UMRL JE OTON ZUPANČIČ k Bil je zvest sin svojega naroda, ki si ni nikoli pomišljal posvetili svoj dar potrebam svojega časa in svoje domovine CENA 20 lir, 12 jugolir, 6 din TRST 17. juniju 191» LETO ČETRTO številka 170 Govor predsednika Prezidlja ljudske Skupščine LRS Josipa Vidmarja pred Predsedstvom vlade ob krsti Otona Zupančiča. Od nas odhaja zadnji predstavnik slovenske moderne in nas zapušča eden izmed zadnjih tvorcev, ki so tvorili svetlo plejado slovenske umetnosti prvih desetletij tega stoletja, plejado slovenske modeme, našega impresionizma in prvih manifestacij naše nove muzike in arhitekture. V književnosti sami pa se nemara tu zaključuje doba velikih in tragičnih tvorcev, ki so bili pesniki in voditelji in ki so morali političnim prvakom nakljub in v nelahkih sporih z njimi kazati narodu in ljudstvu pravo pot in njegove prave smotre. Poslavljamo se od Otona Zupančiča. Od tod bo nastopil svojo zadnjo pot mož, ki je prejel od narave dar veli-kega pesnika, od svojega daru in časa Pa nalogo biti glasnik naroda v debi ogromnega vzpona njegovih moči, ki so nas v petdesetih letih privedle od provincialnega avstrijskega mrtvila preko prve koncepcije jugoslovanske državnosti, preko naše najtežje preizkušnje v osvobodilni borbi do naporov za obnovo naše domovine in za gradnjo naše socialistične državnosti. V Zupančičevem, po Prešernu najvišjem in najčistejšem pesniškem delu med Slovenci, zavzema ta petdese et-ua zgodovina slovenskega naroda iko-raj polovico vse njegove tvornosti. Nedvomno pa je usoda tega naroda v njegovem delu tisti pojav, ki mu je posvečena njegova najgloblja čuslvena pozornost. Zakaj ta zgodovina, ki je danes videti Jasna in zmagovita s stališča človeka, ki jo je živel in soustvarjal, ni bila ne radostna, ne čudovita, temveč prečesto polna težk n skrbi, žalosti, bolečine, obupa. Zaupanje in vero si je bi.o pogosto treba mukoma zajemati samo iz instinktivne vere v nepremagljivo moč ljudstva in naroda. Zupančičevo delo je živa priča temu poglavju naše zgodovine in mukam nje. nega nastajanja. V njem se cdraža brezperspektivnost našega položaja v prvih letih tega stoletja, ki jih označujeta breznačelnost in nedoraslost naše politike. V njem se kažejo prve obetajoče bliskavice ob balkanskih krizah in ob balkanskem požaru. Pojavi se po Zupančiču radostno pozdravljena jugoslovanska ideja, tema prve svetovne vojne, uresničitev jugoslovanske misli hkratu s katastrofalnim razkosanjem slovenskega ozemlja in z novo breznačelnostjo slovenske in jugoslovanske politike. Vse to vsebuje njegova domovinska pesem, ki zvesto in čuteče spremlja zgodbo slovenskega naroda od dogodka do dogodka, od postaje do postaje. Dogodke, ki so oznanjali in pričeli drugo svetovno vojno, je Zupančič dočakal že kot šcstdesetletnik, toda njegova skrb za usodo slovenskega naroda in vseh jugoslovanskih narodov je bila še prav tako živa, je bila samo zrelejša kakor v njegovih moških in mladeniških letih. Živo je spremljal in navdušeno je pozdravljal snovanje Društva prijateljev Sovjetske zveze in je pravilno videl kot edino rešilno politiko zvezo Jugoslavije s Sovjetsko zvezo kakor je brezpogojno že tedaj priznaval delavski razred Jugoslavije za tisti razred, ki edini lahko izvede in uresniči to rešilno politiko. Dve leti kasneje, ko so Jugoslovanski narodi v tragičnih okoliščinah državnega poraza in kapitulacije ostali brez vodstva in je odločilno, resnično patriotično politiko oboroženega odpora zasnovala in izvedla Komunistična partija kot a-vantgarda proletariata, Zupančiču m bilo težko spoznati in priznati, da je vsa jugoslovanska preteklost pokopana in da se z osvobodilno borbo pričenja tudi doba ljudske oblasti, doba ljudske oblasti pod vodstvom Komunistične partije, kar nujno pomeni revolucijo in nov, socialistični red. Vse to je Zupančič vedel od prvega dne Osvobodilne fronte, vse to Je priznaval in želel od prvega dne, in to ne samo kot patriot, temveč tudi kot visokoumen mislec in ocenjevalec življenja. Zavedal se je, da bo zmaga odpora, zmaga Komunistične partije v enem zamahu postavila i njegov narod i narode Jugoslavije v vrsto najnspreo-nejših narodov sveta, v vrsto tistih občestev, v katerih se snuje in kuje bodočnost človeštva. Bil Je s srcem in * vsem svojim zanosom na strani svo- Nadaljevanje na 2. strani V Pragi je bilo zaradi veleizdaje obsojenih 5 ljudi na smrt in več na prisilno delo. Delegacija beneškib Slovencev j«; izročila italijanski vladi spomenico, ki vsebuje zahteve slovenske narodne manjšine. Tudi do te upravičene zahteve slovenske manjšine pod Italijo so italijanski komunistični poslanci zavzeli stališče, ki izraža pomanjkljivo razumevanje do narodnostnega manjšinskega vprašanja. Britanska vlada izvaja hud pritisk na egiptovsko vlado, da bi ta priznala tako imenovano neodvisno Senusovo vlado v Cirenajki. Veliki Britaniji gre za to, da v mednarodnem svetu uveljavi izvršeno dejstvo v Libiji in s tem podpre arabsko gibanje za združitev Tripolitanije s Cirenajko pod protektoratom svojega zvestega agenta Scnusa. Na ta način bi lahko Velika Britanija na konferenci v mesecu septembru računali na pomoč arabskih držav. Reakcionarne zapadne agencije, kakor tudi kominformistične so razširile provokatorske vest, da se je jugoslovanski poslanik v Parizu sestal z britanskim zunanjim ministrom. Vest spada v prizadevanje sovražnikov Jugoslavije in miru, da bi Jugoslavijo očrnili kot protisovjetsko državo. Na Madžarskem je po nalogu skupščine sestavil novo vlado bivši predsednik Doby. Podpredsednik vlade je Rakoszy, zunanji minister pa Kadar. Istočasno so v Budimpešti izvedli več aretacij med ministrskimi krogi. Iz vlade so izključili bivšega zunanjega ministra Rayka. Mednarodni denarni fond je u- vedel pariteto jugoslovanskega dinarja na predlog jugoslovanske vlade. Na podlagi tega predloga znaša pariteta dinarja 17,7734 miligramov čistega zlata za 1 dinar, kar odgovarja 50 dinarjev za en ameriški dolar. Na Češkoslovaškem so ustanovili narodni odbor katoliške akcije, ki ga sestavljajo duhovniki, kj so pripravljeni sodelovati z vlado. V Neaplju so imeli gladovno stavko vojni zločinci, ki so jih obsodila še angloameriška vojaška sodišča. V državi Arkanzas je govoril Truman v odgovor na močno opozicijo, ki se je pojavila v zbornici in v senatu proti Marshallovemu načrtu, Atlantskemu paktu in vojaški pomoči evropskim državam. Truman je sicer govoril o moči kapitalističnih sil, izrazil pa je strah pred notranjo krizo s čimer je jasno izrazil dvom v lastno moč. Sovjetska vlada je izročila vladama ZDA in Velike Britanije noti zaradi obtožbe, ki sta jo ti dve državi izrekli proti Madžarski, Romuniji in Bolgariji, češ da kršijo mirovno pogodbo. Nota poudarja, da so bila v teh državah dejanja v skladu z določbami mirovne pogodbe. Sovjetska vlada smatra Intervencijo vlad ZDA in Velike Britanije kot vmešavanje v notranje zadeve Bolgarije, Madžarske in Romunije. Manjšinski stranki v italijanskem socialističnem gibanju, stranka Saragata in Romite sta prišle v silovit spor, kar je posledica njunega poraza na kongresu italijanske socialistične stranke. V Italiji je stavka poljedelskih delavcev in težakov še vedno v teku. Vlada in policija izvajata med štavk^jočim teror in v zadnjih dneh je bilo ubitih in ranjenih več delavcev/ Izraelski delegat v OZN je preko pisma Varnostnemu svetu protestiral prot! ponovnemu dobavljanju orožja arabskim državam. V Moskvi je bil imenovan za ministrskega podpredsednika ZSSR dosedanji mfniste- za metalurgijo Ivan Tvesija. Na daljnem Vzhodu se mudi predstavnik ameriškega ministrstva za zunanje zadeve, kar kaže na težnjo ZDA, da razširijo Marshallov načrt tudi na države Srednjega Vzhoda. TRUMAN : Ne sklenite ničesar dokončnega s Sovjetsko zvezo Razgovori p prvi in drugi točki dnevnega reda konference v Parizu niso rodili nikakega uspeha zaradi sistematičnega zaviranja A-chesona, Bevina in Schumanna, ki se točno drže Trumanovega navo-i dila, da ne smejo skleniti ničesar končnega s Sovjeti. Da izvleče iz druge točke dnevnega reda vsaj nekaj, je Višinski končno načel diskusijo o valutarnem vprašanju v Berlinu in postavil konkretne predloge Sovjetske zveze, ki bazirajo na direktivah strokovnjakov OZN in na sporazumu, ki je bil sprejet 25. decembra na osnovi Bramuglie-vega protokola. Acheson je sovjetski predlog seveda odklonil in s tem znova pokazal, da ZDA ne sprejemajo nikakršne rešitve- nemškega vprašanja razen one, ki predvideva raztegnitev zapadnega statula, ti so ga amerikanci izdelali v Washingtonu, čez vso sovjetsko področje Nemčije. Praktično to pomeni, da želijo Amerikanci, da sedanja konferenca ne b: uspela, kajti njen uspeh bi pomenil toliko, kot umik vseh tujih čet iz vse Nemčije. Z načrti ameriškega imperializma pa se to seveda ne ujema. Po neuspešni diskusiji tudi o tem vprašanju, so se štirje zunanji ministri po odpravi začetnih nesporazumov spravili na tretjo točko dnevnoga reda, na vprašanje sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo. To vprašanje je eno najvažnejših. Njegovi pozitivni rešitvi bi sledil umik vseh okupacijskih čet iz Nemčije in dana bi bila možnost za demokratični razvoj enotne Nemčije. Sovjetska zveza ima ves interes, da se nemško vprašanje reši na najbolj demokratični način, zato je takoj predlagala konkretno resolucijo, ki naj bi predstavljala osnovo za uspešno rešitev tretje točke dnevnega reda konference. Ta resolucija pravi, da bodo štiri države v treh mesecih predložile svetu zunanjih ministrov osnutek mirovne pogodbe z Nemčijo, da bo v vsakem osnutku določeno, da se bodo okupacijske sile vseh držav umaknile iz Nemčije v enem letu po sklenitvi mirovne pogodbe in da Se mora proučevanje postopka glede sestave mirovne pogodbe zaključiti v teku lega zasedanja sveta zunanjih ministrov. Zapadni predstavniki so postavili proti temu predlogu takoj svoj ugovor, ki se je v glavnem skliceval na to, da nj mogoče preiti na reševanje tretje točke, ko nista bili rešeni prvi dve. Po tem perfektnem zavlačevalnem sistemu se zapadni predstavniki na bolj ali manj osoren način izmikajo stvarnim diskusijam, samo da v teku nadaljnje okupacije popolnoma pripravijo zapadno Nemčijo za svojo bodočo vlogo v napadu na Sovjetsko zvezo. Končno so zunanji ministri našli kompromis, ki sicer ne obeta mnogo, ki pa bo vendar pripomogel, da bo tretja, točka ostala še vedno v diskusiji. Proučevanje postopka za mirovno pogodbo so poverili svojim namestnikom. Po tem edinem bornem uspehu so imeli zunanji ministri dve zaporedni tajni seji, o katerih niso izdali nobenega poročila, verjetno pa je, da so se menili o pripravi mirovne pogodbe z Avstrijo. Avstrijski zunanji minister Gruber, kj se mudi v Parizu je imel več sestankov z zunanjimi ministri.: med drugimi tudi s Višinskim. V Berlinu pa medtem zasedajo gospodarski in finančni izvedenci vojaških uprav in razpravljajo o obnovitvi izmenjave blaga med za. padnim in vzhodnim področjem, toda tudi ta pogajanja ne pridejo z mrtve točke. KLOVNI Z ZAPADA Novi uspehi grške narodnoosvobodilne borbe Med 1. in 2. tega meseca je demokratična armada Grčije sprožila na področju gore Gramos veliko ofenzivo, ki se je 8. t. m. zaključila s popolno osvoboditvijo celotnega pogorja Gramos. Monarhofaši-stične sile so vrgli iz vseh položajev, ki so jih držale po svoji zadnji ofenzivi. Uradno poročilo radia Svobodne Grčije poroča, da se mer narhofašistične .'sile umikajo v neredu preko reke Sarandaporos. Demokratični borci so pri tem zajeli toliko plena, da bodo z njim lahko -oborožili celo brigado. Monar-hofašistični štab v Atenah priznava svoj poraz, vendar pri tem nedolžno ugotavlja, da se niso umaknili zaradi pritiska demokratične vojske, pač pa svojevoljno. Zapadni vojaški opazovalci pa pravijo, da je bil položaj monarhofašistov na Gramosu nevzdržen in da so se umaknili prav zaradi tega- Po tej veliki zmagi je sek-etar Komunistične partije Grčija Za-hariades izjavil, da danes krški fašisti niso sposobni izvesti ponovne ofenzive za ponovno osvojitev tako važne gorske verige kot je pogorje Gramos. Zahariadcs je dejal, da je treba sedaj borbo nadaljevati in preiti v ofenzivo na gorsko verigo Visti. Zahariades je govoril tudi o notranji fronti proti atenskim fašistom, ki jo je povzročila beda in teror. Predsednik začasne grške demo- kratične vlade Partsalides je za francoski komunistični list Huma-nité dovolil intervju, v katerem je odgovoril na pet vprašanj. Na prvo: kako bi najbolje rešili grško krizo, je Partsalides odgovoril: «Samo s pomirjenjem v deželi. Nikoli in nikjer niso mogli zagotoviti miru in demokratičnosti s terorjem, kakor si to prizadevajo tuje sile pri nas». V drugem odgovoru je Partsali-des napadel vašingtonsko in londonsko vlado, ki dejansko vodita nespravljivo politiko atenske vlade. V tretjem odgovoru je Partsalides izjavil, da je program za rešitev grškega vprašanja, ki ga je predložila Sovjetska zveza, najboljši in da bi moral tvoriti osnovo za dosego miru. V četrtem odgovoru je Partsalides zavrnil provokatorske obtožbe zapada, v zvezi z makedonskim vprašanjem, v petem pa je še enkrat ponovil dobro voljo grške demokratične vlade, da pride v deželi do pomirjenja. * »c * Ko je Bevin govoril v Blackpoolu na kongresu laburističnih delegatov, so mu na koncu govora navdušeno ploskali. Pravijo, da zaradi tega, ker je med ostalim povedal, da bo kmalu zapustil svoj položaj v vladi. Bevin je to pozneje sicer demantiral, FRANCIJA manevrski prostor ameriške v o jske Mie on Župančič Nadaljevanje s l. strani Pri velikih letalsko pomorskih manevrih, ki se bodo začeli 30. junija v Rokavskem prelivu, ne bodo sodelovale samo sile Svete zveze (Anglije, Francije in Beneluksa) pač pa tudi zračne, pomorske in kopne sile Združenih držav. V ta namen je prišlo na francosko o-zemlje že več oddelkov ameriške vojske. Francoski list «Humanité» ugotavlja, da je Francija postala tako manevrsko polje atlantskih vojska. Pri pripravljanju protisovjetske vojne se odreka pariška vlada vsak dan svoji narodni suverenosti. Te vesti so močno vznemirile francosko svobodoljubno javnost. V času, ko se razvija konferenca štirih v Parizu, v času, ko se atlantske države pripravljajo na ratifikacijo atlantskega pakta, v času pred 14. julijem, ko bodo v Franciji velike manifestacije za obrambo miru in svobode, hočejo s temi manevri, odvrniti pozornost od zasedanja narodnega sveta borcev za mir in svobodo. Ameriški imperialisti pospešujejo svoje napadalne priprave. Iz poročila, ki ga je komisija za oborožene sile predložila senatu, je razvidno, da ameriške tovarne grade težka letala, s katerimi bodo lahko bombardirali 1600 km oddaljene kraje. Ta letala bodo vodili na daljavo brez pilota. Dalje grade le tala, ki bodo lahko bombardirala iz 10.000 metrov višine. jega narcCa la ljudstva In mu Je v bodrilo zapel partizanske pesmi, ki jim nemara zaman iščemo enakovrednih pri poetih mlajšega rodu. Zmago in svobodo je dočakal telesno strt, toda živega in budnega duha. Dočakal je čas, ko je slovenska književnost opravila svoje stoletno delo in nalogo, biti edino zatočišče vsega visokega, svobodoljubnega in naprednega v slovenskem narodu. Dočakal je rod mladih politikov in državnikov, ki so prevzeli dediščino književnosti in ki so uresničevalci, realizatorji velikih idej in sanj prejšnjih generacij. Dočakal Je resnično svobodo svojega naroda. Zupančič je prvi pozdravil to znamenito dobo in je izrekel mlademu rodu priznanje, ki je bilo kakor posvetilo in ki je borcem za svobodo pomenilo toliko kot potrdilo vse vredne slovenske dubovne preteklosti. Novo življenje je spremljal z mladostno pozornostjo. Ne samo spremljal, sodeloval je v njem po svojih močeh, zasledoval Je napredek obnove, posegal s svojo besedo v vse važne dogodke naše nove ere. Bil je odločen pristaš socializacije našega življenja m vsega, kar Je ljudska oblast uresničevala v našem življenju. Bil je globoko preverjen o pravilnosti poti, po kateri teče naša nova zgodovina >n Je neomajno zaupal novemu državnemu vodstvu. Sodeloval je v vseh višjih forumih, bil je član Izvršilnega odbora Osvobodilne fronte, poslanec Ljudske Skupščine Slovenije, poslanec Doma narodov Ljudske skupščine Jugoslavije in član prezidija Ljudske skupščine Slovenije. V vseh ter institucijah je sodeloval, kolikor so mu dopuščale moči, ki so se jim ure iztekale, Toda dočakai Je še zadnjo, mučno preizkušnjo — kominformski napad na našo osvobodilno borbo, na čast naših narodov, na našo državno oblast m državo. Koga ni osupnila, pretresla in zabolela slepa, nebrzdana in surova, breznačelna krivičnost s strani foruma, v katerem smo bili vajeni gledati središče in načelno žarišče vsega progresivnega človeštva? Pretresla je tudi Zupančiča, toda bil je pregloboko zvezan s svojim ljudstvom, z njegovo nedavno slavno in krvavo preteklostjo, z njegovim zmagovitim vodstvom, se pravi s Komunistično partijo in njenim Centralnim komitejem, da bi ga mogli omajati argumenti, ki so namesto dokazov bruhali psovke in ki so zabredli tako globoko, da so omalovaževali celo našo osvobodilno borbo in skoraj dva milijona naših vojnih žrtev. Predoločno Je videl našo sedanjo resničnost, da bi ga mogli omajati očitki o kulaštvu naše politike, in predobro je poznal naš boj za svobodo, da bi bil mogel le pomisliti na nenadno izdajstvo mož, ki so bili voditelji tega boja in ki so zaradi svojih revolucionarnih načel z železno voljo prebili vse težave in nevarnosti tega strašnega časa. Zupančič Je ostal neomajno s svojim ljudstvom in z njegovimi predstavniki, trden v svoji veri in zavesti. Bil Je zvest sin svojega naroda, ki si ni nikoli pomišljal posvetiti svoj dar potrebam svojega časa in svoje domo-movine. Njegovo delo je živa, s srčno krvjo prežeta slovenska, pa tudi jugoslovanska zgodovina zadnjih petdesetih let. Postavil Je nji in sebi spomenik, ki bo kljuboval vekovom. Pred letom dni je vsa Jugoslavija slavila njegovo sedemdesetletnico in mu podelila naslov ljudskega umetnika. Danes ga vsa Jugoslavija s spoštovanjem in globoko žalostjo spremlja na njegovi zadnji poti. Zaslužil si Je to priznanje in spoštovanje domovine, zaslužil si ga je s svojim darom in z zvestobo svojemu narodu, v katerem bo ostal kljub tej krsti nesmrtna, bodrilna in plemenita moč, kakor so ostali in bodo ostali njegovi veliki tovariši Prešeren, Levstik in Cankar. Slava njegovemu spominu! LiuDSKi TEDNIK 3 Tako živa ^ dm&iiki V januarju leta 1949. je v New Yorku izila brošura E. B’archa pod naslovom: «Sto stvari ki jih morate vedeti o ameriškem kapitalizmu». Avtor te brošure, napredeni ameriški novinar, je napisal že mnogo ostrih satir na Ameriko in tudi tu se ostro posmehuje ameriškemu načinu življenja in prikazuje pravo podobo Amerike. Brošura je pisana v obliki vprašanj in odgovorov v živahnem in lakoničnem jeziku, s katerim izraža v prenesenem pomenu zdaj smeh, zdaj ogorčenje. Prinašamo nekai značilnih citatov iz omenjene knjige: Vprašanje: Komu prisegajo ameriški kapitalisti zvestobo? Odgovor: Svojemu prvemu dolarju. . Vprašanje: Komu še prisegajo? Odgovor: Svojemu drugemu do larju. Vprašanje: Kaj pomeni dolar za Belo hišo Odgovor: Čarobni ključ, ki odpira vrata vladnih kabinetov v inozemstvu. Vprašanje: Kai pomeni dolar za ameriškega delavca? Odgovor: Sredstvo, s katerim plačuje davke. Za življenjske stroške mu namreč preostane samo stotak. Vprašanje: Kako se glasi geslo ameriških monopolov? Odgovor: Do nedavna je veljalo geslo: Svoboda konkurence: danes pa: Pax Americana (vlada ameriških monopolov nad vsem svetom -A. Antonov). Vprašanje: Kaj je ameriški ljudski kapitalizem? Odgovor: Sistem, po katerem razpolagajo ameriški kapitalisti svojevoljno z denarjem ljudstva. Vprašanje: Koliko je _ Ameriko stala druga svetovna vojna? Odgovor: Ameriško ljudstvo je zanjo izdalo 220 milijonov dolarjev ameriški monopolisti pa so z njo zaslužili 150 milijard dolarjev. Vprašanje: Kako zaslužijo monopolisti z vojno? Odgovor: Tako, da izkoriščajo izvršne vladne organe kot svoje agente, ko gre za vojna naročila, da bi ta naročila krili s sredstvi davkoplačevalcev. Vprašanje: Hočejo monopolisti vojno? Odgovor: Da, po njej hrepene in se nanjo pripravljajo. Vprašanje: Kaj bo monopoli- stom prinesla prihodnja vojna? Odgovor: Najbrž jim bo nekaj vzela. Vprašanje: Kakšne so potencial ne možnosti ameriškega kapitalizma? Odgovor: Kriza in 20 do 30 '.i- lijonov brezposelnih. Mnogo bolesti in sarkazma polaga Parche v svoje besede, ko govori o slavni ameriški «svobodi», o žalostni usodi umetnosti in literature, ki sta v rokah magnatov z Wall-Streeta postala propagadno sredstvo za reakcionarno mišljenje in za sovraštvo do ljudstva, sredstvo, ki tira mladino v razvrat ih otopelost. Vprašanje: Kakšne svobode so v ZDA? Odgovor: Svoboda je samo ena,' in sicer kip Svobode v newyor-škem pristanišču; ostale svobode pa so za omrežjem federalnega preiskovalnega urada. Vprašanje: Kaj je to «vlak svobode»? Odgovor: Vlak, na katerem je nameščena ameriška ustava in pred katerim se skrivajo črnci. Vprašanje: Kakšne so dolžnosti ameriškega državljana P° ustavi gospoda Hooverja? (predstojnika preiskovalnega urada) Odgovor: Prisegati mora, da ni komunist da ni član naprednih organizacij, da ne bo bral napredne literature, da ne bo hodil na shode, ki jih sklicujejo rdeči, da bo izstopil iz organizacije, ki pripravlja stavke, da bo ovajal Odboru za preiskovanje protiameriške dejavnosti vse, kar se mu zdi sumljivo, da bo pri volitvah glasoval le za kandidate republikanske all demokratične stranke in ne bo dovolil črncu, da pristopi k volivni skrinjici. Vpn-ašanje: Je v Ameriki svoboda delovnega razmerja in kakšna? Odgovor: Da, je in po navadi ima coir Atv-im*iX^ T7irìn J'zVn- vsak Američan pravico, da izbira med smrtjo za lakoto in bedno d. (fintomi} Mali Repen Tudi v Malem Repnu sta govornika Spanger In Husu na volivnem zborovanju obrazložila volivni program za repentpborsko občino. Prikazala sta našo današnjo borbo in jo primerjala s slavno narodno-osvobodilno borbo ki je skozi nešteto ovir izšla vendarle kot zmagovalka. Pozvala sta vse, posebej tiste, ki jih je fašizem posebno prizadel in tiste, ki so v narodnoosvobodilni vojni izgubili svoje najdražje, naj glasujejo za Ljudsko fronto, ki bo znala uresničiti vse tisto, za kar se je naš narod boril in žrtvoval. Prečnik Na volivnem zborovanju v Prečniku je govoril tov. Vojo. Obrazložil je pomen volitev, ožigosal pa je Vidalijevo frakcijo, ki vodi politiko priključitve k Italiji. Poudaril je, da se ima Viđali zahvaliti delovnemu ljudstvu, ki je zvesto srpu in kladivu za število glasov, ki jih je dobil, ne pa svoji izdajalski politiki, Govornik je razkrinkal tudi Slovensko demokratsko zvezo, ki hlapčuje imperializmu. Pozval je _nal se pošteni ljudje izognejo zgrešeno Vidalijeve politike in izdajalske stranke Agneletta in naj stopijo na-• zaj na staro pot, ki jih je vodila takrat, ko so premagali fašističnega okupatorja eksistenco, o podrobnostih izveste v Taft-Hartleyjevem zakonu in v spisih ministrstva za delo, kjer najdete statistiko o naraščanju brezposelnih. Vprašanje: Kakšen je odnos kapitalistov do umetnosti? Odgovor: Zelo velik: ali jo prodajajo ali kupujejo, toda v vsakem primeru gledajo nanjo kot na sredstvo za zaslužek. Vprašanje: Katera vrsta ameriške literature najbolj cvete? Odgovor: Detektivske zgodbe. Vprašanje: Kakšne občutke vzbuja emeriška literatura v bralcu? Odgovor: Trudi se, da iztrebi iz bralca kakršna koli dobra čustva, da ga vodi k izprijenosti ter vzbuja v njem sovraštvo do ljudstva. Vprašanje: Kakšne cilje ima Hollywood? Odgovor: Popularizirati med najširšimi ljudskimi množicami reakcionarno mišljenje, gangstrstvo, psihopatologijo in razvrat. Vprašanje: Kakšne lipe predstavljajo hollywoodski junaki? Odgovor: Samce in samice: on gangster, ona vohunka ali obratno. Vprašanje: Kdo iz ameriških umetnikov najbolj natančno izraža podobo kapitalizma? Odgovor: Slikarji, ki slikajo predvsem krste, grmade, mrtvaške lobanje, smrt s koso na ramenih itd. Zelo močno označuje Parche tudi politični sistem v ZDA. Vprašanje: Kakšna je razlika med republikansko in demokratično stranko? Odgovor: Razlika je v naslovu, toda program je isti. Predstavniki obeh strank se z oblastjo v državi žogajo, toda pri tem imajo samo en cilj, da bi žoga ne priletela tretjemu v roke. Vprašanje: Kdo ima v ZDA naj-višjo izvršno oblast? Odgovor: Ne ljudstvo, pač pa predsednik. Vprašanje: Komu je predsednik odgovoren za svojo politiko? Odgovor: Bogu. Vprašanje: Mar je Kongres institucija zastopnikov? Odgovor: Seveda, zastopa tiste družbene kroge katerih ni ljudstvo nikdar izbralo, da bi govorili v njegovem imenu. Vprašanje: Čigavo voljo izraža Kongres? Odgovor: Sodite sami po njega delih; o parlamentarnih zastopnikih sodite po njihovem Odboru za preiskovanje protiameriškega delovanja, o senatu pa po politiki njegove atomske komisije. Vprašanje: Kakšne prednosti mora imeti, kdor hoče postati član vlade? Odgovor: Milijon v banki na Wall Streetu. |de gasperi je prišel S PRAZNO MALHO De Gasperija je šla poslušat na Veliki trg vsa italijanska šovinistična druščina: od socialistov in republikancev pa do demokristjanov in fašistov. V ta namen so tudi vse stranke odpovedale svoja volivna zborovanja. No, s pomočjo furlanskih in goriških demokristjanov se je šovinistom posrečilo napolniti trg. Vsi ti šovinisti so se.veda pričakovali, da jim bo De Gasperi povedal «veliko novico». Mož pa je moral govoriti previdno, ker so nu najbrž tako naročili v devinskem gradu kjer je bil gost generala Aireya Ker ni mogel nuditi lačnim psom druge kosti, je govoril o svojih zaslugah za Trst in o pariških pogajanjih za sklenitev mirovne pogodbe z Italijo. Ko je omenil 'tov. Kardelja, so seveda šovinisti žvi žgali. Pogodu jim tudi ni bilo da je priznal, da more Trst živeti predvsem, če naveže stike z zaledjem (kot dober star Avstrijec in poslanec v dunajskem parlrmentu je dejal Hinterland). Najbolj hudo pa se je ljudem zameril, ko je dejal, da je treba doseči sporazum s Slovani. Tedaj so začeli žvižgati in kričati in mož je opazil, da ga je polomil. «Počasi, ne jezite se, mislil sem samo gospodarski sporazum», je tolažil razburjene šoviniste. Kon čal je svoj govor z obljubo, da pojde Tržačanom v Italiji dobro in da bodo imeli odprto pot za izseljevanje. Seveda je to povedal z rokavicami, ali kot bi dejali po časnikarsko, med vrstami. Umaknil se je od zvočnika in začel ma-hati z robcem. Ljudje so ostali z odprtimi usti in čakali. To je opazil menda ing. Bartoli, predsed nik tržaške krščanske demokracije in ga najbrž dregnil v komolec Tedaj se je vrnil k zvočniku in dejal: «Še nekaj». «Evviva iTtalia!» Odgovorilo je zlogovanje: «Italia! Italia!» Da je bila slika še bolj popolna je šel na balkon občinske hiše, vzel v roke italijansko zastavo 'in maha] z njo. Vsi so bili vzhičeni, pozabili so na veliko presenečenje in pod vodstvom ing. Bartolija zapeli: «Va pensiero». Po cesti so komentirali: «Vse jc prav, ampak kar se tiče Slovanov, ga je res po-lomil». Kljub temu pa so dva dni kasneje volili za krščansko demokracijo, ki je dobila skoraj 66.000 glasov. Te volivne rezultate 50 takoj izkoristili razni šovinistični listi. V Trstu in Rimu so začeli šteti Vidalijeve in indipendentistične glasove za italijanske in pravijo, da so te volitve dokazale, da je v Trstu samo 5 odst. Slovencev ter 95 odst. Italijanov. Z Vidalijem so na isti liniji celo v naslovih: «La Voce della sera» je napisala naslov: «Polverizzata la corrente slava», «Il Lavoratore» pa: «Polverizzata l’agenzia di Tito». Pa poglejmo, kaj pišejo: S «Il Messaggero Veneto» je v seznam volivnih rezultatov zapisal: Italijanska komunistična partija. «Giornale d’> Trieste»: «Beblerju smo zamašili usta. Ce seštejemo Babičevo Ljudsko fronto z Demokratsko zvezo, dobimo komaj 7.000 glasov. Komunisti so dobili 21 odstotkov glasov. Toda Terracini je javno izjavil, da nihče več ne dvomi, niti komunisti, da je značaj Trsta italijanski. Naj bo razvoj dogodkov kakršen koli. ostane dokazano, da so se komunisti predstavili na volitvah kot Italijani po rojstvu in izvoru, čeprav so politično v opoziciji. Z etničnega stališča so komunistični glasovi v veliki večini glasovi italijanskih ljudi. To dejstvo znatno povečuje veliki odstotek, ki so ga dobile pri volitvah one stranke, ki odkrito izjavljajo, da so italijanske.» «Voce libera» p:še: «Komunisti so po narodnosti Italijani». Na drugi strani pa piše o nekem incidentu, ki je nastal v zvezi s tržaškimi volitvami v rimskem občinskem svetu, ki or je komunb stični svetnik dejal: «Tudi komu-' nisti so za Italijo». Neki glasnik italijanskega zunanje, ga ministrstva pa je dejal: «Rezultati nedeljskih volitev potrjujejo, da je Trst popolnoma italijanski bodisi z narodnostnega bodisi s političnega stališča. Ce seštejemo glasove strank, ki so po narodnosti italijanske, dobimo 149.132 glasov, to je 88.11%. S političnega zrelišča so stranke, ki so odkrito za priključitev Trsta k Italiji, dosegle 63,35% glasov. K temu odstotku pa je treba dodati Še 35.369 glasov komunistov, ki so za časa volivne kampanje pokazali dejansko revizionistično stališče v prid Italiji. V obeh primerih gre torej za plebiscit italijanstva, o katerem bodo morali voditi račun na mednarodnem torišču». O volitvah so govorili tudi v italijanskem parlamentu, kjer je de-mokrščanski poslanec Bettiol dejal, da so volitve plebiscit za italijanstvo. Kakor vidimo niso komunističnih glasov šteli kot italijanske glasove le razni časopisi, temveč so jim pripisali tak značaj tudi rimski vladni in parlamentarni krogi. Seveda Vidali bo še nadalje prikrivaj svojim volivcem stvarnost in jih zavajal, čeprav celo v Rimu ugotavljajo njegov revizionizem v korist Italije. If jlTALIJANSKA REAKCIJA SE VESELI VlDALIJEVEGA REVIZIONIZMA Vidali je silno zadovoljen s svojo zmago. Dobil je samo 30.000 glasov manj kot demokristjani. Kar je žal zelo čudno, pa je zmaga demokristjanov v mnogih sekcijah pri Sv, Jakobu, tržaškem Stalingradu, kjer živi največ proletariata. Vidali je res dobil precej glasov sredi mesta v čisto meščanskih predelih, kar pomeni, da so mnogi ljudje iz srednjih slojev razumeli, da glas Vi-daliju pomeni glas Italiji. Tega se žal mnogi Slovenci niso zavedali kljub našim opozorilom. . «La Voce della sera» glasilo «socialistov» je zapisalo: «Z etničnega stališča je Trs! pokazal, da je 95 odst. italijanski. Komunisti in indipendentisti vseh list so po-i novno ržjavili, da so po jeziku in kulturi Italijani in poudarili, da nihče ne grozi temu italijanstvu. To potrjujejo njih časopisi sami in njihovi govori na zborovanjih in po radiu. Velika italijanska zmaga je dokončno pokopala papirnati grad. ki sta ga ustvarila za časa pariške konference Bebler in Kardelj». To so komentarji tržaških reakcionarnih listoy pryi dan po vo^ litvah. Ti komentarji zgovorno pričajo, kar trdimo že H mesecev: da Vidalijéva politika vodi k priključitvi našega ozemlja k Italiji. Oni Slovenci, ki so oddali glas Vidaliju, torej kopljejo sami sébi grob. Zato je skrajni čas. da spregledajo vsaj Slovenci v okoliških' občinah, da se ne bo italijanska reakcija šopirila z njihovimi gla sovi njim samim v pogubo. Značaj plebiscita za italijanstvo Trsta pripisuje upravnim volitvam tudi rimska vlada. Podtajnik za zunanje zadeve Brusasca je izjavil: «Rezultat tržaških volitev je v skladu z našimi izjavami o etničnem značaju in o čustvih tržaškega prebivalstva. Po teh volitvah imajo Tržačani in vsi drugi Italijani pravico, da se Trst čimprej združi z «materjo domovino*. KAKO «POSREDUJEJO» KULTURO Ing. Bartoli, voditelj demokristjanov, je v zvezi z volitvami med drugim izjavil tudi sledeče: «Uspeh krščanske demokracije je pripisati tudi njenemu kršanskemu navdah-njenju in njeni vlogi posrednika ci-vilizacijè in kulture med obmejnimi narodi.» Kako krščanska demokracija «posreduje» kulturo nam najbolje pričajo besede, ki jih je zapisal 'jezuitski list «Giornale di Trieste» ob smrti našega največjega modernega pesnika Otona Zupančiča. «Giornale» je v ponedeljek zapisal: «Primorski» je prav včeraj izšel v žalni obliki zaradi smrti ne vemo katerega ljubljanskega župana.» I Res, krasno «posredovanje» kulture, ko se tako sadistično norčujejo iz smrti velikega pesnika, ki ga ves kulturni svet spoštuje. TEŽKO SO POŽRLI USPEH INDIPENDENTISTOV Precejšnji uspeh indipendentistov, ki so dosegli pri volitvah tretje mesto, je silno zaprepasti! vse šovinistične stranke, ki so pisale o njih, da bodo doživeli popoln polom ter so se na vse načine šalile z njimi. Sedaj sika iz vseh njih člankov zadržan bes, kajti uspeh indipendem-tistbv ograža pozicije «italijanstva». Ing. Bartoli, morebitni bodoči župan, se tolaži s tem, da bo indipendentl-zem popolnoma izginil, ko bo Trst priključen k Italiji. Najbrž misli, da ga bodo strli karabinerjl. Prof. Furlani, ki ga grize, da je dobila njegova stranka celo l občinskega svetnika manj kot indipendentisti, pa piše: «Indipendentisti so zbrali vse mestne izmečke». Vidali je pred volitvami zmerjal indipendentiste, da so beograjski plačanci in podobno, po volitvah pa je zapisal:- «To, kar je presenetilo druge, ne pa nas, je življenjska sila indipendentistov». Mož je res velik kamaleon, ki se zna takoj prilagoditi vsaki Situaciji in zanika danes, kar je trdil še včeraj. Pred volitvami so se vsi spomnili, da so okoli Trsta tudi slovenske vasi in se začeli vsaj za nekaj dni zanimati za njih potrebe. Zganil se je celo general Airey, ki je obiskal Milje in Dolino, kjer je pregledal pripravljalna dela za volitve. V ulici Udine se je zaletelo motorno kolo, na katerem se je vozil elektrotehnik Bruno Tironi s svojim prijateljem Rinaldom Vari-nijem v kolo, ki 'ga je vozil 18. letni študent Glauco Rizzi. Rizzi je na posledicah poškodb izdihnil, ostala dva pa sta bila ranjena. Proces proti odgovornemu uredniku «Lavoratora» Spadaru, ki ga loži italijanski demokrščanski senator Cingolani, je bil zopet odgođen, in sicer do 22, t.m. Na Proseku je umrla Ravber Alojzija, vdona po pokojnem Franu Ravberju, aktivistu OF za časa narodno osvobodilne borbe, ki je umrl v taborišču v - Nemčiji. Tov. Ravberjeva je bila zvesta pristašinja OF. Domačini so jo v velikem številu spremljali na njeni zadnji poti. Ljudska kopališča pri «Lanterni» in na barkovljanski obali so te dni odprli. Cedadska policija je Adolfu Strgarju iz Kobarioa sekvestrirala 7 kg inozemskih cigaret. Strgar je ob priključitvi Kobarida k Jugoslaviji prišel v Devin, kjer si je kupil vilo. No «esuli» se bavijo pač s čednimi posli in ni čuda, če jim Jugoslavija smrdi. Železniškega uslužbenca Kocijančiča Guida je do smrti povozil vlak na progi Trst-Tržič. Generalni ravnatelj za civilne zadeve VU na angloamerškem področju STO-ja Ridgely Gaither je odstopil svoje mesto brigadnomu | generalu Clyde Davis Eddlemanu in bo odpotoval v Ameriko. V Miljah so začeli giau.i, na ra-| čun ERP 12000-tonsko motorno ladjo. Seveda gre za volivno propa- I gar.do, sicer bi pa bili lahko poča-I kali še nekaj dni. V Ilvi se je ponesrečil 49. letni delavec Senabor Oliviero, ki mu je razbil lobanjo kos železa. Živel je še vso noč po nesreči in umrl v bolnici v torek zjutraj. Z lestve Je padel na Kontovelu I 74. letni Zlobec Josip. Prepeljali so ga z rešilnim avtom Rdečega križa v bolnico in njegovo stanje | je zelo resno. Na pet mesecev in deset dni ječe j je sodišče obsodilo neko Marijo | Budicin, ki je ukradla s stranskega oltarja v cerkvi sv. Antona šop rož. Zena je že od prej znana policiji zaradi svojih dolgih prstov-Morje je ' zahtevalo svoje prve žrtve. V ponedeljek so se š:e kopat v Miljski zaliv 15 letna Anna-marija Padovan, 17 letna Mina Biecher in Violeta Svetina. Pado-vanova in Svetinova sta šli daleč [ na morje, čeprav nista znala do-i bro plavati. Nenadoma je Svetino-! va klicala na pomoč, Padovanova | pa je izginila pod vodo. Dva mladinca sta rešila Svetinovo, ki so I jo prepeljali v bolnico, truplo Pa-| dovanove pa so našli več ur kasneje na dnu morja. Težko se je ponesrečil ob bar-kovljanjskem obrežju tudi 25. letni Gastone della Valle, ki je pri sko. j ku v morje treščil z glavo v skalo. Avto Je povozil 26 letnega Klavdija Pregare», ki se je peljal pro-i clomu na Lonjerski cesti. I . Ze,ez,'>šl‘i promet preko Trsta je v štirih mesecih letošnjega leta pokazal stalno napredovanje. Od januarja do aprila se je zvišal od 214.898 na 291.309 Ion, 54 letni upokojenec Alojz Lorenzi jz ul. Carpison je zaradi velike bede izvršil samomor. Skočil | je s strehe iz višine 20 metrov na ulico in bil pri priči mrtev Zaradi kaiitve nočnega miru je bila kaznovana skupina maturantov s profesorji vred, ki so se vračali v pelek ponoči iz Barkovelj v mesto s skupnega zabavnega večera. Med profesorji je bil tudi katehet don Robert Marussi. Kar ni potvorila voj aška uprava potvarjajo z lažjo vidalijevci STRANKA Glasov Krščanska demokracija KP Republikanci Socialisti Liberalci Ljudska fronta Italijanski blok Fronta za neodvisnost Slov. dem. zveza Rep. gibanje za neodvis. Tržaški blok MSI 65.627 35.548 9.081 10.774 3 095 3.957 8.252 11.476 3.004 2.291 4.860 10.171 % Sedež. 39.4 21.1 5.4 6.4 1.8 2.3 4.5 6.8 1.8 1.3 2.9 6.5 25 13 3 4 1 1 3 4 1 0 1 4 Končni rezultati volitev za tržaško občino Nedeijske upravne volitve v Trstu so kaj poučne. Kažejo nam, da povsod, kjer ljudske sile ne nastopajo enotno, reakcija žanje uspehe. Fred rezultati teh volitev ne smemo zapirati oči, temveč nam morajo služiti kot Soia, da Se bolj napnemo svoje sile v borbi proti imperializmu, reakciji in revizionizmu. Tako imenovane ictaiijanske» stranke so dobile 107.416 glasov ali 63,7 odst. ostale stranke pa 01.191 glasov ali 36,3 odst. To so vsekakor žalostni rezultati, če se spomnimo, kako ogromno silo je predstavljala pred razk-lom v demokratičnem gibanju SIAU. Med temi 61.194 glasovi so namreč všteti tudi indipendentisti treh struj z 16.638 glasovi in SDZ, ki je na odkrito imperialističnih pozicijah, čeprav vsaj na zunaj zagovarja spoštovanje mirovne pogodbe glede Trsta. Kljub tem poraznim rezultatom in zmagi reakcionarnih sil pa kriči Viđali, da Je zmagal is ima svojih 35.009 glasov za velik uspeh ter govori o neki veliki partiji in o tem, da Je povsod razširil svoj vpliv. Pravi, da so pridobili mnogo pripadnikov malcmeščan-stva in srednjih slojev, ki so bili doslej pasivni, ali celo sovražno razpoloženi nasproti komunizmu. Kje vidi Viđali ta uspeh7 Kaj predstavlja teh 33.000 glasov v primeri z glasovi saase demokrščanske stranke, ki je odnesla skoraj 66.f99 glasov, la ki je dala Trstu prvič v zgodovini zua-čaj klerikalnega mesta. Ali Viđali ne vidi, da so dobili faSisti nad 10.000 glasov, katerim je treba prišteti še nad 1000 glasov italijanskega bloka, torej skupno ll.OtO glasov? Vsega tega vidalijevci ne vidijo ia se radujejo nad neko «zmago» nad «tistimi», ki so seveda zanje največji sovražniki in s katerimi «se jim gabi sodelovati», kakor Je izjavil Viđali na svoji tiskovni konferenci preteklo soboto. Pa poglejmo malce natančneje razpored glasov vidalijevcev in krščanske demokracije po raznih okrajih ia votivnih sekcijah in nam ho še bolj Jasen poraz, bi Je po VidahJevih trditvah zmaga. Sv. Jakob Je bil vedno znan po svoji borbenosti, saj je tu največ proletariata. S ponosom smo ga imenovali tržaški Stalingrad. Volitve pa so pokazale, kako ogromno je škodilo Vidaliju razbijaštvo v tem delavskem okraju. Največ glasov je dobila pri Sv. Jako- bu krščanska demokracija, in sicer 6.539 glasov nasproti 5.967 glasovom vidalijevcev. Torej je dobila krSčanska demokracija 632 glasov več! To se ne bi bilo moglo nikoli zgoditi, če ne bi prišlo do razdora v demokratičnem gibanju in če ne bi nastopil Vidali z novo «linijo». Toda to Se ni vse. Pri Sv. Jakobu so dobili fašisti 832 glasov, socialisti 1453, republikanci 832, liberalci 153, italijanski blok 414, to ]e skupno s krščansko demokracijo 10.273 glasov nasproti 5.907 glasovom vidalijevcev! Ce je to uspeh, potem pa se ne moremo čuditi trditvam o uspehih drugod. Pri Sv. Ivanu je dobila krSčanska demokracija tudi več glasov kot vidalijevci in sicer 2814 nasproti 2735. Pri Sv. Alojziju je dobila krSčanska demokracija 2278 glasov nasproti 885 Vi-dalijevim, v Rojanu 1268 nasproti 741, na Ponciani 2484 nasproti 2372, v Skor kiji 2276 nasproti 747. Pri Sv. Soboti je dobil Vidali malenkost več, in sicer 1344 glasov nasproti 1067 glasovom krščanske demokracije; v Skednju pa je dobil 2040 glasov medtem ko je dobila krščanska demokracija 1167 glasov. Iz rezultatov je razvidno, da je dobil Vidali veliko premoč nad krščansko demokracijo le na voliščih pri Sv. Mariji Magdaleni, kjer prebivajo po večini Slovenci in kjer je zlasti mnogo vrtnarjev (mandrjerjev). Kljub temu pa šteje reakcija vse te glasove za italijanske, kakor šteje za italijanske glasove tudi one, ki so jih oddali za Vidalija v Sv. Križu in Trebčah. Frakcionisti se tolažijo s tem, da so pridobili precej volivcev med srednjimi sloji, to je v centru mesia. Koliko se taka tolažba strinja z borbenimi tradicijami koraiinisUčne part.je in vsega naprednega gibanja sploh, lahko presodi vsakdo, ki se mu niso možgani že popolnoma skisali, in ki mu politična strast in sovrašivo ne zastirata pogleda na stvarnost. V mestu so volili za Vidalija torej ljudje iz srednjih italijanskih slojev, ker so dobro razumeli, da hoče Vidali priključiti Trst Italiji in da je prešel v vprašanju Trsta na pozicije italijanskega šovinizma. Ta zmaga na račun šovinističnih čustev pa je prava Pirova zmaga in slabi udarno silo, ki jo mora imeti revolucionarna partija. Res, Vidali je dobil v središču mesta precej glasov, na mnogih voliščih več kot republikanci in socialisti. Tako je dobil na pr. na volišču št. 1 43 glasov, na volišču St. 2 (Teatro Romano) 63 glasov, na volišču številka tri 83 glasov, na trgu Verdi 57 glasov, na Molo Bersaglieri kar 139 glasov, v ul. San Carlo 85 glasov, na Piazza Vecchia 105 in 107 glasov, v ul. Carducci 72 glasov, na nekem volišču na Akve-dotu 92 glasov itd. Številke o ten glasovih so torej zelo zanimive in bodo nudile mnogo materiala za poznejši študij. Dejstvo pa it, da je Vidali zgubil mnogo delavstva ■ n pridobil namesto njega nihajoče srednje sloje, ki nimajo v sebi revolucionarnega duha niti prave razredne zavesti. Reakcionarji so lahko nad takim izidom volitev zadovoljni, saj bo vodi) Vidali sedaj nekako parlamentarno politiko, ki ne pomeni zanje prav nobene nevarnosti. Ravno zato pa je ravno naloga Ljudske /ronte ,da ohrani revolucionarne tradicije tržaškega proletariata, tradicije osvobodilne borbe in borbe povojnih let proti anglo-ameriškim imperialistom. Ravno v tem je njena sila, čeprav je izšla zaradi pritiska reakcije in zavajanja delovnih množic po Vidalijevem revizicnizmu iz volitev s skromnim rezultatom. To pa nas ne plaši, ker vemo, da bo morala končno zmagati revolucionarna načelnost in doslednost, ki je porok za vsak trajen uspeh. Ke sni cu c izplačevanju invalidnin lfvrčem Nili7 Čitajte in širite Ker se Po terenu š'rijo razne govorice, da so denar, ki je bil namenjen za ii.validnine borcem iz narodno osvobo-ne borbe ter vdovam in sirotam padlih partizanov, porabili v druge namene koi n-pr. za gradnjo igrišča, smo se obrnili na tov. Ijpovca Tineta, podpredsednika Zveze partizanov na Tržaškem o-Zemlju in člana invalidske komisije, ki nam je izjavil sledeče: O problemih invalidov in sorodnikov padlih borcev je bilo že mnogo govora. Vsak človek, ki sledi našemu časopisju, se je lahko seznanil s potekom in težkočami, na katere smo naleteli pri reševanju tega perečega vprašanja. Po mednarodnih pogodbah mora vsaka oblast, ki upravlja neko določeno ozemlje, pa naj si bo to začasno ali trajno, podpirati "ojne žrtve na svojem ozemlju, torej v mšem primeru bi morala vojaška uprava podpirati invalide in vdove ter sirote žrtev narodno osvobodilne borbe. Toda dejstvo je, da ro tukajšnje oblasti popolnoma zanemarile ta 'roblem jn tu je Jugoslavija borcem, invalidom in vdovam ter sirotam priznala podporo, čeprav to ni njena dolžnost. Po našem mestu in na vaseh pa s? širijo prav v zvezi z invalidninami govorice, ki niso objektivne, ki namerno - ustvarjajo nezadovoljstvo med našim življem in istočasno izrabljajo to za blatenje FLP.) in vseh tistih, ki so ostali dosledni tradicijam z narodno osvobodilne borbe. Ti raznj elementi raznašajo glasove med prizadetimi, češ da so milijoni, ki so bili določeni za invalidnine, uporabljajo za graditev igrišč, Za nakupe avtomobilov itd. Razumljivo je, da je to namerno blatenje in klevetanje Jugoslavije, katerega cilj jc, sejati sovraštvo med našim ljudstvom do FLpJ! Vsakdo, _.ogar je zanimala usoda invaFdov in svojcev padlih borcev, je imel možnost sezna niti se s postopkom ,n težkočami, na katere smo pri podeljevanju invalidnin na leteli, vendar pa se nam zdi potrebno, da o tem ponovno spregovorimo še nekaj besed. Na Tržaškem ' ozemlju je 1160 vdov in sirot. Ti so vložili prošnjo za invalidnine. Do sedaj jih je bilo nuarju in februarju nakazale prvo vsoto okrog dva in pol milijona lir Preko jugoslovanske Exportbanke v Trstu. Izplačevanje se vrši po kliringu, za kar je potrebno, da vsako vsoto, ki mora biti izplačana invalidom in žrtvam narodno osvobodilne borbe, odobri vojaška u-prava. Ta Pa je zavlačevala in ni izdala pooblastila za dvig določene vsote. Pri izplačevanju nakazil v aprilu in maju smo ponovno naleteli na J J J — - , I 1 1 ««•%» JV» . ' « « i W A . W T I I IVA I V. V v.»* »•« povoljno rešenih '83, ostalih 150 težkeče iste vrste, kajti prosili smo s,.on j _ 1 nn . . •:! r... , __ _ ____________ rešujejo, od 80 do 100 pa jih je še nerešenih, ker zbirajo na terenu podatke. Najvišja >nv 'dnina, to je za stoprocentnera invalida, znaša mesečno 41.750 lir. Vdova brez otrok prejema mesečno 12.000 lir, za vsakega otroka pu še 1150 lir. Rešitev invalidskega vprašanja se je na n:’šem terit riiu zavlekla, to pa zato, ker usodi našega ozemlja do podpisa mirovne pogodbe n- bila dokončno znana. Po ustanovitvi Tržaškega ozemlja pa vojaška u-prava ni upoštevala invalidskega vprašanja, zato se je za te prizadete Potegnila Jugoslavija, čeprav ni dolžna podpirati invalidov na Tržaškem ozemlju. V ta namen sc je septembra 1948. leta ustanovila po-sebna komisija, ki naj bi reševala invalidnine. Naletela pa je no ogromne težkoče pri zbiranju potrebnih dokumentov, posebno še no resoluciji Informacijskega urada. Ko se je komisij; vendarle posrečilo, da je vsaj delno zbrala potrebni material, je poslala vse skupaj v Jugoslavijo tamkajšnjim oblastem, ki so invalidsko vprašanje na Tržaškem ozemlju rešile tako. da so priznale večini prosilcev izplačevanje invalidnin. Pri izplačevanju bodisi rednih nakazil bodisi zastankov pa smo po - ovno naleteli na resne ovire- pr vo'a.ški upravi. Naj navedemo pri mer; jugoslovanske oblasti so v ja- ha-.ko za vsoto 13 milijonov. Merodajne oblasti pa so odobrile samo 10 milijonov. Zaradi teh ovir je v zastanku okrog 5 milijonov inval dnin za kar smo ponovno zaprosili s pismeno vlogo merodajne chiesti pred pol mesecem. Kljub interveniranju usi žbencev Eksport-banke nismo prejeli do danes Še nikakega odgovora. To so glavni vzroki, da vsj prizadeti niso še dobili izplačane celotne invalidnine oziroma pokojnine, predvsem pa n so mogli dobiti plačanih zaostankov, ki jim jih je invalidska komisija nakazala. Po tem vidimo, da se klevetniki Jugoslavije poslužujejo vseh mogočih laži in izpadov, izrabljajo celo stanje in trpljenje invalidov in svojcev padlih žrtev, čeprav več ali manj vedo o vseh težkočah. ki ovirajo redno izdajanje invalidnin. Toda klevetnikom je vsaka pretveza dobra, da blat jo novo Jugoslavijo, da vodijo borbo proti socia-list čni izgradnji FLRJ. Zato opozarjamo vse prizadete, da ne nasedajo lažem. Sami naj se prepričajo o resnem prizadevanju Jugoslavije, ki hoče pomagati invalidom in svojcem žrtev. Za vsj to dobijo potrebne informacije bodisi v Kopru pri pristojni komisiji, ali pa tudi na tajništvu Osvobodilni» fronte v Trstu. Naš intervju s tov. Bevkom Jugoslovani spremljalo s simpatijami našo težko borbo 1. Kakšen je prvi vtis, ki ste ga dobili ob prihodu v Trst s posebnim ozirom na razdor v našem de* mokratičnem gibanju? Od takrat, ko sem zapustil Trst — skoraj 2 leti bo od tega — se je marsikaj spremenilo. Z veseljem in ponosom se spominjam tistih dni. ko je enotni in neutrdšeni nastop tržaških demokratičnih množic nudil jamstvo da se nič ne bo moglo zgoditi proti njihovi volji. Te enotnosti, ki je bila najučinkovitejše oiož-je v boju za demokratične pravice, žal danes ni več. ttazbili so jo ljudje, ki niso bili nikoli iskreno pri našem gibanju, ki so imeli demokracijo samo na jeziku in jim je oil socializem le zastava, za tatero ro skrivali svoj oportunizem in šovinizem. Siepi za vse drugo so v sv liem razbijaškem besu naprav Ti težko popravljivo razdejanje velikega dela tistega, kar sov. kr-ranimi nnrori in ž’Tvjii /-iridili med borbo. Obenem so pa na-ii.riiii neprecenljivo is •-.ge reakciji in imperialistom. Ti se iz strahu pred enotnostjo ljudskih množic prej niso upali razpisati volitev, zdaj so pa uporabili u-goden trenutek razdora. Da tega razdora ni bilo, bi bili tudi rezultati volitev drupečni. Ne smemo namreč prezreti dejstva, da je razdor, temu ali onemu omajal vero v demokratično gibanje in je oddal svoj glas kaki drugi stranki. Od razdora imajo veliko korist samo reakcionarji. Nad tem naj se zamislijo informbiro-jevci, pa naj bodo Italijani ali Slovenci, oni bedo tudi nosili odgovornost pred zgodovino. Verujem pa v zdravo razsodnost širokih množic, ki bodo iz izkušenj sedanjosti črpale nauk za bodočnost in se zopet zatekle k močnemu, učinkovitemu orožju enotnosti. 2. Kaj pravite k vplivnemu pro-Oramu raznih strank in njihovemu nastopu v votivni kampanji? Italijanske šovinistične stranke imajo sicer različne programe, vendar pa en sam skupni cilj, namreč priključitev Trsta k Italiji. Poizkušali so volitve politično pobarvati in iz njih napravili nekak plebiscit. V tem pogledu se od njih ne loči vida-lijeva skupina. Š ponavljanjem laži Informbiroja skuša ljudstvo odvrniti od Jugoslavije in ga pripravili za sprejem nacionalistične linije priključitve. Četudi so bili spočetka previdni v izjavah, so slednjič le prišli z barvo na dan To linijo mora odklanjati vsak pošten in demokratični Italijan. ki ve iz preteklosti, kaj je bil Trst pod Italijo, posebno jo pa mora odklanjati vsak Slovenec. ako Domisli na položaj go-riških in beneških Slovencev. V ostalem je zanimivo, da imajo tudi reakcionarne stranke v svojih programih socialne reforme. Te so kot zastave, za katero skrivajo svoj pravi obraz, limanice, na katere lovijo volivce. Take socialne programe so imele reakcionarne stranke tudi v preteklosti. Za časa volitev so bile polne obljub, ko pa so bile volitve pri kraju, so bile tudi obljube pozabljene. Kar se tiče nastopa raznih strank pri voliv-ni kompanji, je treba ostro obsojati fašistične metode motenja shodov in napadov na naše somišljenike, ki se jih poslužuje posebno Vidalijeva skupina. Sicer pa to dokazuje šibkost njihovih argumentov, da se morajo mesto prepričujočih besed posluževati piščalk in udarcev. kuj pravite k temu? Da. izvedel sem za njihovo trditev, da se Jugoslavija ne upa poslati kakega goyornika v Trst, na primer mene, ker se boji, da bi se več ne vrnil. -Take besede vzbujajo le nekaj zdravega smeha. Tako kot mi je pred nedavnim vzbudila smeh novica «iz zanesljivih virov», ki sem jo bral v nekem slovenskem ameriškem listu, češ da že dolgo ječim v neki strašni ljubljanski ječi. Mislim, da so se «dolarci» lahko prepričali, da sem govoril po tržaškem radiu in na shodih v tržaški okolici, kakor se bodo tu, di lahko prepričali, da bom zopet v Ljubljani. Iz Jugoslavije bežijo samo narodni izdajalci in zločinci, ki se bojijo naših zakonov V zameno zanje pa dobivamo delovne ljudi, Furlane in Italijane. ki na skrivaj prihajajo čez mejo, ker doma ne dobijo dela in kruha. Ce bi bilo v Jugoslaviji res tako slabo in drugod tako dobro, kot kriči «dolarska zveza», bi vendar ne bilo tega dnevnega pojava. 4. Kako gledajo Slovenci in Jugoslovani na položaj v Trstu, po-j sebno na naše gibanje? Slovenci in Jugoslovani so vedno s simpatijami spremljali boje tržaških demekratičniih V nedeljo je prišel med naše ljudstvo v Velikem Repnu tov. Bevk, pisatelj, bivši predsednik PNOO-ja in sedanji podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije. Tov. Bevk je na zborovanju Ljudske fronte spregovoril številnim domačinom in ljudem iz okoliških vasi. Dotaknil se je predvsem resolucije Informbiroja, ki se je poslužujejo naši nasprotniki v propagandi proti Slovansko-ita-lijanSki ljudski fronti in novi Jugoslaviji. Tov. Bevk je dejal, da ni njegov namen braniti novo Jugoslavijo in njeno Komunistično partijo, ker nova Jugoslavija te njegove obrambe niti zdaleka ne potrebuje. Najboljši in najučinkovitejši odgovor na vse laži in obrekovanja je to, kar se je Jugoslaviji godilo med borbo in po borbi. Tov. Bevk je nato na kratko pobil glavne trditve informbi-rojevcev. Ti trdijo, da je Osvobodilna fronta le blpk raznih strank. Vsa slovenska stvarnost pobija to trditev. Vodstva slovenskih političnih strank so se med zadnjo vojno povezala z okupatorjem. Ljudstvo se ni strinjajo z njihovo izdajalsko politiko in je začasno ostalo brez političnega vodstva. Ko pa je Komunistična partija poklicala ves narod v boj za svobodo in za demokratične pravice, so se vsi strnili okoli Osvobodilne fronte, ki jo je partija poklicala v življenje In ji tudi dala program. Po osvoboditvi se ni prikazala pred ljudstvo nobena stranka. Ljudstvo je ostalo združeno v Osvobodilni fronti. Tako je bilo tudi po drugih krajih Jugoslavije. V Jugoslaviji ni bloka strank, tak blok pa je v drugih ljudskih demokracijah. množic za demokratične pravice in prot' imperializmu, ki neti novo vojno. Razdor v demokra-tič. fm gibanju pa so sprejeli z odkritim obžalovanjem, ker se zavedajo, kakšna škoda s tem na-„•laje za demokratično gibanje v Trstu za njegov napredel: m blagostanje. Z radostjo pa pozdrav ijajo Slovensko.ltilijanskv ljudsko fronto, ki združuje ciccii sebe tiste množice, ki r1- 'išo izne- VOLIIE (£) Ljudsko fronto verile svojim našel.m in kljub težkim okoliščinam gredo svojo .'a, ■ k pot dalje. V tem gibanju Vidiji: jedro, okoli kateiega se bodo zbirale tudi v bodeče resnično demokratične množice Trsta in enotne ter neustrašene k n aliale svojim zmagam nas-prr.t. Mislim, da mi ni treb i šele poudarjati, da Jugoslovani niso cilj osvobodilne borbe samo poraz fašizma m narodna osvoboditev, ampak tudi socialistična revolucija. Narodna osvoboditev in socialistična revolucija sta bili tesno povezani med seboj in odvisna druga od druge. Pri tem pa ni Komunistična partija slepo posnemala drugih, temveč je uporabljala nauke marksizma v posebnih po-pogojih socialistične revolucije pri nas ter zbirala temu primerne oblike organizacije in dela. Kje vidijo torej naši nasprotniki razblinjanje Partije v Fronti? Svetovali so ,naj Jugoslavija ne gradi industrije, naj ostane poljedelska država, hkrati pa so vpili, da Jugoslavija ne gre v socializem, da se vrača v kapitalizem in da se veže z impe- KaJto so «italijanske» stranke do-sepie zmago, ni težko razumeti. Reakcionarni listi sami pišejo, da je prišlo v nedeljo več vlakov iz raznih krajev Italije. Tako je prišel v nedeljo ob 7.15 cel vlak volivcev, ki oa je organizirala Lega Nazionale. Ob 11. je prišel drug vlak iz Genove in Milana, ob 11.30 pa iz Rima in Bari. Mnogo volivcev pa je že prišlo prejšnje dni. Vsi ti ljudje so seveda volili tudi za časa volitev v italijanski parlament. Zelo čudno je tudi to, da je od 197.246 volivnih potrdil ostalo na anagrafskem uradu 15.275 potrdil ravnodušni pa kričanje italijanskih šovinistov in fašistov, ki zahtevajo priključitev Trsta k Italiji. Jugos’ 'vani gledajo na Trst kot more gledati , zal jdje na svoj prirodni izhod na morje in v svet, ki so mu ga vzeli v nasprotju z duhom pravičnosti. Oni niso pozabili, da je to jugoslo-vansko ozemlje s slovenskim in hrvatskim prebivalstvom, mesto, ki so ga povečini zgradile naše roke in ki mu je raznarodovalna politika v zadnjem stoletju vtisnila italijanski značaj. Niso pozabili na tisoče žrtev, ki so padlg v boju za edino pravično rešitev tržaškega vprašanja. Ko je Jugoslavija podpisala mirovno pogodbo, je s tem naredila žrtev v korist miru v svetu. Ni pa se za vse čase odrekla svojim upravičenim zahtevam, kar je tu-jli javno izjavila. To jq treba danes povedati vsem tistim, ki se jim znova cedijo sline po jugoslovanskem ozemlju s slovenskim in hrvatskim prebivalstvom. Jugoslavija ni nikoli gazila mirovnih pogodb, toda če jih gazijo drugi, naj se zavedajo, da je Jugoslavija prva, ki bi imela pravico zahtevati revizijo. rialisti. Toda tudi to je zgrešeno. Stara Jugoslavija je res izvažala žito, toda zato niso mnogi državljani nikoli jedli kruha, nova Jugoslavija pa daje danes dela in zaslužka sto in stotisoč ljudem, ki so si nekdaj privoščili lahko kruh samo za praznike. Zato pa tudi nastajajo trenutne težave glede prehrane. Jugoslaviji so potrebni industrijski izdelki in stroji. Ostaja ji na izbiro, ali naj ostane dežela pastirjev in •kmetov z napol primitivnim obdelovanjem zemlje, to se pravi, da se odreče socializmu, ali pa naj gradi potrebno Industrijo in se tako gospodarsko osamosvoji. Jugoslavija se Je odločila za drugo pOt, ker ima mnogo rud, da jih lahko tudi izvaža, ima vse pogoje za izgradnjo industrije. Socializem se namreč ne da graditi z lesenimi plugi in volovsko vprego, Jugoslovansko ljudstvo, ki s težkimi žrtvami gradi novo socialistično domovino, postavlja sproti na laž informbiròjske trditve. Ce bi šli nazaj v kapitalizem, ne bi se •kulaki in kapitalisti toliko pritoževali. V Jugoslaviji so še težkoče, toda ljudstvo jih premaguje. V Jugoslaviji manjka le eno: delavci. Medtem ko je v Italiji na milijone brezposelnih, je v Jugoslaviji dovolj dela za vse. Ce pa bi bilo tako slabo, kot trdijo nasprotniki, ne bi prihajali vsak dan čez mejo v Jugoslavijo italijanski in furlanski delavci, ki v Italiji ne najdejo kruha. Tudi trditev, da se Jugoslavija povezuje z imperialisti, je jalova. Ali je Prav bi bilo, če bi ga bili izvedli prod volitvami. Na volišču v ul. Roma so volili tudi ezuli iz Silosa, ki so prišli v Trst šele decembra meseca 1948. Zgodilo se je, da so volili ljudje, ki so že pred 15 leti odpotovali v Italijo in katerim so dali šele v nedeljo tržaške osebne izkaznice. Tako se torej fabricirajo plebisciti. Slouerislci dolarski zvezi so oddali svoje glasove številni ljudje, 4ci so pribežali v Trst iz raznih krajev Primorske, kjer so živeli na račun žuljev našega delovnega ljudstva. Seveda so ti gospodje vsi optirali za Italijo, pri čemer so pač morali izjaviti, da so Italijani po narodnosti. Lepi Slovenci, če so zatajili spojo narodnost in jeziki Tovariš France Bevk morda Jugoslavija pristopila k Atlantskemu ali kakemu drugemu- paktu, ki sedaj rastejo kot gobe po dežju. Jugoslovanski diplomatski zastopniki podpirajo ljudske demokracije in Sovjetsko zvezo pri mednarodnih vprašanjih. Po drugi strani pa Sovjetska zveza še nadalje podpira jugoslovansko stališče glede Slovenske Koroške in Trsta. Zato je zelo čudno, da je mogel pred kratkim odgovoren državnik Ur diti v Trstu nasprotno. Očitno se je posluževal laži. Jugoslaviji tudi očitajo, da sklepa s kapitalističnimi državami trgovinske pogodbe. Da, res je, Jug’slavij i sklepa trgovinske pogodbe z vsemi državami na svetu. Rajši bi trgovala z državami ljuds-kih demokracij, toda ravno one se niso držale trgovinskih pogodb. Po eni strani bi nas radi ovirali, da ne bi gradili socializma, po drugi pa kričijo, da ga ne gradimo. Pri tem pa ne povedo, da so imeli še pred nami tudi one take trgovinske pogodbe s kapitalističnimi državami. Oni, ki so mislili, da bodo naše ljudstvo odUgali od Partije in vodstva z lažmi, so se hudo motili. V Ljudski fronti je 8 milijonov ljudi, ki so se še bolj strnili okoli Partije. Njeno vodstvo ni še nikoli uživalo tako velikega zaupanja. Vse ljudstvo namreč dobro ve, da brez socializma ni napredka v Jugoslaviji, Za resolucijo Informbiroja se danes skrivajo razni oportunisti, ljudje, ki niso nikoli imeli vere v socializem, ljudje, ki jim je revolucionarna borba vedno smrdela, ker zahteva žrtve. Tudi Slovansko-italijansko bratstvo jim ni bilo nikoli pri srcu, zato so začeli nesramno obrekovati Jugoslavijo, da bi odvrnili ljubezen naših ljudi od nje. To so ljudje socialdemokratskega av-striakantskega kova, ki so s svojim šovinizmom že od nekdaj odbijali Slovence. Naše ljudstvo bi hoteli zastrupiti tudi ljudje iz tako imenovane Slovenske demokratske zveze. Ti ljudje so nam v dneh najhujše borbe za priključitev Trsta Jugoslaviji zabodli nož v hrbet. Izdajali so nas za časa osvobodilne borbe ter bili na strani okupatorja, sedaj pa si upajo priti med naše ljudstvo z nekako legitimacijo slovenstva, ko pa vsakdo ve. da so v službi imperialistov. Ljubljanski in postojnski proces sta jih dovolj razkrinkala in pokazala, kaj se skriva za njihovo SDZ.» Tov. Bevk je na koncu pozv-i H”-di, naj volijo za Slovansko-italijansko ljudsko fronto, ki je edina stala na tradicijah narodno osvobodilne borbe. Ljudje naj ne nasedajo onim. ki pod krinko internacionalizma prehajajo na nacionalistično linijo priključitve Trsta k Italiji, s čemer so se znašli na isti črti z ostalimi italijanskimi strankami. Tisti ki kričijo po reviziji mirovne pogodbe, naj vedo, da jo je Jugoslavija podpisala le zato, da se ohrani mir. Ona je vedno spoštovala podpise na mirovnih pogodbah. Ce pa ima že kdo pravico zahtevati revizijo, tedaj je to samo Jugoslavija. Za tov. Bevkom je pozdravil ljudstvo tov. Laurenti, ki je dejal, da je italijansko-slovansko bratstvo eden izmed najlepših uspehov narodno osvobodilne borbe. Končno je spregovoril še tov. Stoka in dejal, da prihaja danes, ko hočejo prodati Tst Italiji, Fronta med naše ljudi kot so za časa borbe stopali aktivisti in politkomisarji pred svoje čete proti nacifašistom-Poudaril je, da smo bili vedno zvesti Sovjetski zvezi in da smo se vedno zavedali, da se moremo le njej zahvaliti, če le Imela naša borba uspeho*. Tudi trditev, da se KPJ razblinja v Fronti, je prazna. Naše ljudske mno- Ijudi, ki j-h nis<> našli. Res, krasna občinska uprava! Sedaj govorijo, žice so že v začetku vedele, da ni] cla bodo napravili ljudsko štetje^ 3. Alj Vam je znano, kaj so go-‘vorili o Vas v nekem preduoliv-neni govoru «dolarske zveze»? In Ne verjemite klevetnikom nove socialistične Jugoslavije Tov. Bevk govori na zborovanju v Velikem Repnu Kako so zmagali 'irnEig e © R S s E” ©ta e,! PRASELJ JOSIP kandidat dolinske občine MILIC IVAN kandidat nabrežinske občine PERTOT SLAVKO kandidat nabrežinske občine BLAZINA ANTON kandidat zgoniške občine tinta iW.N kandidat nabrežinske občine 'v občini Mobreasino (g) 000000000000000000000000000000000000000000 00^000000000000000000000000000000000000000 O00O000000000000000000000000000000000000OO 0000000000000000000000000000000000000000O0 000000000000000000000000000000000000000000 000000000000000000000000000000000000000000 11! FAC-SIMILE 11 OO00000 0000000 000000000000000000000000000000000000000000 oooooooooOtaooooooooooooOoooooOoooooooooooo OOO000O000O0000000O000O0O00O000O00000OO0O0 000000000000000000000000000000000000000000 000000000000000000000000000000000000000000 000000000000000000000000000000000000000000 CD v w m v oličirai Repentabor • 000000000000000000000006000000000000000000 00,0000000000000000000000000000000000000000 aoOoO00O0000O00OOOOO0OO000O0OOOOOO0OOO00OO O000O00O0000OO0OOO00O0OOOO0OOOO000OOOOOOO0 000000000000000000000000000000000000000000 000000000000000000000000000000000000000000 li FAC-SIMILE 111 000000000000000000000000000000000000000000 000000000000000000000000000000000000000000 000000000000000000000000000000000000000000 000000000000000000000000000000000000000000 O000OO000OOOO00OO00OOOOOO00000O000000O0OOO 0OO0O00OO00OOOOO000O00OO0OOOO00OOO00OOO0OO .. @ ?£<, c. '5^-n .JUT/ v občini Zgonik daooaao .. aaaoctaaacfai aooooaoaaa oaaooooaoi aaaaaar iDpoooooooaooc iSSooaaaooaoac aoapooo govaaaa òoaooao cfoaoaoo aooaaao QOOOOOO: FACSIMILE . ;CJ00 OOO0O00 0000000 0000000 O000000 [0000 0000 v občini Milje 0000. 00000I FACSIMILE 0000 000OOOO 0OOOOOO 000OOOO 000O0O0 —ooooa O0OOO 00000 0O0000 .000000 00000000 000---- 'V/T .• KOCMAN IVAN kandidat nabrežinske občine KRAVANJA JOSIP kandidat nabrežinske občine MILIC ANTON kandidat zgoniSke občine ŠKRK JOŽE kandidat nabrežinske občine KNEZ IVAN kandidat nabrežinske občine m MMMW S1D0M1 I vsi mmh i jososl« v državnih in zadružnih rokah Na očitke Informacijskega urada, da v Jugoslaviji raste kapitalizem, da se po vaseh širijo kulaški elementi in podobno, najbolje odgovarjajo številne zadruge, ki se organizirajo dan na dan, najbolje odgovarjajo številke, ki jasno in preprečljivo dokazujejo ravno nasprotno, kot trdijo države okrog Informacijskega urada. Poglejmo si n. pr. Madžarsko. 25 odstotkov veletrgovine je še v privatnih rokah. 80 odstotkov trgovine na drobno imajo tudi privatniki v svojih rokah. . Tudi na Poljskem zajema privatni sektor 84 odst. trgovskega prometa na drobno ter 4 odst. veletrgovine. Od 154.000 trgovskih podjetij odpade 120.000 trgovin na privatni sektor. • ' Tc sta dva primera trgovine v državah, ki napadajo Jugoslavijo, češ da podpira kapitalistične elemente in jim nudi ugodne pogoje za ponovni razvoj. Karakteristika jugoslovanske trgovine pa je postopno likvidiranje p.ivatnega sektorja. Ob koncu leta 1948 je državni sektor imel v svojih rokah 42 odst. vse trgovine, 48 odst. zadružni sektor, a privatni sektor vsega skupaj 14 odst., medtem ko zajema blagovni promet državni sektor 53,1 odst. zadružni 36,6 odst., a privatni 1,1 odst. celotnega blagovnega prometa Jugoslavije. Vsi ti podatki govore, da vodi Jugoslavija pravilno politiko socialistične države, po kateri je kapitalistični duh že popolnoma izginil iz gospodarstva. Ce bi bili «kritiki» okrog resolucije 1U objektivni, bi Jugoslaviji ne mogli očitati stvari, kj jih ni. Toda nekaj ljudi v ZSSR ir državah ljudskih demo-prečijo graditev socializma v kracij si je vteplo glavo, da pre-FLRJ, pa čeprav bi pri tem pre- gazili yse ljudske principe, yse kar je sveto delavskemu gibanju - pravico in resnico. Vse to delajo zato, da bi dakazali pravilnost resolucije IU ter pred vsem proletariatom jemljejo nase odgovornost, ker so ga varali, ker so napadli državo,' ki gradi socializem, ki krepko brani mir v svetu, ki je prelila toliko krvi za zmago nul fašizmom. . In namesto, da bi dis-.ave, ki se po-diaj.' svojo dem J.i stičnostjo, pomagale Jugoslaviji pr njeni graditvi socializma, komaj čakajo, da se kje pojavi kakšen zastoj ter da to potem izkoristijo v svoje klevet-niške namene. S tem te države prav gotovo rušijo moč delavskega razreda v svetu in zavirajo razvoj socializma. Jugoslovanski narodi pa zaradi tega ne bodo odstopili od svoje borbe, temveč kljub vsemu dosegli zmago. * :]s * Bolgarski delavci beže v FLRJ Bolgarski tisk javlja, da so iz Bolgarije zbežali v Jugoslavijo razni reakcionarji in kapitalistični elemepti. Na to Jugoslavija odgovarja, da je zbežalo v Jugoslavijo od resolucije IU pa do 15. maja preko 800 Bolgarov. Izmed bolgarskih beguncev je 36 odst. delavcev, 27 odst. kmetov, državnih nameščencev in dijakov 32 odst., a osta lih 7 odst. 27 odst beguncev je članov Bolgarske delavske partije (komunistov), kar pričajo njihovi dokumenti. Vsi ti begunci so izjavili, da so pribežali y Jugoslavijo, ker se ne strinjajo s protijugoslovansko politiko in s podrejenim položajem, v katerem se nahaja Bolgarija v edno- Nove velike tovarne za težko industrijo su z drugimi demokratičnimi drža vami. 59 odst. beguncev pa je politično neaktivnih ljudi, ki so prišli y Jugoslavijo, ker vedo, da bodo v FLRJ gotovo dobili delo, medtem ko so bili v svoji domovini brez posla. * sS * Uspehi polletnega plana Le malo dni loči jugoslovansko delovno ljudstvo do konca polletnega plana. Uspehi so že vidni, kajti dan na dan prihajajo obvestila, da so posamezni delovn; ko- lektivi izpolnili načrt. Mostarski rudnik, podjetje «E-lektrobosna», rafinerije nafte, e-lektrotehnično podjetje «Sever», jeklarna železarne v Štorah, livarna železarne y Zenici, tovarna volnenih izdelkov «Kordun», vsa živilska industrija LR Makedonije kovinska podjetja v LR Hrvatski, kemična tovarna v Celju itd. itd. so slavili pred zaključkom polletja svoje zmage. Uspehi polletnega načrta so dokaz velike zavednosti jugoslovanskega delovnega ljudstva, so jamstvo za izpolnitev Titove petletke, ki bo velika zmaga socialistične Jugoslavije. Kmalu bo preteklo eno leto, odkar je bila razglašena krivična resolucija Informacijskega urada. Resolucija pa je bila preveč na trhlih nogah, da bi mogla prepričati s svojimi «dokazi» katerega koli po-• štenega Jugoslovana, ki s svojim delom aktivno sodeluje pri gradnji socializma. Zato so države ljudskih demokracij poskušale izpopolniti svojg prvotne «dokaze» z novimi, ki bi bili vsaj malo boljši in tudi verjetnejši. Z njimi so uprizorile po svojih radijskih postajah pravo «bliskovito vojno» klevet in leži proti KPJ in narodom Jugoslavije. Ker so bili tvorci resolucije že takoj ob pričetku brez vsakih argumentov. padajo po enem letu z novimi lažmi iz dneva v dan niže — prav na pozicije navadnih provokatorjev. S svojimi metodami provociranja ne kršijo samo duha in vse posamezne določbe pogodbe o prijateljstvu in vzajemni pomoči, ki so jih podpisali z Jugoslavijo, temveč tudi najosnovnejša določila mednarodnega prava. Današnji bolgarski državni partijski funkcionarji so dali že celo vrsto klasičnih primerov, do česa lahko privede borba proti resnici In socializmu. : Tako so 16. februarja v Sofiji za vratno umorili šoferja veleposlaništva FLRJ. Bolgarske oblasti še do danes niso izročile jugoslovanskim zastopnikom rezultatov zdravniške preiskave in rezultatov preiskave, kako je do umora prišlo. To je mogoče razlagati samo s tem, da bolgarskim oblastem iz posebnih razlogov ni do tega, vtaknili pri prvi preiskavi. Kako je bil ta napad pripravljen, kaže dejstvo, da se je znašel pri napadu z napadalci skupaj tuđi | načelnik protokola zunanjega ministrstva Bolgarije, ki je vpil: «Primite ga, op spada samo v zapor». Češkoslovaška se je do sedaj omejila samo na gnusno radijsko propagando, podporo jugoslovanskim izdajalcem v Pragi, z izgonom jugoslovanskih vajencev, provokacijo ob priliki jesenskega velesejma v Pragi in od novembra 1948 dalje s tem, da krši enostransko vse trgovinske sporazume z Jugoslar vijo in je sedaj končno popolnoma onemogočila normalno trgovinsko zamenjavo med obema državama. Madžarska dokazuje pravilnost resolucije Informacijskega urada s lem, da Uilva na svoji meji z Jugoslavijo in pošilja preko nje Vohune in provokatorje. To je jasno potrdil tudi novosadski proces. Qb- Tovaroa elektromotorjev ena najmodernejših v Evropi toženci na tem procesu, ki so kot znano bili nekdanji člani hortijev-skih fašističnih band in nekateri tudi imperialistični agenti, so povedali na tem procesu, da so za svoje delo v Jugoslaviji tudi dobivali direktive od članov madžarskega veleposlanika v Beogradu. Sedaj se je jugoslovanska vlada odločila, da naprosi madžarsko vlado, da odpokliče le ljudi, ki so s svojim delom tudi delali proti pogodbi o prijateljstvu in sodelovanju, ki sta jo svečano podpisali obe državi. V Albaniji je intelektualistična klika uspela z resolucijo Informacijskega urada v roki uresničili svoje glavne težnie in likvidirati najboljše »artijske funkcionarje proletarskega pokolenja. Pred kratkim so ustrelili Koči Dzodzeja, organizacijskega sekretarja KP Albanije, podpredsednika vlade in notranjega ministra, organizatorja uničenja buržoaznih in veleposestniških bank ter najpomembnejšega organizatorja KP Albanije. Njegovi tovariši Vaške Koleci, Nun Huta in Vaško Mitrjodži so bili obs°)®n' na 15 let, Paddi Kristo pa na 20 let. Hodža je hotel izpodriniti zaradi svoje ambicioznosti Koči Dzodzeja že med narodno osvobodilno bor-bo z njegovega mesta. Sedaj je lahko hvaležen resoluciji Informacijskega urada, da se je z njo rešil ljudi, ki že od pričetka ustanovitve KP Albanije niso odobravali njegovih sebičnih in vselej za partijo škodljivih postopkov. Pod krinko sojenja «trockističnim elementom, ki so se povezali Titovo kliko v Jugoslaviji in izvajali njeno kolonizatorsko politiko v Albaniji», so si sedanji voditelji Albanije zagotovili s krvjo nedolžnih svoj obstoj v centralnem komitetu Komunistične partije Albanije. V novogradiškem okraju v LR Hrvatski je bilo pred letom dni samo 22 družin vključenih v zadru. ge. V teku enega leta se je njihovo število povečalo na 112 družin. Avstrijske oblasti nadaljujejo politiko nasilja nad koroškimi Slovenci. V treh letih je bilo zaprtih 280 koroških Slovencev, ki so zahtevali spoštovanje svojih nacio. nalnih pravic, nad 100 Slovencev ja bilo obsojenih, ker je bila njihova borba proti germanizaciji v očeh sodnikov zločin. Zandarme-rljske oblasti so napravile pri Slovencih 280 hišnih preiskav. Vdovi po slovenskem pesniku O-tonu Zupančiču so poslali sožalne brzojavke: predsedstvo Ljudske skupščine FLRJ, Ljudska fronta FLRJ, Demokratični Slovenci v I-taliji, SHPZ in OF iz Trsta, Louis Adamič, Jugoslovanska akademija v Zagrebu, uprava beograjskega narodnega gledališča,, delovni kolektiv plamenarjev iz Krope, razna prosvetna društva .delovni kolektivi, frontovske organizacije itd. Tudi mariborski pionirji bodo i-meli svojo pionirsko železnico. Speljana bo po mariborski okolici, mimo mariborskega otoka do Bre-sternice, kjer bodo postavili tudi pionirsko mesto. V čast pete obletnice LR Makedonije so sklenili zadružniki zadruge «Kočo Račin», da bodo presegli svoj proizvodni plan. Prva žičnica je pričela delovati na Pohorju. Elektrarna v Trbovljah je dosegla mesec dni pred rokom svoj lOizvodni plan. Tudi maršal Tito je poslal so-žalr.o brzojavko vdovi po Otonu Zupančiču. V Ljubljani so dobili pionirji svoj avtobus, vozil jih bo vsako jutro z Ježice v Ljubljano v šolo ter iz mesta do postaje njihove pionirske železnice. V počitnicah bodo pionirji imeli šoferski tečaj. Tudi kmetje po madžarskih vaseh Prekmurja so prepričani o pravilnosti jugoslovanske politike na vasi in pridno ustanavljajo kmečko obdelovalne zadruge. Izbran je bil Politbiro CK za Centralno Kitajsko. Prvi sekretar biroja je postal general Piao. Hkrati je bil izvoljen tudi glavni štab vojaške oblasti za Centralno Kitajsko. Za komandanta tega štaba je bil imenovan general Lip piao. Poročajo tudi, da je vojaški kontrolni komite prevzel kitajsko narodno banko Veliko tovarno svile gradijo v Titovem Velesu; prejemajo že stroje, ki jih sproti montirajo. V Osiružnici pri Beogradu gradijo 680 metrov dolg most čez Savo. Most bo za dvojen železniški tir in bo širok 13 metrov. Železni nosilci mostu bodo imeli razpetin» 95,5 m. Iz Sovjetske zveze poročajo, da so tovarne pletenin povečale svojo proizvodnjo. Izdelale so 1000 novih modelov moških, ženskih in otroških oblek. Letošnjo, proizvodnjo bodo še povečale za 22 odst. Izvršilni odbor Vsekitajske demokratične zveze žena Je osvojil prošnjo Mednarodne demokratične zveze žena, da se bo prihodnji kongres Mednarodne demokratične zveze žena Azije vršil v Novi Kitajski. V Celovcu je izšla prva številka glasila koroških Slovencev v nemškem jeziku «Die Einheit». V uvodniku poudarja list svoje poslanstvo: delati hoče za sodelovanje slovenskega in avstrijskega prebivalstva Koroške in proti razpihovanju narodne mržnje in šovinizma. Novinarji Jugoslavije so izjavili r.a svojem I. kongresu, da so značil nosti socialističnega jugoslovanskega tiska resničnost, načelnost in doslednost. Na osvobojenem ozemlju Grčije se že dalj časa zadržuje na obisku delegacija francoskih naprednih kulturnih in političnih delavcev. Vodi jo pesnik Paul Eluard. Pctleielje se impravl§a Rezultati na tržaških voliščih so odjeknili po vsem ozemljit. Visoko število glasov, ki so jih volivci oddali, za italijanske stranke, so vsem resen opomin, da se morajo resnično demokratične in antifašistične skupine doriti, da v svojih občinah izvolijo v občinske uprave može, ki bodo vse svoje sile zastavili v to, da se v naše slovenske vasi ne bo več vrinil niti fašizem niti lažni Vi-dalije v internacionalizem, ki vodi kot italijanske šovinistične stranke do priključitve k Italiji, niti lažna Slovenska demokratska zveza, ki ob podpori anglo-ameriških okupatorjev ter s so- ■ delovanjem pr o f i ju goslovanskih špijonskih elementov ruši enotnost Slovencev na TO. Vidalijev-ci in SDZ hočeta odvrniti tukajšnje Slovence od onih, ki žive v matični državi. Mi vsi pa se moramo zavedati, da brez povezanosti z Jugoslavijo za nas ni na~ predka, zato odločno odklanjamo vse tiste izdajalske skupine, ki povezave z Jugoslavijo ne priznavajo. Šovinistične Italijanske stranke po vaseh ne nastopajo, vendar pa so Slovenci, ki tvorijo večino, postavili poleg list Ljudske fronte še liste Slovenske demokratske zveze, Vidalijeve frakcije in listi Grozd in Klas, tako da je razcepljenost Slovencev na našem tako majhnem ozemlju še bolj-boleča in kvarna. Lp enotnost naših slovenskih vasi nas lahko reši tujega gospodarja, le podpora Ljudski fronti, ki se bori za spoštrvanje mi- na vcliive rovne pogodbe in za enakopravnost Slovencev in Italijanov na našem ozemlju, nam lahko pomaga, da ohranimo pridobitve narodno-osvobcdilne vojne. Zato prinašamo [.oziv. Pertota S. kand. devinsko-nabrežinske občine, ki se obrača na vse občane, naj premislijo in izvršijo svojo dolžnost do delovnega ljudstva in do svo-, jega naroda. VOLIVCI IN VOLIVKE NABREZINSKE OBČINE! Samo še nekaj dni nas loči od trenutka, ko se bomo znašli z «lasovnico in s svinčnikom v roki na odmerjenem volišču, da od damo svoj glas oni skupini, v katero imamo največje zaupanje, da se bo borila za gospodarske in politične pravice našega ljudstva na tem ozemlju. V tistem trenutku se moramo v prvi vrsti zavedati da smo Jugoslovani in da smo del onega naroda, ki se z vso vztrajnostjo bori za boljše življenje kot smo ga bili vajeni v preteklosti. Na volišču se moramo snomniti na junaško borbo jugoslovanskih narodov, s pomočjo katerih smo se osvobodili nacifašističnega jarma. Ponovil bom besede tov. Klavdije Trošt iz Gropade: «Da se je naš narod Volivna kampanja v tržaški okolici se nadaljuje. Ljudska fronta prireja po vaseh zborovanja, na katerih razlagajo govorniki občanom pomen volitev in naloge Ljudske fronte za gospodarski dvig vasi, njeno borbo za narodnostno enakopravnost Slovencev na našem ozemlju, borbo za samostoj-nos: Tržaškega teritorija. V zadnjem tednu so bila zborovanja Ljudske fronte v naslednjih vaseh: V Velikem Repnu, Mavhinjah, Boljuncu, Vižovljah, v Colu, Samatorci, v Malem Repnu, v Miljah, Devinu, Frneti-čih in v Prečniku. O zborovanju v Velikem Repnu, na katerem je govoril tov. France Bevk, pišemo na drugem mestu. Mavhinje Zborovanje v Mavhinjah je bilo v nedeljo dopoldan. Govorila sta tov. Stoka Franc in tov. Nada Mrakovčič. Pred cerkvijo se je zbralo precej vaščanov, da bi poslušali govornika. Pri šlo pa je tudi nekaj zapeljancev, ki verujejo klevetam Slovenske demokratske zveze, ki jih ta bruha na demokratično delavsko gibanje na Tržaškem ozemlju in na novo socialistično Jugoslavijo. Kako so ti ljudje, ki slede Agnelettu, Veselu in drugi, taki druščini zapeljani, je najboljši dokaz, da se trkajo na prsi, češ: mi smo pravi Slovenci, mi imamo pravico, da govorimo o Jugoslaviji ne pa vi, ki prihajate med nas v imenu Ljudske fronte. Kaj so ti zapeljanci pozabili, da je slovenski narod, strnjen od Triglava do Jadranskega morja, v svoji edini organizaciji Osvobodilni fronti, katere naslednica je Ljudska fronta, osvobodil Slovence suženjstva? Kaj ti zapeljanci ne vidijo ali nočejo videti, da se morajo Slovenci, ki so ostali v De Gasperijevi Italiji, danes boriti za svoje najosnovnejše pravice, za svoje šolstvo, za razvoj kulture, da celo za svobodno uporabo svojega materinega jezika! Kaj ti zapeljanci ne vidijo, da mi na TO brez povezave z novo, napredno Jugoslavijo ne bomo mogli napredovati in se razvijati? in kar izrablja tudi okupacijska oblast, ki prav zaradi te naše razcepljenosti podpira težnje šovinističnih strank za revizijo mirovne pogodbe. Tov. Petronio jc govoril o problemih delavcev, o potrebi po njihovi vzgoji v socialističnem duhu. Le tako se bodo delavci lahko otresli oportunizma in ponovno stopili v borbo. Vižovlje Na zborovanju je tov. Hreščak Dušan pozval vse zavedne Slovence, naj glasujejo za Ljudsko fronto, ki edina dosledno vodi delovno ljudstvo v borbi proti imperializmu in reakciji. Tov. Hreščak je volivcem obrazložil program Ljudske fronte, opozoril jih je na nezakonitosti, tržaških volitev, po katerih so volili tisoči in tisoči, ki ne žive v Trstu, medtem ko mnogi tržaški demokrati niso mogli na volišča. To vse so spletke imperialistov in domače reakcije, da bi Tržaško ozemlje ne bilo več trdnjava demokracije na pragu Imperializma. Col Na zborovanju v Colu je poleg tov. Bolet* in dr. Daneva, ki sta poslušalcem obrazložila politični položaj ozemlja in podrobni volivni program Ljudske fronte za repentaborsko občino, govoril tudi tov. Vižintin, ki je podal sliko življenja beneških Slovencev pod Italijo, kjer jim odrekajo najosnovnejše narodnostne, politične in gospodarske pravice ter naslikal tudi splošni položaj delavstva v Italiji. otresel 25 letne sužnosti, je moralo preteči morje krvi naših najboljših sinov in hčera. In ona sveta kri nam je tudi v bodoče porok, da ne bomo nikdar več sužnji, da se bo znal naš narod braniti pred vsakim poizkusom utrahovanja, pa naj bi to prišlo od kakršne koli strani». Volivna propaganda nas je prepričala, da so vse italijanske stranke z Vidalijevo skupino vred za revizijo mirovne pogodbe in za priključitev Trsta in vsega ozemlja k Italiji. Tega dejstva ne more nihče zanikati, ker je to žalostna resnica. Kakšne posledice bi imela taka priključitev, si lahko sami predstavljate! Vse te skupine s slovensko de* mokratsko zvezo so polne sovraštva do nove Jugoslavije. Njih časopisi so polni laži, napadov, blatenja na vse, kar je jugoslovanskega. V tej sramotni gonji prvači Vidaiijeva razbijaška skupina. Poslužujoč se podle propagande so hoteli najprej, da bi naše ljudstvo zasovražilo svojo domovino, zatrlo v sebi narodno zavest, hoteli so zakriti v srcih ljudstva vsak spomin na herojsko borbo našega naroda in končno pripravit; naše ljudstvo do tega, da ne bi nasprotovalo priključitvi tega ozemlja k Italiji. Uspelo jim je pridobiti na svojo stran mlade ljudi, ki so se izšolali še za časa fašizma in katerim je beseda domovinska ljubezen nepoznana. Posrečilo se jim je pritegniti v svoj tabor nekaj starejših, nezavednih tovarišev in tovarišic. Tudi italijanski tovariši so se vpregli v voz Vidalijeve zgrešene politike. Da ne bi zgubili vere v svoje vidali-jevsko prepričanje, posedajo po več ur dnevno pri radijskih aparatih in se tolažijo z govori, oziroma s propagando raznih jugoslovanskih beguncev in čakajo, da bi prišlo do preobrata v Jugoslaviji. (Enako željo goje v svojih srcih pristaši SDZ). Pomilovanja vredni s° eni in drugi in vsi, ki jim sledijo. Vprašam vas, drage volivke in volivci, za katero kandidatno listo bomo volili? Morda za one ljudi okrog Vidalijeve skupine, kj se ponašajo, da so komunisti (a niso), ki s pomočjo šolskah otrok motijo zborovanja Ljudske fronte, ki nastopajo proti govornikom -starim borcem za pravice delovnega ljudstva, kot se je dogodilo v Sv. Križu, ki lepijo vrh lepakov Ljudske fronte listke z napisom «banda di Tito», ki so kar čez noč menjali barvo, ki zmerjajo vsakogar, ki misli drugače kot oni itd. Prepričan sem, da take liste ne boste volili! Ali boste morda volili «edino» slovensko listo Slovenske demokratske zveze, katere ustano- vitelji so domobranski, ustaški in drugi begunci, ki so zaradi svojih grehov zbežali iz Jugoslavije in so tu s pomočjo in podporo an-gloamerikanskega imperializma ustanovili stranko, katere glavni namen je rovariti proti Jugoslaviji jn še bolj razdvojiti tukajšnje slovensko ljudstvo. Uspelo jim je pridobiti si precejšnje število ljudi na svojo stran (največ po zloglasni resoluciji in formbi roja) in sicer taki, ki bi najraje videli; da bi v sosednji državi vladal kralj Peter in v Sloveniji pok. Natlačen. 80 to ljudje, ki se radi bahajo, da so pravi Slovenci. Mnogo izmed teh je bilo včlanjenih v OF in SIAU, a ko so zvedeli, da ne bo tu Jugoslavije, so «menjali gospodarja». Ljudje so to, ki jim je vseeno, kdo tukaj vlada: Amerikanci ali Nemci, glavno da se jim dobro godi. So to ljudje, katerim je lastni interes prva briga. Sovražijo novo Jugoslavijo, kot jo sovražijo vi- dalijevci. Razlika med njimi jtt samo ta, da se vidalijevci naslai njajo na Italijo, medtgm ko s4 onj naslanjajo na Ameriko. Kandidatna lista «Klas» poma ga razbijali enotnost Slovence nabrežinske občine. O italijan: skem bloku sploh ne govorim: čeprav vem, da bi tudi kateri za' peljanec slovenskega rodu voli to listo. Slovenski in italijanski demo. ftratični volivci, ki jim je še vedf f no v spominu herojska borba na« šib narodov in borba tržaškil».'' delavcev za osvoboditev Trsta vsi oni, ki so bili skozi 25 le preganjani od nacifašizma, vs bivši partizanski borci in aktivU sti, vsi starši, ki jim je bodoč-<‘ nost njihovih otrok prva skrb, matere, očetje in žene padlih * borcev, ki ne verujejo lažem o Jugoslaviji ter vsi oni, ki ne žolc, da bi to ozemlje bilo priključeno k Italji, bodo glasovali za . Ljudsko fronto, ki je edina prava naslednica Osvobodilne fronte našega naroda na tem ozem lju! Volivke in volivci! Ko bost z glasovnico in svinčnikom v ro-* ki na volišču, ne pomišljajte se, prečrtajte znak Ljudske fronte! Vsako glasovanje v prid sovražnikom naše domovine pomeni izdajstvo najhujše vrste. Plmèmti na oètòàu MAESIESOIRHU PRED VOLITVANCI Štirideset članov društva iz Flavij je obiskalo pretekli teden Maribor, severno metropolo Sloveni-je, ki ima svojo lastno izrazito lepoto. K sreči je naneslo, da se je že v Sežani zdanilo in da so lahko občudovali poživljajočo in spreminjajočo se lepoto krajev, ki leže ob progi Trst-Ljubljana-Maribor. Vsa okna so bila zasedena na obeh straneh. Obilno deževje prejšnjih dni je vso varavo poživelo. Visoka trava čaka že kosce, a košata drevesa so prava vaba za naše tovarišice, ki se ne morejo načuditi temu velikemu bogastvu, ko same včasih nimajo niti trske, da bi podkurile. Na vseh postajah velik vrvež. Delavci gredo na posel, dijaki v šolo, mladina na majniški izlet itd. Prispeli smo v Ljubljano. Na postaji nas je čakal član glavnega odbora Enotnih sindikatov tov. Mozetič, in se nam pridružil na naši poli v Maribor. Pogovor se je sukal okrog prilik v Sloveniji in Jugoslaviji sploh, prav posebno Pa je zanimal Plavčane razvoj industrije in gradnja socializma. Znana resolucija Kominforma še malo ni zadela v živo, kakor so nekateri pričakovali, in je že pozabljena. V Maribor smo prispeli točno opoldne. Tu nas je čakal tov. Simšič, član odbora za preskrbo, tov. Mislej in še neki tovariš od «Putnika». Odšli smo takoj v hotel «Orel», kjer so nam nakazali sobe in takoj nato je sledilo obilno in izvrstno kosilo. Seveda ni manjkalo kot cekin rumenega, prozor, nega, blestečega se burgundca in občudovanja vredne slatinske vode. Po kratkem počitku nas je lep avtobus odpeljal na Tezno v tovarno avtomobilov. Razdelili smo se v nekaj skupin in tehniki so nam tolmačili, kako se izdelujejo motorji, karoserije itd. Obšli smo vse oddelke in opazovali, kako se vrši obdelava posameznih delov tja do izdelanega motorja in do konča, nega tovornega avtomobila. Delavci imajo lepo opremljeno tovarniško menzo, dobro založeno prodajalno tkanin in prodajalno jestvin ter velikansko dvorano za prireditve. Ogled je trajal skoraj tri ure. Zahvalili smo se našim vodičem, vstopili zopet v avtobus, ki nas je popeljal nazaj v mesto do vinarske zadruge. Klet vinarske zadruge je Gospodarski položaj tržaških Slovencev v času zadniih volitev V zadnji številki smo podali pregled naših kulturnih in fiz-kulturnih ustanov ob času zadnjih občinskih volitev v Trstu, d 4 tako osvežimo spomin na ono, kar nam je vzelo četrt stoletja trajajoča epizoda italijanske vladavine v Trstu. Danes naj sledi podoben pregled naših tedanjih gospodarskih organizacij in usta. nov. Dasi je tak pregled na videz suhoparen, ker navaja samo imena in številke, je vendar za pazljivejšega čitatelja silno poučen, kajti iz njega lahko razbere, kako je moral na.š človek z največjim trudom in naporom orati grudo, jz katere je med drugo svetovno vojno tako bujno pognalo narodno osvobodilno gibanje. Ves razvoj gospodarskega življenja in udejstvovanja tržaških Slovencev je značilen za mali narod in značilen tudi za delavski in kmetski proletariat. Narodno prebujenje tržaških Slovencev je bilo lesno povezano z gospodarsko in socialno osamosvojitvijo. To področje je še vedno premalo proučeno in želeti bi bilo, da bi se kdo izmed mlajših lotil tega zanimivega in gotovo tudi hvaležnega dela. V skladu z zgornjo karakterizacijo gospodarskega življenja tržaških Slovencev je dejstvo, da je bilo to življenje prvenstveno zgrajeno na zadrugarskj osnovi ali po tedaj veljavnem društvenem zakonu. Najstarejši gospodarski usta-; novi sta bili «Gospodarsko društvo» v Skedenju, in «Obrtniško društvo v Barkovljah», ustanovljeni leta 1880, oziroma 1. 1882. Po svojem značaju sta bili obe zadrugj nekaka zmes prekupče-valnc konzumne in kreditne za-druge. Prva samokreditna zadruga je bila «Tržaška posojilnica in hranilnica» v samem mestu, usta-.j novi jena leta 1892. Ta je s časom.: postala središče ne samo gospodarskega, temveč vsega življenja tržaških Slovencev, kajti ona je postavila tržaški «Narodni dom», kjer so imela sedež vse važnejše zadnjič omenjene kulturne ustanove: gledališče. Čitalnica, Glasbena Matica, nekaj časa tud; Sokol jn razne druge ustanove. Gospodarsko je bila tako močna, da je lahko prebolela celo požig Narodnega doma leta 1920, in je preživela vse ostale gospo-draske ustanove, V avgusta 1940 Boljunec V nedeljo sta v Boljuncu govorila tov. Vojo in Petronio. Druge vrste iz-zivači kot v Mavhinjah so se zbrali pod vodstvom vidalijevca Lavrihe, ki je nekaj pobalinov pripeljal iz Doline, da bi motili zborovalce. Ni jim uspelo. Tov. Vojo je ožigosal njihovo razbijaško početje, obsodil Vidalijevo razbijaško rovarjenje proti naši enotnosti, kar je vse le v korist reakciji BOLCIC JOSIP kandidat dolinske občine RACMAN JOSIP kandidat dolinske občine KOCJANCIC—ŽERJAL ANA kandidatka dolinske občine STHAJN IVAN kandidat dolinske občine 50 fašistične oblasti razpustile načelni jn nadzorni odbor (ki pa tedaj ni bij več izključno s'oven-temveč prisilno že narodno mešan) ;n so Tržaško posojilni-c° in hranilnico zlili s tržaško ‘‘Casso di risparmio», ki je od hekdaj plavala v slabih vodali, da tii ji tako dali nove življenj-ske sije. . t>ruga važna kreditna zadruga bila «Trgovsko - obrtna zadru-5a» (1906), ki je skrbela pred-Vsem za kredit slovenskim malim ‘l8ovcem in obrtnikom. Skupno s "tržaško posojilnico in hranilni-in z «Jadransko bgnko», o ka-leri bomo še govorili, je bila med nsUnovitelji in vzdrževatelji “Slovenske trgovske šole» v tfstu. Ko so prenehale delovati slovenske banke v Trstu, je predla tudi bančne posle in je ta-*° živela do leta 1940, ko je pod Stiskom postala italijanski de-nn,'hi zavod. i^ruge samo kreditne zadrug", j® Tržaškem so bile: «Ljudska DQaojilniea in hranilnica» v me-Hu (igoe). «Pioseško-kontovel-p Posojilnica In hranilnica» na toseku (1906), «Hranilnica in p0sojiInlca» v Trebčah (1907), ..0s°jilnica in hranilnica» na Op-(1908), «Hranilnica in po-sW«nica» v Sv. Križu (1908). “Narodna posojilnica in hrani ini-Ca>> v mestu (1911) in «Hrvatska ^htralna štedionica» v Trstu (1909). . toed kreditne zavode moramo .tcti tud; «Splošno hranilnico», ki * ustanovljena leta J9l2 kot s 'Pilarno varen zavod, kamor Ji n kslagal denar sirot in podob ki se je do tedaj zbiral v na-zagriženi italijanski «Cas-1 'i* risparmio». ^ k‘6ta 1907 se je ustanovila «Za-. bžna zveza» v Trstu, in sicer društvo. Do konca prve sve-v°ine je omejila svoje de-pVanje samo na tržaško ozemlje. jSjJvojni pa se je spremenila 1. Sva- V Zac*ruS0 ‘n ie raztegnda jj kje delovanje na vso Julijsko sJjino. Kq sp jo fašistične obla-šttf1 ^imsUle v februarju 1929, je Piv ok”li včlanjenih zadrug, A večjem delu kreditnih. Razpu- stili’ pa so jo zato, da bi nato tem laže razpustili pri njej včla-niene zavode ali se jih polastili. Poleg že omenjenih zadrug v Barkovljah in Skednju sta bili zmešanega značaja še «Konzumno in posojilno društvo» na Opčinah (1900) in «Gospodarsko po-šojilno in konzumno društvo» v Bazovici (1909). Mnogo zadrug je bilo prekup-čevainih ali, kakor so se same imenovale, konzumnih. Največ sn se ustanovile z namenom, da nudijo članom zbirališče, kjer imajo na razpolago dvorano za prireditve in za zborovanja. Navadno so bili trki prostori zdru- Trstu (1904) in «Ribiška zadruga» v Sv. Križu T1908). Poleg teh sta obstajali še dve nabavljalni zadrugi: «Piva pri- morska nabavljaina zadruga za nabavljanje gostilniških potrebščin» v Trstu (1910) in «Gospodarsko in vinarsko društvo» v Sv. Križu (1908) ter ena stavbna zadruga: «Občekorlstna stavbna in stanovanjska zadruga, Naš dom» v Trstu (1911) Po imenu «zadruge», po svojem ustroju via urejene po društvenem zakonu so bile «Zadruge upravičenih posešlnikov». Take zadruge so bile na Opčinah (1905), v Bazovici (1908), G ropa- Ulikii jm Po lde S "[iiiiiii!!iiiniiiHii)i!iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiniwniimi»iiitmmmtitiiiiiii!miii!iiniiiiitiHHiiiiiiinininm ženi z gostilno, kjer so točili vino članov. V to skupino spadajo sledeče zadruge: «Konzumno društvo» v Rojanu (1891), «Gospodarsko društvo na FrdeničU pri Sv. Ivanu» (1891), «Gospodarsko društvo. Narodni Dom» pri Sv. Ivanu (1895), «Obrtniško društvo» pri Sv. Mariji Magdaleni' Spodnji (1897), «Konzumno in gospodarsko društvo» v Sv. Križu (1897), «Delavsko konzumno društvo» pri Sv. Jakobu (1898), «Konzumno društvo» v Lonjerju (1898), «Gospodarsko društvo» ha Kontovelu (1900), «Kotizumno društvo» pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji (1908), «Gospodarsko društvo» pri Sv. Mariji Magdaleni Zgornji (1903), «Gospodarsko društvo» v Rojanu-(1904). «Gospodarsko društvo» v Trebčah (1904), «Konzumno društvo» v Banah (1905), «Gospodarsko društvo» na Proseku (1905), «Obrtno ih. konzumno društvo» pri Sv. Ivanu (1905), «Slovensko delavsko obrtniško, konzumno in gospodarsko društvo, Jadran» pri Sv. Jakobu (1906). «Gospodarsko društvo Vvdela» na Vrčteii (1907) in «Gospodarsko in konzumno društvo» v Kocolu (1908). Produktivni zadrugi sta bili samo dve: «Tiskarna Edinost» v dl (1908), na Proseku (1910) in na Kontovelu (1913). Njim sorodna je bila «Gozdarska zadruga» v Padričah (1902). Za kmetijstvo je skrbela «Tržaška kmetijska družba» v Trstu (1894) in njena podružnica na Opčinah (189»1). «Kmetijska zadruga» je nastala šele po prvi svetovni vojni leta 1919. Slovenski kmetje iz tržaškega ozemlja so se posluževali tudi «Kmetijskega oddelka», ki so ga imele «Delavske zadruge». ■ Po društvenem zakonu so poslovale tudi «Zavarovalnice goveje živine», • in sicer v Lonjerju (1898), Sv. Križu (1898), na Opčinah (1899), v Bazovici (1899), Trebčah 0904), Skednju (1905:) in na Proseku. Na Tržaškem ozemlju je bilo tudi več pogrebnih društev, t. j. društev, ki so plačevala pogrebne stroške ob smrti kakega člana ali njegovih svojcev. Takih društev je bilo dvanajst: v Rocolu že od leta 1864, na Videle; 0869), v Barkovljah (1872), pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji (1887), na Opčinah 0890), v Rojanu 0891), Lonjerjti '(1893), ha Proseku 0897), pri Sv. Ivanu (1900), pri Sv Jakobu 0 904). na Kontovelu 0905) in v Bazovici (1909). Bolniški blagajni sta bili, kakor smo že omenili v članku o kulturnih društvih, dve, in sicer obe že iz leta 1881: «Delavsko podporno društvo» in «Tržaško podporno in bralno društvo». Za pomoč srednješolcem in vi-sokošolcem je skrbelo «Dijaško podporno društvo» v Trstu (1904). «Zavod Sv. Nikolaja», ki je bil ustanovljen že leta 1898, pa je nudil zavetišče brezposelnim slovenskim dekletom. Iz tega kratkega in čisto statističnega pregleda si že lahko ustvarimo- sodbo, kako se je naše ljudstvu na Tržaškem od začetka narodnega prebujenja, ki je sledila letu 1848, do izbruha prve svetovne vojne z lastnimi silami brez kakršne koli tuje pomoči skušalo gospodarsko in s 4em tudi politično osamosvojiti in v lem svojem stremljenju tudi uspelo. Seveda ni bilo vse rožnato. Zgodovinar, ki bo podrobneje proučeval ta razvoj, bo odkril marsikatero pomanjkljivost in tudi razne pogreške, ki .so se £#irili. Morda bo pogrešal tudi pravega sistem» in tesnejše povezave, verjetno še prej povsem popolne jasnosti v načrtu in pogledu na bodočnost. Toda priznati bo moral, da je obstajal» trdna volja in da se je ta volja tudi z uspehom udejstvovala v pozitivnem delu. S tekom časa in z novimi življenjskimi prilikami so se seveda porajale nove. potrebe. Dotedanji gospodarski okvir je pòsta! preozek. Treba je bilo iskati novih gospodarskih področij in novih gospodarskih sredstev. Zato se je v zadnjem desetletju pred prvo svetovno vojno ustanovila v Trstu prva naša banka, «Jadranska banka». Skoro istočasno jn odprla v Trstu svojo podružnico «Ljubljanska kreditna banka». Nedvomno velike koristi za slovenski živelj, i v gospodarskem i v narodnem pogledu sta postali novo ustanovljeni podružnici dveh velikih čeških denarnih zavodov, «ZivnostCnske banke» in «Osrednje banke čeških hranilnic».-Kot zaključe"; naj omenimo ‘še, da je tedaj v Trstu poslovala tudi podružnica hrvatske zavarovalnice «Croatia». Pravo čudo. Katakombam podobni hodniki polni sodov so razpeljani daleč na vse strani. Velikanskih sodov, ki držijo tudi po 150—200 hi ne manjka. Betonske cisterne obložene v notranjosti s steklenimi ploščicami so pravo čudo. Tu sta nam tov. tehnični ravnatelj in pa vinarski strokovnjak govorila o kletarjenju in o ravnanju z vinom. Po-gostili so nas kajpada tudi z raznim; odličnimi vrstami vina, od ka-terih je bil renski rizling, s katerim so nam postregli nazadnje, po mnenju vseh, najboljši. Po izvrstni večerji smo trudni legli spat. Drugi dan, to je v nedeljo, nas ie avtobus zapedjal na novoizgra-jeno hidrocentralo, ki je par km oddaljena od Maribora. Velikanski agregat je pričel obratovati lansko leto ob priliki V. kongresa KPJ. V delu sla pa še dva taka velikana, ki bosta v določenem času tudi dograjena. To je pravo čudo tehnike in predvsem neumorne volje delovnega ljudstva, ki ima samo en cilj: izgradnjo socializma. Zahvalili smo se obratovodji, ki nas je vodil kri. žem kmžem po tej ogromni električni centrali in odšli nato na bližnji Mariborski otok, ki leži sredi struge Drave. V sredi lega otoka so prekrasno kopališče, restavracija in kabine ter krog in krog mehka trava in gozd za one, ki ne ljubijo sonca. Pili smo domače pivo, posedeli malo in nato odšli zopet naprej. Popoldne je bil ogled vinarske šole, kjer se vzgajajo novi kadri kletarjev in zadrugarjev. Vse je lepo urejeno kakor znajo samo v Sloveniji. Zvečer so nekateri odšli v kino, drugi v gledališče in tako je minil drugi dan .V ponedeljek zjutraj nas je čakalo novo presenečenje. Splošna ra : st ava doma t ih izdelkov v ve':ki dvorani FD Pclet Tu so tili razstavljeni vsi .zdelki domačega izvora in predvsem taki, ki so se do nedavno uvažali 'Z drugih držav. Težko bi bilo popisati vse to in tudi prostora bi zmanjkalo. Poleg te je bila v prvem nadstropju tudi protituberkulozna razstava. Bližal se je čas našega odhoda. Treba je bilo pohiteti. Tovariša Simčič in Mozetič sta bila ves čas neumorna in njuna zasluga je bila, da je bilo vsakomur vse jasno. Poslovili smo se od novih znancev, vstopili v vlak in vzklikali krepki «zdravo» lepemu Mariboru. Do Ljubljane smo obujali sporni, ne na Vse in še bolj utrdili v nas vero, da koraka ta narod skupno z drugimi narodi Jugoslavije krepko v socializem ne meneč se za vse klevete, pa naj pridejo od koder koli. V Ljubljani smo se ustavili še za nekaj ur, kar smo seveda prav pridno izkoristili. Vsakdo je hotel, kot se spodobi, videti Ljubljano tudi od zgoraj in zato smo se vsi podali na «nebotičnik», odkoder smo občudovali osrčje naše lepe Slovenije in bili ponosni, da smo tudi mi pripadniki tega sicer malega a žilavega naroda, ki se mu že svita na obzorju lepša bodočnost. V Trst smo prispeli v torek v zgodnjih urah, se poslovili in' avtobus jc odpeljal proti Škofijam v Plavje. MILAN PERTOT Samotorca Tov. Ukmar Anton je volivcem in volivkam obrazložil program in pomen Ljudske fronte, razjasnil jim je izdajalsko politiko Vidalija, ki vodi Tržaško ozemlje v narečje Italiji in s tem ogroža delovno ljudstvo Trsta in okolice: govoril jim je tudi o klevet-niški gonji Informbiroja proti socialistični Jugoslaviji in pozval vse, naj volijo za Ljudsko fronto, ki ščiti delavstvo Trsta in kmeta tržaške okolice, in ki hoče biti povezana z naravnim zaledjem — z Jugoslavijo, kar je edino lahko v korist gospodarskemu in kulturnemu razvoju Trsta in okolice. ČUVAJ ZDRAVJE SVOJEGA OTROKA Nadaljevanje iz prejšnje številke Otroka kontroliraj in ne pusti ga, da odhaja z umazanimi rokami in predolgimi črnimi nohti v Solo. Najrazličnejša nesnaga se tam nabira in povzroča, če jo prenese v usta, neprijetna pa tudi nevarna in nalezljiva obolenja. Slinavka, razne črevesne bolezni, med njimi griža in trebušni legar se lahko prenašajo na ta način. Da ne omenjpm glist, ki tako rade gostujejo v otroškem telesu. Privadi ga k dnevnem čiščenju nohtov s topim nohtnikom in okroglega prirezovanja po potrebi. Vraža da bo kradej če mu nohte ostrižeš je smešna. Zato ne po mišljaj tega storiti tudi pri dojenčku! Nohte na nogah je treba prire-zovati ravno, da se njih robovi ne Vraščajo v kožo in povzročajo bolečin. Lepo skrtačeni ali vsaj počesani lasje so znak dobre nege otroka. Stri-ži lase in jih umivaj, kadar je potrebno. Ne žaluj za dolgimi z lasnicami spetimi kodrčki fantička, ki mu dajejo videz nežnega dekletca. Vzgajaj in oblači otroka starosti in spolu primerno! Izogibaj se pokrival, ki za branjujejo lasišču dostop svetlobe in zraka ter debelih toplih vratnih rut. Bolezni, ki se jim hočeš na ta način izogniti, se bodo javljale celo pogosteje (angina, nahod, kašelj). Primerna obutev utrjuje zdravje nog. Pretesne ali prekratke nogavice ali čevlji rade izmaličijo njih oblika Koliko manj raznih žuljev, kurjih očes, kostnih odebelin in drugih žalostnih posledic neprimerne obutve bi bilo. če bi matere posvečevale temu večjo skrb. Kupuj otroku predvsem sandale in polčevlje, v katerih se noga dobro zrači. Visoke čevlje naj nosi deca le v slabem in mrzlem vremenu. Izogibaj se šiljastih čevljev, visokih pet, trdih podplatov in ne-prožnega usnja! Poleti pusti otroka, da se bos npskače po neravnih tleh dvorišča, vrta ali travnika. Okrepil si bo nožne mišice in vezi v sklepih in ne bo se ti treba bati ploskih nog v mladosti. Oblači otroka preprosto, čisto in letnemu času primerno! Uporabljaj le pralno blago. Po možnosti bele barve, da hitreje opaziš, kdpj ga je treba izmenjati. Ne obesi na otroka vse njegove garderobe ob prvem pritisku mraza. Počutil se bo kakor neroden medvedek, tudi topleje mu ne bo, ker mu tesno se prilegajoča oblačila ovirajo normalni krvni tok. Med telesom in oblačilom mora vedno biti plast zrpka, ki toploto zadržuje. Ne oklevaj poleti izpostaviti sončni kopeli Adamčke in Evice. Večje Sčamežljivčke pa opremi s kratkimi hlačkami. j Srajčke, jopice, nogavičke so v vro-J|em poletnem času otroku le v breme. Oblečejo naj jih le zjutraj in zvečer, ko je hladno. Ne uporabljaj družinskega robca za brisanje nosov. S tem prenašaš nahod in še druge bolezni. Tudi tvoj predpasnik ni za to primeren. Lasten robček je otroku v veselje, a tudi nujno potreben. Ne zanemari nege zobovja! Zobje niso človeku le v okras, temveč jih Imamo za to, da z njimi trgamo in žvečimo hrano. Slabo, pomanjkljivo zobovje je vzrok nakaznostim lica, Otežkočeni govorici, neprijetnemu duhu iz ust, najrazličnejšim ustnim in prebavnim boleznim. Dvakrat nam narava zobovje podarf, tretjič' st gp moramo z bolečinami in denarjem kupiti pri zdravniku. Vadi dete, da si redno čisti zobe, čim ima dopolnjeno mlečno zobovje (20 zob). Pojdi z dobrim zgledom naprej. Otroku ne primanjkuje talenta posnemanja, uspeh je zagotovljen. Ščetka In čpšica naj bosta izključno njegova last. Starejši naj uporabljajo zobni prašek in primerno pasto. Krepko žvečenje zobovje krepi. Ne pozabi tega! Daj otroku grobega črnegp kruha, ki ne sme biti preveč svež. Temeljiteje bo čistil zobovje od zobnih sredstev. Uživanje surove hrane, korenja, redkve, kolerabe bo učinek okrepilo. Cim opaziš začetek zobne gnilobe, spoznaš ga po temni lisi, se obrni na strokovnjaka. Ne zanašaj se na učinkovitost toplih obkladkov, žgpnja in aspirina, ko se oglasijo v zobu kovačkl, ki spravijo tvojega miljenčka v slabo voljo In jok. Bolečine bodo sicer ponehale, obstaja Pa nevarnost, da se mu kasneje kdaj sredi najboljšega teka zob zruši in izpade. Vzgajaj otroka k čistoči rok! Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Umivanje je nujno po opravljeni potrebi, pred jedjo ter po vsakem umazanem delu ali igri. Prihranila si boš marsikatero uro skrbi ob postelji bolnika. Konec prihodnjič SZ1LLAGY1 ZDENKA DA BOSTE LEPŠE Lepe rdeče zrele češnje imajo sok, ki zelo ugodno vpliva na polt, zato si bomo z njim namazale lica. # iH * Prav čudovito sredstvo za nego polti dobimo, če stlačimo štiri do pet zdravih jagod ter jim dodamo dve kaplji kolonske vode in pet kapljic limoninega soka. Seveda si namažemo s to zmesjo obraz potem, ko smo si ga temeljito umile in je koža še nekoliko vlažna. Oblogo obdržimo na obrazu kake pol ure; če to ponavljamo vsak dan, nam bodo izginile vse črne pike. # * * ludi pege bomo odstranili, če si jih namažemo z rdečimi jagodami, katerim dodamo kavno žličko 25 odst. vodikovega superoksida. * ♦ * Vzemi eno do dve žlici mleka, zamešaj vanj štiri rdeče jagode in si namaži obraz, čez nekaj časa pa si ga operi z mlačno vodo. * =!> * ludi sok svežih mandelj nam polepša polt. * * * Sadje ni samo zunanje zdravilo za polt, temveč tudi notranje. Tako se ti bo polepšala polt, če boš vsako jutro na tešče petnajst dni zaporedoma izpila sok treh poma- Lilije Letos prevladujejo kopalne obleke, kakršno vidimo na sliki, s kratkim krilcem in hlačkami NASVETI A češnjeva juha Češnjam odvzamemo najprej koščice, nato jih denemo kuhat brez vode na šibak ogenj. Ko se izloči precej soka, dodamo sladkor in kuhamo dalje na močnejšem ognju; košček limone ali malo cimeta močno izboljša okus. Nato razrežemo kruh na precej debele režnje, ga malo pocvremo na maslu, denemo v skledo in polijemo s češnjami. ČEŠNJE Z RIŽEM Kuhaj riž na mleku — koliko, določi sama — Ko je kuhan, ga potre-Sr s sladkorjem, in mu dodaj limonine ali pomarančne lupine. Posebej skuhaj črne češnje in posladkaj ji’'- Riž naloži nato v okroglo posodo, tako da pustiš v sredini prostor, v katerega zliješ češnje. Jej toplo! PRVOVRSTNA SLASCICA Na tri četrt litra mleka deni 100 gr^ sladkorja, malo limonine lupi- iLc i i za tržaško kuhinjo Kratki nasveti Madeže češenj odstranimo iz pralnega blaga, če ga pomakamo tako dolgo v vrelo vodo, da izgine. * * * Grozdjin sok, ki ga izpiješ na tešče pa zelo koristi bolnim na je- trih; če sle v obraz blede in upadle I potresi - -_v.«, ~ ? dvajset dni grozdjin sok in vi gost sirup. Torto jemo mrzlo. Ji e osle najlepšo polt. Lahko napravimo tudi torto v šti- * * * rih barvah. Ce jo hočeš napraviti Suhe slive so zelo dobro sredstvo 2 ja§ofJami. tedaj daj namesto njih zoper lenivost črevesja. Dc-ni zve-! Peč suh fižol, ko vzameš torto iz čer štiri do pet sliv v kozarec z j Peči- Pn nadomesti fižol s svežimi vodo in zjutraj izpij vodo. slive pa jagodami. Jagode ne smemo peči. dobro prežveči. Kakor slive upo-j ker počrne in izgube svoj dehteč rabljas lahko tudi suhe fige. i vonj. ne ali vanilje, 25 gr masla, 100 gr pšeničnega zdroba. Ko mleko zavre, stresi vanj zdrob in mešaj; kuhaj tako kakih 10 minut in mu dodaj maslo, sladkor in dišave. Pekač operi v mrzli vod; in stresi vanj pol zdroba, ga pošteno pokrij s češnjami, ki si jim odvzela koščice, potresi s sladkorjem .pokrij še s preostalim zdrobom in ko se shladi, nesi na mizo. DVOBARVNA TORTA Vzemi 250 gr bele moke, 10 dkg surovega masla, en rumenjak kozarček maršale in eno žlico mleka ter tri žlice sladkorja; rahlo zamesi testo jn ga pusti, da počiva eno uro. Napolni z njim tortni model in prebodi testo z vilicami pri dnu. da pravilno naraste. Eno .polovico testa potresi s češnjami, drugo pa s koščki breskev ali z jabolki in češpljami. Ko se peče približno 30 minut, vzemi torto iz peči bogato s sladkorjem, da se napra- ! ZRCALA v stanovanju Zrcala lahko močno spremenijo stanovanje, zato je zelo važno, kako jrih namestimo. V .sprejemnici visi zrcalo navadno nad kaminom; že lepše je, če ga obesimo v kot nad kako mizico, na kateri stoji porcelanasta posoda ali vaza. Najbolj spada zrcalo v kot nasproti vhodu. Obednici da zrcalo svetlobo in zračnost, kar pomaga k dobri volji in teku. Najbolje je, da obesimo zrcalo na isto steno kot so okna, da se svetloba odbija in pada na mrtvo steno. V spalnici pa nikdar ne obešajmo zrcala nasproti postelji, ker se nam bo svetloba odbijala naravnost v oči. Popolnoma bo temna in majhna kopalnica spremenila svoj videz, če okrasimo stranske stene z dolgim zrcalom. Tudi vrata kopalnice ali slačilnice naj imajo zrcalo. Zelo pridobijo z zrcalom ozki in temni hodniki; obesimo pa zrcalo bolj nizko, da se bo v njem lahko pogledal vsakdo pr.eden vstopi v sobo, ali si nadene klobuk, obleče plašč itd. Ali veš. ...z jajčnim beljakom izborno lepimo etikete na steklene posode. ...z vodo in limoninim sokom lepo odstranimo madeže, ki so jih pustile muhe na šipah in zrcalih. ...škarjice za nohte dovolj nabrusiš, če razrežeš z njimi košček finega steklenega papirja. ...odstraniš črnikaste madeže na srebrnem priboru, če jih čistiš s krpo, namočeno v amoniak. ■bele svilene obleke ne bodo porumenele, če jih sušimo v senci in nato zlikamo z vročim likalnikom preko čiste krpe. ..se ti mleko zdaj, ko je vroče, ne sesiri, če vržeš vanj, nekolike bikarbonata. Mesec junij je mesec v znatne-nju Ulij. Samo poglej jih na cvetličnem trgu, ves trg opojno diši in vrtovi vsi v prijetnem vonju lilij, posebno zjutraj in zvečer. Prelepi junij, junijske noč na vrtu opojen vonj lilij, petje slavčkov, pod tabo naše sinje morje in na njem lučka pri lučki ribiških čolnov. Bela lilija je doma iz Sirije in Palestine. Od tam si jo je človeštvo presadilo v sitoje vrtove in dandanes jih pozna ves svet. V zemlji ima čebulico, zgrajeno iz listkov, viso-ko steblo, polno listkov, na vrhu pa razcvetje zvončastih cvetov iz šestih belih listov. Toda pri nas ne- poznano samo bele lilije, na naših gmajnah in gozdovih cveto še druge lilije, nič manj lepe kot bele lilije. Nekateri sicer trde, da Trst ne spada k zaledju, marveč k materi Italiji, toda v okolici Trsta in na našem Krasu cvete čudovito lepa lilija, ki je tako značilna za slovensko zemljo, da so jo že v prejšnjih časih, ko še niso poznali «as pod imenom Slovenci, temveč le Kranjci, krstili tuji znanstveniki za kranjsko lilijo. To je ono lilijo, ki jo vidimo pn nas divje rastočo ognjeno.rdeče barve. Ta lilija raste pretežno na slovenski zemlji, na apnencu, v višini 220 do 2300 m in torej tudi na našem Tržaškem ozemlju. Pri nas raste tudi še lilija, ki j« znana pod imenom zlati klobuk. Ta lilija Ima za seboj cel roman. Tudi ta raste predvsem v hribovitem svetu. Stari narodi so ji pravili martagon, to bi se po naše reklo, lilija, ki je rodila Marsa. Mars je bil bog vojne; torej iz nje je na. stal bog, ki je prvi napravil vojno, torej prvi vojni hujskač. Dandanes bi bila lahko ta lilija znamenje vojnih hujskačev. To lilijo so tudi zelo uporabljali za zdravilo. Vsi vemo, kako so otroci sitni, ko delajo prve zobke. Da bi manj sitnarili, so včasih obešali takim otrokom okoli vratu rožni venec iz teh lilij; baje je pomagalo. Tudi so jo svetovali tistim, ki so trpeli na zlati žili ali hemeroi-dih, toda to še ni vse. Pred nekaj stoletji je zelo cvetela veda alkimija, to je ona veda, ki je imela za cilj spremeniti s posebno snovjo vsako stvar v zlato- Alkimisti sp verovali, da ima ta lilija posebno moč izpreminjati snovi v zlato in zlato je bila pri njih v posebnih čislili Tota s tem še nismo končali. Pri nas je doma še brstonošna lilija; eno leto jih je več, drugo manj, v rr.zcvetja je eden do pet cvetov, ki so brez vonja svetlo do temnordeči. Cvet je na široko odprt, ne kot cvet bele lilije, ki je stisnjen; tu stoje cvetni listi široko narazen in tudi ti so znotraj pikčasti. To bi bile naše lilije, te imajo pri nas nekako domovinsko Pravico, dasi jih je še polno različnih. Človeku so ljube prijateljice in kdor jma. le količkaj vrtića, skuša . imeti v njem sedaj v tem mesecu -lilije, vsi tisti fxt, ki svojega vrta nimamo, jih imamo v naših sobah, da poživljajo naše mračne tržaške sobr in pričarajo sledove vrtov jn sončne narave v naše mestno življenje. * X- P. JABOLČNI ZAVIJAČ Jabolčni zavijač (Carpocapsa o Cydia pomonella), ki ga imenujemo tudi črv v jabolku ali v hruški, ne napada samo jabolka in hruške ampak tudi češplje jn breskve. Podobna vrsta zavijača napada tudi oreh (Carpokapsa splendano). Metuljčki, ki imajo prednja krilca pisano sivoželezne barve, zadnja pa syetlosive brez madežev, poletavajo zvečer. Ko drevje od-cvete, odložijo samice jajčeca, vsega okrog 30 do 50, na vse zelene dele drevesa, predvsem na ostanke čašice in pecelj. V osmih do štirinajstih dneh se izležejo gosenice, ki so prvotno belkaste s črno glavo, se navadno zarijejo pri muhi V sredino ploda, kjer razjedajo njih notranjost. Vbodna luknja se kmalu zaraste in se od zunaj ploda nič ne pozna, da bi bil črviv. V kakih 20 do 2Ò dneh dorasli črvički, ki so dolgi 15 do 20 mm, postanejo mesnato rdeče barve. V drugi polovici junija zapustijo čr-, vički plod in s; poiščejo navadno v razpokah na deblu skrivališče, kjer se zabubijo. Avgusta meseca __ Že Predere bubo metuljček, ki takoj zaleže po sadju drugi zarod. . Ja dela še večjo škodo nego prvi, ker ga je več, plodov pa manj nego spomladi. Gosenice drugega zaroda so ob zelo ugodnem jesenskem vremenu deloma dorasle že na drevju, preden je sadje zrelo. Te zapuste plodove in prezimijo na deblu v varnem skrivališču, šele na spomlad se zabubijo in metuljčki začnejo poletati v drugi polovici maja tja do julija. Mnogo gosenic drugega zaroda pa še ni godnih, ko je sadje zrelo. Te pa zanesejo s sadjem vred v sadne shrambe, kjer šele pozneje izležejo iz plodov, si poiščejo zimsko bivališče v kaki razpoki v steni ali na stropu. Na pomlad se zabubijo in metuljčki zrojijo na piano. ZATIRANJE: Najbolj uspešno se jabolčni zavijač zatira takole: 1. Skrbno obiranje črvivega sadja, ki je popadalo na tla in ravno tako tistega, ki je ostalo še na drevju. Da uničimo črvičke, stresemo pobrane sadeže v vrelo vodo. Sadne shrambe, kjer je čez zimo nakopičenega mnogo sadja, so prava zavetišča za tega škodljivca. Take shrambe bi morali zgodaj spomladi, ko pospravimo vse sadje, temeljito oznažiti in zažveplati, da zatremo vso zalego po skrivališčih. 2. Zelo mnogo zavijačev se ujame, ako nastavimo junija meseca po deblih neke vrste pasti (zavetišča), kamor se skrijejo gosenice, ko zapuste plodove. Pest slame, lesne volne ali pasove iz cunj, valovitega papirja namočenega v naftolu privežemo okoli debla v polovici meseca junija. V ta skri-vališča se radi skrijejo črvi, da bi se zabubili. Take pasove moramo vsakih 15 dni pregledati, jih uničiti ter zamenjati. Valovitega papirja, namočenega v naftolu, ni potrebno menjati. V mesecu januarju pa vsa ta skrivališča odstranimo in zažgemo. 3. Zimsko strganje (snaženje) debel in vej ter škropljenje s preparati. na osnovi katrana ali petroleja in solfurov, s katerimi se pokonča mnogo gosenic. 4. Škropljenje z insekticidi takoj po odcvetenju, in sicer takrat, ko dosežejo sadeži velikost oreha (v polovici maja), Ker se pa črvički ležejo postopoma in se hkrati tudi veča površina sadežev, je potreb, no škropljenje ponoviti dva do tri- krat, in to v presledkih vsakih 10 dni. Proti koncu julija, za pozne vrste pa prve dni avgusta, izvršimo še eno škropljenje s 1/2 odst. raztopino svinčenega arzeniata v prahu alj pa z 1 odst. tiogammo. Na orehih najdemo črvičke že v prvi polovici meseca maja, a meseca junija le padajo orehi. Vrehi s trdo lupino so prej napadeni kot pa oni z mehko. Mlado listje je zelo občutljivo napram svinčenemu arzeniatu. Zato je umestno uporabljati sandovit, exai, 1 odst. tiogamma itd. S škropljenjem moramo pričeti že prve dni meseca maja in ga ponoviti štirikrat v presledkih 10 dni. Paziti pa moramo, da poškropimo sadeže, ne pa liste. Najbolj ekonomično m radikalno sredstvo za zatiranje zavijačevih črvičkov in drugih rastlinskih bolezni je dnevno pobiranje vseh črvivih, črnih, segnitih, suhih sadežev ter onih, ki padajo na tla. Crv zavijača vrta rove po jabolku Odrasla samica zavijača Goveji obad povzročitelj ogrčavosM pri govedu Nadaljevanje s prejšnje številke de ogrčaste junice so nižje rasti in pri 11 do 12 zaprtih ogrcih. Pri več- ZAKOTNI POGANJKI NA TRTI Zakotne poganjke ali Zakotnike imenujemo tiste mladike, ki zrastejo na mladju istega leta. Ti poganjki se navadno začnejo razvijati meseca junija ali julija. Včasih so tudi rodni, vendar je njih grozdje malovredno, ker dovolj ne dozori. S svojo rastjo jemljejo zakotni poganjki trti mnogo moči, a s svojim listjem grozdje preveč osenčijo. Zato je treba zakolnike odstraniti, čim so dosegli dolžino 5 do 20 cm. Pustimo pa zakotni poganjek, če se je glavna mladika pokvarila, bodisi da jo je veter polomil ali žival pregriznila. V takem primeru nadomesti Zakotnik manjkajoči «del mladike. Tudi lam, kjer se je listje izgubilo, bodisi da ga je veter odnesel, toča potolkla ali žival poman 1 • drala, je prav, da pustimo zakot inik, prikrajšamo pa ga za drugim ^ÌJistom. M V vinogradu, kjer ne opravljamo '.‘Tega dela, grozdje rado gnije, ker l,ne moreta zaradi prevelike gošče ▼zrak in gorkota do njega, na krep-** kih mladikah, kjer se bojimo, da Požene oko že v istem letu, ako odstranimo ^Zakotnik, ga prikrajšamo šele nad prvim očesom! Zrele ličinke veliki govejega obada so 22 do 28 mm dolge, 11 do 15 mm široke rjavkasto-črnkaste barve; poslednja dva členka sta gola, brez ščetinic. Zrele ličinke malega govejega obada so le nekoliko krajše od zrelih ličink velikega govejega obada in merijo v dolžino 22 do 25 mm. Samo zadnji členek je brez ščetinic. Ko zapušča zrela ličinka malega govejega obada svoje ležišče pod kožo goveda, je belosiv-kaste barve. Nosilca, t. j. govedo zapuščajo zrele ličinke večinoma spomladi, pa tudi kasneje v zgodnjih jutra, njih urah ali ponoči skozi že omenjene, 4 do 6 mm široke luknjice v koži. Take dozorele ličinke padejo na tla ter se po približno 12 do 16 urah zabubijo. V bubi se po približno 30 dneh razvije krilati goveji obad. Znaki bolezni in škode. Brenčanje obadov povzroča nemir in tak strah pri govedu, da zbezla. Posledice tega so pogosto nesreče na pašnikih in zmanjšanje mlečnosti. Obadove ličinke, ki se drže v steni požiralnika, povzročajo slinjenje in vodne otekline, ki ovirajo pravilno požiranje, prežvekovanje in pod-rigovanje. Te ovire so večkrat vzrok zelo nevarnim napenjanjem. Mnogokrat povzročajo šepanje goved ličinke govejega obada, ki se drže v maščobnem tkivu hrbtenice. Šepanje je včasih slabo, včasih pa tako močno, da se goveda komaj premikajo aii pa sploh ležijo in jih zato morajo klati. Najbolj viden znak ogrčavosti so že omenjene gnojne otekline ali podkožni ogrci. Vidimo jih na hrbtu, ledjih, križu, redko drugje. Povzročajo jih dozorevajoče obadove ličinke ali ogrci, ki žive v njih. V začetku so majhne, kasneje velike kot oreh ali celo kot kokošje jajce. Na vrhu otekline je v koži luknjica v premeru 4 do 7 mm. Skozi njo ličinke dihajo in zapuščajo svojo žrtev. Otekline so gnojne, boleče in zato se goveda često niti ne pasejo, ker se jim, ko se sklanjanje pri’ paši, razteza koža na hrbtu, kar očitno povzroča bolečine. Mnogokrat se najdejo pri govedu podkožne otekline, ki na pritisk šumijo. Naši živinorejci imenujejo tako oteklino volčič, pojav sam pa vol-čičnost goved. V teh primerih se namreč pridruži gnoju v oteklini še zrak, vsrkan skozi luknjice v koži. Nevarnost volčiča je živinorejcem dovolj znana. Goveda zastajajo y razvoju. Mla- po približno 30 kg lažje od zdravih junic. Tudi odrasla goveda ne pridobivajo na teži, ali celo hujšajo, če so ogrčasta. ■ Mlečnost krav se zaradi ogrčasti znatno zmanjša; včasih tudi 25 do 50%. Mleko ogrčastih krav vsebuje tudi manj maščobe. Se v dobi ko ličinke potujejo v nosilcu, ko še niso niti dospele do podkožja hrbta, ledij ali križa — očitno — mlečnost pade. Običajno računamo, da daje ogrčasta krava dnevno 2 do 4 litre mleka manj. Obadove ličinke zmanjšujejo seveda tudi vrednost mesa. Večkrat moramo po zakolu odvreči del podkožja in kožnih mišic zaradi vodeničnosti. Trajne posledice zapuščajo ogrci na kožah, k; so v najboljšem delu preluknjane ali pa zaceljene z majhnimi okroglimi zarastki, ki kaj radi izpadejo, ko kože strojimo. V vsakem primeru je škoda na kožah zaradi ogrcev znatna. Vrednost kože se zmanjša že za 10% pri 3 do 5 odprtinah ali pri 5 do 10 zaprtih ogrcih. Za 20% se zmanjša vred-_ nost kože pri 6 do 10 odprtih ali j jem številu ogrcev se cena koži nanj ne polagale jajčec. Nekateri priporočajo, da bi gonili živino na pašo le ponoči do zore, ker je takrat varna pred obadi. Tudi to priporočilo ni vedno izvedljivo, zmanjša že za 50%. Koža s petimi ogrci velja za drugovrstno. Zatiranje. Ogrčavost goved bi odpravili, če bi mogli uničiti krilate goveje obade ali njih jajčka, kar pa je praktično nemogoče. Tudi še ni uspelo zaščititi goveda s sredstvom, da bi samice govejih obadov Vsaj deloma pa bi zaščitili živino, če bi vsaj ob vročih in soparnih dneh opuščali pašo. Ni pa prav nobenega dvoma, da bomo znatno zmanjšali ogrčavost goved; 1. Ce bomo stalno skrbeli za red in snago pri živini. Dnevno ščetka-nje živinčeta, posebno po nogah in dolnjih delih telesa, bo zanesljivo uničilo veliko število obadovih jajčec in mladih ličink; 2. Ce ogrčastih goved ne bomo gnali na pašo, preden jim ne bomo iztisnili vseh ličink. Sodobna veterinarska veda doslej še ne pozna nobenega zdravila ali sredstva, ki bi uničilo ličinke, ko | potujejo v telesu goveda. Edini zanesljiv način zatiranja ogrčavosti je uničevanje obadovih ličink, ko se pojavijo pod kožo. Ličinke, ki še niso dozorele in ki še niso pregrizle kože, lahko uničimo s ščetkanjem (masažo). Govedo je treba večkrat dnevno dobro ščetkati po hrbtu, ledjih in križu v vseh smereh. Dlako prej zmočimo z milnico ali s slano vodo, kar olajšuje uspešno ščetkanje. Tako prizadete nedozorele ličinke poginejo in otekline končno izginejo. Podkožne ogrce, ki imajo na svojem hrbtu že omenjene 4 do 7 mm široke luknjice v koži, pa odpravljamo drugače. Dozorevajoče in že dozorele ličinke govejega obada, ki so že pregrizle kožo, da lahko skozi njo dihajo in zapustijo govedo, je mogoče zanesljivo uničiti na ta način, da mažemo podkožne ogrce s kemičnimi sredstvi ali mehanično iztiskamo ličinke iz podkožnih oteklin ter jih sežigamo! Od mnogih doslej preizkušenih sredstev so pokazali najboljše uspehe praški in tekočine, ki vsebujejo izvlečke raznih tropskih rastlin. Vendar nam taka sredstva trenutno še niso dosegljiva. Drugi način, ki ni nič manj učinkovit in je zelo uspešen, je mehanično iztiskanje obadovih ličink. Naši živinorejci ga že precej dobro poznajo in se ga poslužujejo z uspehom. Ličinko iztisnemo iz podkožne otekline najlaže in praviloma tako, da kožo okrog luknjice dobro raztegnemo. To velja zlasti za zrele ličinke, ki kar izletijo skozi tako razširjene luknjice. Pripomniti je treba, da otekline ne smemo stiskati, ker bi se sicer utegnila ličinka zmečkati in bi njen sok nevarno vplival in škodil zdravju goveda. Mehanično odstranjamo ličinke lahko tudi s posebno iglo ali kvačko in prijemalko ali pinceto. Na ta način lahko odstranjujemo iz oteklin ne samo dozorele, temveč tudi še nedozorele ličinke. S kvačko, ki jo potisnemo v odprtino, ne globlje kot največ 1 1/2 cm, potegnemo zadnji kraj ličinke iz luknjice in ličinko potem izvlečemo s prijemalko ali s prsti. Ze letos naj naši živinorejci pristopijo k zatiranju govejega obada in naj ga zatirajo na najenostavnejši način, to je z roko. Važno in bistveno za uspeh je, da popolnoma odstranimo vse obadove ličinke z vseh ogrčastih goved in jih sežigamo. Pri tem delu pa morajo sodelovati prav vsi živinorejci, ker le na ta način bomo mogli omejiti in končno tudi odpraviti ogrčavost goved, ki povzroča naši živinoreji tako občutno škodo! KAKO RAVNAMO Z VINOM POLETI Vinogradniki, ki imajo še’ vino v j stane vino v nekaj dneh neozdrav-kleti, zlasti pa tisti, ki imajo slabe I Ijiva in neužitna zavrelica. Zato pre- kleti, morajo ob poletni vročini zelo paziti, da se jim vino ne pokvari. Visoka toplota v kleti pospešuje namreč razvoj škodljivih glivic in bakterij v vinu. Glivice navadno še niso tako nevarne, toda bakterije lahko v kratkem času vino popolnoma pokvarijo. Zlasti se je bati v poletnem času onih bakterij, ki povzročajo zavrelico in skisanje vina. Zato moramo storiti vse, da preprečimo razvoj teh glivic in bakterij v vinu. To storimo najlaže s tem, da z vinom pravilno ravnamo in da mu dodamo takih snovi, ki zadržujejo razvoj bakterij in glivic. Kaj naj torej napravimo? 1. Ce nismo vina morda še drugič pretočili, ga moramo takoj pretočiti v zmerno zažveplane sode. Nič ni bolj nevarno za vino poleti, kakor drožje na dnu soda. Nastane nevihta in zračni pritisk, ki se ob nevihtah naglo menjava, povzroči da se drožje dvigne in da se vino zmeša. Nesreča je navadno že tu, ker so v drožju, ki Se je dvignilo, nekatere bakterije, ki se v blodnem Vinu naglo razvijajo, tako da po- točite vino čimprej drugič, ali potrebno tudi tretjič. 2. Pazite, da bodo sodi vedno polni. Dolivajte vsaj trikrat na mesec z dobrim in zdravim vinom Ker pa včasih iz raznih razlogov ne morejo biti vsi sodi vedno polni, zažveplajmo prazen prostor nad vinom, s tako imenovano «lanterno». 3. Klet kolikor mogoče zavarujmo pred vročino in prevročimi sončnimi žarki. To dosežemo najlaže tako, da držimo klet dobro zaprto. Okna zaprimo z lesenimi polkni ali pa zamašimo s slamo. Ce so noči hladne, je dobro da ponoči klet nekoliko prezračimo. 4. Skrbimo, da so vsi sodi dobro zaprti. Za zapiranje rabimo dolge stružene vehe, ki segajo nekoliko v vino. Cunj ne smemo rabiti. Ce je veha pokvarjena in dobro ne zapira, jo povrtajmo, da postane okrogla, da jo potem lahko zapremo brez cunj. Z vinom napojena cunja je pravo ognjišče za bakterije. Prav tako moramo paziti, da bo tudi čep dobro zapiral. 5. Zelo previdni bodimo tudi pri uporabi natege, zlasti pa črevesa. Večkrat rabimo eno in isto natego za kis ali pa za bolno vino, nikakor pa za zdrava vina, ne da bi jo prej oprali z gorko vodo. 6. Sodi morajo biti čisti tudi od zunaj, klet večkrat zažveplajmo s tem, da zažgemo na sredi kleti pest žvepla. Včasih se pokvari vino kljub še tako skrbnemu ravnanju. Tedaj je vzrok kakovost vina; manjka mu navadno zadostna količina alkohola ali pa tudi kisline in včasih čreslovine. Te tri snovi so v prvi vrsti po-.trebne, da se vino ohrani. Zato je razumljivo, da so šibka vina, ki vsebujejo malo alkohola, zelo podvržena raznim boleznim. Ker pa zakon ne dovoljuje, da pojačamo vina z alkoholom, se moramo, če je to potrebno, zadovoljiti z dodatkom kisline, bodisi vinske ali citronove. Teh dveh kislin smemo rabiti do 100 g na hi. Čreslovine, če je potrebna, zadostuje 10 do 15 gramov na hi vina. Zelo dobro preprečujejo vinske bolezni razne žveplene soli, bodisi metabisulfit ali pa čisti kalcijev sulfit. Zadnji je boljši, ker počasi in dolgo deluje. Obeh snovi potrebujemo 7 do 12 gramov na hi. Metabisulfit zdrobimo in ga v vrečico zavitega obesimo v sod, kalcijev I sulfit pa pomešamo prej v manjši količini vina, ki ga potem dodamo i vinu. Vina ni potrebno pomešati. y 12 ^PffBSluILsUl&LLJ. UMRL JE ŽUPANČIČ Prijatelji, prišei je čas, da si povemo poslednjo besedo v slovo; zakaj — na kraju smo človeške poti. Poslej se bomo srečavali samo v spominih. Dajmo prostora, napravimo široko pot; glejte, prihajajo prijatelji nekdanjih dni, prijatelji mladosti, prijatelji istih misli in ciljev, skupnih borb in zmag, da jim izročimo pesnika —, tam pribaja sam naš Ivan Cankar in ob strani mu Kette in Murn. Samo prisluhniti nam je treba, v šumenju polja bomo razločili njihov pozdrav: Poslej boš neločljivo združen z nami! Bodi tako! — Ljudje po svoji volji spreminjamo zemlji lice, uravnavamo času tok. Življenje svoje pa podaljšujemo zgolj s svojimi deli. Kdor živi za druge in za prave ljudi, kdor živi za velike ideje bodočnosti, živi bogato. In smrt, ki nam s peščeno uro v roki odmerja leta našega življenja, ne more skrajšati spomina v človeških srcih na nje, ki so se za velike in plemenite cilje do kraja razdali. Ta resnica, prijatelj Oton, se je že izpričala nad teboj in se bo vsak dan samo še bolj: kjer koli na svetu bije slovensko srce, živiš in živel boš v njem na vekomaj. Do kamor je segla domovina, je segel tvoj spomin. Odhajaš od nas. Usnul si sredi dela In pero na mizi se še ni osušilo od zadnjega stiha. Puškin in Shakespeare sta nejevoljno obsedela, ker se jima nisi še do kraja oddolžil. Ti pa si zaključil svoje človeško delo. In bodi nam še tako žal za slednjo tvojo besedo, ki bi nam jo mogei še izreči — priznamo ti s hvaležnostjo: bogato si obdaril nas vse, otroke svoje. Ko ti zdaj prihajajo naproti prijatelji tvojih mladih let in davnih sanj in ciljev, vsi ki si jih častil, in ko te bodo vprašali: Kako si izpolnil naše izročilo? — jim z vsem ponosom odgovori: Domovina, slovenska zemlja, slovenski rod, za kar smo živeli in trpeli, so svobodni. A kolikor jih ni še svobcdnib, odgovor sam poznaš: Rod, ki tu živi, bo osvobodil slednjo ped slovenske grude, ko pride čas. In ko jim boš tako odgovoril, se Jim bodo zvedrila čela. Ni namreč eden sam, ki čaka tvojega odgovora, ni samo eden, ki je o domovini pel: tam je Prešeren — od vseh nas ga poznaš ti bolje, tam je Jenko, in Levstik, Gregorčič in Aškerc, za njimi tvoji pobratimi: Kette, Murn in Cankar, in potem še Kosovel, in tvoj Kajuh... Kako velika vrsta — kar iz rok v roke ste si podajali to našo najbolj bolečo misel celih sto let! Povej Prešernu, da naši ljudje že celih osem let povsod pišejo njegove misli, da so jih zadnje čase že celo nekoliko popravili, če more, naj nam odpusti ta greh. Nič več: Tja bomo našli pot... Zdaj nad vso našo domovino z velikimi črkami leži zapisano, zarezano globoko v brazde naše zemlje, vsajeno v slednje srce: Tja smo že našli pot... Resnično — našli smo jo, Sam si bil priča, z nami si šel, z nami pel, z nami našel to pot. Povej Jenku: Po našem sinjem morju so zdaj razpeta naša jadra in plovejo na vse strani sveta. ]1. t. m. j« v Ljtililjiini iinu‘1 po Pi-ošcrnu nujt/cčji slo musiti posnih, lioilski uniotnik Oton Zupaiinin, redni član Akademije znanosti in umetnosti i/ Ljubljani, častni doktor ljubljanske univerze; častni predsednik Društva slovenskih umetnikov, podpredsednik Zveze književnikov Jugoslavije, poslauei: Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, predsednik Slovenske Matice in častni predsednik Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo. OBSTALO IL PERO - BESEDA IE ZAMRLA in Levstiku povej: Veliki čas je našel naše ljudi trde, neizprosne, jeklene, ko so branili čast in pravdo jeziku in narodu svojemu. Reci Gregorčiču, da njegova Soča bistra teče in da na Primorskem živijo krasni svobodni ljudje. In Ketteju in Murnu: svobodna so naša polja. Pa Cankarju: na naši zemlji ne žive več hiapci z upognjenimi hrbti in da je hlapec Jernej dognal svojo pravdo. Se sporeči mlademu Kajuhu, ki s-ga tako rad imel, da je bilo vredno umreti, za kar je umrl. Ne jaz, slovensko ljudstvo, za katero si živel, ti to naroča. In prav je tako. Sam si videl, sam doživel: iz naših tal, iz naše lastne krvi, iz zdravja slovenskega ljudstva, njegovega herojstva je vznikla njegova resnična svoboda! Zato povej vsem: nobena beseda, nobena misel, ki ste nam jo izročili, ni umrla, in stvarnost so postale še najbolj drzne sanje davnih dni, in da je njihova vera, ki jih je pojila v tegobah suženjstva, bila zidana na trdno skalo, na srca in voljo slovenskega človeka. Današnja resničnost je presegla najdrznejše včerajšnje sanje. In ti sam — bodi zavest smrti še tako grenka, ločitev od tvojih najdražjih še tako boleča — ne sme ti motiti miru. Naj te spremlja zavest, da si z bogastvom svojega duha obsipal svet, da si nad petdeset let samo delil in daroval. Ne vetrovom, ne oblakom na nebu, ne večernim zarjam — pisal si svoje pesmi v srca naših ljudi. Oblaki bi se razpršili, vetrovi se potešili in večerne zarje zbledele. Človeško srce pa bo vekomaj bilo in kot najdragocenejši zaklad čuvalo vse tvoje misli. Da, že nad petdeset let poje tvoja pesem in še vedno je enako mlada, rosna in sončna. Od prvega trenutka, ko se je oglasila, je zazvenela tako čisto, da Je prevzela slehernega. In vsakokrat, do tvojega poslednjega verza, kadar smo ga brali ali vsaj izvedeli zanj, je šlo med nami: Oton Je napisal novo pesem! Iz nas je spregovorila globoka radost! Zakaj sleherni Je vedel: kadar Oton spregovori, nam pove vedno kaj novega! In zares — vedno si nam nekaj novega zapel! O čem vse in komu si že pel? Vprašajte otroka, še preden je prestopil prvič šolski prag. Povedat bo, da si zanj zapel. Resnično — vsem cicibanom si zapel. Ne bodo se več ločili od tvoje pesmi. Mladenič in dekle pa bosta rekla: nama velja njegova pesem. — Zares, žgalo v prsih, zato ker si živel z domovino, ker si živel s svojim narodom. In že je prišel — zares — najsvetlejši dan v tvojem življenju. Pohitel si pozdravljat Junake naše svobode, pozdravljal si osvobojeno domovino: vsemu našemu je veljal tvoj pozdrav. Ni je stvari, ki bi se je ne dotaknil tvoj dih, ki bi je ne zajelo tvoje v Mladi slovenski pesniki neso odlikovanja velikega pokojnika ljubezni neizčrpno srce. Resnično — na slednjo stvar si položil svojo roko, kakor vsemogočen gospodar, ki čuti radost nad vsem, kar je njegovega. Ko se zdaj poslavljaš od nas, odhajaš svoboden v svobodno zemljo. Naj te ne moti ta hrušč in trušč okoli naše domovine. Rzzbesnel se je vihar, strele laži in obrekovanj letijo na vse, kar si ljubil, za kar si živel in za kar živimo mi. vsi. Ne boj se, ta rod je ojeklenel. Ne samo braniti, znal si je sam, iz svojih sil ustvariti svobodo. Njegov in svoj odgovor si zajel v skope, preproste besede. Kako si že dejal? «Petletka naša teče»... Kako velika vera, kakšna velika samozavest, vredna tvojega srca! Kakšno veliko naročilo, kako velika oporoka nam vsem te tvoje poslednje besede za vso bodočnost: «Petletka naša teče... Življenje naše teče... Teče to veliko, novo življenje tvojega naroda in nese s sabo tvojo sončno pesem. Resnično, za velike stvari si živel. Obstalo je pero — beseda je zamrla. In hvaležnost naših src za vse tvoje veliko delo ne more zmanjšati naše bolečine, da ga ni med nami, ki bi povzel pesem za tabo. A vse to vendar ne more spremeniti krutega dejstva: posloviti se moramo. Glej, tu so, saj jih poznaš, prijatelji, pobratimi: Kette, Murn in Cankar. Z njimi si začel svojo veliko pot, zdaj te sprejemajo za vekomaj medse. V tolažbo naj ti Je in tudi nam, da legaš v svobodno zemljo. In že stara je resnica: svobodna zemlja je lahka. Naj mu bo slava vekomaj! Govor predsednika Društva slovenskih književnikov Mška Kranjca ob odprtem grobu velikega pokojnika. Kidrič govori pred vladno palačo. mar nisi tudi njima pel? Vprašajte misleca — dejal bo: z mano je raziskoval skrivnosti človeškega srca, skrivnosti in cilje našega življenja, z mano je vrtal do vseh ugank tn zank. — Prav ima: vrtal sl vsemu svetu do zadnjih globin. . Orač na njivi držeč za ročice na plugu pa bo odgovoril: Hodil po zemlji je naši in pil vse njene bolesti... blagoslavlja] to sveto zemljico in blagroval njega, ki mu rodi. — Tudi to je resnično: hodil si pq tej zemlji, pil vse njene bolesti in skrivnosti in si ji pesmi pel. Toda kroparski vigenjci bodo rekli: Bil je naš poet! In tudi to je res. In glej tisti, ki so nam bili nekoč izginili v Avstraliji, v Ameriki, v VVestfaliji, ki jih je tvoja pesem klicala nazaj — , vračajo se, tvoja domovina jih je poklicala: nikdar več noben naš človek ne bo zapustil te zemlje. Toda vprašajte ljudi v Gorici, Trstu m Korotanu — ne bodo ti rekli, da si bil njihov pesnik, pesnik neosvo-bojene zemlje. Resnično — bil si. In kakor Trst, tako Gorica in naš Korotan, vsi bodo tožili za tabo: kdo naj poslej še v pesmi proteste piše proti nasilju? Ali o tvoji Beli Krajini? Saj ni, da bi govoril. Ostal si vse življenje njen otrok. Pa so prišla leta najstrašnejše preizkušnje. In glej, oživele so naše gore, smrt se je sejala vsepovsod, a nad smrt se je dvigal prapor svobode! Od Možaklje na Slegai in do Krima je odmevala tvoja pesem vse tja do Pohorja. Sla je s partizani čez Savo, čez Dravo in Jih bodrila in postala je njihova pesem, Zapel si, ker te je te w «Tja bomo našli pot«. Pred sto jo Uti je pevec, v’àec veliki zagledal; o, da bi hotel danes nam zapeti! Pa ni mu treba, vse nim je povedal«. S temi besedami je Oton Zupančič izpovedal svojo povezanost £ dobo narodno osvobodilnega pokreta in s pesniškim duhom našega velikega Prešerna. Kot je Prešeren pokazal svojo povezanost z usodo ljudstva, tako tudi Zupančič ni mogel ostati ob strani v času tega veličastnega podviga našega naroda in je začutd potrebo, da izpove ves svoj gnev in svoje hotenje, zagnati se v boj, Ta strnjenost njegovih hotenj t hotenji naroda je tesno združena z vsem njegovim prejšnjim življenjem. Župančič je ob vsakem času nosil v sebi narodovo bolest in trpljenje in zato se je tudi v teh časih, še bolj kot kadar koli prej, pridružil svojemu narodu. «Tenko posluša» naj pesnik svojo dušo in tu zazre vedno pravo sliko narodovega življenja, bodisi v njegovih lepih pojavih bodisi v njegovih mukah: «Slišal sem pesem in čul sem glas pojoč glas moža, kot da ie odgovor zenskemu glasu; V ra mcic - rtu cul sem, kako je zvenelo moje ■ srce«. V svoji «Dumi»; kjer se Pogovar- jata ta dva glasova, poje lepoto in vedrino slovenske domovine «pesem potokov in pesem žit». Zenski glas opeva to lepoto in pripoveduje «kačo se hrasti za poljem z burjo borijo, kako vsaka nova pomlad posluša skrivnosti davnine»- —- «ti pa se mučiš v tujini in dušo dušiš — jaz pa sem z rožami roža». Moški glas hvali življenje v tujih mestih in zopet prisluhne pesnik svojemu srcu in iz srca zapoje pesem o naši zemlji; «hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti». Toda zarije se mu v dušo muka, ki jo trpi naš izseljenec v tujini in ki jo trpijo njegovi, ki ga doma z muko in s hrepenenjem čakajo: «hodil po zemlji sem n"ši in pil nje bolesti» in zadene ga vdovice jok: «Moi Mate, jo’ moj Mate»... Oriše nam težko žalost zapuščenih sirot in vdovina misel ' «ji blodi okrog, pa ne ve, kam naj pc'eti, kje se naj na grob spusti, da potoči nanj solzo«. V «Zebljarski» vidimo živo pred očmi ves napor in ves trud žebljar-jev, ko morajo brez števila ur kovati žeblje, tako da so jim «žareči žeblji, žeblji v očeh»... Avgust Černigoj, znani naš slikar in grafik, je izdelal mapo linorezov, 27 grafičnih portretov slovenskih pesnikov in pisateljev na 16 polah belega polkartona. Vsekakor hvalevredno podjetje, prvo te vrste v Trstu! Cemigoj, eden izmed naših najboljših grafikov, je bil pač za to med najbolj poklicanimi. Grafika, umetnost črno-belega, katero zelo gojijo najbolj kulturni narodi in posebno tudi severni Slovani: Cehi, Poljaki in Rusi, pač ni panoga, ki bi bila dala velike slikarske umetnine. To je res. Ne more se primerjati po svojih izraznih možnostih slikanju z oljnatimi ali akvarelnimi barvami. Vendar ima mnogo svojstvenih izraznih posebnosti, ki jih omenjene slikarske tehnike nimajo. Vsaka ima neke svoje posebne značilnosti, odvisne od svojevrstnosti materiala, ki ga uporablja in ki mu daje določene prednosti pred drugimi. Lesorez in linorez sta posebno prikladna za dekorativne, s širokimi potezami izdelane sličice, jedkanice vseh vrst (bakrorez, suha igla...) pa za fine v vseh najnežnejših odtenkih risane sličice podobno kot tuš. Litografija kamenotisk bi stal nekje v sredi med obema tehnikama. Poleg teh glavnih zvrsti je še cela vrsta drugih načinov takega slikanja, ki si ga posamezni umetniki prilago-jujejo svojim iz.raznim nameram. Mnoge tvorijo naravnost prehod v umetnostno obrt. Ima pa ta slikarska panoga neko prednost pred omenjenimi umetniško zahtevnejšimi oblikami slikanja. Ko si slikar izdela svojo negativno ploščo, bodisi iz lesa, linoleja. bakra, cinka itd., ima v rokah izviren kliše, s katerim slikar sam lahko natisne precejšnje število slok-grafik, ki imajo vso vrednost izvirnih umetnin. Vrednost grafika postane večja, če jo slikar opremi z lastnoročnim podpisom. Jasno je, da je taka grafična slika mnogo cenejša kot je n. pr. oljnata ali akvarelna slika, in je zato pač dostopna tudi manj premožnemu ljubitelju slikarske umetnosti. Prav ta panoga slikarstva je torej poklicana, da približuje pravo pristno umetnost širšim ljudskim slojem in s tem izpodriva kič, sla- m be reprodukcije slik, vso neokusno, neumetnostno navlako, ki še tako košato straši po stanovanjih preprostega človeka. In res, med kulturnimi narodi že obstaja gojenje grafike in pri vseh teh narodih imamo že mnogo zbiralcev grafičnih slik. Cas je že, da začnemo tudi pri nas z izčiščevanjem umetnostnega okusa, z opremljevanjem stanovanj tudi s pristnimi izvirnimi umetninami domačih umetnikov. Tržaški Slovenci imamo na sre Čo več prvovrstnih grafikov, ki so na tem umetnostnem področju najboljši tudi med italijanskimi umetniki v Trstu, kot sta ravno Černigoj in Spacal. V zadnjih letih se jima je vredno pridružil tudi mlajši Grom, kot smo videli na zadnji njegovi osebni razstavi in pa tudi že prej na raznih kolektivnih razstavah. Na zadnji razstavi v «Škorpijonu» se nam je pokazal tudi Saksida kot izvrsten in tenkočuten grafik. V sedanjih težkih gospodarskih prilikah je bilo pričakovati, da bodo naši grafiki izkoristili možnosti, ki jim jih dajejo njihovo grafično znanje in njihove sposobnosti; da bi nudili našemu ljudstvu pristne in cene umetnine za vse njegove rastoče potrebe. Živeti bi morali v tesnem sliku z našo javnostjo ter izkoristiti naše sodobne zgodovinske, socialno-ekonomske, duhovne prilike, naše stanje in naše težnje ter upodabljati in slikati razne njihove momente. S tem pa bi tudi pospeševali in oblikovali lažjo sprejemljivost in sodobnejši okus za tako umetnost. Le tako bodo mogli izkoreniniti vso neslano in neokusno tujo navlako, ki še tako košato kraljuje po stenah naših domov, kar nam prav gotovo ni v čast in je vse prej kot dokaz naše kulturne zrelosti. Zato je še posebno hvalevredna Černigojeva iniciativa za izdelavo omenjene mape linorezov slovenskih pisateljev in pesnikov. Tudi snov je dobro Izbral. Gotovo občutimo najbolj pomanjkanje upodobitev naših umetnikov, četudi bi lahko še razširil ta krog na kulturne tvorce tudi iz drugih področij. O izvedbi lahko takoj rečemo, da ec ntaon shnoe ■WVVWVVyWVVVWUVVVVWNA^.VVVVVW%%%VVVSAIVVWVVS V «Razgovoru» med materjo in detetom nam dete čudovito ganljivo pripoveduje, kako je v snu videlo očetove rane, v materini duši pa se Pojavi zla slutnja, da očeta ni več med živimi, ker je padel na bojišču. Vendar hoče to slutnjo odgnati in se t laži, da so to le otroški prividi >n gole sanje, ne pa kruta resnica. Naš pesnik nosj v sebi vso bolest, vso muko, vse trpljenje bednih slojev, družin, posameznikov, -r toda teh posameznikov je toliko, da je ta bolest kolektivna bolest vsega naroda — nosi v sebi tudi bolest onih, ki so morali zapustili svojo Prelepo domovino na Primorskem, na katero 'e «sam bog udaril sonce, svoj pečat!» Učinkovito izpoveduje svojo zaskrbljenost, ki je zaskrbljenost Vsega naroda, za usodo onega dela sl -venskega naroda, ki je bil nasil-110 in protinaravno odtrgan od celote, v pesmi «Zemljevid»; «Ko drugi grabijo vse dalje, Žirje, boš rod, ki bivaš tod, boš v duši čvrst? O, kaj bo z vami, vi mejniki štirje Celovec, Maribor, Gorica, Trst? .. Njegova pesem objame vso ob-‘uiio domovino in vsak del te do- movine označi s kakim značilnim svojstvom tistega kraja ali pa prebivalcev, ki tam žive: idrijski rudarji so — «črnci rudarji», Nabrc-žinci so «Nabrežine beli kamenan-ji», v Devinu so «devinski opaljeni ribarji», Vipavec je «brbljav», briški kolon je «zamišljen», «štajerski viničar nam vince medi», in tako zajame «vse, ki poznajo otiske zapestnic — spon». Zupančič ni sanjavi romantik, ki bi zanesenjaško opeval samo neko utvaro lepote narodovega življenja. njegovo srce dojema tudi vso resnično bedo svojega človeka. Ko smo tako bežno pogledali v bogato zakladnico njegove duše, nam bo povsem jasno, da on tudi v dobi veličastnega podviga svojega naroda, da je tudi v tem razdobju narodovega razvoja in njegove rasti zopet «tenko poslušal, da ne bo med nami nespoznan, ko pride čas. ko sine dan. da vstane kladivar. kladivar silni iz na-s»..., Zupančič je kot pesnik zelo mnogovrsten. Ton njegovih pesmi je včasih šegav, včasih nagajiv, pa hudomušen in poln humorja, tu pa (am satiričen, pa zopet resen, razglabljajoč in vzvišen, a vsepovsod je Zupančič globok in resničen. J. K. 1 Pri morju (1900) je Černigoj pač mojster svetlobno-senčnega slikanja tudi y takih drobnih sličicah. Ze pred časom se je sam imenoval neorealista in to yelja tudi za te male naglo narisane portrete, kjer je ohranjena v velikih potezah veristična sličnost toda seveda še zdaleč ne samo to. Naj pri tem omenimo, da so posamezni portreti podani s tolikšno plastičnostjo, da se zde osvetljeni in zasenčeni kipci. Uspelo mu je, podati tudi duhovno podobo osebnosti v izrazu fiziognomije, drže, ozadja itd., in pri nekaterih je dosegel veliko učinkovitost kot n. pr. morda posebno pri Ketteju, Aškercu, Valjavcu, Gradniku itd. Razum- ljivo je, da se pri taki množici ne posrečijo vsi portreti v enaki meri, bodisi po tej veristični bodisi po izrazni plati, kar je delno pripisovati morda tudi naglici dela. Pri-nekaterih še živečih pisateljih n. pr. ni prave podobnosti. Ali ne bi bilo morda umestno, misliti še na korak naprej v tej «demokratizaciji» umetnosti (da prenesemo to besedo tudi na umetnostno področje). Cela mapa grafik bo mnogim bolj dostopna kot oljnata slika ali akvarel, toda posamezna grafična slika, ki se obesi pod steklom na steno, bi bila ljudem še mnogo bližja in dostopnejša. Z. J. KRONIKA Letos praznuje hrvatska gimnazija v. Pazinu 50. obletnico svoje u-stanovitve. Ta gimnazija je imela syoj pomen tudi za slovenski del Istre. Mnogi .slovenski izobraženci iz slovenske Istre so študirali pred prvo svetovno vojno v Pazinu, ker so se bolje znašli na pazinski hrvatski ginjiaziji nego na nemški gimnaziji v Trstu, ki jim je bila po duhu tuja in ker niso obvladali nemščine. Domača ljudska šola jim tega znanja ni dala. Gorica pa, ki je imela edino slovensko gimnazijo jim je bila vse preveč od rok. Tudi tedaj je bila potrebna slovenska srednja šola v Trstu. V Pazin so jih dovedle tudi gmotne prilike, kajti življenje dijakov iz delavskih in kmečkih hiš je bilo v Pazinu cenejše. Na tej gimnaziji je študiral Slovenec Otokar Keršo-vani, ki je bil kraškega porekla. Bij je dosleden borec za pravice zatiranega malega človeka in zatiranih narodov, zato so ga ustaši med vojno ubili. Med slovenskimi profesorji je bil naš književnik Ivan Pregelj, ki je zanesel v slovensko književnost tudi življenje in misticizem istrskega hrvatskega človeka. Da bo proslava tega dogodka bolj tehtna in da prikaže, da je ta gimnazija bila res pravo kulturno žarišče za hrvatsko Istro in v dobri meri tudi za slovensko Istro, so dijaki skupno s profesorji obiskali že več mest Istre tako Rovinj, Poreč, Rašo, Lupoglavo in v koprskem okrožju Buje ter Koper. Povsod so nastopali z zbornim petjem, živimj slikami, odrsko igro, simboličnimi vajami, baleti, orkestrom itd- Tudi v Kopru so dijaki dokazali, da je kulturno delo tega zavoda zelo učinkovito. Ves spored so nastopajoči podajali zelo nbčuteno tako, da je vsa prireditev močno vplivala na občinstvo. — O — Znamenitejši svetovni muzeji so zagotovili, da bodo sodelovali z umetninami, ki jih hranijo, pri veliki Razstavi stare umetnosti, ki bo prirejena v proslavo pete stoletnice rojstva Lovrenca Vzvišenega V petek, 10. junija je Slovensko narodno gledališče uprizorilo na Opčinah reprizo Galsworthyjeve drame «Srebrna tobačnica». Predstavne se je udeležilo mnogo občinstva. «Vesela scena», katero so, kot smo že javili, oživeli nekateri člani EN G, prinaša našim ljudem obilo dobre zabave in prijetnega razvedrila. 9. t. m. je gostovala v Ricnwnjih. IL t. m. je nastopila s svojimi šaljivimi prizori, kupleti, solospe-vi, kratko šaljivo igro itd- v Gabrovcu, kjer je njen nastop zelo dobro uspel. 14. t. m. je vesela scena gostovala v Sesljamt, kjer je bil uspeh prav tako dober. 15. t. m. je bila «Vesela scena» v Saležu. Zaradi pristnosti dobrega, zdravega, nekoliko grotesknega humorja je bila «Vesela scena» povsod zelo ugodno sprejeta. Nadaljevanje iz prejšnje številke Kar ni bilo pridobljeno z umetniškim delom samim, to je bilo prebujeno z besedo. Z Ijudsko-prosvet-nim prizadevanjem je zmagalo spoznanje, da je slovenskemu narodu tudi umetnost nujno potrebna in da brez nje ne. bo mogel živeti. Posebno zanimanje za obmorske Krajinske motive sta pokazala v svojem obsežnem umetniškem delu tudi Jama in Sternen, ki sta kaj rada posečala po svoji slikovitosti sloveče in za polnokrvne slikarje tako privlačne kraje naše jadranske in zlasti dalmatinske obale. O tem priča na razstavi več takih Sterne-novih slik («Rab», «Pristanišče v Dubrovniku», «Dubrovnik», «Mar-tinščica», «Obala u Benetkah».) Ta dela so nastala v letih med obema vojnama, torej v času najbolj razvitega mojstrstva in umetniške dozorelosti. Na Sternenovo celoletno bivanje v Devinu (1910) nas na tej razstavi spominja istoimenska krajinska kompozicija, ki nam zelo značilno prikazuje motiv skalnatega kraškega pobočja s hišami na vrhu in s sinjim morjem v ozadju. Tudi ta slika spada med najbolj tipična Sternenova dela, primerjaj pa nato umetnikov razvoj do «Obale v Benetkah», marine, ki je docela moderna že v smislu kasnejše dobe (1935). O Sternenovem slikarskem realizma, v kolikor je viden v o-srednji mojstrovi panogi, v figuralni kompoziciji in v portretu, p tej zvezi tu ne bomo govorili, pač pa bi raje omenili, da je na razstavi najzgodnejši Sternenov primorsko kranjski motiv krajina «Postojnski kolodvor» (1904) in da se je Sternen kot restavrator umetnin na spomeniško varstvenem področju že od prve predvojne dobe naprej zelo uspešno in zato tudi strokovno poklicno bavil. V tem svojstvu je sodeloval pri ohranjevanju naših u-metnostnih spomenikov tudi v območju našega Jadrana (n. pr. restavriranje fresk V Stonu). Snovni delež naše primorske krajine naravno pri impresionistih ni tako bogat, vendar pa dokazuje tudi v tem obsegu, da ni toliko važen v tej dobi samo snovno-vsebinski moment določene kompozicije, kolikor bolj tudi slikarsko formalni način umetniškega pojmovanja, ki se razvije pri vseh štirih mojstrih v posebnem svojstvenem odnosu umetnika do konkretno postavljene u-metniške naloge, preko ie pa prehaja posredno spet do onih najglobljih nagibov, ki so dani pri oblikovanju njih življenjskega in umetniškega okolja samo velikim In resničnim umetnikom. r. s. fju&ljaiifrki ttalel v QCOIF1RO m d £ P m Ž s Prizor iz tlima «Mlin na P adu», ki ga režira Latuada. Ifl JM! »Ulj) iiiiii!niiiiimiiiii!iiiuimnniimHi!mM!H!ii!iii!i Znana je trditev, da pomeni jezik filma najrazširnejši in najrazum-Ijivejši jezik za vse narode sveta. Posebno je ta trditev držala v ob' dob ju nemega filma. Toda kljub te' mu da je novost zvoka vnesla film tudi različne jezike, moramo vendarle reči, da sta filmska slika in filmska glasba dva močna elementa, ki pomoreta filmu do razumljivosti in hitre popularnosti Filmski jezik, jezik 20. stoletja, bi lahko rekli, je s te strani prekosil esperanto. Ko sem gledal lansko leto na tretjem mednarodnem festivalu Marianskih Lažnih vrsto najnovej ših filmov 16 držav sveta, sem kaj hitro spoznal, da filmi, ki jih gledam, govore v “lavnem v dveh je zikih: prvi v jeziku napredka, drugi v jeziku reakcije. V teku festivala sem dognal, da nastaja razlika med tema dvema jezikoma vse ostrejša, kakor se tudi vse ostreje rišejo meje med silami napredka in reakcije v svetu. Zanimivo je bilo, da jezika progresa tvorci reakcionarnih filmov ne morejo razumeti, da pa onega reak cije z najnaprednejšo družbeno teorijo oboroženi ljudje razumejo, čeprav ga odklanjajo. Fiziognomijo ameriškega filmskega sveta, ki si je v zadnjem času zagotovil premoč v Angliji in Fran ciji, označujejo predvsem tele črte: bogastvo tehnike in dovršenost v mehaničnem pogledu (kamera, ostra kontrastna slika, dolgi posnetki z žerjavi in gumioptikami), sladkobnost v izbiri igralskih likov, psihoanalitična tematika, prisotnost in odrešilna moč policijskih organov, poceni humor, debela laž. Redka so izjemna svetla mesta: v filmu Williama Wylera je predstavljen bankir, ki ima nekatere tipične lastnostni bankirjev; dovolj pogumno, čeprav ne odrešilno, je zastavljena problematika vračajočih se ameriških vojakov s fronte domov. Nekateri, žal silno redki liki so igralsko blizu realizmu (Fredric March, Myrna Loy. Charlie Cha plin). Fiziognomia naprednega sveta V filmu ima tele glavne črte: dostojna, čeprav nikakor ne razkošna uporaba filmske tehnike, ponekod začetništvo (posebno v mlajših filmskih proizvodnjah vzhoda) globina analize in pretresljiva iskrenost, visoka humanost in borbenost. Mnogo tem obravnava dogodke velike vojne, kar pa je veselega, ni prazno, čeprav je včasih tehnično in igralsko dovolj skrpamo. («Pravljica o Sibirski zemlji», «Daljna nevesta»). Napredni filmski svet je prikazal bògato zakladnico dokumentov ’ iz vojne in dobe po vojni. V ameriškem filmu «Poteptano fcvetje» nastopa srečen zakonski par, kateremu se rodi dete. Toda dete po nesreči umre. Mati vzame K sebi dva druga otroka, nato pa kar cel kup otrok. Po nesrečni smrti moža žena tako zboli, da ne more več roditi, zato pa jemlje k sebi vedno več otrok, čeprav nima .več premoženja. Gre na pot po raznih državah in nabere denar za ustanovitev sirotišnice. Tam skrbi za najdenčke in siromašne otroke. Ko ji hočejo vzeti sirotišnico, se gre zanjo borit v parlament in doseže zakon o pravni enakosti zakonskih in nezakonskih otrok. Film je posnet v barvph, ki so tako osladne kot je osladno tudi prikazovanje V celoti. Film ni brez- idejen, temveč je prej globoko idejen, in sicer globoko lažniv in licemerski. Angleški film «Sam sebi rabelj» prikazuje usodo mladega gospoda Luciena, ki se je pravkar vrnil s fronte. Kot letalec je padel med Japonce, ki so ga mučili, tako da mu je ostala duševna motnja še doma. Imel je slutnjo, da ga zasledujejo. V taki viziji ustreli ženo in nato prevari svojega privatnega zdravnika laika ter mu uide na vrh nebotičnika. Da je dejanje bolj napeto, leze zdravnik-laik po lestvi navzgor in ko pride prav do njega, se ta ustreli in pade na ulico. Usoda tega poedinca je zaslužila filmsko obdelavo, ne zasluži pa filmske obdelave usoda tisočerih normalnih ljudi, katere postavlja in sili kapitalistični družbeni red v omejeno in pogosto bolj usodno stanje kot pa je bilo stanje gospoda Luciena. Gospod Lueien je eden, množica pa je milijonska in če se ta osvesti, potem ni več ne tru-stov, ne filmskih bajk, ne kapitalističnih lastnikov. F. Kosmač (Nadaljevanje prihodnjič) % -l’ * Ob 2001etnici rojstva velikega nemškega pesnika Goetheja mnogi filmski delavci pripravljajo filmsko obdelavo nekaterih njegovih del. Francoski režiser René Clair bo posnel v barvah «Fausta» v verziji francoskega pisatelja Salacroi-xa, nemški režiser Wolfgang Li-beneiner pa ga bo po originalu po-snel črno-belo. Fausta nameravajo posneti tudi Amerikanci. KRONIKA Charlie Chaplin bo baje izdelal nemi film, v katerem bo s panto-mino prikazal svoje življenje. * « * V filmu «Madame Bovary» po istoimenskem romanu slavnega francoskega pisatelja C. Flauberta bodo v glavnih vlogah nastopali: Jennifer Jones, Louis Jourdan, James Mason, Van Helfin. » * * Scottova ekspedicija in življenje velikega raziskovalca je predmet novega angleškega filma «Scott v Antarktiki». Film je režiral Charles Frend, igrajo pa: John Mills v vlogi kapitana Scotta, Diana Chur. chili kot Katerin Scott in Derek Bond kot kapitan G. Oates. * $ * Dokončali so film «Srečanje na Labi». V zgodovinskem okviru srečanja sovjetske in ameriške arma- de na Labi pomladi 1945 obravnava film problem dveh svetov. Sce-narij za film sta napisala brata Turin D. Sajnin, režiral je G, Aleksandrov, snemal E. Tisse in glasbo skomponiral D. Šostakovič. Med Igralci pa so V. Davidov, M. Na-zvanov in Ljubov Orlova. * * * Nazorno sliko ekonomskega prodiranja Amerikancev v Italijo in Francijo nam kažejo številke predvajanih filmov. Leta 1947 so v Ita. liji predvajali 381 ameriških filmov, leta 1947 pa že 408; v Parizu so lani med 412 novimi filmi igrali samo 84 francoskih, 23 ameriških in 8 ostalih. H gornjim številkam naj navedemo, da so Francozi lani izdelali 100 filmov. * * * V Benetkah bo filmski festival od 11. avgusta do 11. septembra. Vse povabljene dežele so že pristale na sodelovanje, le Sovjetska zveza se -še ni odločila. V splošnem bodo predvajali okrog 40 filmov; vsak dan dva. Francija bo poslala 4 filme, Argentina in Nemčija po 2, Češkoslovaška, Švica, Poljska, Danska pa le po enega. mmm in MM 0 poinaslavljanju {Mmou iiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiii!ii —__ Nadaljevanje s prejšnje številke Laborant-tehnik ali njegov pomočnik razreže dospelo ploščo klišejev na posamezne klišeje, jih obrusi in razdeli po zaporednih številkah dialoga. S tem pa smo že pri drugem delu procesa podnaslavljanja, pri la-boratorijsko-tehničnem delu, torej pri tiskanju napisov na filmski trak. Tudi tiskarski stroj, skozi katerega teče film, kot prisluškovalna miza, je jugoslovanski izdelek. Začenja se izredno težavno, komplicirano in natančno delo tiskanja napisov. Za ta posel so osnovne zahteve urnost, natančnost, potrpežljivost, iznajdljivost in fizična vzdržljivost. Da se omehčajo različno debele in trde slikovne plasti filma, je treba delati ali pri višji temperaturi ali s kemikalijami, ali v bolj počasnem tempu. Vtis-ko-valec vloži pri vsaki označeni številki na filmskem traku v poseben na že omehčani trak in pušča nato na njem svoje odtise. Od dolžine stavka in prostora med posameznimi številkami je odvisna dolžina odtisnjenega napisa. Srednje dolg, enovrsten stavek mora biti tiskan najmanj na 52ih slikah (en meter filmskega traku), da ga moremo na platnu udobno prebrati. Jasno je, da pri tem delu trpi človek predvsem fizično zaradi napetega gledanja tako drobnih pred metov, zaradi nastajajočih plinskih hlapov, vročine itd. Tako teče dan za dnem, meter za metrom filma skozi ta svojevrsten tiskarski stroj, dokler ni delo opravljeno. Film se nato osuši, izbrišejo se številke, ki jih je napisal prevajalec, in film začne svojo pot po kinematografih. Taka je bežna slika zanimivega, zamotanega, odgovornega in napornega delavnika ljudi v ljubljanskem la- II« 1 i (41VC( * ■ fc,u vttio v 1JUU1 V ijuwijctlljrvcill let- tolkač kliše, ki potem udarja z njim | boratoriju za podnpslavljanje filmov. SAM. i# s GRUENFELDOV SISTEM proti holandski obrambi Veliki dunajski mojster in teoretik Gritenfeld je uvedel v prakso sistem, v katerem razvije beli kraljevega konja na h 3, namesto na 3. Ta sistem proti holandski o-brambi je iznašel v preteklem stoletju mojster Blac.kburne. Smisel poteze s konjem na h3 je v tem, da on s tem ne zapira diagonale lovcu g2. S tem more beli po potezi f2-T3 sorazmerno "filtrò pntì'do udarca v središču s e2-e4. Nadalje more konj s h3 v primernem trenutku odskočiti na f4'in ogrožali točko eG v nasprotnikovem taboru. Gruenfeldov sistem je veljal dalj časa za najboljšega v borbi proti holandski obrambi. V zadnjem času so našli več nadaljevanj s katerimi more črni Izenačiti igro in tudi dobiti šanse za zmago. Euwe je pokazal v svoji teoretični knjigi na možnost, da črni v ugodnem trenutku izvede udar s eG-e5, ker nasprotnikov konj ne stoji na f3 in ne kontrolira polja e5. Partijo, ki jo prinašamo spodaj, so oddigrali na medmestnem turnirju Varšava - Lodž. Dobil jo je varšavski mojster Pšepjorka. Ta odlični šahist je bil eden izmed najboljših poljskih mojstrov in je sodeloval na številnih mednarodnih turnirjih. Umrl je v Varšavi leta 1939 kot žrtev fašističnega oku patorja. Beli: Pšepjorka Crni: Gottesdiener L d2-d4 f7-f3 2. g2-g3 e7-e6 3. Lfl-g2 Sg8-f6 4. Sgl-h3 ------ Gruenfeldov sistem proti holandski obrambi. Bivši svetovni prvak Euwe ga imenuje «centrifugalna metoda», ker se beli konj umakne s središča na rob šahovnice. 4. ------------------ d7-d5 Druga možnost nadaljevanja igče bi bila 4. ----- d7-d6 z nadaljeva- njem 5. c2-c4, Lf8-e7; 6. Sbl-c3, 0-0; 7. 0-0, Dd8-e8; 8. Ddl-b3, c7-c6; 9. d4-d5, e6-e5; 10. d5:c6, b7-c6, tako je položaj izenačen. 5. 0-0 Lf8-d6 6. c2-c4 c7-c6 7. Ddl-d3 ------ Druga možnost je 7. Ddl-b3 s pritiskom na točko b7. Poteza v tekstu ima prav tako svoje dobre strani, ker bo v nadaljnem poteku igre olajšala izvedbo udarcev v središču s e2-e4. 7. -------------------- 0-0 8. Sbl-c3 Kg8-h8 Euwe priporoča 8. -------- b7-b6. ker mora črni čimprej podvzeti mere proti napadu nasprotnika, ki se pripravlja, da s pomočjo 12-f3 in e2-e4 prevzame oblast v središču. 9. Lcl-f4 Ld6:f4 10. Sh3:f4 ------ Konj je' prišel po naprej določe-' nem načrtu na f4 in ima močen položaj zaradi tega, ker ograža slabo točko e6 v nasprotnikovem taborišču. 10. ------ Dd8-e7 Preden, skoči črni s konjem na d7, mora zaščititi kmeta na e6. 11. f2-f3 Sb8-d7 To je slabo, ker črni ne odgovarja na načrte nasprotnika. Pravilno bi bilo 11. ------ d5:c4; 12. Dd3:c4, e6-e5! itd. 12. c4:d5 . 13. e2-e4! e6:d5 f5:e4 Sd7-bG ---- d5:c4. 14. f3:e4 Bolje je takoj 14. Tako bi črni po 15. Sc3:e4, Sd7-b6 pretil nasprotniku s 16. ------ Lc8-f5. 15. Tal-el ------- Belj je aktiviziral tudi svojo zadnjo figuro, kar sicer pri črnem ni slučaj. Ker sta na desnem krilu lovec in trdnjava izven igre, bo črni šel v zaključno borbo z dvema «mrtvima figurama». 15. ------------------ dS-.ei 16. Lg2:e4 ------- Tu preti 17. Le4:h7 in 18. Sf4-g6+. Crni bo moral zaradi tega napasti nasprotnega lovca. 16. ----------------- Sf6:e4 17. Tel:e4 De7-d6 18. Te4-e5 SbG-d7 Konj gre nazaj na kraljevo krilo, da bi sodeloval v obrambi, toda je že prepozno. Crni ne more več organizirati odpora. 19. Te5-h5 Sd7-f6 20. Sc3-e4 črni se preda. Crni izgubi manj kvalitet, toda kljub temu je njegov položaj nevzdržljiv, S vetilnik, ki ga upravljajo na daljavo Pred kratkim je pričel obratovati na Švedskem svetilnik, ki je bil do sedaj nezaseden in tako torej tudi neuporaben. Ta svetilnik upravljajo po novem načinu kar iz daljave, iz nekega 4 milje oddaljenega svetilnika. Električno energijo dobiva svetilnik, kot vsi prèko podmorskega kabla. Vključitev in izključitev ter menjanje signalov pa vrše s pomočjo kratkovalovnega prenosa. Delo svetilnika pa ob določenem času kontrolirajo s pomočjo avtomatičnih impulzov. Cim preneha svetilnik delovati, opozori na to alarmni zvonec. ,.Varjenje" s steklom Umetnost varjenja kovin s steklom je med drugo svetovno vojno zelo napredovala. Raba modernih letal in še posebej raketnih iztrel-k.ov v največjih višinah je zahtevala največje izpopolnitve ter postopkov, ki so bistveno važni, da lahko vse precizne aparature delujejo zanesljivo v vsakršnih razmerah. Vsa težava je v izdelavi zlitin s takimi s rojstvi, ki ustrezajo raznim vrstam tehničnih stekel. 100.000 slik v enki senudi Fotokamero, ki more narediti 100.000 popolnoma jasnih slik v eni sami sekundi, so izdelali v Greno blu. Ta hitrost bo omogočila slika nje električnih in drugih prav hi trih pojavov. Film se vrti pri tem aparatu s hitrostjo 250 metrov na sekundo. Igle za nabadanje mikrobov Današnje elektrolitične metode bodo, kot kaže, marsikje tehnično in ekonomsko izpodrinile dosedanje načine obdelovanja kovin. Pr šli smo že tako daleč, da moremo elek-trooblikovati v vodnih raztopinah kovinskih soli tako komplicirane in v izmerah tako točne predmete, kot jih ne zmorejo niti vtiskavanje, niti kovanje v vtopih niti brizganje. Posebno važno torišče uporabe elektrooblikovanja je izdelava va-lovodov za potrebe elektronske tehnike ultrakratkih (radarskih) elektromagnetnih valov. Električno poliranje je drugo sredstvo, ki se že mnogokje upodabljaj Se drug6 polje je izdelava najfinejših kovinskih konic, ki jih sicer ne more doseči prav noben mehanski postopek. 'Zopet je tu radarska tehnika, ki potrebuje take predmete kot najfinejše kontakte volframa polprevodniki (silicij ali germanij). Tako dobljeni kontakti so dobri le, če je kovinska konica tudi pod mikroskopom popolnoma perfektna. laboratoriji Bell Telefone Co. jiH izdelujejo z električnim poliranjem v raztopini kavstixne sode. Nivo kopeli mora biti ves čas izdelave stalen. Ta metoda je uporabna za vse kovine, le kopel je treba prilagoditi vsakemu primeru. H koncu naj še omenimo, da slične fine konice dobimo tudi, če v električnem toku odmaknemo k°' vinski elektrodi. S takimi konicami lahko pod mikroskopom lovimo in nabadamo posamezne mi)