko.
Tega prepričanja so krogi, ki domnevajo, da bo Truman v svrho večje harmonije opustil taktiko predsednika Roosevelta, pod čigar administracijo so bili imenovani članom najvišjega sodišča izključno demokratje.
piknik
Društvo sv. Josip št. 99 HBZ bo v nedeljo, 15. julija priredi lo svoj piknik na prostorih Hrvatskega doma na 6314 St. Clair Ave., na katerega je cenjeno občinstvo prijazno vabljeno.
\m\m


njega ministrstva so danes izjavili, da se pričakuje, da se bodo Rusija, Amerika in Anglija v teku prihodnjih dni zedinili glede načrta za vzajemno okupacijo Dunaja, toda vest, da se bo v teku prihodnjega meseca na Dunaju nastanila zavezniška komisija, doslej še ni bila od nikoder potrjena.
Poročilo, katerega je objavil list "Exchange Telegraph", pravi, da sta bili dve poglavitni za-viri sporazumu glede Avstrije že odstranjeni, in sicer: prvič, da je Rusija dovolila ameriškim silam, da po Donavi dovažajo potrebščine na Dunaj, in drugič, da bo vsaka izmed štirih okupacijskih sil imela na razpolago vsaj eno letalsko polje.
Sporazum glede prehrane Berlina dosežen
BERLIN, 11 julija. — Med-zavezniška komanda v Berlinu je danes na svoji prvi seji dosegla sporazum, da bo začasno vsaka okupacijska sila v Berlinu odgovorna za prehrano prebivalstva v svoji zoni.
Vsaka okupacijska sila bo dobivala živež za svoje okrožje v Berlinu iz svoje okupacijske zone v Nemčiji. Isto velja za Ame-rikance, ki za enkrat v ta namen ne nameravajo uvažati živeža iz Zed. držav.
Amerikanci in Angleži bodo prevzeli polno poveljstvo svojih sektorjev v nemški prestolnici jutri ob 9. uri zjutraj. ^
Skupina vojnih beguncev iz Jugoslavije, ki so skozi 15 mesecev bivali v taboru E1 Shatt v Egiptu, s smehom na licu čaka na tovorne avtomobile, ki jih popeljejo skozi Sinajsko pustinjo v luko, odkoder se vrnejo v domovino. Na tej sliki sta 79 letna babica Marica Bovitulovič iz Makarske, najstarejša bi-valka v taborišču, in 65 let stara Mande Sidič s svojim vnukom, ki je eden izmed devetih malih otrok, ki so bili rojeni na egiptovski zemlji.
Nov grob
michael gricar
Po dolgi in mučni bolezni je včeraj ob 4:30 uri popoldne preminil eden izmed pionirjev new-burške naselbine, Michael Gri-čar, star 79 let, stanujoč na 7906 Marble Ave. Doma je bil iz Srednje Grčevje, fara Št. Peter na Dolenjskem, odkoder je prišel v Amerika pred 50 leti. Bil je član društva "Slava" št. 173 SNPJ, društva "Bled" št. 20 SDZ in društvi sv. Imena. Pokojni je bil uslužben pri American Steel & Wire Co. do leta 1928, ko je šel na pokojnino. Tukaj zapušča soprogo Anno, sinova Mike in Cpl. Franka, tri hčere, Alice Switalski, Agnes Golias in Olga Penner ter vnukinje, v Pennsylvd-niji pa zapušča sestro Anno Knoflič, in v starem kraju pa brata in sestre.
svarilo pred infi.ac1jo radi cen za oblačila
WASHINGTON, 11. julija — OPA administrator Brownlee je danes rekel, da so se cene za oblačila v teku zadcjih 22 mesecev povišala za 12 procentov, in da v tem tiči največja nevarnost, da deželo zadene inflacija.
ZAROKA
Ensign William K. Gabrenya, sin poznane družine Mr. in Mrs. John Gabrenya, Ivan Ave., v Euclidu, je prišel domov na dopust od trgovske mornarice za dva tedna. Ob tej priliki se je zaročil z Miss Rose Lupo, Spring Rd. Zaročencema čestitamo!
Pogreb se bo vršil v soboto ob 9:30 uri zjutraj iz pogrebnega zavoda Louis L. Ferfolia ter ob 10. uri v cerkev sv. Lovrenca in nato na Calvary pokopališče.
^•lUAN 2
ENAKOPRAVNOST
12. julija, ^
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
''ENAKOPRAVNOST"
Owned uid Published by THK AUEBICAN JOGOBLAV FRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-13 Issued Every Day Except Sundayi and Holiday! SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By Carrier In Cleveland and by MaU Out of Town:
(Po raznaSalcu v Cleveland In po poitl Izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto) _______
Por Half Year — (Za pol Itta) ----------
Por 3 Months — (Za • mesece)______:-------
#0.50 , S.50 . 3.00
By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto)__
Por Half Year — (Za po* le'ia) , , — for f Month! — (Za # meeeo«)-
-•7J)0
- 4.00 _
Por Europe, South America and Other Foreign Oountrlas:
(Za Evropo, Julno Ameriko In druge inoiemske driava):
for One Year — (Za celo leto)................................... $1.00
Por Hall Year — (Za pol leta)------------------------------4J50
Entered a* Second Clas# Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
NEGOTOVOST GOJI MRŽNJO
PISE PEARL S. BUCK
(Pearl S. Buck, predsednica Vzhod in Zahod asociacije in poznana novelistka, je dovolila Common Council for American Union organizaciji, da prevede sledeči članek (izvirno napisan za "Labor Report") v skrajšani obliki. Članek bo, tako smo prepričani, zanimal naše čitatelje. — Urednik.)
Na stotisoče besed je bilo že spisanih in izgovorjenih o predmetu tikajočem se verske in rasne diskriminacije, toda besede same na sebi ne izpolnijo svoje funkcije ako dajejo zgolj informacije a ne razgibljejo misli, ter niso dovolj prepričevalne, da bi tudi vodile v akcijo.
Kar se tiče informacij glede diskriminiranja ali zapostavljanja, smemo reči, da je o tem danes dobro poučen ne le vsak odraščen človek v Zed. državah, ampak celo najbrž vsak povprečen otrok . . . vsakdo ve, da je versko in rasno zapostavi j en je nesmiselno, nepravično in nevarno. Ali ker besede o tem predmetu ne preidejo v akcijo ali ne dosežejo vira akcije, je mnogo ljudi, ki nadaljujejo z diskrimini-ranjem napram ljudem, ki so bodisi drugačne barve, vere ali narodnosti nego oni sami.
Celo navadna vsakdanja razsodnost ne prepriča teh ljudi, da bi morali prenehati z diskriminiranjem. Večina ljudi na svetu danes je temne polti, ne bele. Iz sedanje vojne se bodeta dvignili na površje dve deželi, močni in pripravljeni, da zavzameti vodilni mesti med narodi sveta... dve deželi, ki imata skoro polovico svetovnega prebivalstva in nekaj najbogatejših naravnih virov na svetu. Prva od teh dveh dežel je Kitajska, a druga Indija. To sta dve najstarejši civilizaciji, ki obstojati. Kljub temu pa beli ljudje neprestano zagrešujejo diskriminiranje napram Kitajcem in Indijcem zaradi barve polti, ter tako obe ljudstvi odtujujejo.
Dobro je tudi pomniti, da v naši lastni hemisferi imamo Latinsko Ameriko, ki je sestavljena iz dežel, katere ne poznajo zapostavljanja zaradi barve polti in te dežele ne odobravajo zapostavljanja, ki je v tem oziru razširjeno v Zed. državah, zapostavi j en je, ki v resnici krši smernice dobrega sosestva, ki ga želimo za trajno vzpostaviti s temi deželami. Vemo pa, da zavisi mir, ki ga želimo imeti v bodočnosti v naši deželi, od odnošajev in dobre volje med nami ter med ljudstvi Azije in Latinske Amerike. Brez dobre volje med narodi, je vojna neizogibna, navzlic temu je mnogo ljudi, ki raje drže svoje stare predsodke in odklanjajo dobro voljo.
Večina ljudi tudi ne mara poslušati znanstvenikov. Tekom zadnjih nekaj let so se združili antropologisti v prizadevanju, da dokažejo, da barva polti, vera ali pa narodnost posameznika nima nobenega opravka z inferijor-nostjo ali pa superiornostjo človeka kot takega. Kako naj si razlagamo to odklanjanje in gluha ušesa ljudi napram znanstvenim dokazom v tem oziru? To se da razložiti edino na podlagi zaključka, da predsodki, ki vodijo k zapostavljanju ali diskriminiranju v raznoterih oblikah, izvirajo iz emocijalnosti in ne iz razsodnosti. Te vrste čustva ali strasti na katerih temelji mržnja predsodkov, pa ima svoje korenine v strahu. Ako bi odpravili strah in bojazen, bi tudi predsodki kmalu pričeli izginjati in bi znabiti izginili docela.
Kaj pa je ta bojazen, ki vzbuja v ljudeh mržnjo do drugih ljudi? To je strah, ki temelji na socialni negotovosti in na ekonomski negotovosti. Dokler prevladujeti ti dve negotovosti, kot prevladuj eti v mnogih slučajih v Zed. državah, dotlej bomo tudi imeli predsodke in diskriminacijo med ljudmi. Združene države pa lahko to sliko spremeni-jg; vzpostavijo lahko socialno in ekonomsko varnost, nudeč enake prilike za vse ter varstvo za vse v slučaju bolezni in potrebno varnostno skrb za starost. Ko enkrat odstranimo to bojazen, bo izginil vir, glavni vir predsodkov, ki ne bodo imeli potem iz česa poganjati. To je izvedljivo v okviru naše obstoječe družbe. Preveliki dobički naj se obdavčijo in porabijo za socialno varnost, in zaposlenost se more
zagotoviti ter stabilizirati v okviru demokratskega sistema. Ta sistem'pa je neuspešen le tedaj, ko posamezniki ali skupine pograbijo več nego svoj delež moči v socialnem in ekonomskem oziru.
Vse proti-diskriminacijske organizacije bodo ostale v mrtvilu, razen ako podvzamejo delo za spremembo v socialnem in ekonomskem pogledu, kajti za predsodki in zapostavljanji tiči strah, izvirajoč iz nezdravih ekonomskih razmer. Pa tudi v tem slučaju te organizacije ne bodo uspešne ako bo vsaka izmed njih delovala le za skupino, katere interesi so ji morda najbolj pri srcu, ali katere interese predstavlja. Oni, ki so proti enakopravnosti, se nimajo ničesar bati, dokler se n. pr. črnci bore le za pravice črncev v tem pogledu, židje zopet le za Žide, delavci samo za delavce, ženske za ženske, in tako naprej. Če pa bi vse te skupine, ki čutijo ost zapostavljanja, potegnile skupaj in se borile na temelju človeške enakopravnosti, namesto vsaka skupina za svojo rasno, versko ali narodno, delavsko ali drugo skupino, potem bi se pričela onim, ki podžigajo in go je predsodke, zares majati tla pod nogami. V resnici bi taka borba, ki bi temeljila na principih enakopravnosti človeka kot takega, pomenila pridobitev enakopravnosti tudi za ljudstva Indije in Porto Rika, za one, živeče na Koreji in v Afriki; pomenila bi pridobitev pravic za Kitajce kot za Poljake ter za vse druge ljudi na svetu ... torej tudi za ljudstvo Združenih držav. Nobena dežela ni v resnici varna ako ni zagotovljena varnost za vse . . .
Čas majhnih stvari, delnih uspehov je za nami. To kar belci trdijo, da je potrebno zanje, je ravno tako potrebno za ljudi temne polti. Katoličan in žid morata imeti isto varnost v družbi kot protestant ali pa Mohamedanec. Le tako bo mogoča varnost za vse.
Želela bi videti spojitev vseh posameznih prizadevanj za odpravo predsodkov v eno koncentrirano prizadevanje, ki bi stremelo za tem, da odstrani vzroke bojazni. Enakopravna družba ter enakopravna ekonomija sta mogoči v demokraciji, v kateri živimo, sta neobhodno potrebni, ako naj demokracija postane dejstvo za vse polti, vere in narodnosti.
Sfar naseljenec se oglaša
Cleveland, Ohio. — Bilo je leta 1903 ko sem stopil na ameriško zemljo. Lepa dolga doba in pa veliko truda, skrbi in žalosti, največ pa skrbi kako preskrbeti družino in sebe.
Štirideset let nazaj ni bilo tako kakor je danes, zakaj danes znamo govoriti angleško in si poskrbeti delo in vse kar je potreba za življenje. A od tistih časov je bilo treba marsikatero
korist in za zboljšanje našega delavskega položaja.
Jaz bivam tukaj v Clevelandu, odkar sem prišel v Ameriko in sem eden prvih posestnikov hiše na Carl Ave. ter vem veliko povedati, kako smo volili in koga smo volili. Ce imamo dobrega zastopnika v mestni hiši, da nam pomaga, držimo tudi mi ž njim. Najdalje časa je bil naš zastopnik (councilman) trdo skalo prebiti in marsikate- naše varde, Mr. Sulzman. Bil je
ro grenko prestati od drugorod-cev, ki so nas imeli za vse dru-zega samo za ljudi ne. Seveda je bilo pred menoj več drugih starejših naseljencev, ki so radi pomagali če so le mogli, ali tudi oni niso zmogli' vsega, ker so pač morali skrbeti za sebe in za svoje družine in pa tudi niso znali jezika zadostno, kakor ga znamo danes. Ce si povedal, da si Slovenec, so se smejali in rekli: Kaj pa je to za ena zverina? Ce si rekel Avstrijec, je bilo že boljše. In tako smo posta-
dober za nas Slovence, zato smo pa tudi mi bili ž njim, ker mož se je vselej potegoval za naše pravice in za zboljšanje slovenske naselbine, pozneje je pa prišlo, da so prišli že naši fantje in so se začeli pojavljati ter postali kandidatje za take urade. Seveda je bilo treba velikega dela in truda ter skupne dobre volje, da smo katerega od naših zrinili v mestno hišo in tako je šlo naprej eden za drugim, da smo Slovenci v skupni vzajemnosti dosegli največjo čast
vili največjo slovensko našel- ter imeli že našega slovenskega
bino v Ameriki in se začeli organizirati ter postajati ameriški državljani in se zavedati, da smo tudi mi ljudje in da hočemo tudi mi priti nekam naprej ter pokazati svetu kaj mi premoremo. Seveda ne sinem pozabiti slovenskih časopisov, kateri so nas vse bodrili in nam kazali pot, po kateri naj hodimo, če hočemo kam priti. In zato slovenski časopisi zaslužijo vso čast in hvalo, da smo to kar smo, danes tukaj v Clevelandu.
Jaz senj postal državljan te naše velilce republike že leta 1911 in vse od tega časa sem se zvesto držal prisege, ki sem jo dal ko sem dobil državljanstvo twr se zavedel, da imam polno svobodo in pravico isto kot tukaj rojen Amerikanec in imam privilegijo voliti za vse, kar je potrebno v našem tukaj javnem življenju in druge zastopnike in uradnike za naše anieriške javne urade ter še več, kako se naj izboljšuje našo deželo kot našo novo domovino. Zato če ne volimo in ne držimo skupaj, ne dosežemo nič, kar bi bilo v našo
sina za župana mesta Clevelan da. isti bil pa dolgo kot naš dober oče župan, smo šli veliko stopnjo naprej in, zopet v skupni vzajemnosti ne glede na prepričanje, smo našega slovenskega sina pomagali postaviti na še večjo stopnjo in to je za gover-nerja naše države Ohio, ki je najbolj odgovorno mesto države. Nikdar bi nikdo ne verjel pred štiridesetimi leti, kaj da bomo in kaj zamoremo, če držimo skupaj. Res star pregovor je, "v slogi je moč", katere ne premakne nobena peza, kar smo pokazali mi tukaj v naši 23. var-di, ki je najmočnejša demokratska varda ter jo upoštevajo po vsem mestu. Ali tudi solnce ni vedno naklonjeno veselju, pridejo žalosti in nesreče, se pokažejo in vdarijp ter hočejo razbiti delo pridnih 'rok in napredka.
Vsakdo ve, kaj se je zgodilo prošlega leta v oktobru mesecu, kakšna nesreča je zadela našo slovensko naselbino vsled velike eksplozije East Ohio Gas Co. Koliko ljudi je zgubilo življe-
nje in oni, kateri so ostali, so delno pohabljeni in tudi zgubili svoje težko pridobljene domove, za katere so mnoga leta delali prav trdo. Takrat so bili ljudje vsi brez uma, potrti in žalostni, niso si znali ali mogli pomagati, kar vsak lahko razume, kaj more storiti nesrečnež v taki nesreči, ker je ves iz sebe ter ne more misliti in gleda na pomoč in prijatelje. V takem slučaju se najbolj spozna, kdo je tvoj dober prijatelj: in kdo ti bo priskočil na pomoč in ti pomagal ter svetoval kaj je storiti. A imeli smo in še imamo med nami dobrih slovensko čutečih src, ljudi, ki so priskočili takoj na pomoč ter so storili kolikor je bilo v njih moči in še več ne glede na svoje lastno zdravje ali življenje in imetje.
V prvi vrsti je bil to naš do ber slovensko - čuteči takratni župan in sedanji governer, spoštovani Frank Lausche in zraven njega naši dobri in zvesti slovensko čuteči mestni zastopnik} (councilman!) Eddy Kova-čič in Mr. Pucel iz 10. varde. Ti naši dobri fantje so bili vedno na nogah po dnevu in po noči. Niso imeli časa ne jesti ne spati, le gledali so, kako bi pomagali nesrečnim ljudem in jim preskrbelt to in ono, kar bi največ mogli.
Da, resnično je bil naš dobri councilman Eddy po konci po dnevu in po noči in gledal ter skrbel, da se ne bi v našo od nesreče zadeto naselbino vtihotapile kakšne barabe ter pričele krasti iz še ostalih domov od prizadetih nesrečnežev. Naš Ed dy je vedno dajal pasvete policiji in nastavljenim vojakom, kam naj gredo in varujejo domove naših in drugih ljudi, kateri živijo v prizadeti okolici. Nas so spodili takrat iz naših domov na Carl Ave. Le jaz sem sam ostal na celi ulici m hodil gor in dol, imel sem namreč do voljen je od policije in našega župana. Ko sem tako hodil s sa mokresom v roki, kar zaslišim nekak šum pri ograji 'od Bonna Ave. Ko pogledam kaj, da je, pa zagledam štiri barabe kako se plazijo, da bi šle krasti v domove ker so bili ljudje odsotni. Ko zavpijem, kdo da je in kaj hočejo v tem času, se potuhnejo in hočejo proti meni. Ta čas pa jaz sprožim samokres in v tem momentu ti oni uberejo hitrih nog, odkoder so prišli. Okoli dveh popolnoči pa pride k meni naš Eddy Kova^č in se mi začudi da se upam sam hoditi v takem času, posebno tam, kjer je dosti.barab, ki bi rade kradle Jaz mu povem kaj se je zgodilo malo poprej, vpraša me, če hočem pomoč, ker vidi, da sem utrujen in zaspan, ker sem že dolgo po konci. Jaz mu pa odgovorim, kaj pa ti, ne boš ti truden in zaspan; na sebe glej, ker si še mlad, Eddy mi odgovori, jaz ne gledam za sebe, jaz bi rad in hočem pomagati ljudem, ker se zavedam, da sem zato tukaj, da jim pomagam ker tudi vidim, da so v sedanji uri pomoči potrebni, ker'si sami ne morejo pomagati, ko so tako zbegani reveži.
Vprašam vas, dragi rojaki, kaj so ti možje dobili za plačilo? Nič posebnega. Skažimo se jim vsaj enkrat hvaležnim in jim dajmo nagrado, katero so zaslužili ter bodimo žnjimi kot so oni bili z nami.
Našemu spoštovanemu Francetu Lauschetu smo se izkaza-h, da znamo ceniti njegova dq-bra dela. Vsi šmo delali za njega ne glede na versko prepričanje, skupno smo delali kot samo Slovenci, in zato smo za vse njegove dobrote, katere je izkazal za skupno ljudstvo pomagali izvoliti v enega najbolj, odgovornih uradov, to je za governer ja naše velike države Ohio. Upamo, da naš mož ne bo po-
zabil ter nam tudi od tam skušal deliti dobrote po svojih močeh, ker zavedati se pač moramo, da je on governer vseh ljudi v naši državi in ne samo Slor vencev, verjamemo ' pa, da v njegovi duši ne bodo Slovenci pozabljeni.
Toraj kaj nas pa sedaj čaka? Kaj hočemo dati našemu slovenskemu sinu , Eddy Kovačiču? Dragi rojaki, on od nas ne zahteva nobenega plačila, toda mi se pa lahko izkažemo hvaležni za vsa njegova dela, katera je vedno izvrševal v prav iskrenem namenu za naše ljudstvo, s tem da mu oddamo naše glasove pri bodočih volitvah in ga pošljemo zopet kot zastopnika naše 23. varde v mestno hišo, kjer nas bo zastopal. Izkažimo mu naše zaupanje še zanaprej. Mlad mož kot je, se je izkazal, da mu je pri srcu njegov narod in napredek naselbine, v kateri živi pretežna večina naših in njegovih rojakov.
Da, naš Eddy je vedno in povsod pripravljen pomagati svojim ljudem veo kot mu je mogoče. Zato, dragi rojaki, na volilni dan pojdimo vsi na volišče in dajmo vsi kakor eden mož, glas in zaupanje našemu Eddy Kovačiču. On nam' vedno v sili priskoči na pomoč, kadar se ga kaj vpraša, zato mu izkažimo našo hvaležnost in zsiupanje še zanaprej. Na volilni dan mu pokažimo vsi, da smo ž njim in to v toliki meri, da bo kar pre senečen in bo jokal od veselja, rekoč vsaj so moji ljudje vendar dobri in me imajo radi, ker mi toliko zaupajo in jaz jim bom znal biti hvaležen in jih ne zapustim in boril se bom za njih napredek in korist.
Torej na volilni dan stopimo vsi v volilne koče in recimo mi smo za našega Edeta Kovačiča sedaj in še dolgo let naj nas zastopa in naj &e bori za našo 23. vardo.
Sedaj še nekaj, da ne pozabimo storiti. Vsi vemo, da predno je naš sedanji governer zapustil mestno hišo v Clevelandu se je oziral po svojem nasledniku, ki bi bil vreden biti na njegovem mestu kot župan in našel je vrednega naslednika, ki zna vpoštevati tudi nas Slovence ter dober je z nami. To je naš sedanji župan "Tom Burke On je že v tem kratkem času pokazal, da je pravi mož in na pravem mestu, da ne gleda sa mo na svoje koristi ali koristi svojih bližnjih prijateljev. On pokaže, da je župan za vse, na; bo kar hoče ali kdor hoče, nje mu je pri srcu, da le vstreže in zadovolji ljudi, sicer pa vemo da vsem ljudem nobeden ne mo re vse vstreči, še Bog ni vsem vstregel, pa bi on kot človek mogel! Seveda, kakor za vsa kim bodo tudi za njim letela po lena in ga skušala zadeti te vreči doli, a mi Slovenci tukaj v Clevelandu, stopimo skupaj in ga podprimo s svojimi glasovi, ker če mi Slovenci hočemo, se ne more nobena sila upreti.
Tako kličem vsem Slovencem v Clevelandu, volimo za vse naše slovenske kandidate, kateri so vredni našega zaupanja. Ta-kcvvam kličem in apeliram, pokažimo se posebno vsi, kateri smo v naši 23. vardi, ki je do malega skoraj vsa slovenska, in volimo za našega Edeta Kovačiča in našega sedanjega župana Tom Burkeja.
Pozdravljeni vam vsem poznani rojak J. Simončič.
Urednikovi pošta
Piknik krožka št. 1 «
Prog. Slovenk
V nedeljo popoldne bodo P[ g, redile piknik članice krožka i 1 Progresivnih Slovenk, na M jaznih prostorih Slovens^ g, društvenega doma na G Ave., v Euclidu.	' jv
Cenjeno občinsko prij^ di vabimo na veliko udeležbo, , jg se boste dobro zabavali in vedrili v senci košatih ter v prijetni postrežbi Pi'^^ja sivnih. Drugi dan po naše^oc likniku, vam že sedaj vim, da boste šli z vedrim M zom in lahkim srcem na trudapolno delo, ter da bosM b,. celi teden ostali J^adovoljni, ; ste posetili' piknik Progresi^^: jg Slovenk na 15. julija. j
Pripravljenega bomo veliko za lačne in žejne,
na in Pavla ste rekle, da si do že v ponedeljek zavihale^ kave in pričele z delom, ^ i vsega dovolj napečenega.
Dodo potice, krofe, šunke vem kaj še vse — pa veste ^ vse brez pointov se boste M
M
najedli in napili.
Članice našega krožka tem potom obhajale velik M nik, kajti baš sedaj smo slale zadnjo zalogo obleki j naše trpeče v stari doni''j Prostor, kjer smo zbirale "l ko, je direktorij SDD odd^ najem, in me smo za sedaj 0 nehale z nabiranjem Ako bo treba in mogoče ^ pričele zopet v jeseni z na'^-njem, kar pa bomo v naprej "i ročile javnosti potom GM-pravnosti. Prosi se javnosH to upošteva kot tudi člani"^] se niso udeležile zadnje se?! junija.	1
Torej še enkrat vas pra^ T vabim na naš piknik. izvrsten muzikant, namrec | J. Ludvik, za vse drugo M pa skrbele članice, da bost^' , polnoma zadovoljni.
Na svidenje na pikniku gresivnih Slovenk, krožek v nedeljo, 15. julija na i Slovenskega društvenega na Recher Ave.	J
Frances ^
P^F
DAR
Mr. John Saurich ' 77 St. je prišel v urad ^ St. Clair Ave. in daroval 5, v pomoč prireditve Slov, ^ ki se je vršil v Euclidu, moč našemu bednemu v stari domovini.	\
Odbor se dobrosrčn^emU i ku v imenu našega bedne#*! roda v stari domovini, pi^^ ; srčno zahvaljuje.	I
Želeti je, da bi bilo več f malcevi
DAROVI ZA SLOV.
S. N. D.
Mrs. J. Zalokar je daro Slovensko šolo SND $2 v sf' umrle Agnes Lunder; znani trgovec s zlatarsko vino, Mr. Frank Černe p& * roval $5 namesto venca ^ kojnim Frank Meznarši^ direktor SND, Mr. Franih
Opomini glede raci-joniranja
Meso, sir, maslo, konzervirane ribe in mleko
Rdeče znamke K-2 do E-1 so veljživne vsaka za 10 pointov.
iVj'1
O
pa $13.50. V imenu
Slo^
iV>'f
šole SND se vsem daro prav iskreno zahvaljuje
Prosvetni odse^
Procesirana jedil* ^
Modre znamke T-2 so veljavne vsaka za 10 Sladkor
Sladkorna znamka šte^-' 5 funtov sladkorja je do 31. avgusta.
Čevlji
Znamke št. 1, 2 in 3 2 plovom v knjižici št. 3 Ijavne do preklica. znamka stopi v veljavo ^ gustom.

3^ •I ^
^2. Mija, 191B
ENAKOPRAVNOST
6TK£N. ii
Dušica Rozamarija
(SVETNICA IN NJEN NOREC)
Agnes Gunther
Poslovenil Boris Rihteršič
(Nadaljevanje)
Grda, rumena hiša ima ne-Precenljivo vrednost. Strmela povedal vsoto. In (g" k 1	že mislil tudi na to,
a P'i	odškodoval."
Vzel
iz predala kup foto-
n p ^ U- "Kaj bi bilo z lepo vilo v 1 , ^®waldu ali pa ob Wannsee-rti' t)i zahajala lahko tu-30,1	Oglej si te fotografi-
Ali
Frid, ti
si res vzoren brat.
ii-ogl j"" "Misliš, da ne vem, da je mo-|e< ^, P'^^vica na brauneško palačo agol	samo od tvoje dobrote?
b f' Frid, morda imaš prav.
^»■Iinskizrak. "
ggtefv,	boš vilo, Helena, in to
ni, d	dobra kupčija . . ."
egii4 J	, dama je vstala in pri-
I	^ bi'ata za glavo.
'	^ spadaš v sedanje
,	dannasi. Moj
L si :	g, se nekaj mi teži srce. Davi
me, Frid, in pozabila sem lahko le takrat, kadar sem mislila na lepo sliko. Ko sem odpirala vrata v tvojo poletno sobo, sem drhtela, kakor časih, če me je oče klical. Saj veš, kaj je to pomenilo."
"No, priprava obeta hude reči, Helena. Opraviva kolikor mogoče hitro."
"Naj se zgodi po tvoji volji. Saj poznaš grofico Trautenecko-vo. Cisto zase živi, kar je izgubila svojega nečaka in dediča. Pravili so, da je bila nesreča na lovu. Pisala mi je. Videla je Šar-loto in Arna Schwelma . v'samot-ni gostilni ob nekem jezeru. Prišla sta sicer od dveh različnih strani in tudi odjezdila vsak v drugo smer . . . Grofica se je skrivala. Arno Schwelm je ni mogel videti. Saj, takrat, ko je njen nečak umrl, ni bila nesreča, ampak dvoboj. Izbrala sta si
skriven kraj in zadeva je bila takšna, da je moral eden izmed njiju obležati. Vse je ostalo prikrito. Ta človek je morilec, mi je pisala, in zveza z njim utegne prinesti samo nesrečo. Ženo, ki mu dovoli kakšno zaupnost, po-maže in . .
Knez ni rekel niti besede. Samo siva bledica je pokrila njegov obraz.
"Frid, rotim te... Vem, da znaš spraviti svojo jezo in jo potem ob pravem trenutku spet prinesti na dan. Pusti tega človeka, naj hodi svojo pot. Uredi samo tako, da Šarlota ne bo mogla priti več v stik z njim."
"Življenje mi je preveč dragoceno, da bi ga vrgel pred kroglo takega človeka. Dvajset let še potrebujem. In tudi ženska, ki se ne zaveda dolžnosti in časti, me ne bo odvrnila od poti, ki jo moram še prehoditi. Kar si mi pravkar povedala, mi ni čisto novo. Dobil sem že zaradi tega nekakšno svarilo. Nekaj je bilo v zraku, kar sem čutil, pa nisem mogel zagrabiti. »Sem si Arno Schwelm ne bo upal priti. Zato bo Šarlota ostala tu. Tudi v Wiesbaden ne pojde. Peklensko življenje bom imel. No, pa bom imel tudi solnčne dneve na
Thorsteinu, pri Dušici in pri otroku . . . Potem bom tudi ob-strigel Šarlotine račune šivilj. Če bo potrebno, se bom obrnil na njenega očeta. On je edini človek, ki- se ga še nekoliko boji. Morda se ni še nič zgodilo. Raziskoval tega ne bom. Če bi bila mati mojih otrok, tega ne bi tako hladno prenesel. Tako vsaj mojega imena ne more vlačiti po blatu. In Helena', niti besede o tem, in tudi o prodaji brauneške palače še ne govori. Grofici se zahvali za njeno obvestilo. S Šarloto o tem ne bom razpravljal, ker bi najbrž vse tajila, kolikor jo poznam. Najbrž njena čast ni tako močna, da se ne bi zavedala, kaj vse izgubi, če zapusti Brauneck. Zato torej Rožamarija ni mogla žalovati, da se moj sin ni rodil živ. Takrat sem mislil, da tega ne bom mogel nikoli pozabiti. In zdaj—Rožamarija ima slutnje.'
Knez je vstal in stopil pred sliko Dušice. Sestrine oči so mu sledile. Tako dober je in tako malo sreče je okusil. In njeno srce, ki ga je tako dolgo zakrivala in že skoraj pozabila, je za čelo spet bolj in bolj živo utripati.
"Stari Brauneck napravi človeka otožnega," je šepnila.

r»lf
(J'1
m


COSTOFilVING UP 28%



i
wu
%
i
TRJCITK
Average ^rlce for home use
MWN
f
't J,


J

VZLIC VIŠJIM CENAM skoro sleherne druge stvari, je povprečna enot-cena elektrike, ki jo nudi Illuminating Company za rabo na domu, danes najnižja v 53 letih.
Med 1939—v letu, ko se je Hitler podal na vojno pot—in 1945, pravi S. urad za delavsko statistiko, da se je dvignila cena življenju v okolici Clevelanda za 28 odstotkov.
Tekom teh enakih petih Vojnih let', se je povprečna cena elektriki, ki JO rabijo rezidenčni odjemalci Illuminating kompanije, znižala za 14 odstotkov. In še vedno se niža!
ELEKTRIKE, ki jo porabite, več dobite za vaš denar. Tudi, večja ko je uporaba elektrike na vašemu domu—v moderni razsvetljavi in Modernih predmetih—več si boste prihranili pri delu, zdravju, času in denarju.
Ko delate budžet za povojne nakupe vaše nove Vse-električne kuhi-... ali vaše nove Vse-električne pralnice . . . vzemite v poštev ta
takt:
Moderni električni predmeti se sami zase izplačajo ponovno in ponovno!
it. 3 ^
prf

i
Štirintrideseio poglavje
Henrik Friderik
Maj je prišel. Rožamarija ga je uživala kakor še noben maj v življenju. In zdi se ji, da bo pomlad vsako leto še lepša.
Harro je zbudil nekega dne na Braunecku veliko pozornost. Prišla je namreč novica, da je kar na kratko odslovil vse žensko dvorno spremstvo mladega Thorsteina. Dojiljo, kije bila še zmerom v hiši, če bi jo potrebovali, vzgojiteljico in pestunjo.
Ko je knežnja zvedela, da stoji otrokova postelja v spalnici staršev, je imela za ves dan snov za pogovore. Kako malome ščansko. Rožamarija bo torej tudi ponoči sama skrbela za otro ka! No, pri tem bo kmalu po stala drobna in grda. Svetlolase ženske ovenejo najhitreje. Knežnja se ves dan ogreva ob tej mi sli, knez pa sprejme svojega zeta zelo nemilostno.
Harro posluša njegove besede s sklonjeno glavo.
Da, res je to. Toda na Thorsteinu se je iznenada pokazala tolikšna premoč žensk! Osem jih je bilo proti njemu in Martu ker malega Henrika še ne more šteti. Kar najhujšega bi se mo ral bati. Sicer pa Rožamarija še nikoli ni imela nočne službe. To opravi vselej on sam. Zanima se ža dušo čisto majhnega otroka Spoznal bi jo rad. To pa je mo goče le na živem bitju. Področje je skoraj še neraziskano.
Knez ga pogleda nekoliko ne zaupno.
"To zanimanje mi je nekaj no vega Harro. Ali se ne poskušaš že kar ne prevelikem številno področij?" •
"To mi je še novo, oče. Tako privlačno je. In dušo je mogoče spoznati le tedaj,, če jo spoznavamo že takrat, ko se šele budi Nočem pa, da bi me pri tem kdo motil, zlasti pa kakšna pestunja ali po domače goska. Da vem, kaj hočeš reči, oče, toda zdi se mi, da za začetek vzgoje ni nikoli -prezgodaj. Čakaj, še nekaj veselega ti moram povedati. Otrok je spet pridobit četrt kilograma. In nekaj bi te prosil. Rožamarija je še zelo mlada za naloge, ki jih je morala prevzeti. Ne bi mi bilo všeč, če bi ji škodovalo to, dji mora zmerom samo dajati . . ."
"Seveda, Harro, in prav zato
...bi jaz rad napravil Roža-mariji življenje čim bolj prijetno in sem si izmislil nekaj, pri čemer lahko hkratu živim nemoteno v svojem proučevanju." — Tu se je knez muhasto nasmehnil. — "Prosil bi te za lovsko hišico na Rimskem travniku. Tam bi lahko preživeli ves dan sredi gozda. Rožamarija je zaradi tega načrta vsa srečna. Zjutraj bi se vozila tja, zvečer pa nazaj. Toda hišico bi bilo treba malo urediti. Ali bi te smel prositi? Najina gora je še preveč vetrovna, gozd pa predaleč, vsaj njegovi najlepši kotički, in človek je tako rad nemoten."
Seveda je Harro zmagal. Knez se pelje z njim še isti dan na Rimski travnik, in tam skleneta, da bosta prizidala še stekleno verando. Zgoraj ima lovska hiša dvoranico s starim poslikanim stropom in sedmimi majhnimi okni ter prostorno spalnico. Spodaj je majhna kuhinja s prostranim kamenitim ognjiščem, sobica za služabnike, hlev za šest konj in velik senik, kajti tu krmijo pozimi divjačino.
Knez je zmerom srečen, če more svoji hčeri napraviti veselje.
Hiša je preurejena do petnajstega maja. Zeleno preple-skano verando ima zdaj in njena barva se čudno odraža od starega lesa, kije kakor srebrn. Dvoranica je pobeljena. Vse drugo se je gdelo Harru neprimerno. Dobila je svetlo plerteno pohištvo. Zastorov na okni^ ni in povsod gleda v hišo goz>d. Rimski travnik ima mnogo zavojev in kotičkov in od vseh strani ga obdaja drevje. Proti severu stoji za hišo visoka stena jelk, širok, dvojen drevored iz starih
r PROSTI SPOMINKI )
i^rinesite la oglas v našo E. 152nd Si. trgovino in dobile uporabno darilo popolnoma ZASTONJ



3»-/., *"'r» /!!^ V' .&*4
,« ,.„ ^i»
5
Postelja skrinja
KOM.
POHIŠTVO
SPALNICO
i
.88
VSE ZA
38
omara
jekleni coil vzme+i
VSe-bombaŽni modroc / Vrednost 159.95
Veliko močno tri-komadno pohištvo za spalnico iz butt orehovine, z okraskom zebra lesa. Krasno izdelano ospredje; znotraj je varno j^red prahom; lepo ogledalo s krasno pokrajinsko sliko, v finem steklu. Kompletno z jeklenimi coil vzmetmi in udobnim vse-bombaznim modrocom.
LAHKI POGOJI
puBLir
I SERVICE U
FURNITURE CO.
725 East 152nd St. Gunvuio 0725
V mestu: Chester Ave. in E. 23 St. — PR. 1235 Odprto ob večerih v ponedeljek, četrtek in petek
ZAPRTO VES DAN OB SREDAH
bukev drži k hlevskim vratom in oklepa travnik proti zapadu in jugu. Na robu travnika stoji še debel kostanj, Zdaj je še čisto božičen, z dolgimi ledenimi svečami, svoje veje pa polaga ljubeznivo na srebrno sivo skod-lasto streho. Pod njim je zdaj visoka pletena postelja malega Henrika Friderika. Ptice pojo, metulji se zibljejo nad njim in hrošči brenče.
Kmalu postanejo večeri lepši in milejši: Rožimariji si zahoče, da bi spet enkrat prisluškovala gozdu, ko spi. Harro je čakal samo še na to. V spalnico pride še druga postelja.
voz z Lizo in dvema velikima košarama. V eni je kosilo, v drugi pa perilo in obleka za mater in otroka. Rožamarija ne ve, da se da nositi isto perilo dva dneva in da se da tudi na istih rjuhah spati dve noči. Ob treh se voz spet odpelje. Liza je dotlej uredila sobe, pospravila vse in iznova napolnila qošari. Večerja je zmerom mrzla in preprosta, in Rožamarija, ki jo majhno delo zmerom veseli, pokriva in krasi mizo zgoraj ali pa na verandi.
Nihče pa ne sluti, kaj je najgloblji vzrok, da se je Harro odločil za to življenje v gozdu. Pr-
niziranje se spet izkaže. Njegovo temeljno pravilo—Čim manj postrežbe, ki ji je treba spet stre-či,—je zmagalo. Vsako jutro ob enajstih se pripelje s Thorsteina
Super Salesmanship
Harrova nadarjenost za orga- vič v življenju je začutil potrebo, da si naredi počitnice. Omotičnost in migi j an je pred očmi, ki ju časih začuti, sta ga prepričala, da nekaznovano ne sme več nadaljevati svojega dela tako neugnano. Zlasti migljanje pred očmi ga je hudo prestrašilo. Na Thorsteinu pa počitnic ne more imeti, dokler je tam še kakšna stena prazna! Rožamarija o tem nič ne ve. Kar otročje se veseli prijetne lenobe, ki si jo je njen mož zdaj iznenada privoščil.	'
V nekaj dneh izgine migljanje. Kako lep je za Rožomarijo ta maj! Komaj deset korakov od hiše je vse belo šmarnic, kukavica se neutrudno oglaša iz gozda. Tisoče živih bitij gode, žvižga in brenči nad travnikom. (Dalje prihodnjič)
^Adolph* ricischmaniJ, 60, immi-grltit janitor at Yale university, who is Connecticut's chajnpion war bond salesman. He sold more than 5'/. million dollars worth of bonds since Pearl Harbor and says he will reach 6 million to aid his two service sons.	,
NOVA IZDAJA
Angleško-slovenski besednjak
(English-Slovene Dictionary)
Sestavil Dr. F. J. Kem Cena $5.00
Dobi se v uradu ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
STRAN ?
ENAKOPRAVNOST
12. julij^ __i
Stike iz osvobodilne borbe v Sloveniji
Izdal Propagandni oddelek Glavnega štaba Narodne osvobodilne vojske in Partizanskih odredov Slovenije
KOMUNIKACIJE RUŠIMO
Zapovedujemo vsem svojim edinicam NOV in POJ na vseh frontnih odsekih, da pričnejo sedaj, ko so Nemci močno oslabljeni, odločne posebno važne akcije, kakor rušenje prog, komunikacij in drugih vojaško važnih objektov.
1. junija 1944 Vrhovni komandant NOV in POJ—maršal TITO.
Izvršili so zapoved
Radio je ponesel zapoved vrhovnega komandanta v vse edi-nice. Minerji so posebno prisluhnili. Še drzneje so dan za dnem šli na proge. V štabih so se pričeli pripravljati načrti za večje akcije. Grmelo je pri Trstu in Gorici, pa pri Celovcu, odmev eksplozij v savski soteski kar ni mogel utihniti, vlaki so iztirjali visoko gori pri Prager-skem, ob Dravi od Ruš do Dravograda so razbitine ob progi vznemirjale potujoče Frice.
Pa so prišli tisti udarci, ki jih Švabi še vedno ne morejo preboleti in ki so našim minerjem v poseben ponos. Štampetov most drugič in potem še tretjič, viadukt pri Avčah, potem kar cela baška grapa, tunel pri Li-poglavu, litijski most, pliberški most, tunel pri Sp. Doliču. Ne, tega Švabi ne morejo, preboleti. Komaj popravijo na enem mestu, že zleti most v zrak tam, kjer najmanj pričakujejo. Za-ženejo se v ofenzivo, za hrbtom pa minerji nadaljujejo svoj posel. Slovenski minerji se ne dajo ugnati.
Slovenski minerji vestno izvršujejo povelje svojega vrhovnega komandanta maršala Tita Hitlerjevci pa bodo večno pom nili, da slovenske železnice in ceste niso bile nikdar njihove.
Baška grapa
Primorski partizanski kurirji so preklinjali baško grapo, kadar so prenašali povelja s Tol minskega na šentviško planoto. Prekoračiti so morali globoko sotesko Bače, ob kateri je speljana železnica, ki veže Jesenice preko bohinjskega predora z Gorico. Na tej progi kar mrgoli tunelov in mostov, ki so zavarovani s stotinami bunkerjev.
Rušenje železniških objektov v baški grapi je bilo poverjeno XXXI. diviziji v času velike ofenzive IX. korpusa na železnice na Primorskem. Gradnikova brigada je morala razrušiti tri mostove, ki so oddaljeni le par sto metrov drug od drugega in ki so jih čuvale utrdbe ob tunelih na obeh straneh.
Za Gradnikovce to ni bila neizvedljiva naloga. Tedaj so Gradnikovci sloveli kot najboljši minerji, bombaši in jurišači na Primorskem, saj so bili najstarejša brigada na Primorskem.
V	Gradnikov! brigadi so bili večinoma zvesti, predani in neuklonljivi Vipavci in Kraševci.
V	številnih borbah na Vipavskem, Krasu, ob Soči, v Benečiji, na Dolenjskem in Notranjskem, na Jelovici in Pokljuki so
se okrepili, postali so spretni, žilavi in zanesljivi borci. Gradnikovci so se tedaj pripravili za to težko nalogo. Samo en bataljon je bil določen za te tri' mostove. Drugi bataljoni so tisto noč napadali druge mostove in postojanke.
Ako si tistega popoldne zašel v Gradnikov bataljon ki se je pripravljal na razrušitev betonskih utrdb in mostov, si naletel na skupine resnih borcev. Pet partizanov in ena partizanka, to je bila skupina, ki je gnetla plastik in eksploziv 808, vdevala v zgnetene kepe detonator je, naravnavala počasi gorečo zažigal-no vrvico in polnila velike torbice ob bokih. To so bili Gradnikovci, specialisti, bombaši. Določeni so bili za rušenje betonskih utrdb. Kolikor utrdb, toliko skupin. V gozdu je dišalo po eksplozivu. Minerji so pripravljali vreče z eksplozivom, vtikali v eksploziv poživitvene naboje z detonatorji, upeljavali hitro gorečo in počasi gorečo vrvico.
Pod noč so skupine odšle k svojim ciljem. Spustiti se je bilo treba globoko v grapo. V temi so se belili betonski bunkerji. Povelje je zahtevalo napad ob desetih. Prva skupina naj bi napadla utrdbe ob južnem tunelu, kjer so se ugnezdili fašisti. Ob utrdbi je bil železen, 20 metrov dolg most, speljan naravnost v tunel. Druga skupina je morala opraviti- z utrdbo pri severnem tunelu, kjer je bil prav tako 15 metrov dolg most. Na sredi je bil tretji, 25 metrov dolg most, ki so ga vzeli na piko minerji.
Točno ob desetih je nad južno utrdbo zatrepetal komaj viden plamenček. Bombaš je vžgal za-žigalno vrvico dvekilske bombe ter jo zagnal z visoke skale na strop utrdbe. Močna eksplozija je razgibala dolino, zaregljale so strojnice in takoj nato seje raz-legel klic bombašev: "Juriš, hu-ra-a-a!" Na utrdbo so se vsule težke bombe. Fašisti so poskaka-li iz bunkerjev in zbežali v tunel. Tam so se ugnezdili ih ščitili most z močnim ognjem. Od tam so jih pregnali mitraljezci. Izginili so nekje v tunelu in od
časa do časa so se še oglasili. Minerji so bili takoj na mostu, pripravili mine in jih zažgali. S treskom je zletel most v zrak.
Tudi severni bunker je doživel isto usodo. Po strmi in nevarni stezi je splezal bosonogi bombaš in vrgel na bunker pet-kilsko bombo. Železobetonska streha se je preklala in zasula Italijane. Kar jih je ostalo, so pobegnili skozi tunel v postojanko. Drugi most je zletel po zraku.
In potem še tretji.
Prepoteni in zakajeni so se Gradnikovci vzpenjali v breg in njihovi vriski so odmevali po baški, grapi.
Lipoglav
Dolga kolona se izgublja v večerne megle, iz katerih neprestano rosi. Na splozkih poteh po-drseva. Ponekod sega blato do kolen. Kolona se neslišno spusti preko ceste. V dolini leno mežika nekaj luči v temo. Železnica.
Patrole se vrnejo: nič posebnega. Štab še enkrat pregleda načrt. Pred hišami se čete urejajo in drobne lučke v rokah komandirjev švigajo sem in tja.
"Marjan, je minerska četa pripravljena?" Marjan je mlad dečko, a že star borec. Niti šestnajst let še nima, pa je že oficir, čin zastavnika ima, komandir čete je in najboljši miner. Majhne postave je, živih oči, šibak glas ima, a pri tovariših ima ugled in uživa spoštovanje.
Čete krenejo, vsaka v svojo smer. Po blatni poti navzdol, pa malo čez travnike in že so pri železnici. Vodič, korajžen dečko, neopazno pripelje četo in minerje v bližino predora.
Klic—"Halt!" preseka tišino. Poročnik Viktor pa že pošlje rafal. Javkajoči glasovi iz tunela povedo, da je stražar ranjen. Hip nato ga razorožijo in kmalu je v rokah še drugi, ki se je stiskal v luknji.
"Zdaj pa brž!" ukazuje Marjan. Od postojanke se začujejo streli. Tudi tam so se že spoprijeli. Eksploziv je bil kmalu pripravljen in napolnili so vdolbine do vrha. Marjan je še po-slednjič vse vestno pregledal in potem se je razlegel po tunelu njegov glas: "V zaklone!" Komaj so bili zunaj in so se stisnili
vu. Marjan je vestno prečital oglas in se zadovoljno nasmehnil.
Poganjek
Povelje je bilo kratko: porušiti predalčni železniški most med Kresnicami in Litijo. Na pot je bilo treba iti takoj. Minerski bataljon 15. divizije je bil utrujen, saj se je komaj vrnil od Grosuplja, kjer so mine vzele Švabom veselje do obnove proge Grosuplje—Kočevje.
Jesenski dnevi so bili krasni. Od daleč je blestel Triglav in Kamniške planine so bile čisto blizu. Na Poljanah so minerji v jarku, se je dvignil iz predora!pripravljali mine. Razstreliva ni
Mali oglasi
visok ognjen gejzir. Potem je padlo daleč naokoli kot bi kdo stresal fižol iz peharja.
Marjan in Viktor sta takoj zopet v tunelu. Dve vdolbini nista eksplodirali. Vrvica se je pretrgala. Še enkrat! . . .
Dim se počasi razkadi. V stropu tunela se pokaže nebo in prva jutranja svetloba obsije ruševine. Obrazi minerjev so zakajeni kot obrazi dimnikarjev.
s;«
Čez čas so prinesli švabski časopisi oglas, da dobi bogato nagrado, kdor javi ime minerja, ki je porušil predor pri Lipogla-
bilo treba pariti s kropom; kar na soncu se je tako ogrelo, da so ga lahko gnetli. Na detonator-ske vrvice so nanizali poživilne naboje in jih obložili z železnimi kepami 808.^
(Dalje prihodnjič)
Dr. Kemovo
Angleško-Slovensko berilo
(English Slovene Reader)
je pripravno za učenje angleščine ali slovenščine.
Dobi se v naši tiskarni
Naprodaj
je nekaj starega in nekaj novega lesa, pripraven za garažo ali kokošnjak. Vprašajte zvečer na 3328 St. Clair Ave., spodaj, ali pa v nedeljo celi dan.
Mali ogla^
Želi se kupiti
majhen bicikel s tremi' si (tricycle) za tri-letneg^j ^ čka. Kdor ima naprodajj pusti svoj naslov v ura(| J ga lista, ali pokliče KB J
S'
SOUND SYSTEM ^
INDOOR OR OtJTDOO*!
Posebni popust za drui^l
B. J, Radio Seft^t
1363 E. 45 St. — HEnd.

Kupujte vojne bonde!
DR. P. B. yiRANT — Optometrist
PREGLED OČI — PREDPIS OČAL Uradne ure: 9:30 do 12:00; 1:30 do 5:00 Zvečer: 6:30 do 8:30 v sredo in soboto 9:30 do 12:30 15621 Waterloo Rd.	Cleveland, Ohio
v poslopju North American Banke
Za sestanek pokličite IVanhoe 6436
Hiša naprodaj
7 sob za eno družino; beneški za-stori, garaža za 2 avta. Nahaja se v okolici E. 152 St. in Five Points. Pokličite LI 4781.
Cocky Cockerel
'if.


Here is Chanticleer 11, perched grimly on the undercarriage of a railroad coach. The chicken enjoyed the doubtful distinction of being the only "hobo" ever to carry a comb.
STAVBENIKI IN HIŠNI POSESTNIKI!
Pri nas dobite vedno cementne bloke — najboljše vrste, kakor tudi les in sploh vse stavbene potrebščine.
Bliss Coal & Supply
22290 LAKELAND BLVD. Naš telefon je KE 0808
THE MAY CO.'S BASEMENT
Ml DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
Moške Tee-srajce
Hladne, Combed bombažne! Zavrnjene po U. S. mornarici!

Fine kakovosti combed bombažne Tee srajce ,ki so tako izrezane, da so po eno celo mero večje kot pa običajne srajce. Mere 32 do 40 za moške.
39c
žal! Ne sprejemamo telefonskih ali poštnih naročil
/
Neregularne
f
boljših vrst!
Deške bele športne srajce
1.59
Fine mercerized broadcloth športne srajce za dečke; s kratkimi rokavi in ovratnikom, ki se obrne. Nekoliko neregularne boljših vrst. Majhne, srednje ali velike mere.
Moški hladni
Sanforized
skrčeni
Hladni slacks za športno nošo ali delo! Tan, modro, sivo ali rjavo pisane barve—jamSeni, da se lepo operejo in so stalne barve. Mere 30 do 42.
Moški tropični slacks, ki se ne zmečkajo _ . ^
Izdelani iz hladnega materijala. V zahtevanih barvah in vzorcih, mere 30 do 50.
Uferlhitds^k^ SuUcCa\
CRUJSERJ
(M'
STENSKI PAPIB preostale role, dovolj sobo, po I rol®
Barve, varniši in ei% 8903 Wade Park
SW 2556 j
Izvršujem vsa stavbena c'-so potrebna pri his®7 _ Predelujem hiše in tt9®'i ^ Brezplačen proraču® ., JOHN ROTAB , Building Contractor 1494 E. 222nd St.	^
Euclid, Ohio _ ^
lAKEEMB
Tfi« Playground
of thf Great loke«
JVIAKE your reservations - early at Hotel Breakers. ^1,000 rooms. Moderate ..rates. Excellent meals. Relax Von the world's finest, white 'sandy beach. All sports.
Every vacation amusement.
Dancing nightly.
On U.S. Rout* 6 and Ohio 2.
Eattly reachtd by rail, but or hourly steamer from Sanduiicy.
S.S. TNEO. ROOSEVELT
9 a. m. dally front Clevaland. Steamers also from Detroit&Toledo
CEDAR FOINT-on-LakeEiie SANDUSKY, OHIO
Open June 16 thru Labor Day
Sew This Shirt
For More Bonds
J
POPOLNA Z A L Oj
pies, kekov, kruha ink ^
Specialna naročila'i ' BIRTHDAY" KE**: Qi
St
ai
Binder's Bak^
,d!
7309 WADE PARK
ZA
pokličite v
CHARLES NOBPJ MU 2292 ali
Weathers^ 2
KOMBINACIJSKA ZIMSKA
MREŽE	;
mrsm




Union Salt
striped "grandfather" shirt protects tender shoulders while tanning your legs. Gay, attractive patterns for leisure clothes at local stores. Start sewing and the savings grow into War Bonds. U. S.'Treasury Department
At
IŠČE SE
ŽENSKE R
za lahka tovarniški Začetna plača 60c Stalno delo s
počitnicami
Za delavce
Prekoračite železni^''^: ce ob vznožju Addisofi zglasite v uradu.
strija.	__/di,
Za dela4:
.he
Me:
illo
THE TELEPHONE CO. POTREBUJ
ŽENSKE ZA y HIŠNE SLUŽABNIC^
ZA POSLOPJA V DOWNTOWN
ZA VES DAN ALI DELNI ČAS	j,|bo
Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 X ^
Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva—
Employment Office, 700 Prospect Ave., sob® ion
od 8. zj. do 5, pop. dnevno razven ob nedelj^gdg,
The Ohio Bell Telephone