t(«l a* ko'i®««
akeg* IfudBiva. Del»v-ci *o opr«vldtnl do va«ga produclra|o.
Tbl» P*P*r «lavoiad to the inieraaia of tKo working claaa. Work-9ra aro entitled to all what thov produco.
Katar.«) %H •*cou4-oUa* mau«r, Dac. fl, 11107, at Iba po«t offl« • at Chicago III. uudei tka Act of UoagraM af Marek Ird. 1K7W
Office: 2146 Blue laland Are.
"Delavci vseh dežela, združite se
PAZITE!
na številko v oklepaju-ki »o nahaja poleg vašega na«l»va. prilepile, nege apodaj ali
naovltku. Ako (168)
|e številke
tedal vam a prihodnjo številko našega llata poteče naročnina. Proai-mo ponovite |o tako).
Stcv. (No.) 167.
Chicago» 111- 22. novembra (November), 1910.
Leto (Vola) V.
Bodimo zahvalni! š,raik k:íiaí8y;Chicagi-
Sit irniM mi Lrmuu :» utui'Ln v
t V ¿ctrtek je zopet takozvani "Zahvalni dan." Ta "praznik" «> iznašli kapitalisti. Sugestiral |H je mentlai mesarski trust, kteri iiim na ta dan svoj veliki "bar-
gain" za purane.
pred»-1 ni k Taft ¡»oživlja tir-žavljane, da se zahvalijo bogu za prejete dobrote v preteklem ktu. I hr0"y^ T Mi deUnvci smo »e za vse "dobro-te", kar nam jih je podelil po kapitalistih vsega pravični bog, ž*» (favno zahvalili. Zlasti so lahko zahvalni štrajkarji V IVnnsrvlva-niji!
Kapitalisti in tlrugc vrste izkoriščevalci so lahko zahvalni — ne bogu. ampak zabitosti večine delavstva, da še ca ni je jo in izkoriščajo. Zahvalni morajo biti, da je delavst vo po večini še tako zaspano. da ne ve. tla se z "Zahvalnim dnevom" krvavo norčujejo
Situaci ja krojaške stavke v CJii-eajgu je nespremenjena. Dan na tlau prirejajo delavci te stroke shode, na kterih protestujejo proti brutalnosti policije in najetih pretepače v, ki delajo intrige, da bi omajali simpatije občinstva tlo opravičenih zahtev štrajkarjev.
Delavci zahtevajo soglasno, tla «e uvede povstnl Cnija, kajti dose brez nje ne dadio uspehi, ki bi zasigu-rali boljše plače, skrajšanje delavnika iu uvedtha zdravstvenih naprav v delavnicah. Kapitalisti pa ne nntrajo priznati organizacije. Kar odprto pravijo, tla ue lio-tlo delavci komantlirali kako naj vodijo podjetje, ktera *> »jih. "Mi delavce plačamo, in to je vse, kar oni lahko za/h te vajo ml na«, o drugem pa nimajo ničesar govoriti!" se je izrazil eden bossov od Hart, Schaffner & Marx tlelav-
nice.
z njega.	, »» j	t 1>(> današnjem sistemu, ki »Ioni
Pri nas je Tule , da se vsa*- j ng pHvatm>m lastniStvu proizval-do sodi po tem kar ima, ne po | ^ dob^ je * * pravica *' in zato tem,, kar je. Delavci morajo zato | ^ ^^ privatne ,astnine na dobro premisliti, predno se za- I ^ k italiht()V VfiM tw h vsiljujejo. Mnogi izmed njih so
vci občutiti udarce po-
ab*** <ta fc zrnjo tfcmn jetli<.ijskih kolov? kajti ol,ra.mlm j-
redno v službi kapitalizma.
še živijo. Drugi je zahvalen, da je plačal samo 30 centov za funt puretine; — sploh
Zadnji teden sie je organiziral
hvali boga, da živež ne more biti , ^ ^^ ^ ^ ^ drsžji kot je! . . . Tretji je mor- | na])ipajo denanji prispevkj za
da zahvalen, da je dober in ponižen delavec; tla ima delo in da so velikodušni kapitalisti, v takem prijateljstvu z. bogom, tla jim je zadnji dovolil kontrolo nad njegovim želodcem . . . Pe-
stra jkujocV. "Chicago Daily Socialist" je imel preteče no soboto posebno ilustrirano izdajo iz zadnjih dogodkov. Organiziralo »e je nad 3<XK> prodajalcev te i Haje. Čistotga dobička je bilo nad
trti je zopet zahvalen, tla. ruma m(¥) ^ ^^ ^^ j(? na svoje hiše, da mu ni treba plače- ^^	krojače v.
vati davka - tla plačuje samo J Prpd^dnik chivmo Federati-
rem'
Večina delavstva jc za-
on of Tja bor A., \V. Pitzpatrick j<
hvala» in popolnoma zadovoljna.	^ v iIlrfajlt (V „e bo po-
z današnjimi pasjnm razmeram»	^^ s iupovo bnita)no8t_
m s korobacem. k. jo opleta : ako ^ štrajkarji) }m	^
bi ne bi'a, bi pri zadnjih volitvah glasovala drugače.
John Rockefeller st» tudi lahko zahvaljuje za dva mil iona in pol — ne uši temveč dolarjev, ki jih je pravkar dobil kot dividendo, zato da postopa in krade božji čas.
' Pa bodimo še mi zahvalni!
Zahvalimo se vstrajnosti in trd-n\ dobri volji vzbujenega delavstva, ktero je pripomoglo do vele-pomembnih zmag v Wisconsinu.
Zahvalni smo neumornim delavcem vsepovsod, kteri se trudijo za našo organizacijo, za naše časopisje; skratka za socializem, ki pomeni nov svet mi novo življenje.
7, drugimi besedami: razredno ravedni delavci smo zahvalni sami sebi, nikomur drugemu, za v»e kar storimo.
NEKAJ BESED IZ MODERNEGA LEKSIKONA.
Business —■ busines.
Congressman — žrtev krivice; eden ki je p rim oran plačati 10 ct. za miljo vožnje vzlie temu, da nosi pri sebi "free pass."
Fool — človek ki govori stvari, kterih ne razumemo.
Heredity — moč republikanske in demokratične stranke.
Insurgent — pomeni človeka, kii hoče ugonobiti tirana tla bi »topil on na njegovo mesto.
Justice — pravi pomen besede neznan. Najbrže je cksistirala. na planetu Cranus leta 41141 preti Kristusom.
Lunatic — eden ki voli zato kar ne mara/ki pa neče zgubiti volilnega glasu.
Model Employe — Eden ki tlela, da se ubije za druge.
Optimist — eden ki ima vse dobrote tega sVeta in nima vzroka protižiti no.
Filantropist — je bandit, ki te je oropal pa ti je dal nazaj en nickel, tla si se lahko domov peljal.
Bo j, boj, boj! - - dokler ne ho sleherni proletarec gospodarsko
svoboden.
ki bi eventualno proglasila generalni štrajk
O zadevi «trajkujočih krojačev in krojač i c se bavi tudi prav sedaj vršeči se kongres A. F. of La-hor v St. Iiouisu, Mo. — Vsa znamenja kažejo, tla ta štrajk še ne bo končan tako naglo. Vsi delavski krogi pa upaijo, tla bo končal za delavce te stroke s sijajno zmago.
Denar za štrajkujoče krojače v Chicaigu sprejema tudi upravništ-•vo "Proletarca".
NADALJNE SOCIALISTIČNE ZMAGE.
Volilni rezultati z dne 8. nov. od vseh strani republike, kteri so objavljeni zadnje dni. prinašajo samo vesele vesti in nove ima-ge za socialistično stranko.
V državi Massachusetts, v Ila-verhillu, je ponovno izvoljen sodrug Charles IT. Morrill v državno postavodajo z% Si)8 glasovi; njegov nasprotnik, republikanec, jc dobil 342 glasov. Massachusetts je torej že četrta država v Cniji. ki ho imela socialistično zastopstvo v legislaturi, Sodrug Morrill je bil že zadnje dve leti postavodajski poslanec. Tri prvi izvolitvi je dobil samo 21 glasov večine. Dasiravno sam, pripomogel je vseeno tlo mnogih delavstvu koristnih naredeb, med kteri-mi je zlasti zakon, ki zahteva vposlevanje brczposlecev pri javnem delu. Parkrat je tudi pred-'ožil resolucijo, naslovljeno na kongres, za poti rža vi jen je železnic.
Število glasov po tlmigib mestih, count i jih in državah raste kot kvas. Naravnost presenetljiv zn stare politikarje je napredek naših glasov v 1 Vnnsvlvani.ii. V več kot petdeset malih mestih so soeialisti premogli republikanec in demokrate skupno. V Westmoreland County, kler je premo-garski štrajk, so dobili naši kandidat je 1710 glasov. V Franklin County Tatov cR sk^ ~ ti nvtbrnr V Johnstown, Conemaugh itd.) je dobil socialistični kanditlat za go-vernorja 10.714 glasov.,
Kakšen upliv bo imela demokratična zmaga na denarni trg. — Kapitalisti ne čutijo nobene nevarnosti.
Meti čikaškimi bankirji, preku-povaleii in trgovci se je začela širiti izvedavost, kakšen učinek na trgovino p,ploh bodo imele zadnje volitve, ki so izpadle dobro za demokrate.
Kapitalisti nimajo strahu.
James B. Forgan, predsednik First National Banke, izjavlja sledeče:
"V tej večini, ki jo bodo imeli demokratje nad republikanci v prihodnjem kongresu, ne vidim nobene nevarnosti, tla hi» zamogia škoditi ali kako prizadeti gospodarski udarec trgu. Ta dežela je obilna v vsem in j«z ne vidim nobene potrebe vznemirjati se čez demokratično zmago in njih politiko. "Jaz sodim, tla so demokratje, ki so izvoljeni v kongres mesto republikancev dobri p..-trijotje, pametni ameriški državljani, ki j m je blagor ameriškega naroda pri srcu. "Moj nasvet trgovcem bi bil, naj le hranijo smodnik na suhem, ne glede njih političnega - prepričanja."
"Ce bodo demokratje dos'olj konservativni in reševali upra-šanja t.eoča se trgovine te dežele v duhu zdravega in inteligentnega državništva, mislim, bodo posledice demokratične zmage tlo-b rod osle trgovini in deželi sploh.'
John V. Farwell, predsednik Farvvell ('o. je dejal:
"Dvomim, tla imajo volitve in demokratični uspehi sploh kaj opraviti s trgovino in tla bo imela demokratična politika sploh kak upliv nanjo."
"Ne ena stranka ne bo imela kontrole. Razmerje bo tako, tla bodo lahko druga drugo zadrža-vale v delu in se zato prihodnje dve leti ne bo sklenilo ne enega zakona. Trgovina in sploh denarni promet se bodo pa med tem časom lahko pripravili na vsak razvoj, ki bi skušal škoditi sedanjemu tarifu ali položaju."
Z drugimi besedami se to pravi, demokratje niso kapitalizmu prav nič nevarni, če bi pa le pt>-kazali kake roge. jih bomo pa že okrcali!
Nevarni kapitalizmu — ne kapitalu — so le soeijalisti. ki bodo ustavili, kadar pridejo v moč profit — špekulacije, ki se danes vrše na račun delavske mase. Zato pa ne velekapitalističen repu-blikanizem niti malomeščanski demokratizeni, ampak socijalizem — industrijglna demokracija bo rešila Ameriko pred ugibanjem: kako htxlo stali gmotni interesi, če zmaga ta ali ona politična stranka -— za ljudstvo, ki ustvarja bogast vo.
Splošen pregled.
—	Širokoustni . Roosevelt je pred volitvami govoril v toliki meri, da se je bilo že bati za njegovo zdravje. Zdaj po porazu pa molči. Ta molk pa dokazuje, tla je Roosevelt, za kar smo ga smatrali vedno. Velik krieae, .ki je znal za kratek čas obrniti pozornost sveta na sebe. V njemu ni globokih misli in idealov.
No, pa saj je vedno nastopal kot klovn!
a '	a
*
—	V Fall Riveru, Mass. še danes ne delajo v predilnicah in tkalnicah s polnim parom. Preko 1IH) sta te v že stojil V Stafford Mil delajo le tri tlni v tednu. V delavnicah American Thread družbe pa tlglajo po štiri tlni v tednu.
.Takozvani dobri časi za tlela vce <4o daleč.
a	a
—	Sedeminšestdesct let stara Mftri.ta Demerit hodi sedaj \t New York« v St. Joe, Missouri* in ups. da ho koncem meseca novembra dosegla svoj cilj. Stara
ženica ne liotli radi tega peš, ker je ljubiteljica športa, ampak, ker je tako siromašna, d*t ne more kupiti voznega listka. To vest smo (Misneli po kapitalističnih listih.
Zares živimo v krasni človeški družbi Kapitalistični listi hvalit* jo v dolgih sLivospevih "človekoljubne bogatine," železniške družbe prevažajo zastonj široko-ustnega Roosevelta v posebnem vlaku, kedar agitira za sebe in kapitalizem, l»7 let stara ženica mora hoditi pa peš, ker nima beliča. da bi plačala vožnjo po železnici.
•	e
»
— Koliko nas stane predsednik? Oosptid Hitchoock iz Nebra-ske je to rzračunil in sestavi! nasledil ji račun:
Plača ...............
Potovanje ............
Bela hiša .............
Bela hiša (posebej) .... Bela hiša (kurjava) ... Bela hiša (razsvetljava) Hlevi ................
Pol iti ja ........
Pol i <ij* (tajna) "Drugi" izdatki Slng»in delavci Popravljanje ...
Cvetlfčnjaki ____
Popravljanje ...
$75.000
25.000 35.000 15.000 ti.000 1.<MM>
35.000 22.000 3.500 25.000 ti^OOO 15.000 9.000 3.000
$339.500
Vtem lačunu niso vračunjene latlije, ki ga vozijo na državne troške na oddih. Izrečemo*lahko, tla najvišji sluga ameriškega ljudstva stane ^približno $1.000 na dan.
a	a
a
—	Med Zdr. drž. in Mehiko se je poostril položaj. Mehikanci zahtevajo zadoščenja, ker st) surovi in neotesani Američani v državi Texas linčali njih rojaka. Baje st> radi tega umora pogazili tudi ameriško zastavo v blato. Zdaj pa jingiškt) časopisje zahteva, tla' mora glede zadnjega dejanja dati Mehika zadoščenje ameriški republiki. —
Vlada ameriške republike jc sicer izjavila, tla bo dala glede lin-čanja zadoščenje. Previdno je pa pristavila: "kolikor je v njeni moči.
Ameriška vlada pa v tem oziru ne more storiti nič. Kaznovanje morilcev spada v delokrog suverene države Texas, ker se je t tm zvršil linčarski umor.
Ko st) "najboljši državljani" v New Orleansu, potem ko je pastor molil za blagoslov iz nebes za njih tlelo, lineal i sedem Talija-nov, se je takratni predsednik trudil, tla bi kongres sprejel zi kon, tla pridejo vsi poti zvezno jirrisdikcijo, ki so zvršil i kakšen zločin nad itiozemei. Ali kongres je to zahtevo predsednika ignoi-ral. Ameriška republika je ponudila Italiji odškodnino v denarju. Italija je pa dala republiki mora lično zaušnico s tem, da je ponudbo odklonila zaničljivo.
Sramota za republiko so linear ski umori. Noben zamorec v južnih državah ni varen pred linčan-jein. Treba se mu je zameriti le belopoltnemu človeku. Le ta pa po zameri poišče kakšno belopolt-no žensko, ki je pripravljena za denar izjaviti, tla jo je zamorce napadel, že primejo zamorca in ga brez vsake preiskave na kratko lineajo. Za to ne gre: kriv ali nekriv.
Ako bi se linčanja ne vršila nekam podobno, ne bi neki katoliški škof-zamorce svaril zamorcev, naj nikdar ne prestopijo praga belopoltnih ljudi.
Ne prosite jih požirka vode, če ste tako žejni, da se je jezik pri»-sušil k nebu, ker niste nikdar varni, <Ia Vas zgrabijo in linčajo."
a	•
*
—	Mesarski trustjani pravijo in trdijo, da je padla cena za meso. Tudi* ofiriejne tržne eene |m>-tnlijo, da so cene padle pri različnih vrstah mesa <»l dveh do petih centov pri funtu.
(¡ospodinje zapomnite si to, ker večina mesarjev, ki prodajajo na drobno, se še drži starih, visokiih cen. Kedar greste v mesnico, vprašajte za koliko st) padle cene.
Dokler padajo cene le ml papirju, nima ljudstvo nič od tega.
•	a
a
—	Zvezna vlada je z.o|>et pogorela v tožbi zoper "Standard Oil" družbo za Indiano (trustu za olje). Sodnik Me Call, ki je vodil obravnavo, je razsodil, tla se prestopki zakona ne računijo po številu pošiljatev, marveč po številu dovoljenih popustov.
Kdor j«* pričakoval, tla bo v kapitalistični človeški družbi podlegel trust, je res sanjač.
•	a
*
—	Kapitalistični sociolog je minoli teden pisal v "chikašiki "Tribune", da vsaka socialna preosnova, s katero se hoče varovati slabe, provzroča le tlege-neracijo.
Te vrste sociologija je res iiri»-lo čudna. Socialne preosnove nimajo v prvi vrsti namena varovati telesno slabe, marveč so namenjene gospodarsko slabim.
Telesno iu duševno degeneriranih ljudi infamo dandanes preceni uelno več v milijonarskih krogih kot v delavskih. V milijonarskih krogih nastajajo degene-riranei, ker ti ljudje ne delajo nič in preveč uživajo.
Vse druge vzroke imamo v delavskih krogih. Tu odločajo enostransko in dolgotrajno tlelo, o-kuženega zraka polne delavnice, slabu stanovnaja. netečna hrana, glad, beda itd. Večina delavcev danes ne povžije toliko hrane, tla bi nadomestila vsled napornega tlela izčrpane moči.
Človeku škotli dolgotrajno in naporno delo, kot mu škodi vsakdanje lenuharstvo v zvezi s pre-obilim vživanjem. Zdrav in krepak človek mora imeti v vsem mero: v jedi,, pijači, počitku in delu, pa prebivati in delati mor» na zdravem svežem zraku.
Ktlor je za to, tla se degrnera-cija človeške rase prepreči, bo podpiral socinlnopolitične zahteve delavcev: »skrajšanje delavnika, zračne delavnice, zvišanje plač, odprava otroškega dela. ali se pa pridružil socialistični stranki, ki iniH v svojem programu preosno-van.je kapitalistične človeške družbe v socialistično.
Nekaj nasprotnega trdi lahko le pisae, ki se je z dušo in telesom proti a I kapitalistom.
a	o
—	Nemška vlada .je razglasila urmdno, tla bo v kratkem odprla meje za uvoz klavne živine, tla se znižajo kzrecno visoke cene za meso.
Nemška vlada je dala to ofici clno izjavo, ker se boji socialističnega naraščaja. Boji se socialističnih glhsov j »r i hod'.v i splošni vo-litvi.
Kratkovidni ljudje bodo pa vzlie temu trdili, tla je brezvspeš-no glasovati za socialistične kan didate, ker socializem še ni zmagal. ,
a a a
—	Mrtvaško ogledniški porotniki (coroners jurv) v Kalama zoo, Mich, so izrekli, tla je železniška družba zakrivila, tla je vlak trčil ob voz ulične železnice. Pri tej nezgodi je sedem ljudi zgubilo življenje. Porotniki so izrekli tudi nezaupnico mestni gosposki in državni železniški komisiji.
Porotniki so jasno ip določno izrekli sodbo. Vzlie temu pa nobeden ravnatelj in delničarjev nt pojile v luknjo.
Živimo pač v kapitalistični člo veški družbi. Železniški ravnatelji in delničarji so pa kapitalisti. To pove vse!
Kaiko je pa kaj z naročnino sodrug? Ali si ta teden spet pozabil. poslati tisti dolar in |xil?
Kaj more storiti jeden sam socialist.
Kaj ho mogel storiti Victor ierger v kongresu — sam sam-at, med sami nasprotniki? ln Hillman — sam samcat v mrnne-sotski postavodajif Maurer v >cnnsylvanski in Morrill v mas-sachuasetaki posta voda ji? Kaj morejo storiti?
Takt) vprašujejo mnogi čhkk gledci, misleči, d<ai s tem dražijo ali celo osmešijo socialiste.
Mi se jim sme jemo. Mi vemo, da jeden socialist v kongresu aJi legislaturi, četudi sam, pomeni za delavce več kakor pa tisoč peticij z inilion podpisi; kakor vsi protestni shodi s fino zloženimi resolucijami, kar se jih priredi» v celem letu po vsi deželi. Dokler so romale v kongres samo peticije podpisane od dela*vcev in resolucije sklenjene na protestnih shodih, zmenili so se zanje republikanski in demokratski poslanci toliko kot za polarni sneg. Izključno kapitalistični kongres, ka-koršen je bil doslej, je bril norce i/ razriih (iompersov in Mitehel lev, kadar so na pragu zbornice beračili zai delavske zakone'; in prav je imel.
Toda odslej bo drugače. Kadar 1m) sodrug Bergcr,. delavski zastopnik, povzdignil svoj glas v zvezini zbornici v imenu tlačenega delavstva, morali ga bodo kapitalist ični» zastopniki — češ ne-češ — poslušati. In kar bo povedal, ostalo bo črno na belem v kongresniškein zapisniku, kterega si lahko nabavi vsak državljan." Tn kanlar bo stslrtrg Berger vložil predlog za delavski »akon, bodo morali kapitalistični poslanci vpoštevati njegov predlog. Seveda, zl)ornica lahko ovrže — vsi proti jednemu — njegov predlog. Toda Berger bo predložil ravno tisto ali drugo stvar drugič, tretjič, četrtič, petič intakodalje. in-taktwkelje: — vsakega predloga pa le ne bodo nasprotniki zavrgli. Zakaj ne? Zato ker bodo videli, da jih delavstvo opazuje in bali se bodo. tla izgube |vri bodočih volitvah delavske glasove — kar se bo vseeno zgodilo — ako izpod-bijejo vsak Berger jc v predlog, ki Ih) delavstvu v korist.
Pa tudi drugače jih bo Berger imel "na špagi". Imel bo vpogled za marsikakšne kulise v kongresu, kjer ima gnjezdo korupcija in kapitalistična mešeta-rija z zakoni. Razkrinktaval bo korupcijo. Pobijal bo protidelav-ske predloge in zakone, kar bo v mnogih slučajih »lost i zaleglo. Sploh Berger v bodočem kongresu. dasi sam samcat, bo sila. s kteri» bodo morali računati vsi demo - republikanski kongresniki.
Sodrug Victor L. Berger je popolnoma upravičen tlo časti, da je prvi socialistični kongresni!« v Zedinjenih državah; upravičen jc zato, ker je popolnoma kos težavni nalegi in odgovornosti, ktera ga čaka. Mož je poznan — se-vediai ne med kapitalisti — kot neustrašen boritelj za delavska prava in dober pozna vat elj razmer tn delavskih teženj. V socialističnem gibanju je ¿e šestindvajset let. Šesto leto je že abler-man v Milwaukee. Po poklicu je bivši Črkostavec, sedaj časnikar. •Nikakor ne maramo s temi vrsticami delati poklonov sodr. Ber-gerju, kajti tega sploh ne poznamo med socialisti: povemo le toliko, kolikor pove vsak dela ver v Milwaukee, kteri Bergerjs pozna in prizna njegovo delo in zasluge za delavsko stvar.
Končno: kar zamore Berger storiti v kongresu, morejo storiti tudi osamljeni soeialisti v legislaturi v Minnesoti, Ma«ssachussct-su in Pen n svlvanl Ji. __
Pravo delo in občnem pravi boj socialistične stranke v Ameriki se šele pričenja.
»ROLETAREC
UST ZA INTHRESK DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Laataik la iadajatelj.
Jafoslovsatka delavika tiikovna drulba v Chkafo, III.
farotaina: Za Aicarico $1 50 ca c«lo l«o. 7Sc ga jot teta. Za Evropo ti sa calo lato. $1 aa pol lala.
Oolati po do«ooo*u Pri »pr«mfmbi hiialiM* j, poli totopa natnonili tudi ŠT A MI %atlov.
PROLETARIAN
Owaad and pabliahed Evut Tuesday by
loath Stavk Workmen'* Publishinf Coapaay Chicifo, iilinoU.
Glasilo Slovenske socialistične •irifaiii/Hcije v Ameriki.
»««m» r**lllaee. l'rei«kl«»iit:
joint IVirlik SbewUojrj *	Krnnk JitiiHUe, Trm>mr*r
. tas :>imoM rates: United States aad Canada, so« wear. 7Sc lor half year. Foreign couatnea |2 a year, )1 for half year. advbetjsino kates on a^*«»«"*-
NASLOV «ADDRESS)}
"PROLETAREC"
214(3 Blue Island ave. Chiea«o. III.
ai
NIČ SE NI SPREMENILO.
Pravkar minule volitve so pre-s-nllale politično premoč iz republikanskega na demokratičnega konja. V svojem jedru se pa splo-£ui položaj ni nič spremenil. Vae je ostalo pri starem.
Demokrat je bodo kontrolirali kongres ali spodnjo zbornico, republikanci pa senat ali zgornjo zbornico; v kongresu IhkIo demo-kratje nagajali republikancem, v senatu pa republikanci demokratom. In če se tudi navsezadnje v obeh zbornicah kaj sklene v korist ljudstva in najde priznanje pri proiivuem predsedniku, zvezno sodišče lahko vse ovrže. Res je, tla je odzvonilo Aldrichu in njegovim trabantom. Rooseveltu so odsekali »ep in Cannon je ob svojo avtokratično moč. Mogoče »e spremeni dnevni red v kongresu. Mogoče tla se eolninski tarif prenaredi. Ampak kapitalizem bo nadaljeval svoje tiransko delo; v znamenju profita ostane vse pri starem.
Marsikdo «e čudi napredku demokratske stranke, v kteri se je mislilo, da se že nagiblje v grob. V resnici se pa demokratska stranka kot prestavnica takozva-nega malega kapitalizma ali 44srednjega razreda." ne more dolgo vzdržati. Zadnje ljudsko štetje dokazuje, da mali trgovec in mali farmar vedno bolj izginjata. V Missouri in Iovvi je prebivalstvo po farmarskih naselbinah in v malih mestih nazadovalo. fte nekaj let in "srednjega razreda" ne bo več in s tem je tudi konec demokrati je. Demo-kratje bodo naravno spet poskusili služiti dvema gospodoma: srednjemu razredu in velekapita-listom. trustom. Tako so delali za časi Clcvelandove administracije, dol>e žalostnega spomina, kar se je pa nad njimi grdo maščevalo. Izključeno torej ni, da lahko zopet nastanejo panike in krize, «lasi ravno ni bilo zdaj drugače, kajti delavstvo je danes na boljših nogah kakor je bilo takrat pred dvajsetimi leti.
Ablrich je lahko politično mrtev. toda njegova infamna denarno preosnova ostane tudi pod «le-mokratsko vlath). Dick gre lahko v pokoj, toda njegov utilitaristični zakon bo še v nadalje v moči kot kapitalistično orožje proti delavcem. Trusti ostanejo; mamon bo še mlel profit iz proletarske krvi.
.ledina svitla nada ameriškega delavstva je v krepkem napredku socialističnih glasov in v izvolitvi socialističnega po»Ja*»r-a v kongres. Revnrtftftija maršira in vsako mamljivo obeta nje reform od strani atarih političnih grešnikov ima med delavci od dne do dne manj privlačnosti.
PRETRESA JIH STRAH.
I
Izid zadnjih volitev je presenetil kapitaliste in meščanske poli-tičarje. Pretresa jih strah pred Hocmlističnim poplavom in kapitalistični časniki prihajajo z raznovrstnimi naaveti na dan, da bi ameriško ljudstvo ogreli za kapitalistične stranke in zajezili naraščaj socialistično armade.
Kni priporočajo svobodno trgovino, odpravo uvozninske cari-
ne, drugi so za reforme v korist delavcem itd. Vsa sredstva *> le paliativna. ki nimajo namena dotakniti se sestava današnje družbe in kapitalističnega gospodarst va. Sradstva st» podobna leku, ki hipno zaceli rano na en fin delu telesa, da se odpre tem veČjn na drugem mestu. Taka refonnato rična sredstva ne morejo ozdravi ti današnje bolne človeške družbe.	/
Dandanes je v Ameriki srednji stan že skoraj popolnoma izginit, v Kvropi se pa tudi krči od dne »do dne. Imamo le dva razreda, zapisal bi lahko dva naroda na svetu.
I vaem modernim komfortom o i prsmi jen« hiše, v .katerih ne pre-j biva niihče. Ti 1 juti je uc last u je jo nič druzega kot duševno in fizično delavno moč---proletar-
I 01 so
\' fiicm razredu — uarodu imamo pridne ljudi (delavce iu kmete,) ki se otl ranega juti a pa v pozno noč pehajo za koičukom kiuha. Ti ljudje obletavajo zemljo, prklelajo živež, grat i jo stroje, železn^e, pa mike. kopljejo premog in rudo. Njim se imamo zahvaliti, da prebivamo v hišah, da se naravni zakladi izrabljajo v korist Ijitdenj. Vilic temu, da se imamo zahvaliti za vse dobi o na svetu le njiiu, na nikomur dr:i-gemu, nihče meti temi ljudmi ni varen, tla ne bo nekega dne na cesti gladen in brez strehe izpostavljen sredi zime mrzli burji, tlasi so skladišča polna živeža iu obleke, in imamo hiše, krasne z vsem modernim komifortom o-premljcne hiše, v katerih ne prebiva nihče. Ti 1 juti je ne last u je jo nič druzega kot duševno in fizično tlelavno moč — — — prole-tarci so.
Drugi razred — narod pa sestoji iz peščice ljudi, ki trdijo, tla so lastniki zemlje, premoga, rude, proizvajalnih, zamenjainih iu obratnih sredstev. Ne delajo in proizvajajo nič. Pohajajo od zabave do zabave, zapravljajo, kar s«» z velikim trudom proizvedli dragi. Prebivajo v krasnih palačah, se oblačijo v fino obleko, pri težko obloženih mizah z -r- jedili in pijačami pa polnijo svoje želodce. Ti ljudje ne sejejo in ne žanjejo, pa le vživajo — — — kapitalisti 80.
Ali ni taka človeška družba bolna, ali ni tak gospodarski red krivičen t Ljudje, ki ne delajo in ne proizvajajo imajo pravico do življenja, naohratno pa imajo ljudje, ki so vstvarili vse bogastvo. le pravico poginiti gladu na planem. Tako «Iružho se ne\la in ne more ozdraviti z. odpravo u-vozninske carine iu nezadostnimi reformatoričnimi pripomočki. Taki pripomočki ne odpravijo zla, marveč provzročijo zopet drugod človeški družbi hude rane. Ako se hoče ozdraviti današnjo bolno človeško družbo, treba je izrezati iz nje rakrano — kapitalizem.
Ameriško ljudstvo ne prihaja ratli tega v socialistično stranko, ker je reformatorja, marveč prihaja, ker je revolucionarna. Socialistična str.nka ima v svojem programu podružabljenje vseh naravnih zakla«lov, proizvajalnih, izmenjevalnih in obratnih sredstev in zrusenje kapitalističnega gospodarskega sistema. Z odstranitvijo kapitalističnega gospodarskega sistema in s i>otlru-žabljcnjcm vseh sre«lstev za produkcijo in distribucijo, bo socialistična stranka vst a novi la bodočo novo človeško družbo, v kateri lx> kruha, obleke in strehe za vse: starčke in otroke; v kateri bo nemogoče, «la bi človek izkoriščal človeka.
Ta točka v programu socialistične stranke loči bistveno socialistično stranko od vseh drugih strank in socialiste od boržuaznih reformatorjev kapitalistične človeške družihe. 1
Vsi boržuazni reformatorji so za ohranitev kapitalističnega r>o-spotbirskegH sistema, ki je kriv vse današnje ljudske nesreče. Boržuazni reformatorji hočejo lo omiliti, pa pridržati vir ljudskega gorja. In to je vzrok, da bt>' omeriuko ljudstvo v čimdalje več-1 jem številu stopalo v socialistično j armado, tlasi bodo reformatorji hvalili svoje reforme, kot kramar svojo robo na semnju.
Pretresa jih strah! V duhu vidijo in gledajo, kafro »e podirajo olt arji malika — profita, kako se
stari nazori o gospodarskem siste-! mu drobe in razpadajo. Prihajajo i reformami, priporočajo jih, da bi pred zrušen jem obvarovali svojega malika profil, ki je za nj vir sreče, za, ljudstvo pa izvdrk gorja in zla.
Nekam pozHi so! Ameriško ljudstvo, ki je pred leti verjelo še v vsako buda.lost in vsako laž sprejelo za resnico, danes razmišlja o vsem, kar prihaja yd kapitalističnih politikarjev itn boržuaznih reformatorjev. Ljudstvo spoznava počasi, da kapitalisti iu delavci nimajo skupnih koristi, «la meti delodajalcem zija tako širok prepad, katerega ne morejo premostiti tudi najdalekosežnejše reforme.
Reforme in profit? Profit se ne da reformirati, dokler obstoji človeška družba, ki priznava za pravilno, če se dobiček, od dela steka tistemu, ki lastuje proizvajalna sredstva in naravne zaklade iu nikdar ne prime za delo.
M» vstajamo, a kapitalistov je strah. Nj h reforme st» podobne darilu Danajcev. Prihajajo ž njimi, tla bi rešili potapljajoči čoln kapitalizma in ameriško ljudstvo še v bodoče obdržali v siržnosti.
A zora puca, če bit dana!
J. Z.
IGNORAMUSI.
Dopisi«
Indianapolis, Ind.
Cenjeni urednik!
Dovolite mi malo prt stora v u >-
liče ni pričakoval takega vspeha. Presenečeni smo bili vsi, ko smo zvedeli, iU so med 18. mestnimi oddelki doiili socialisti v 6. veči-! no. V predmestju West Raading,
ki je za sebe. ko bili oddani skopein delavskem listu, tla Vam apo- r||j ^ g(K.il|l¡Btiélli pasovi. So-ročim o tukajšnjem položaju m ( dri|f	,, Mrturer jt. bi!
dogodkih.	i vo|jen poslancem za pensilvanjs-
Z delom gre po starem.	; k<) zakonmlajIlu z|M)rnico. Po iz-
Dramatični. klub je imel «lue 5. i vo,|tv| je izjavi|. dj| ||u <|aJ f,n0
nov. veselico z gledališko pred- • tretjino njegove plače 44 lét Berks stavo s plesom. Igra 'Pot do arca , Cimn% Tltl)m.ulüÍH Society." To
je dobro vspela, za kar gre hvala našim diletantom. Posebno moram pohvaliti gdč. Gruden, ki je bila skozinakoz kos njeni ulogi.
je dobrtKlelna družba, ki skrbi za
omejitev jetikc meti delavci.
i Republikanski in demokratični
.... ..... - kandidat je se ztlaj silno jezijo. Na vk<-Ii,i j.- pozdra vil občmHtvo Godrnj8j0f dn MO bo)j Z1U0ŽI1; Uot
v daljam govoru Kanili; Sl«ta-	ui de,„V(M ,,H ,rotje gtniJ,.
nov, rodom Bolgar Dejal j«, da	,oh ni |n,lm
«mo Slovenci v kulturnem oziru N kar zm(;ŽI,OBti ,if ve.
V 43. štev. Radničkc Borbe, ki se proglasa za glavni oriran jmvro-slavenske Radničke socijalistične partije S. L. P. vidimo med drugo profaniranostjt» tudi sle«lečo notico, ki jasno priča, kakšni ignorantu»! prebivajo v uretlništvu o-meujenega lista.
Notica se glasi:
'.li Oalifornue poslan«» nam je
više državnih glasovnica, na ko-jima je više Soeijalist partije kamlitlatah in kandidati za kapi-talističke partije. Ovo je zabran-jeno internacionalnim kongresom i koiiStitucijom njilit e partije, ali cela par:ija j«' pre » ar«, pa ao; So'.h* vara t i j • ni ji. *
Mi te noti *e nihale r re more-mo vrt ti /a /l'»bj o t « Iu S. I*. I i st« v t k' li Borbe. I*i naj V>i noch Ikcditi nagemu giNanju, ani]|ik j moramo vzeti k«»t zriak ignorant-n«»sti oseb, Ii Kttije na e. du "lt.
B."
(ilava tej notiei si* čita: Soeijalist Partija je prevara. Prevar* zatt), ker j«* bi!a tlržavna glasov-ni«*a. na kojima j«' bilo v i «k k n-didatov soc. partije i lan !; hitov za kapitalisti«*ke partije.**
Ničesar bi nervozn»že pri "R. B." bolje ne razgalilo. ka'<o m lo pojma o obliki ameriške g'asoviii-ee inuajo, kot ta notica.
('e je tora.j Koeialist partv zato ))rev"ara, je S. L. P. tudi prevara; kajti na ameriškem volilnem listku so vedno vsi kandidati, seveda po vrsti; tako, tla vs«k lahko voli ktero stranko ali kandi<la-ta hoče.
Kalifornija ni izjema. V :M Wartli 38 presinktu v ({hicagu, kjer je bil pisec navzoč pri štetju erlasov kot p(M>blaščenee s<K»ialist. stranke, »o «lobili socijalisti S. P. M5 straight glasov. S pa je bilo razdeljenih; to se pravi, volil«t je kandidate zbiral. Otl S. L. P. ni bilo oddan«'ga ne enega straight glasu, pač pa je dobila Neebe 3x3 glasove in nek «lrug od S. L. P. 2 glasova. Iz tega se tla sklepati, tla so S. L. pisti volili za kapitalistične kandidate ali pa so kapitalistični somišljeniki v teh slučajih volili S. L. pistične kandidate.
Tgubrumusi okoli "R. B.'' naj raizodcnejo sedaj to, kje je prevara v tem slueaju?
Sicer pa le političen a, b, c, v roke; kajti igrioramusi, ki niti ne vedo, kako izgleda ameriški volilni listek, ne morejo vzgajati jugoslovanske delavce.
. č.
lahko za zgled vsem tukajšnjim Slovanom. Za njim je govoril sodrug J. Markič. Govoril je o pomenu socializma za delavno ljudstvo, o grozni jn strašni bedi, v kateri živijo delavci. Br. A. Me- | see je govoriL za dramatični klub
mo, d<a imajo kapitalistični kan-didatje, akt» so izvoljeni, vse zmožnosti, če je treba napolniti njih žepe. Take vrline pa manjkajo socialističnim kandidatom.
Kar se pa drugih zmožnosti ti-
. .	.	če glede uprave, zakonodaje v ko-
o pomenu, ki ga ima dramatika • . , ,	...	... .<.
V . . ' . , ...	nst delavcem jih pa socialistični
za ljudsko vzgojo. (u»sp. Bajt je	, ,. ,	„ , . . . . .«
kanditlatje pt>sekajo stokrat. Mesto Milvvaukee nam je v tem oziru za zgled. Župan polmilijonske-mu mestu je sodr. Krnil Seidel, ki je po poklicu izdelovalec vzorcev in ki bi bil sedaj lahko vzorec vsem ameriškim županom.
Gospoda starokopitnih političnih strank se bo morala sprijazniti nehote z bridko resnico, «la ao delavci pričeli sami odločati o svoji usodi,
/a socializem Frank Košmerlj.
ljudsko vzgojo, (itisp. Bajt je priporočal, tla bi se morali dramatičnih prireditev vdeleževati člani vseh društev. Ketlar gre za kulturni napredek biti moramo složni vsi, ako hočemo doseči tudi vspehe. Za njim se je pa oglasila moja malenkost. V porabil sem u-godno priliko za agitacijo in priporočal naj dne 8. nov. giaaujejo «Slovt nci za socialistične kandidate. Delavci smo in glasujnio za sebe«.in ne za naše izkoriščevake. Slovenci so vzeli mojo priporočbo tudi za resno, kar.dokazujejo številke o oddanih glasovih jiekoii-	Oglesby, 111. ko nižje. cr Cenjeni urednik!
Zabava je vobče vspela krasno; l'ri nas je sedaj W ob času še lerV jutro smo pričeli razhajati preseljevanja narodov v Evropi. v nadi. da se kmalu zopet vitli- Kni prihajajo- drugi odhajajo mo na kateri drugi prireditvi Prihajajo pa dobri in slabi. Mar-dramatičneg» kliVba.	1 ji vi tlelavci, pa postopači in pre-
Marion ('t», v katerem je me- tepači. sto Indianapolis smo dobili socia- Nedavno sta v naš miren kraj iisti 2.333 glasov. Torej 1.333 več prišla dva junaka, ki romata po kot pred dvema letoma. V Way- Ameriki in se pretepata, odkar ne Township,' kamor pripada sta v New Yorku stopila na suho. ilougliville smo «lobili 301 glas. Najbrž delata le toliko, da imata Tukaj so naseljeni Slovenci. Ta za pot do druzega \|ifjbližnjega vest me je razveselila, ker sem se kraja. Oba sta tip pravega start»-prepričal, tla moj glas ni bil glas krajskega aabavljača in pridušev-vpijočega v puščavi. V mestnih ca. Dobila sta delo in se nastanila vardih (otltlelkih) se delijo glaso- pri nekem gostilničarju, vi: Prvi 204, drugi 70. tretji 37, četili 183, peti 184, šesti til, sedmi 94, osmi ."»ti, deveti lt)8, deseti 220, Knajsti 111, dvanajsti 73, trinajsti 218, štirinajsti 252 in petnajsti 62.
Socialistična stranka je sedaj na tretjem mestu v Marion Co. Deuiokratje 30.492 Republikanci 26.872 Stx-ialist je 2.333 Prtihibicionisti 747 Socialist Labor 2o3
Skupaj 60.697.
Ako pttgledamo številke za«l-njih let, tedaj smo prepričani, tla v ljudstvu raste zavednost, «la ima voljo odstraniti mrhovino kapitalizem. Leta 1908 smo imeli 100(1 giasov, letos pa 2.333.
Sodrug Berger bo prvi socialist v kongresu, izvolili so ga vrli milwauski sodrugi. Seveda je ta klofuta nemilo zadela kapitaliste. Well, delavci! Brigajmo se za sebe. kapitalisti naj skrbijo pa za aebe.
Seje jugoslov. s«»e-. kluba v ln-dianapolisu se vršijo vsakt> tretjo nedeljo v mesecu. Sodrugi pripeljite na vsako sejo svoje tovariše delavce. Spodbujajte jih, tla postanejo aktivni člani socialistične organizacije. Tembolj bodo rastle naše vrste, tem iag.ji bo boj s kapitalisti, tem hitrejše bomo dosegli socializiranje človeške «lruž-be.
-. >
Citajte in širite na,š «lelavski
list " Proletariza " in naše knjig« in brošurice o s«»cializmu, ki st», nos, ker ga je drugi vzlic oporni
Zatlnjo nedeljo smo sedeli v gostilni in se pri dobri vinski kaplji razgovarjali t» organizacijah in o podpornih jednotah. Bila je prijazna druživa.
Naenkrat se eden zgoraj omenjenih junakov vtakne v pogovor. Nastopil je surovo kot klada. Zabavljal je delavskim organizacijam in slov. ptnlpornim društva m. Nazadnje pa še pristavil, da noče občevati s Slovenci. Pi*de<lica temu zabavljanju je bila, tla je moral ostaviti gostilno nenavadnih korakov. Nft ulici se je pa zagrozil, tla bo pomagal vsem.
Preko pol ure se vrne v spremstvu svojega sopriduševca. Ljml-je st) že odšli iz gostilne. V g«>stil-ni sta bila dva neboja željna rojaka. Prkluševca obkoljita enega. Eden ga prime, drugi 11111 pa za-sa«li nož v glavo. Po tem barab-skem činu pa zbežita oba. B«»žala nista daleč, ker ju je policija prijela in vtaknila pod ključ.
Imena teh dveh falotov nisem zvedel. Doznal sem le. da sta dva navadna pretepača, ki se selita iz kraja v kraj jra«li er<nkih dejanj. Svoječasno sta bila tudi v Jolietn v slov. ameriškem Rimu, odkoder sta jo morala tudi najbrž popihati. Zdaj bodeta imela m nekaj časa vakance; mogoče se preselita zopet v Joliet, pa ne da bi delala za jeklarski trust, marveč v tisto palačo, katero je dala ilinoj-ska država graditi za take ptičke.
Odpustiti je človeku, ako je v naglici z roko druzega sunil v
Milwaukce je edino mesto v Zeti. državah, kjer imajo tlelavci i mestno vlado in policijo na svoji strani v slučaju štrajka. Ko je pred par meseci nastal št raj k v je«lni tvornici in so tvorničar.ji , kot po navadi zahtevali protekci- i jo od strani polnjje, odgovoril jim je delavski župan sodrug Seidel: ,4f> k«lo potrebuje pro-1 tekcije v tem štrajku, je j edino štrajkar. ki je potrebuje in nihče drugi." Delavci |M» drugih mestih pa nečejo tak«ga župana. Rajši vidijo, tla jih ob času štrajka policaji pretepajo kot potepene pse.
pisane v lahko umljivi slovenščini.
Vsi zavetlni delavci bi morali iriieti vsepovsod v Ajnfrrikj svoje jugoslov. klube., podpirati bi morali svojo delavsko stranko.
nu zbatlal in ohrekoval. Tako dejanje »e tla sfwliti še s človeškega stališča.
Ali zgrabiti mirnega človeka, ga suniti z nožem ali kakšnim drugim orožjem, je pa zversko.
Socialistični pozdrav vsem slov. I¿e poživinjen človek je zmožen delavcem ! Bratje, tlelavci v naše takega dejanja.
vrste,, «loli s kapitalizmom.
Filip Godina tajnik,
Reading, Pa.
Vsem alovjpnskim delavcem priporočam, tlci. se ogibajo takih zve ri v človeški koži.
Z delom gre tukaj dobro. Vsakdo lahko dobi tlelo. A delal ne bo
Cenjeni sódrug!
Kot čitatelj "Proletarca" sem ; z« «e, marveč za kapitaliste. No, vnet pristaš socializma. Ratli te- pa saj so delavci dne 8. nov. t 1.
sami odločili tako 7. glasovnico.
ga Vam poročam o izidu volitev dne 8. nov. t. 1.
Socialistična misel ae je v našem okraju tako razširila, da ni-
Poadrav vaem ••.itatelj«nn "Pro let ir. ;| " ill sodrugoin.
Poročevalec.
Jchnstown, Co«emaugh. p».
Cenjeni sodrug urednik!
Vem, da mora " IVoletaree* štediti s prostorom. Namenjen j« socialistični propagandi. Ali dovolite mi še enkrat malo prot»tt>-ra, gre se tudi tu za konst član« S. D. P. Z., ki je vendar «lelavnka podporma: organizacija.
Gospod Pajk, ali njega visokost odgovarja, pa ne dokaže nič v 256 št. 14G. N." Kot sodruga me imenuje lažnjivca, pa ne dokaže, k«, tla j in kje sem lagal.
Njega visokost je povedal ne. kaj mastnih psovk, pozabil je pa razložiti svoje poslovanje kot gl. tajnik S. P„P. Z., in ni odgovoril na vprašanja, ki sem jih stavil v 163 štev. "Proletarca."
Njega visokost imenuje v' svojem odgovoru člane S. I). P. Z bedake in osle, katerim bom jaz vrgel peska v oči. Fin argument, kaj ne, njega visokost ? Nevera, zakaj je domišljavi Pajk »ploh sprejel tajništvo, če so člani 8. I). P. Z. bedaki in osli» Taka vi-soka oseba, pa poniža samega se-Ih» — dokaže v enem stavku, da je surova, in neotesana khula kot kak nemški ali španski princ ali kot najzadnji vaški pastir v hribovski vasi. Člane eneirrste organizacije imenuje javno v listu bedake in osle, uradno pa brate. J Kaj taeega je zmožen le kak princ ali pa vaški pastir. Ker je pa posel vaškega jmstirja koristen za Človeško družbo, princi pa riepo-trebni za isto, kot si Ti nepotreben za S. I). P. Z., Ti pri/namo častni naslov '4 visokostin Ti «hIreka 1110 naslov vaškega pastirja, ker zadnji zvršuje koristno delo za občni blagor.
Pajk preidimo v argumentacijo.
Ketlaj in v kateri list si pisal
Nikdar in v nobenega!
Ali si Ti ustanovil S. D. P. Z ?
Ne!
Kaj si vstanovil?
Patriotično društvo Avstrija!
Kdo je vstanovil S. 1). P. Z.?
Drugi, ki so Ti bili že dolgo trn v peti!
Ktlo je spravil iz glavnega od- j bora Dremelja in Andreja Vidih- ■ ra s šikajiitni in nečednimi sredstvi f
Njega v isokost! o Ktlo je obrekovial uradnike S. N. P. .1., da cigare kadijo in se na račun delavcev sprehajajo po parkih v Chicagi?
Njega visokost!
Ktlo se je izrazil, da bi dal za agitacijo, če bi bil izvoljen glavnim blagajnikom S. N. P. J t
Njega visokost!
K«lo je svojevoljno popravil str. 42 pravil: ako gl. tajnik ka-terikrat potrebuje 2. tajnika, se mora podvreči plači 20 ct. na uro T
Kj, visokost, katera konvencija je to zaključila?
Nobena!
Bratje, organizirani v S. D. P. Z. razmišljajte o tej točki. Ako se gl. tajniku zljubi "špancirat in cigare kadit" (citat njega visokosti), ima drugi tajnik lahko trajen posel v uradu.
Visokost! Zakaj niste odgovorili na točko v pravilih stran 10: "Ako kateri član gl. odbora od-* stopi ali umrje, mu gl. odbor po- i stavi začasnega namestnika, do-kler se ne zvoli potom splošnega glasovanja stalen odbornik!
Izognili ste se vprašanju, ker drugače bi lopntnili samega sebe , po zobeh.
Vprašal sem. če so društva dobila obvestilo, zakaj sta bila Zabric in Dremelj izključena.
Zopet je izostal oderovor.
Njega visokost! Zakaj se ni v pošte val sklep glavnega o«lbora in v smislu tega sklepa takoj od- < poslal denar za sirote in vdove v Cherrv, III? * ,M)fw%-
Zakaj?
Za blagajnika Fr. Segata, se pa ni bilo treba potegniti. On ne po- J trebuje, tla ga zagovarja njega visokost, ker je obče priljubljen v naselbini.
To so moji argumenti. Visokost, ako stvarno odgovorite, bom pre-\ klical vse v vseh slovenskih li- j stili, drugače pa ostanem pri svo-j jih t rti i t vab.
Vsem članom 8. D. P. Ž. p« priporočam, da še enkrat prečita jo pazno tlopin y št. 163., ker sodrugi nočemo biti lažnjivci.
Citajte, prepričajte «e, po-tem pa sodite.
Poročevalec v odgovor. J
StranKa,
/vrnevalili odbor slovenske or-fe»is»cije v J iijronl. *ue. Z v »iti Johii Petriè, «Jož»* Zavertnik st., Kratil k 1'etrič. narodni odbor: Frank Podlipec, Frank Kastrun.
POZOR tajniki ioc. klubov 1
Tat*len «o se razpoalale v>*pre. jemn«' karte (pristopnice) \n pra vila ji**>*l Zveze. Vsak tajnik naj takoj po sprejemu tega nar za Vas in za ¿kliče i&vanrodno sejo in naj gle- sicer vedno.
$150, je namenjen agitatorjem ra eventualne stroške.
Zapomnite si: vsaka karta velja
za celcletnc naročnino na "Proletarca"!
Sodrugi! Pričakujemo, da se cdzovete v polnem številu. Vsak zaveden sodrug, kteremu je "Pro-letarec" pri srcu, bo naročil pet kart. To je najlažji in najenostavnejši način, pridobiti nove naročnike. Mi smo pripravljeni izdajati liit na osmih straneh kakor hitro imamo 2000 dobrih naročnikov. Od vas je torej odvisno, da se to ^imprej zgodi.
Vzemite zalogo kart danes in jih imejte vedno pri sebi, kadar greste iz hiše. Karte so gotov de-
Proletarca",
ga je zavlekla v nico.
mestno bolnii-
da. da vsak posamezen .aodriur pravilno izpolni karto — pristopnico. Ko hc to zgodi, naj tajnik prej ko mogoče vrne izpisane pristopnic na/a j na tajnika John fitriča, 2708 So. Lawndale Ave., Chicago, 111.
Kakor hitro bodo vse pristopnice v »radii, bo dobil vsak klub "Chartar" od Socialist Party.
Zvrnevalni OtHkh
Zveze v Ameriki. .
Koliko kart Vam naj pošljemo, sodrug agitator? —
Upravništvo.
Listu v podporo.
IVebitek pri prodaji knjig na društveni veselici Sloga i*t. Iti. iS. N. P. J. v Waukefao, 111. 65 ct.
Milwaukee, Wise. F. N. 10 ct; A. Novak, ker bo Wisconsin knua.-Jugosl. soc. lu rdeč 10«t; U. Šuler, živel inai-predek, pereat frazarako naročili jaitvo 25 ct; FY. Pumer, ker na«š
Scklel ni sprejel Rooae»wlta 25 ; NOV SOCIJALISTIČEN KLUB ker nam ^ tre,m iHmll|k.et ^ ct.
»e je ustanovil v West Mineral, Zakraj»ek, ker je pevski klub
Kansas s 25 člani.	("Zvon" za napredek 25 ct; Joe
Tajnikom je bil izvoljen Pon- J Čop, ker so se Slovenci v Milwau-
grac Jursehe Box 357 W. Mineral,
Kana.
Slovenci v Kencshi, Wise, pozor!
Dne 27. nov. t. 1. priredita jugoslovanski delavski pevski zbor "Naprej" in jugoslovanski tam-buraški zbor "Danica" VELIKO NARODNO VESELICO s koncertom, gledališko predstavo in plesom v
Germania dvorani.
Začetek točno ob dveh popolu-dne. Vstopnina 25 ct. Ženske v spremstvu ne plačajo vstopnine.
Veselica hoče vsakemu nuditi velik d we ven užitek. Želeti je, da se jo vdeleži vsaki delavec, ker je delavee po težkem n duhamornem delu gotovo potreben razvedrila.
Čisti prebitek je namenjen za razširjenje delavskih časnikov, knjig in brošurie.
ODBOR.
O. M. Odcllu, bivšemu agentu Missouri Pacific želemiee v Jop-linu/Mo., je nedolgo tega crknil rmeiiokodrawt pea, njegov ljubljenec. Odeli je zn crknjenega cucka naročil trugo za ♦ISO iu gs slovesno pokopal na pokopališču, kjer je prostor njegove farni) i(je. — Isti dan in v istem mestu so-pa, bili na pokopališču za uboge pokopani trije siromašni otroci v jednostavnih škatljah iz
surovih smrekovih desk.
•
"I^ondon Juetice" poroča: "V Vajritovi na Ruskem Poljskem so 30. septembra zaštrajkali vsluž-bcnci poulične železnice. Vse je bilo prestrašeno, kajti nK*sto jo bilo |hkI obsednim stanjem, in kdor bi taČaa štrajkal. čaka kh huda kazen. Toda železniško o-sobje je zažtrajkalo kljub temu. Kar s«» je potem zgodilo, temu ni najti para v celi zgodovini delavskega gibanja. Policaji so naenkrat aretirali vse št-rajkarje do zadnjega moža. 1. okt. je vozilo le par tramvajev, a že drugi dan so vozile vse kare kot po navadi: vozniki in konduktorjr so bili vwik na svojem mestu, toda v čisto drugačnem položaju. Poleg vsakega voznika sta stala dva vojaka z nasajenimi bajoneti iu na zadnjem koncu zopet po dva zraven komluktorja — štrajkujoči 'kce oprijeli prave delavske ideje vslužbenci so opravljali r.voje de-25ct; Joe Pivmož. ker se slov. i0 kot jetniki! -- (Zakaj ne bi deklet« niso v dele žile zabave 25 ameriški kapitalisti posneli te et; L. Bergant, ker smo si omislili praktične iznajdbe ruskih tira-pravo 25ct; John Novak ker so nov?)
pri "Enakosti" posnemanja vred- j -	-
ni sodrugi 10ct; J. Krolnik, da bi j ONSTRAN OCEANA, napredoval dramatični odaek 10 i __ P(> Kranjskem zlasti v Ljub-ct; Fr.Ambrož, ker smo sami j — je 7A<tnje r-ase zavladala hu-samci skupaj 25et; Valentin Raz- <irt draginja, ki doeeza že vrhu bomik ne l>odo nas
—	Nemškemu cesarju so pravkar zgradili enoinpetdeseto palačo. Nova palača je masivna zgradba, ima šest sto sob in je stala čez m i I ion mark. Nemški kronani klovn lahko sedaj stanuje vsak tedeu v letu v drugi palači. Seveda, delavci v Nemčiji imajo tudi v&aik po petdoset palač!
—	Pablo Iglesias, socialistični poslanec v španskem parlamentu, je izjavil v zbornici, da socialisti
81ovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnieo.
FRANK ZOUNJAK, 1 H,i7 So. Centre ave., Chicago, 111.
Importiran starokrajski tobak vsake vrste
v Španiji so za odpravo monarhijo ** cigarete, pipe in žvečenje. Im-
in za pro^lašenje republike.
—	Italijanski socialisti so nedavno na svojem kongresu v Milanu «prejeli v svoj hojevni program zahtevo za splošno volilno pravico za ob« spola.
—	V Kodanju na Danskem je umrl sodrug P. Knudsen, socialistični župan imenovanega mesta. Knudtoen je zavzemal važno vlogo pri zadnjem internacionalnem socialističnem kongresu, ki se je vršil meseca avgusta v Kodanju.
portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah.
VAC. KROUPA,
1220 W 18th St. Chicago. IU.
POZOR! POZOR! IG. KUSLJAN
GOSTILNIČAR 229 1st Avi„	Milwaukee. Wis.
Ima vift)bol)a ulja«* in »»»lno pripravljen pri-irrlick, po zmernih ©*n»h.—Lokalni iu potujoči -doi .....
Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"!
I. STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Chicago» ÜL
Ima v et jo aaJogo ar, veriiie, peel»-nov ia <h«fik dragotia. Izvrftuje tttf vaa ko vratna popravila v ta j stroki pe Mio aiaki
Obiiéite (at
I*»«
ruNki-
»brodoAlii
D ruât vene regalie, kapa, prekoramntea bandera itd.
ta sloveneka drultva najbolja p reekrhfc
«
Emil Bachmati
1719 So. Centre ave., Chicago, Ul.
Člani jug:slov. soc. kluba št. 1. v Chicagu pozor!
' Obveščam vas, da. se nasa prihodnja redna mesečna seja vrši v soboto 26. uovembra ob osmi uri zvečer in sicer v naših novih prostorih v Kostkovi dvorani, ogel 26. cesta in Avers Ave., na zapad-ni strani mesta.
Ker so na dnevnem redu jako važne stvari, je dolžnost vsakega člana,, da pride na to sejo.
S socialističnim pozdravom
Fr. Podlipec, tajnik.
..»j *..........................<lh draginja, ki u ose za ae vrnu-
zatrli nm nmo spečih,	nec ^ poVzroku je med itak rev-
i.s bedeeih 25 ct. Skupaj	ni|n ijU(ktvom hudo pomanjkanje
$2.65. _________jn vsako novo podraženje lahko
________poro<li katastrofo. Socialno de-
BLAZNI SISTEM	mokratična stranka v Ljubljani
V Fairportu. N. J., je delavec	je v nedeljo .'H). okt. priredila ve-
Fred Mever ukradel dve poštni	liko demonstracijo zoper dragin-
znamki po dva centa. Sodnik gai	jo. Demonstracija se je vršila z
je obsodil na «tiri leta ječe. —	obhodom po mestu i« s shodom v
John II. Lowery, bivši denarni-	"Mestnem domu", na kterem je čar pri TTtica City National ban-
govoril sodrug Etbin Kristan, ki. kteri je poneveril ¡>124.00, je Vdclcžba delavstva je bila veli-bil pa skoro istočasmo obsojen na kanska. pet let ječe.
e
John M. Huston republikanski
PRVA SLOVENSKA
Vinarna in Gostilna
v Kalllornin.
kjer m toi i dobre vina le inportirano pilunako pivo. Prodaja vina na galune in na drobno.
Ant Scluiabl,
cor. Trimbull m. is 26. Str., Chicago. HI
Nove JESENSKE obleke
v vseh najnovejših krojih i \ barvah
87.50 do $25.00
"PRESTO"
najnovejši patentovan ovratnik.
Sukne -
krojih Kerseys, Vicunas, in Tweeds v vseH barvah za moške, dečke in otroke
$6.50 do $30.00
S W Corner 26tJ&Central ParkAve. |
Rudolph Layer,
lastnik.
Slovencem in Hrvatom!
aaaaaa>mo, da iadelajemo
obleke ** ^j00^010 ^K Uaijako delo; trpeAno in lite«
V zalogi imamo tudi reine druge potrebAéiae, k epe.
da ji ▼ delokrog oprave — oblak. Pridite ia oglejte ai aaèo iaioftbo. Z veetn apoètoranjeta
1853-55 Blue Island Ave.
Chicago, 111.
J.J. Dvorak
UNION ClOTHIERS-TAIIORS
Na Francoskcm so bile zadnji teden velike demonstracije kot odiiK'vi zadnjega železniške-
politikar in sokrivec znanih ve- ga štrajka in pa simpatije socia-likih sleparij pri irrmlnji držav- listov s štrajkarji. Na ukaz mirnega poslo])ja v Ilarrisburgu, Pa. j nisterskega predsednika je bilo je bil nedavno tega obsojen v več socialistov aretiranih šestmesečni zanor in v plačanje | — Pred par temini je
bedast i
trlobe $.*)(¥>. Huston je z drugimi nemški cesar obiskal belgijskega vred osleparil državo za več mi- ( kralja v Hruselnu. Ko se je cn^sar
. V nekem čaje farmar Pat
POZOR SODRUGI AGITA TORJI!
Jugoslovanska delavska tiskov na družba ki ixdaja "Proletar ca", je izdala posebne naročilne karte (subscription cards) za naročanje lista. Pet takih kart se proda za $6.00. Vsaka karta velja sa celoletno naročnino na list "Proletarec". Opozarjamo sodru-ge lokanlne zastopnike in agitatorje za naš list, da si vsak narodi po šest kart. Karte morajo biti pri upravi lista plačane v naprej, t. j. z naročbo je treba obenem poslati tudi denar,. Zastopniki jih potem razprodajo med rojaki, ki še nimajo načega lista.
Vse navodilo je tiskano na U. S. postkarti, kjer je že pripravljeno za izpisek naročnikovega naslova tako, da je treba potem karto samo vreči v poštni nabiralnik.
Popust pri naročbi kart - naročnic, ki znaša, če se jih vzame pet
1 ionov dolarjev. -nadskem mestecu Mahonev ustrelil sosedu konja, ko ga je našel v svojem žitu. Predno je žival ubil, posvaril je Pat soseda, da naj pazi na konja, zakar se zadnji ni zmenil. Canad-ski sodnik je zato obsodil Patai na 12 let ječe (!) in na $1200 globe (!!!).
e
Kapitalist Thomas F. Rvan v Oak Ki*Ige, Va., je za svoje kravo sezidal krasen hlev, kteri ga stane $f>0.000. — V New Orleansiu Iii., je zadnji teden neka- siromašna žena, ktero so vrgli iz hifo. ker ni mogla plačati renta, porodila dete v nekem hlevu, kamor sc je v skrajni sili zatekla. Novorojenčka je zavila v kos stan» že-kljevine.
e
Miss Irene Augusta Sherman iz Newporta je zadnje dni na dan svoje poroke nosila obleko, ki je stala $50.000. Ime ženina! O njem poročilo molči. Pri nevestah - rm-lionarkah je glavna stvar obleka ne pa ženin. — V New Yorku je pred par dnevi obležal na ulici N. Wabash, . šestdesetletni starček vsled slabosti od gladu. Polirija
VI se ZAVEDATE
da je slika najboljši spomin na poroko. Priskrbiti si najboljàe. .
---°
Zglasite se pri
DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Ohfto
J. SVETE i» domače pri ZALARJU 6120 St. Clairave
toii vino. pivo in i*anj« prve vrste. Smodke prve kvalitete ao ne prodej Za mnoeobrojen poa<*t ae priporoča rojakom v Clevelandu, pa potnikom	Laatnik.
dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne In naffinef&e
slike: otroke, družine, skupine, ženitve in društvene
skupine.
Fotografira tudi zvečer po naročilu.
14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
NA VOGAXU 14. PLACB. TBLEFON ČAKAL 287.	USTANOVLJENO 1SS3.
vozil po ulici proti, kraljevi palači, napraivilo mu je par sto so cialistov špalir in ga pošteno iz-žvižgalo. Petintrideset je bilo aretiranih.
— Japonski mikado hoče po snemati španskega kraljevskega smrkolina. Pet japonskih socialistov in radikalnih boriteljev za svobodo in izobraziš) japonskega proletariata je obsojenih na smrt. Kaj so storili? Prevedli so spise Karel Marksa, Tolstoja, Kropot-kina in drugih velikih mislecev v ja|M>nski jezik in jih širili med judstvo. To je njihov 44zločin". Med obsojenimi je tudi sodr. Den-jiro Kotoku, kteri ima največ zai-slug, tla se je pred par leti organizirala socialistična stranka na Japonskem. Proletariat vseh dežel mora z vsem srdom protestirati zoper izvršitev petkratnega umora nad učitelji svobode, s kte-rimi se namerava obnoviti barbarski umor, izvršen nad Fran-ciseo Fcrrerom
AVSTRO- AMER IK ANS K A izdelujemo
ČRTA.
Novo!	Novo!	Novo!
Ravno kar je iznajdena
čudodelna "Canchester" svetilki
za petrol|e.
^ -«»»liri aori navadno petrolje. (kero*in) in deje aveC Je iolj' i" "eneje od eteVHine ali pli-l5Ss isif^!- Na vaacirh s ur tgoU ..mo « 1 cent olja: K. iadl in io ni treba eneiiti. L»« proUv«ja i« «akain lVsi kero.ina - Kup 1. (poaoda) in vee ra-*rakainie^n	^ u ^lidneRa nikta.
Cena )t Je ssitio $5.00 Exprsss plačamo m I
Pilite po podrobnoeti . priloženo 2c znamko na
Frank F»etrl£-«-2424 so. iAPDlNO AVE..	C1ICAC0. ILL.
Najpripravnejia in najcenejèa j>aro brodna irta ta 81ovence in Hrvate.
Regularna vožn|a med New-Yorkom, Trstom In Reko.
Brci poitni in novi parobrodi na dva vijaka:
Martha Washington, Laura, Alice, Argentina In Oeeanla
Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parniki odpluje-jo iz New Yorka ob aredih ob 1 popoldan in iz Trsta ob Robotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—<y§i parniki imajo breziiéni. brzojav, električno ra7J»vetjavo in »o moderno urejeni
—Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko.
Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na nafte zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO.
Gen'l Agt's. 1 Washington St., Ne« York.
Prodajemo Imamo V zalogi
obleke po meri po $20. $22, $25.
otove obleke po 10, $12, $14, $15
veliko zalogo modernih klo- -bukov v najraznovrstnih bojah.
imamo tudi veliko zalogo srajc, kravat, jank, spodnjih hlač, opanic, i t. d.
Zs mnogobrojna naročila se priporoča || T|J| m* * Mri/
PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUHI Ifl/ilTlLA,
1724 S. Centre Ave., Chicago, 111.
Skladišče	čevl|ev
za dame, moike in otroke *
Domača tvrdka
Izdeluje nove čevlje po meri in prevzame vaa popravljalna dela, spadajoča v čevljarsko obrt!
Za obila naročila se priporoča al. občinstvu
JOSIP JECMENJAK, lastnik 1831 So. Centre Ave.. Chicago. III.
NAJBOLJŠA KUHINJA!
Billiards, Pool Table* Prenočlftča za potnike. Jedi pripravljene po domači.	Odprte po dnul in po noči.
P. PeriČ, 1412W.18. St.. Cbkago, lil.
Zdravljenje mož v 5 dneh
brez noža in bolečin
Varicocele, Hydrocele '¿Z6,RANJK
Ozdravim vaaeega, kdo» trpi na Varieoeeli, Btrieturi. Dalje ozdravim nalezljivo zaat rušenje, ti vi ne neimoinosti, vodenico ni bolezni tičočih ee moikih.
Ta prilika je dana tiatim, ki eo izdali ie velike evota zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namea je, p» kazati veem, ki so bili zdravljeai od tucatov zdravaikea brezuepeino, da poeednjem le jaz edino aredetve, a kterm zdravim vspeteo.
Za nevspeino zdravljenje ni treba plakati—le za vepetna. Ozdravim pozitivao ftelodečne bolezni, pljaina, aa jetrih in ledvicah ne glede kako stara je bolezen. Tajne moftke bolezni zdravim hitro, *a atalno in tajno, živčene onemogloeti,
nlaboet, zguba krepoeti, napor, aaatruplenje in zguba vode. Pijača, aedr'__
Bronchitis, srčne bolezni in pljutne zdravim z mojo najnovejio metodo. ... .ženske bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za atalno. —Eaetrupljenje in vae druge koine bolezni kakor priUe, ture, garje, otekline.—Molai tok Ia druge bolezni. Prelite in evetuje zaatonj. Govorimo slovansko.
DR. ZINS, 41 between Randolph ao i Lake Sta. CHICAGO
Uraduje: od 8 ure zjut do S. are zvečer. V ne*»-l>r »d 9 ure «jot. do 4 ure poj*
ALOIS VANA
— izdelovatelj —	%
sodovlce. mineralne vode in raznih neopojnih pijač.
1837 So. Fiak 81 Tel. Canal 1406
Jako važno vprasaa|e?
"Ali sem ie poslal zaostalo naročnino na 11 Proletarca*'t Št ne! —
j Lev Nikolajevié Tolstoj, |
Minulo nedeljo 20. ik-v. umrl je v Astapovi na liuskem v 82 letu
svoje starosti l^ev Nikolajevih Tolstoj, jeden največjih noveli-" «tov, socialnih reformatorjev in filozof v sedanje dobe.
Tolstoj je bil že dalj časa bolan. Starost, prenaporno .duševno delo, kterega je opravljal do zadnjih dni iu nesporazum v lastni družini je povspe&il konec. Pred par tedni, ko« je uvidel, da se bliža smrt, je skrivaj «zapustil svoj dom na Jasui Poljani in odpotoval neznano kam. Par dni 4* ni nič vedelo, kje da se nahaja. Končno se je dognalo, da se je ustavil v nekem Hamostanu, a že drugi dau je potoval naprej, Uda med vožnjo na vlaku je tako oslabel, da je moral obstati na osamljeni železniški postaji Astapova kakih 80 milj od Jasne Poljane. Tam so mu za silo priredili sobo in postelj, kjer je po dvodnevni agoniji izdihnil.
Pri njegovi smrti so bili navzoči njegova starejša hči Tatina, zdravniki in njegov prijatelj grof Crtkov. Hči mu je sledila takoj, ko so Tolstoja zasledili v samostanu in prišla je se ob pravem času. Za njim je prišla tudi njegova soproga, toda zdravnitki je niso pustili k bolniku; vedeli so, da je Tolstoj v nesporazumu žnjo, pa so se bali, da bi njena navzočnost bolnika prehudo razburila. Ko je v nedelja «zjutraj Tolstoj čutil, da prihaja zadnja ura, stisnil je hčeri roko iu za.š«'|K'tal: "Zdaj je prišel konec; to je vse." Zdravnikom je pa rekel: "Čemu se tako trudite zame; ko je pa še milione trpečih ljudi na svetu?"
Vesti o Tolstojeve«^ beffu pred njegovo smrtjo se zelo križajo. Jedili poročajo, da je hotel sivolasi filozof umreti sam v miru in v odsotnosti svojcev, zlasti v odsotnosti žene, ktera nikakor „ ni mogla niti hotela razumeti njegovih idej. Pred neikaj meseci je Tolvtoj sklenil razdeliti del svojega posestva med mužike (kmete), toda žena in sirrcvi so ta njegov sklep preprečili. To ga je zelo bolelo. Zato je pa gornje poročilo najbrž resnično.
Ko je Tolstoj malone že umiral, t glasila se je ruska cerkev, ktera ga je pred nekaj leti izobčila, ko je izšel njegov glasoviti roman "Vstajenje". Metropolit Anto-nius. j»oglavair "svetega sinoda" ali ruske cerkve v Petrogradu, je poslal v Astapovo pismo, v kte-rem je nagovarjal Tolstoja, da naj prekliče «voje nauke in se pomiri s cerkvijo. To<la grof Crtkov in «zdravniki niso ničesar povedali bolniku o tem pismu; vedeli so, da je vsako namiga vanje od cerkve zastonj. Cerkev je že pred šestimi leti, ko j<> bil Tolstoj nevarno zbolel, poskusila, da ga "sppreobr-ne", h on je odgovoril: "Tudi na robu groba priznajem. da dvakrat dve je štiri." S tem je hotel reči Tolstoj, da kar je učil in pisal, pri tem ostane. Hud moraličen udarec je bil to za rusko pravoslavno cerkev, ktero je Tolstoj na vso noč preziral in pobijal.
Trlstojovo ime je znano po vsem svetu. Bil je —- kakor smo že rekli — jeden največjih ženi-jev. mislevcev, pisateljev in filozofov sedanje dobe, t. j. 19. in
20. stoletja. Njegovi spisi so prevedeni malone v vse jezike; tudi Slovenci jih imamo nekaj. Rodil •ve je 1. 1828. Kot sin bogate ari-ht kratske rodbine imel je l^ev Nikolajevih Tolstoj vsč ugodnosti za izobrazbo. V mladosti je služil v armadi in potital častnik. Vdeležil se je tudi krimske vojne 1. 1855. Sploh je do svojega petdesetega leta Tolstoj živel kak. r «Irugi ruski aristokratje. Pravi Tolstoj se je pojavil v njem šele leta 1875, ko je pričel organizirati šole za kmete. Od tivtega časa je bil Tolstoj posveui drugi človek. Postal je apostki ruskih mužikov ali kmetov. Sam jo živel kakor kmet. Oblačil se je v priprosto kmetsko obleko, ktero si je sam naredil in njegov dvorec na Jasni Poljani je bil pribežališče revnih in zatiranih. Dostikrat je šel Kam nuni mužike in jim delil živež. Sam je tudi užival naj pri prost ejšo kmet-
bilo vse v viharnem boju proti vspehom, so službe osigurane. Pi Ivanu Pajku. Stvar nije je zaui-|šite za podrobnosti šolskemu za-tuala. In stopil sem v tabor zavednih delavcev in ¡»oštenih ljudi i na Franklinu.
Boj je bil pričet. Pevsko in dramatično društvo "Bled" ae je spuntalo proti Pajku ter blagajniku istega. Pevske vaje in dru št vene seje so se vršile pr/i njemu. Društvo mu je plačalo me-1 ci podedu je jo p« svojih starših ne neizmernim in škodljivim ter I sečno tri dolarje. Ali skušnja nas samo njihove kreposti, marveč
vekova zavest, temelječa v družabni, odnoNno socialni etiki 'ali pa na verstvu ptmameznika — v socialističui družbi lahko tudi socialna vest imenovana.
Nimam uamena razpravljati o vzdrževanju ali uživanju. Človekov razum kot najijierodajnejši zastopnik interesov individija ve in zna najti mejo med škodljivim in dobrim zatajevanjem ter med
vodu, ki vam je najbližji. National Telegraph Institute, Cincin nati, O., Philadelphia, Pa., Meni phis, Tenn., Columbia, S. C., Davenport, la., Portland, Ore.
Žalostna dedičina.
Dcxbroznano dejstvo je, da otro-
zdravim uživanjem, (ire marveč le za to, da vidimo stvari take, kakršne no v resnici in jih priznavamo.
Slcheren človek je cg«oi»t; to tajiti bi se reklo smešiti se. Pri nekaterih je ta naravni čut razvit bolj, pri drugih manj. Neresnični» bi hiio, če bi trdil, da je egoi-1 privržencev, so hoteli spraviti režem, skrit v vsakem še tako ne-1 či v red in se preseliti i« Coni
tihi i mnoge napake. Najžalost nejša dedščina je bolezen ali nagnjenost k istej. Taki ljude bi morali vedno kar najbolje skrbe
znatnem bitju škodljiv, razdirajoč ali pa vedno povsod dober in korist en
Človeška kultura raNte nepretr goiua iu neprestano. Ona izvršuje to eminentno nalogo, da uravnava
uči, da nui ni bilo dovolj. Pri zadnji mesečni seji se je izrabil, da člani pevskega društva ne bodo videli več niti centa. Povedal
pa je, d« je v dnrftveni blagajni W za*e in	ki Jih nadlegujejo
#71.62 s tistim "asesmentom." revmatizem, razdražljivost in dru-Ostali odbor in drutfj člani iz-|«° dolgotrajne bolezni, opozarja vzemši Pajka in štirih njegovih mo na Trinerjevo ameriško zdra-
vilno grenko vino, ki v takih slu čajih gotovo prav izvrsitno učinkuje. Pomniti treba, da je redna prebava temelj zdravja in moči in da je Trinerjevo vino čudovito zdravilo za sve prebavne nered-no8ti. Uravnava delovanje vseh organov, olajšava bol in ščipanje.
maugh na Franklin. To pa ni tako razdalje kakor med Ncw Yor-kom in San Franciscom, ampak deli le reka.
In kaj pa Pajk? Pre|>ove<lal jim je vhod in basta! Tako je bil
smeri individualne*, egoizma v I 1'ajk l«*tnik pev.keg» premožen-1 ^«tl'ralo. Zm'lSm^a^Cin
otl nehal
tega
prepirati, , sklepa.
Istočasno se začenja tudi njegovo književno de h vanje. Kot pisatelj je prvič zaslovel po svojih delih "Ana Karenina" in "Vojna in mir". Pozneje je napisal nebroj novel, esajev in filozofskih razprav. Najboljši njegovi spisi so drama "Mve teme", "Moje verstvo", "Vstajenje" in "Sužnji
mbolj pa množi produktivnost dela po človeku, toliko plemenitejši je človeški rod, toliko plemenitejša so tudi njegova čustva. Z večjo človeški) produktivnostjo dozoreva šele nekaka ljubezen do bližnjega. ki se v preteklosti samoobsebi ni mogla vzdržati.
Ker pomenja socializem višji proizvajalni sistem kot je sedanji, prehaja enalogno z njim tudi
gajni niti centa. Kaj je to? Laž ali gola resnica, Kaj Pajk? Toraj Ivan, kedaj in kako st se
nase dobe". Verske, etiske, filo-, človekov egoizem iz dobe brutal- fvetniku. tla društvo nima v bla-zofske, ekonomsfke, politične in so-j no8tj jn barbarizma v "dobo kul-eialne probleme je obdelaval ▼ ture in socialnosti." vseh svojih spisih. Njegov prin-j ^ tega itaHKa j« soeialiiem cipijelni	ot podlaga vsi največja itleja, kar jih srečujemo
njegovi fil zofiji in morali je bil: v gj0Veški povestnici Ljubi svojega bližnjega. Svoje živinski materializem .........
ideje je v mnogih spisih simbolizi-j tf)	(Ja je	,	k
ral s Kristovimi nauki in to je , H da je y ^ tudi i.Krok, «la ga dosti ljudi ni
pombo, da se ne sme preseliti od 13334339 So Ashlaml Avenue, tam. Plačal« sta ga pa res dva Chicago 111 človeka oziroma člana pevskega Iruštva in kasneje prejela plačilo od pevskega društva. Nista pa govorila, ti« ostane glasovir Pajkova lastnina in tudi pevsko Iruštvo ni kaj taeega sklepalo /in sklenilo. Upam, tla so bili dovolj pametni.
Povedal je tudi njegovemu od-
Stara navada je zdraviti revmatizem. trganje po udih, nenral-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevirr. "Pain Ezpeller". Pravi Pain Ezpeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenicr. in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti.
podvrgel tako pravičnim in me- Iahko VBak¡ pr<.prMti rodajnim sredstvam? Mar misliš. Le, kakor jo v navadn«
ima
tli osebnih koristi te ali one vrste. Vsa dosedanja zgodovrna človeš-
•razumelo in ga še danes ne razume. Resnica je, da Tolstoj ni priznaval nobene vere v osebnega ali nadnaravnega boga. (Kd r se hoče o tem prepričati, naj čita njegovo "Vstajenje".)
Zadnje čase je bil Tolstoj pravi revolucionar—ne advokator bomb in krvolitja. temveč revolucionar mišljenja. Napadal je ostro, ruske- spodarskV/soTili"iz"večine Indhi
bremenom prenašali? Ne! Motiš stopal človek proti človeku zara-lselVsi tvoji napori proti Krašev-
Po navodilu slovenske angleftkc ¡>lov-niee, tolmača in angl.»lov. "slovarja Kf
človek angleški* navadnem življenju rabi tla smo tako neumni in hladno- I priuči, kar je v tej deželi nujno po-rvni. da bi take bombe pod enim trebno ako hoie kak boljfii posel in neodvisno živeti. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri
cem in "(îreenhornom", kakor nas Ti nazivlješ bodo Imv.iispeš-
jev med posameznimi sloji te družbe, temveč tudi iz boja moža
ke družbe ne obstoji saino iz bo-1 ni. To govorim le glede javnosti,
ne pa o zadevi pevskega društva. Hotel si nfls potegniti v prepa«!, proti možu. Ta boj, na višku svo-|a sam se boš vanj prevrnil. Do-jega razvitka pomeni boj ¡«loja kler sem bil še zapisnikar S. D. proti sloju. Vsi ti boji, ki jih ime- P. Z. sem ti bil trn v peti, sedaj nuje zgodovina kulturne ali gt>- Ti botlem pa v glavi.
ira carja 111 njegovo tiransko vla-lo in priporočal, tla se odpravijo vse vlade, ki jih je imenoval razbojniška gnjezda. Poznavatelji ruskih razme«r trdijo, da je Tolstoj s svojimi spisi veli'ko pripomogel do zadnje revolucije v Rusiji. Ampak Čudno! Ruska vlada je plenila in zatirala njegove spise; zapirala in kruto ¡>reganjala je ljudi, ki so njegove knjige razširjati — toda Tolstoja se ni dotaknila. In ear je vedel, «zakaj se mora rešpektirati nwlov*™<>sti. starčka z Jasne Poljane. Vedel je, da so za njim čete mužikov, kteri ljubice» svojega učitelja, in te čete bi gotovo šle v ogenj in smrt zanj, da se mu je skrivil le las na glavi. Car je moral molče požirati jezo, ko ga je nevstrašeni Tolstoj otl časa do časa proglašal za m 111 tirno-rilea in razbrjniika vseh razl>ojni-kov. Zdaj se je car oddahnil.
Lev Nikolajevič Tolstoj je mrtev, toda njegov silni duh živi in bo živel večno.
Večna ju ti pamjat! ,
Toraj Pajk! Vprašam Te. /a dualno ali pa socialno egoistični ; I kaj nas nazivlješ "Greenhome"
temeljili so v pohlepju za indivi-1 Hcs je. da nismo še sukali šil in dualnimi ali pa skupnimi korist- kopit, a vseeno stojimo na višji mi. — Kapitalistična doba je s kolturni izobrazbi, kakor Ti in vtf pomočjo vseh svojih velikih in še | Tvoji podaniki. In če si se iz črev nerazvitih sil
SOCIALIZEM POSAMEZNIKA.
Iz naših zapiskov.
(Dalje.)
Sboboda družbe ali pa kake celote se zrcali v svobodi posameznika. Največja svoboda posameznika pa tiči v tem, da ta sam določuje svoje individua lne potrebe. To je temelj individualne svobode. Vzemite posamezniku možnost odločevati nad seboj sa^ mim, m pokopana je svoboda. V tem trenutku ne moremo več govoriti o individualizmu — a tudi o socializmu ne.
Napačno je toraj načelo, da vzame socializem individualno svolsido in jo pokoplje; re* je marveč, tla mora socializem svobodo posamezniku dvigniti in posplošiti, če hoče sam obveljati. To poslpbmenje pa se ima izvršiti tako, da se zniža moč zasebnega proizvajalnega kapitala. Na ta način si bo mogel posameznik pridobivati sredstev za utešenje svojih potreb, ki si jih bo odločeval sam.
S tem je dosežena največja in
najvišja svobtnla, ki si jo moremo danes misliti.
Ta svoboda, dana vsakemu po-samezuemu, pa nedvomno zahteva tej svobodi primerno jasnost v življenju in razmerah vsakočas-ne dobe.
Brez tega pada svob<xla, ki jo je dvignil socializem, in z njo socialna družba. Kakor je svoboda lepa in dobra, tako je tudi slaba in škodljiva, če je zgolj objekt zlorabe in grabežljivosti.
Tu pa ptmtopa v ospredje poglobljeni verski moment posamez nika in sicer kot moralna moč posameznika v boju in kot uživanje individualne duše.
Socializem ustvarja s tem, tla tla je in «lajati mora slehernemu človeku moč odločevati o njegovih lastnih potrebah, možnost, da se laiiko razvija in napreduje. Ta svoboda zahteva pa odločno individualne zmožnosti jo vsprejema-ti in pa uporabljati. Ta zmožnost zahteva torej socialno izobrazbo. Ta naj izčrpava vse vede, ki imajo ali pa morejo imeti stik z /i\ 1 jen jem. Zatluja in vrhnja funkcija socialne izobrazbe pa je člo-
dala barbarskemu boju, izhajajoč en ni iz individual nega egoizma, novo obleko, napravila je ta boj elegamten, dasi nosi ta večna borba na sebi še vse znake nekdanjega barbarizma in
(Konec prihodnjič.)
V. J. KUBELKA,
638 W. 145th St., New York.
. -
Posredovalna pisarna za nakup
in prodajo je hiS, stavbift* itd.
PETER MATELIČ, fikofja ulica it. 10, Ljubljana (Kranjsko)
ima naprodaj različne hifte z in brez vrtov, dalje, koncesionirane obrte
V staro domovino potujočime se priporočam, da se zaupno obrnejo na to pisarmo.
FRANK UDOVIC,
r.Richter' P Al N-EXPELLER'
Ksj li korutij-» mnčne milic«, č« trpi! na revmatizmu.
PAIN-EXPELLER
dobro vdrgntoD. ti tsku) ol«)ft« IjoMUmIb • Hjalrant 11 Jih vsroke Po a* in Mr f «»«ti lekarnah
F. M. Riektir i Co., 21S Purist,
NEW YORK
Pullt na varal cuo snamko • aldroin
JOS. PREŽEL,
Slovenski Grocerija. 1932 West 22tid Street,
med Robey in Lincoln ul.
VOZI NA DOM.
ROJAKI * Waukeflano1
^^ - c5 k«<*te P»ti dobre ^vp pijače in se zabaviti po domače pojdite k
B. Malutich-u,
714 Marke! Street, Waukegaa.
Pri njemu je v«e najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča.
POZOR!	POZORr
JOHN II ROVA T,
Irvatsko-slovenski brivec se priporoča jugoslovanom za mnogo-brojen obisk.
Brivnica prvega 707 S. Center ave.,
razreda.
CHICAGO.
Sodrugi 1 Priporočajte hrvat-kim delavcem l4RadniČko Stražo," edini hrvatski socijalistični iat v Ameriki. Naročnina $2. na cto. Naslov: 1200 W. 18 Str. Chi-Hgo, I1L
P0Z0R1 SLOVENCU POZORt
SALOON
s modernim kegljli¿en
Sveie pivo v eodékih ia buteljka* in druge raznovrstne pijače ter unijsk»
prsas
smodke
êiMe
Potniki dobe todno ni ako eeao.
ljarja spremenil v notarja brez šol, brez Amerikanskih pravic in brez Ameriikanskega papirja, Ti častit a m.
Nam je bilo sojeno že pri rojstvu, da ostanemo trpini in sužnji. dokler se sami ne osvobo-1 Oddal eni rojaki naj pišejo do!
EKSPRESMAN
1643 Blue Island Avenue,
CHICAGO, ILLINOIS
FVvaäU i'ohiAt \ o, premog, drva in tiTuß-'-. Oi liMtf »f pri niem.
"Mi rešujemo duše!" vpijejo popi po cerkvah. Ako je zeltxlec prazen, je tudi 4'duša" že na slabem. Rešite najprej želodce, z»|R^ane^ "boos" tukajšnjih "dušo" bo potem vsakdo že skrbel sam!
V Intlianapolisu je 2100 glasov (pred dvema letoma 1200).
Po par sodruguv je izvoljenih v okrajne urade v drŽavah Kan-sas, Minnesota. Oklahoma in TeKaš.
dimo.
Ampak čas prihaja! Dragi Pajk, ako se ne čutiš dovolj zmožnega in sposobnega za javnega notarja, pa lahko o-
Slovencev. Saj tako si se sam izrazil! Misl lm, da bodeš imel še precejšnje dohodke; saj Franklin močno upliva nate. In "greenhorni ti ne bodo delali zaprek — marveč le Kraševci.
Veš. kedo sem.
pisnico.
Vse pritožbe
glede uredništva in upravni-stva naj se pošiljajo direkno predsedniku "Jugoslov. del. tisk. družbe" Franku Pod-lipcu. 604 N. Curtis, Chica-go. III.
<1
Thanksgfiving".
Roosevelt molči o volilnem izidu. Samo to je že dokaz, da so volitve dobro izpadle za socialiste.
Delavci st) si zopet podpisali kapitalistično sužnost za nadalj-ne dve leti. Lahko bi bili svobod-ni — toda nečejo biti.
in
Trije <10 sedli k mizi: delavec, pop, kapitalist. Puran pečen je bil na mizi — Bomo pa delili" pravi kapitalist.
In obral je koš in bedro: drugo je pop poemokljal. Mirno je čakal delavec na "delež", ki bo nJemu ostal.
Imel je 44delcž" knmli — ostal je vrat in gole kosti; "Tu imaš, pa boga zahvali, delavec, tla imaš vsaj kosti!.."
Ivan Molek.
DOBRO SLUŽBO
M. A. Weisskopf, M. D.
Iaknien sdravnik.
Uradu je od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer.
1842 So. Aihland Ave.
Tel. Canal 476 Chicago. Ill
LOUIS RABSEL
moderno urejen «alun
NA 113 MILWAUKEE AVE,, KENOSHA. WIS.
Telefon 1199.
brei učitelja! Slovensko An-
Angleščina „.„.^
ca, Tolmač m Angl. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri
v. J. KUBELKA,
5 38 W. 149 St.. New York. N. Y.
Največja zaloga slov. knjig. PiSite po cenik!
Franklin Conemaugh, Pa. NEKAJ VSAKDANJEGA.
t	1
Boj med sinovi kraške burji Iv«nom Pajkom.
Na sivi skali rojenfi., Kot skala trdni smo. Sinovi mi smo Krašcpei. Že del j časa opazujem 11» gibanje v tej romantičnej dolini. I lahko dobi vsak mladenič ali go-katerega posledice so važnega po- spodična na železnici ali pa pri
'"T".	"brezžičnem brzojavu". Odkar I Najboljše in nalfineiše ohuw.
Pred enim mesec,,,, bil seru v je osemumi delavnik postal za-	.0	,
levelandu na konvent-iji ,lr. sv. kon in se množe brezžični port"	^ * *
Barbare. Kako je bil,, tam, že iz, je, primanjkuje približno 10.000 |Pri H SCHWARTZ, veste. Namenil se,,, se. da opišem brzojavnih vslnžbencev. Začetni-cenjenem čitateljem vhc tlogotlljaJ ki dobivajo m do *90 mesečno. I Velika
velLT ^^ htVnnja V €^|xNia i0,n ^ "^-«tvom vi- vljev, perila in kovčekov ' '
k 1	ro ,	?Jlh b"°j,IVT,ih »radnikov. Vsem, Kdor kutf ia pet dolariev dobi
Ko m» vrnem Se, Clevelanda, je ki dokončajo iolo s povoljnim'darilo.	aoitfjer, dobi
Postrežba točna in Uborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovi topio piipuroéa
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Centre Ave. Chicaf*
Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da. sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi« sko.	Se priporoča
John Mladič
2236 So. Wood St. Chicago
Leopold Saltiel
ODV1TMI1
v kazenskih - in cirilnih aadevak
Auto Phot* 6066.
Office Phone Main 8065
Residence Phone Irwing «1T#
tX*AD: 27 METROPOLITAN BLOCK
Sevaroaap. o(«l Randolph i a La Salle nlfee Stanovanje: 1217 Sheridan Rosd
Aka hoček dobro narivno vino piti, oglasi se pri
J0S. BERNARD-U
1903 Blue Itland Ave.
Telefon Canal HA2	CHICAGO
<
Pri njemu dobii najbolja kslifornij-iraportirana vina.
ska
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D
Zdravnik sa notranje bolesnl in ranocelnlk. (»dravnilks preiskava br^spla/nn— pto-isti je le sdavila, 1924-26 Blue Islaa« Avs. Chicago. Za dne uro: Od 1 do I popol. Od 7 do » sveéer. Isves Chisi iiveèi bolniki naj pildo slovAoski.
Valentin Potisek
gostilničar
1237-lst St.. La Sílle. Ill
To« rm, (Mtllnl podr.j«. pi Jat« n .ripant* po)ikn aa obto «Mak.