Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . Lir 3.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . . .	. . » 6.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . » 8.000
34135 Trst, Vioolo delile Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
m	
	
t!!'k
Leto XXVIII. - Štev. 39 (1421)
Gorica - četrtek, 30. septembra 1976 - Trst
Posamezna številka Lir 150
Teoa pes ni mtmče odohmati	Krščanska navzočnost na Kitajskem
V	notranjem življenju Italije smo priče tudi številnim družbenim potresom. Preveč pogosto kak javen problem strese vso družbo, da se zamaje v svojih temeljih. Takemu potresu smo bili priče v preteklem tednu, ko so začeli stavkati uslužbenci v bolnišnicah, posebno še strežniki in kuhinjsko osebje. Stavko so oklicali avtonomni sindikati.
Posledica stavke je bila, da so bolniki dneve in dneve ostali brez tople hrane ali celo brez nje. Na pomoč je prišlo vojaštvo s svojimi kuhinjami in sorodniki, ki so morali prinašati svojim obolelim članom tople hrane ali vsaj mrzlo malico.
Z vso neizprostnostjo kakih esesovcev so stavkajoči vztrajali v svojem brezdelju in v svojih zahtevah. Nič se jim niso smiliti bolniki, težki in lažji, otroci in starci: Naj trpijo, da mi zmagamo!
POGUMEN GLAS PASTIRJA CERKVE
Pred takšnim postopanjem se je zgrozila Italija, vsaj njen boljši del, in stavkajoče obsodila. Oglasili so se vsedržavni sindikati, številne osebnosti iz krogov znanstvenikov, kulturnikov, socialnih delavcev, med njimi se je oglasil milanski nadškof kardinal Colombo, ker je bil Milan s svojimi velikanskimi bolnišnicami in klinikami prvi in najbolj prizadet. V posebnem pismu pravi med drugim:
»V hudem sindikalnem sporu v bolnišnicah menimo, da niso dovolj upoštevali bolnikov, ki so povsem nedolžni in izven sindikalnega spora, morajo pa prenašati zaradi tega spora krivične in nevzdržne razmere. Bolniki so v stvarnem položaju tistih, ki so šibki in jih nobena organizacija ne ščiti, pri tem se pa teptajo svete pravice trpečih, da živijo v miru, redu, snagi, da imajo potrebno hrano in nujno zdravstveno oskrbo, saj je brez tega v nevarnosti njih zdravje in nemalokrat tudi njih življenje.«
škof čuti, da je neposredno zapleten v zadevo, kajti gre za bolnike, ki so najbolj šibki in edini brez obrambe: »Zato z vso odločnostjo izjavljamo, da ima bolnik, ne glede na družbena nasprotja, v katerih se znajde brez svoje krivde, pravico do spoštovanja in do vse stranske zdravniške in človečanske nege. Zavedamo se, da so tu tudi pravice in potrebe delavcev; pravice, ki jim ni zmeraj zadoščeno, potrebe, ki morejo pripeljati do nevzdržnosti. Vemo, da je med sredstvi boja za nepriznane pravice tudi stavka; to priznava tako krščanska morala kot tudi državna ustava. Toda še nikoli nismo čutili tako silno potrebo, da se izpolni zahteva krščanske morale in državne ustave, naj se pravica do stavke uredi z zakonom. Velika je pri tem odgovornost socialnih, sindikalnih in političnih dejavnikov, ki se temu upirajo In pustijo, da ostane ustavna zahteva neizpolnjena.«
SAMOVOLJA ČLOVEŠKEGA EGOIZMA
Kot huda obtožba zvenijo kardinalove besede. Najprej kot obtožba stavkajočim delavcem, ki se v boju za svoje pravice poslužujejo trpljenja nedolžnih bolnikov in njih svojcev. Oboje so si izbrali za talce, da prisilijo odgovorne k popuščanju.
Potem je obtožba italijanski družbi, ki v 30 letih, odkar je bila sprejeta ustava, ni še izpolnila 40. člena ustave, ki pravi: »Pravica do stavke se vrši v okviru zakonov, ki jo urejujejo.« Do sedaj so se vsi upirali, da bi kakorkoli z zakonom uredili pravico do stavke. Od tod takšne »divje« stavke, ki so bolj primerne za zveri v džungli kol pa za urejeno človeško družbo.
Vendar beseda kardinala Colomba ni osamljena; v javnosti in tudi po televiziji so se oglasili številni, ki so obsodili to stavko in druge slične pred njo, ki niso več upravičeno sredstvo v boju za pravice delavcev, temveč le izsiljevanje, podobno tistemu, ki ga uganjajo gangsterji, ki ugrabljajo ljudi in letala za odkupnino.
Takšne »divje« stavke so izbruhi človeškega egoizma, ki so mu vsa sredstva dobrodošla, da se nasiti.
Do tega spoznanja so prišle tudi vsedr-
žavne sindikalne zveze, ki so zadnjo stavko bolniških nameščencev obsodile. Toda naj ne prezrejo, da so pri tem same največ krive, ker so se zmeraj upirale, da se pravica do stavke uredi z zakonom kot zahteva ustava in kot so naredili že v mnogih demokratičnih državah.
Stavka ne sme postati samovolja egoizma kakih skupin, ampak mora biti upravičeno sredstvo za dosego večje socialne pravičnosti. To pa stavka ne bo, če bo še naprej prepuščena samovolji človeškega egoizma v rokah nekaterih brezvestnežev.
K. H.
Misli za rožimnski mesec
Medtem ko jagode rožnega venca drsijo skozi prste in ko pri vsakem oddelku desetkrat izgovorimo znani novozavezni pozdrav na Marijo, dobita naš duh in naše srce prostor za razgovor z Bogom. Svoje življenje in življenje tistih, ki nam morajo biti dragi, postavljamo pred obličje večnih resnic in skušamo izvajati iz njih praktične posledice za svoje delo, ki nas čaka; pri tem se obračamo na Marijo, da bi prosila za nas svojega Sina in Očeta, od katerega pride vsak dober dar. Vse svoje zadeve in skrbi moremo izliti v to molitev, kakor pravi psalmist: »Preloži na Gospoda svojo skrb, on te bo podpiral« (Ps 54, 23). Mnoga težavna vprašanja vsakdanjosti dobijo ob takšni molitvi rožnega venca novo luč, ki jih »ob roki« svoje duhovne Matere premislimo pred Bogom. Bremena življenja postanejo bolj znosna, ali bolje rečeno — mi postanemo močnejši, ker jih nosimo z Bogom in pred Marijinim obličjem v zedinjenju s Kristusom.
Veliki krščanski mislec Romano Guardi-ni je zapisal: »čim dalje človek živi, tem bolj jasno vidi, da so ravno preproste stvari resnično velike.« In tako je tudi z rožnim vencem. Pri rožnem vencu gre za »središče skrivnosti Boga in za odrešenje sveta... Naš čas je postal v veri slaboten; čas, kateremu je skrivnost in poglabljanje vanjo ter počivanje v njej postalo nekaj tujega. Kdor skrivnosti Boga in našega odrešenja ne jemlje resno in kdor zaradi tega ”nima časa" spustiti se vanjo, ta seveda z molitvijo rožnega venca ne more skleniti prijateljstva, kaj šele, da bi skrivnosti rožnega venca ljtibil in jih ljubeče podoživljal... in dobival hrano iz njih.«
(Leto svetnikov, IV. del)
Ob Maocetungovi smrti je bila Kitajska v središču svetovne pozornosti. Mnogo je bilo ugibanj, kakšno je resnično stanje na Kitajskem, točnih in zanesljivih podatkov pa je bilo bolj malo.
Vatikanski list »L'Osservatore Romano« je odkrito priznal velike Maocetungove zaluge za današnjo Kitajsko, istočasno pa je pokazal tudi na visoko ceno, ki jo je moral kitajski narod plačati. V časopisih se pojavljajo tudi vprašanja, kako je z verskim življenjem na Kitajskem, zlasti ali je še živa katoliška Cerkev na Kitajskem.
Isti vatikanski list je v torek 14. septembra prinesel pregled misijonskega dela na Kitajskem in ugibanja o sedanjem stanju.
POGLED V PRETEKLOST
V	7. stoletju so prišli na Kitajsko prvi krščanski misijonarji in sicer nestorijanski menihi iz Perzije. Nekaj zgodovinskih spomenikov priča o njihovem delovanju. Leta 845 je bilo konec tega krščanstva, ker je cesar izdal odlok, ki je uničil vse vere, tudi budizem.
Za časa mongolskega cesarstva v dvanajstem stoletju, ki je segalo od Kitajske do Jadranskega morja, so bili dejavni zlasti sinovi sv. Frančiška Asiškega. Prvi uspehi so obetali veliko, Giovanni da Corvino je bil imenovan za škofa v Cambaliku, tj. v današnjem Pekingu, a ko je propadla mongolska dinastija, je bilo zatrto tudi krščanstvo.
V	16. stoletju so zlasti jezuitje tisti, ki najdejo pot na cesarski dvor. Nastopajo kot izvrstni matematiki, a obenem postavijo temelje za misijonsko delo, upoštevajoč visoko kitajsko kulturo. Število katoličanov naglo narašča. Leta 1610 jih je bilo 2.500, ob koncu 17. stoletja jih je že 300.000.
Za jezuiti pridejo na Kitajsko še drugi redovniki in svetni duhovniki, ki začno nasprotovati jezuitski odprtosti do kitajske kulture in kitajskih navad. Leta 1742 se postavi Rim na njihovo stran in prepove jezuitski misijonski način delovanja, kar ohromi za poldrugo stoletje rast Cerkve na Kitajskem. Vendar je na začetku tega stoletja na Kitajskem že 742.000 katoličanov,
VZPOSTAVITEV KITAJSKE HIERARHIJE
Leta 1922 imenuje Apostolski sedež apostolskega delegata v Pekingu. Dve leti nato se vrši prva kitajska narodna sinoda ali koncil. Papež Pij XI. posveti za praznik Kristusa Kralja 26. oktobra 1926 prvih šest domačih škofov, Pij XII. pa imenuje leta 1946 msgr. Tiena za prvega kitajskega kardinala. Istega leta 11. aprila je vzpostavljena domača hierarhija: 128 nadškofov in škofov z lastnimi duhovniki, redovniki in redovnicami ter 20 cerkvenih pokrajin.
1. oktobra 1949, ko je bila proglašena Ljudska republika Kitaj-
I
V	sredo 22. septembra so se sestali v Veroni predstavniki stranik Slov. skupnosti, Stidtiroler Valkspartei in Partito del Papolo Trentino Tirolese. Za SSk sta se sestanka udeležila deželni tajnik dr. Drago Štoka in član deželnega tajništva dr. Andrej Bratuž, SVP sta predstavljala podpredsednik Dalsass in tajnik Atz, PPTT
Protestno zborovanje koroških Slovencev
Osrednji organizaciji koroških Slovencev v Avstriji sta priredili v vasi Globasnica pod Peco protestno zborovanje, ki se ga je udeležilo več tisoč koroških rojakov. Svoje soglasje z bojem koroških Slovencev proti samovolji nemške večine so izrazili tudi dr. Lojze Tul v imenu Slovenske skupnosti v Italiji, Boris Race, predsednik SKGZ v Trstu, Dušan Lovriha v imenu deželne PCI, Juriča Čenar, predsednik hr-vatskega akademskega kluba z Dunaja, Rozsa Kercsmar za madžarsko manjšino v Sloveniji ter Jan Franco Silian za italijansko narodno skupnost, ki živi v SR Sloveniji. V imenu mednarodne federalistične zveze evropskih narodnosti (FUEV) je izrazil svojo solidarnost njen generalni tajnik Danec Olaf Meinhardt, v imenu solidarnostnega odbora z Dunaja, Salzburga in Celovca pa je udeležence pozdravil dr. Kurt Traar.
Ko je izzvenela borbena pesem »Za staro pravdo« je spregovoril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc. Dejal je: »čas je usoden. Če se bomo uprli načrtu za narodno smrt koroških Slovencev, bomo zagotovili obstoj našega naroda tudi bodočim rodovom. Ker vemo, za kaj gre, bomo ljudsko štetje "posebne vrste” 14. novembra letos dosledno bojkotirali... Preživeli smo težje čase. Preživeli bomo tudi ta naskok na naše pravice. Dovolj močni smo za to preizkušnjo.«
Drugi govornik, predsednik Zveze slo-
venskih organizacij dr. Franci Zwitter pa je dejal: »Za nas ni druge izbire kot da se ugotavljanju naše številčne moči upremo in ga bojkotiramo. Bojkot pa pomeni, da bomo 14. novembra pri poizvedbi našega materinega jezika označili kot svoj materin jezik karkoli že in prečrtali kakršno koli dano možnost, nikakor pa ne slovensko, ali pa bomo glasovali neveljavno ali pa ostali doma. Z bojkotom hočemo doseči, da rezultati štetja ne bodo mogli služiti kot osnova za reševanje odprtih vprašanj naše narodne skupnosti z namenom, da bi izid štetja nudil avstrijskim oblastem možnost za nadaljnje teptanje in zoževanje pravic, ki nam pripadajo.«
Uradnemu delu zborovanja je sledil bogat kulturni program, pri katerem je sodelovalo šest domačih pevskih zborov, ki so nastopili na šestih krajih v Globasnici in okolici, godba na pihala iz Raven na Koroškem pa je poživila prireditev z udarnimi pesmimi.
Morda manifestacija ni bila tako mogočna kakor je bilo pričakovati. Vzrokov je več. Eden naj bi bil strah pred policijo, ki grobo ravna s Slovenci in si mnogi ne upajo več na javtne prireditve. Menimo pa tudi, da se je politika obeh srednjih organizacij, še posebno Narodnega sveta koroških Slovencev utirila preveč v določene ozke smeri in ne zaobjame želje in hotenja vseh plasti koroških Slovencev.
pa sta zastopala deželna svetovalca Pruner in Fedel.
Glavni predmet razgovorov so bile prve volitve v evropski parlament, ki bodo spomladi leta 1978, kot so pred kratkim sklenili v Bruslju zunanji ministri držav članic Evropske skupnosti. Italija bo imela (kot Velika Britanija, Francija in Nemška zvezna republika) v novem parlamentu v Strasburgu 81 poslancev. Potrebno je, da pridejo v tem okviru do svojega izvoljenega zastopnika tudi narodne manjšine. Zato zgoraj omenjene stranke soglašajo, da skupno izdelajo načrt o zadevni akciji pri rimski vladi. Italijanska vlada oz. parlament morata namreč v svojem volivnem zakonu za evropske volitve jasno zagotoviti pravico manjšin do svojega zastopstva v Strasburgu. V ta namen bodo SSk, SVP in PPTT še poglobile stike in pripravile osnutek predlogov za uresničitev prej omenjene zahteve.
Predstavniki treh manjšinskih strank so se nadalje razgovarjali o potrebi stalnejših stikov in sodelovanju na parlamentarni ravni. Dogovorili so se o ustanovitvi stalnega organa, ki naj bi koordiniral delo in 'vodil vsa skupna prizadevanja manjšinskih strank v Italiji. SSk, SVP in PPTT so se tudi zavzeli za razširitev stikov med manjšinami v državi s posebnim ozirom na Furlanijo in Dolino Aosta.
Na tem srečanju so vsi poudarili pomen samostojnega nastopanja narodnih manjšin, ki lahko le preko lastnih strank resnično zastopajo koristi svojih narodnostnih skupnosti. Obenem so se izrazili tudi za razne kulturne in študijske pobude v korist narodnih manjšin, saj moramo manjšinsko problematiko obdelovati tako s političnega kot z znanstvenega vidika.
SSk je seznanila obe stranki iz dežele Tridentinske-Južne Tirolske s težko stvarnostjo na potresnem področju v naši deželi, SVP in PPTT pa sta prikazali stvarno solidarnost tridentinske oz. bocenske pokrajine v korist prizadetega prebivalstva.
ska pod Maovim vodstvom, je bilo na Kitajskem približno tri milijone 500.000 vernikov, ki so bili porazdeljeni na 144 škofij in drugih cerkvenih okrožij.
Novi režim je takoj pokazal nasprotovanje do katoliške Cerkve. Pod pretvezo, da je treba preganjati tuji vpliv, se je začelo gibanje treh avtonomij: finančne, u-pi'avne in propagandne. Gibanje si je postavilo med drugim za cilj, da si usužnji vse versko življenje in da uniči vsako cerkveno organizacijo.
Ustanovili so narodna patriotič-na združenja za vsako versko skupnost: za muslimane leta 1953, za protestante 1954, za taoiste 1957 in istega leta tudi za katoličane. Ustanovljena je bila tako domača kitajska katoliška Cerkev, ki ni smela imeti nobenega stika z Vatikanom. Izgnali so vse tuje misijonarje, češ da so agenti imperializma. Prišlo je do imenovanja in tudi posvečenja novih škofov, ki jih ni imenoval in ne potrdil Apostolski sedež. Polagoma je legel čez Cerkev na Kitajskem popoln molk. Končno je kulturna revolucija leta 1966 zabrisala vsako sled krščanstva in bogoslužja.
Zadnja leta se Kitajska odpira svetu, vendar obiskovalci niso mogli zaslediti nobene katoliške verske skupnosti. Leta 1971 so odprli edino cerkev v Pekingu, kamor hodijo k maši diplomati, študentje in tuji turisti.
BOLEČA SKRIVNOST
Kakšno je stanje katoliške Cerkve v današnji Kitajski, je boleča skrivnost. Koliko je še katoličanov? Iz raznih pričevanj je razvidno, da katoličani še obstajajo, a javno svoje vernosti ne smejo pokazati. 15 let na Kitajskem ni nobenega semenišča. Od 3.000 kitajskih duhovnikov leta 1948 jih je danes morda živih še 500 do 600, ki pa nimajo nobene možnosti, da bi vršili svoj apostolat. Morda je živih še deset škofov, a o njihovi usodi ni znanega ničesar.
Smrt Maocetunga, ki je desetletja vodil usodo Kitajske, je sprožila številne komentarje o političnih in gospodarskih uspehih. Njegovo delovanje, ki ga je vodila marksistična ideologija, pa je imelo težke posledice na versko stanje med ljudstvom, ki se je odlikovalo po spoštovanju do moralnih in duhovnih vrednot, kakor tudi na njegovo prepričanje v posmrtno življenje. Krščanstvo je odpiralo kitajsko dušo Kristusu v luči evangelija.
Vendar ni vse izgubljeno. Cerkev, ki neutrudno brani civilizacijo ljubezni, ki sloni na neomajnih načelih vere v Boga, v pravičnost, v bratsko sožitje med narodi, dviga zastavo upanja, ker ve, da ne razočara.
Apostolski sedež je večkrat izrazil spoštovanje za veliki kitajski narod. Papež Pavel VI. je ob svojem postanku v Hongkongu leta 1970 osebno izrazil željo po dialogu. Čeprav obstajajo nespravljive razlike med krščanstvom in kitajsko ideologijo, je vendar možno priti do spoštljivega sožitja med vernimi in nevernimi.
»In prav s temi upi izražamo najboljše želje za celotni napredek, duhovni in materialni, v pravičnosti in miru, za kitajski narod,« zaključuje pisec v »L’Osser-vatore Romano« svoje razmišljanje o Cerkvi na Kitajskem.
STANKO ZORKO
Štirinajsto ekumensko potovanje
Oltarna slika p. Leopolda Mandiča v župni cerkvi v Hercegnovem, delo ukrajinskega slikarja A. Verbickija
SV. ZAKON IN NEVERNI ZAROČENCI
Težko dušnopastirsko vprašanje je, kaf:o naj prejmejo sv. zakon oni kristjani, ki so sicer prejeli sv. krst, a so neverni in se za take morda celo proglašajo. Prejem vsakega zakramenta pa zahteva vero v to, kar nam je Bog razodel in nam po sveti Cerkvi ukazuje verovati.
Večkrat se zgodi, da zaročenci želijo cerkveno poroko iz razlogov, ki niso verski kot npr. zaradi spoštovanja krajevnih navad, ker tako hočejo družine ali ena izmed družin zaročencev, ker mislijo, da s cerkvenim poročnim obredom bolje zajamčijo med poročencema ljubezen in zvestobo ali kaj podobnega.
Nihče, razen Boga, ki pozna globino človekovega srca, ne more izmeriti človekove vere in razsoditi o njeni pričujočnosti in pristnosti. Vendar pa mora Cerkev — skupnost krščenih ljudi, ki izpovedujejo vero in jo izražajo tudi z zunanjimi in občestve-nimi znaki kot so predvsem zakramenti — presoditi vero teh, ki želijo prejeti zakramente, ki posvečujejo posamezne in so vir milosti tudi za skupno življenje dveh v zakonskem stanu.
Kdor se zato želi cerkveno poročiti, a je neveren, se mora — po naročilu Cerkve, ki mora biti zvesta Kristusovemu nauku — v verskih resnicah poučiti. Ta pouk lahko traja več ali manj časa, upoštevajoč stanje enega ali obeh zaročencev.
iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiijiiiimiiiiiiiiiiiiiii
Zbornik o slovenski manjšini
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu in Gorici v ključuje v svoj program tudi spoznanja in zbližani a katoličanov z drugoverci, kar označujemo pod imenom ekumenizem. Tako smo se tudi letos člani ACM podali na ekumensko pot, ki nas je vodila prek Jadrana v Cimo goro ter naprej med Bosance, pravoslavne in muslimane.
V	torek 14. septembra smo se z avtobusom podjetja Collavini odpeljali iz Gorice v Trst, kjer so vstopili tržaški romarji. Pred odhodom iz Trsta nas je pozdravila in nam zaželela srečno pot pranečakinja patra Leopolda, ki se svojega strica še spominja iz prvih otroških let.
Na Reki smo se vkrcali na jugoslovanski trajekt »Liburnija«, ki pluje od Reke na otok Krf ob grški obali. Na ladji je bilo prijetno, morje mirno in drugo jutro smo že bili v Splitu, kjer smo za kratko uro izstopili in si ogledali najznamenitejše točke starodavnega Splita. Ko smo bili pred otokom Korčula, smo po radiu zvedeli za potres, ld se je tisto jutro dvakrat oglasil in zadal milostni udarec nesrečni Furlaniji.
Po lepi in mirni vožnji smo kmalu popoldne pristali v dubrovniški luki Gruž, kjer smo izstopili. Ogledali smo si ta biser Jadrana in našli nato prijeten počitek v hotelu »Riviera« v Hercegnovem. Naj že sedaj povem, da smo povsod imeli na voljo lepe hotele in tudi postrežba je bila dobra.
Naslednje jutro sta v farni cerkvi v Hercegnovem, rojstnem mestu p. Leopolda, somaševala dr. Angel Kosmač in dr. Rudi Klinec, duhovna voditelja romanja. Blaženi p. Leopold je bil prav gotovo v duhu z nami, saj je ljubil Slovence, ljubil vzhodne narode in je za edinost med brati veliko molil ter se žrtvoval. Tu v domači cerkvi je spoznal lepoto duhovnega življenja in zaslišal prvi Kristusov klic.
. Obiskali smo samostansko cerkvico in samostan. Sedanji župnik je z velikim trudom obnovil cerkvico, ki je bila vsa v ruševinah in letos 12. maja, na rojstni dan p. Leopolda, so cerkev slovesno posvetili in na glavnem oltarju odkrili lepo sliko, ki jo je na platno izdelal ukrajinski slikar Ananija Verbioki.
Veliko nam je župnik povedal o p. Leopoldu ter na koncu izrazil željo, da bi njegovo nestrohnjano truplo končno našlo svoj zadnji dom v rojstnem mestu, kakor si je sam želel in tudi napovedal, da če ne prej, se bo mrtev vrnil med svoje ljudstvo.
Po kosilu smo se odpeljali proti Kotorju. Prišli smo v svet južnega sonca, med gaje palm in oljk, granatnih jabolk in žarečega ruja ob zalivih sinjega morja.
Iz Kotorja smo se po 73 serpentinah povzpeli v skalnati svet in prišli v Cetinje. Nad 'nami se je na pogorju Lovčena na Jezerškom vrhu (1660 m) belil mavzolej, delo slavnega Meštroviča, v katerem počiva pesnik, škof in vladika knez Peter Petrovič Njegoš II. <1813-1851), znan po svoji pesnitvi »Gorski vanec«, iki je preveden v vse glavne evropske jezike, tudi slovenskega. Želja mnogih je bila, da bi
obiskali njegov grob na Lovčenu, do katerega pelje več kot 400 stopnic. A čas je bil naš neizprosen tiran, ki nam je načrt prekrižal.
Nepozabno nam bo ostala v spominu sv. maša v katoliški cerkvi v Cetinju ob samostanu bolniških sester, ki so jim oblasti prepovedale delovanje v Sloveniji in so se zatekle v Crno goro ter so jih zdravniki cetinjske bolnišnice, čeprav nekatoli-čani, z veseljem sprejeli medse. Ljudstvo jih silno ceni in spoštuje. To so kamni, ki so jih zidarji zavrgli, a so postali temeljni kamni velike zgradbe Kristusove Cerkve med Črnogorci. Osem sester je, med' njimi sta dve Slovenki, ki sta naučili slovenske mašne pesmi vse ostale so-sestre, s katerimi so nas razveselile med mašo, po maši pa so nas povabile v svojo hišo in nas ljubeznivo postregle.
Katoliški župnik iz Cetinja nas je nato spremil v »plavi dvorec«, rojstno hišo italijanske kraljice Jelene, ene izmed sedmih hčera kralja Nikole. Tu smo videli lepoto narodnih noš, orožja in slik. Iz »plavega dvorca« smo se napotili v Biljardo, nekdanjo utrjeno palačo kneza Njegoša II., ki ga ne samo Črna gora, temveč ves kulturni svet prišteva med umetnike velikane. Videli smo tu prvo črnogorsko tiskano knjigo, ki nosi letnico 1493, torej dobrih 60 let pred našo.
V	bližini Biljarde stoji pravoslavni mo-nastir, zgrajen leta 1484 in sedaj sedež metropolita. A čas se je tu ustavil že pred stoletji. Vsa lepota svetih ikon in mašnih oblačil govori o dobi, ko je pravoslavna Cerkev dajala vsebino življenju tamkajšnjih ljudi. Lahko smo se o tem prepričali tudi po drugih samostanih do same sarajevske pravoslavne stolnice.
Čez širno gorovje, podobno našemu Krasu, smo dospeli v Titograd, nekdanjo Podgorico ob reki Morači, sedaj črnogorski prestolnici. V Titogradu smo našli katoliško cerkev izven mesta, iker je v mestu samem niso smeli sezidati.
Katoliško cerkev' upravljajo salezijanci. To je velika cemen/tna zgradba, zelo podobna cerkvi na Vcjni. Sezidali so jo pred šestimi leti s pomočjo mednarodnega sklada Charitas. Zaman so trkali salezijanci na vsa vrata v domovini; ko pa so končno našli mednarodno pomoč in s tem tuje devize, so se za gradnjo cerkve potegovali mnogi. Tako je bila postavljena res lepa, modema cerkev. Pozanimali smo se in zvedeli, da je versko življenje med katoličani v Titogradu zelo bujno. Ob velikih praznikih, kot sta božič in velika noč, je prostorna cerkev še premajhna.
Skozi dolino Morače smo po soteski dospeli do samostana isitega imena, zgrajenega leta 1251. Tudi tu ni bilo znaka o kaki živi Cerkvi. Pravoslavni menih, ki nas je sprejel, je žalostno priznal: »Sam sem, a še jaz sem odveč. Ni več krstov ne porok, ni krščanskih pogrebov. To ljudstvo ni več krščansko.«
Prek Kolašima smo prišli nato v dolino reke Tare in od tu v Bijelo Pol je na Li-mu, kjer smo prenočili v hotelu Sandžak.
(Konec prihodnjič)
Gl V Sekiri ob Vrbskem jezeru na Koroškem je bilo 24. in 25. septembra »srečanje narodnosti sosednjih dežel«. Poleg slovenskih zastopnikov so bili navzoči še predstavniki italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji, srečanja pa sta se udeležila tudi predsednik Federalistična zveze evropskih narodnostnih skupnosti Danec Olaf Meinhardt ter predsednik Mednarodne zveze za obrabmo ogroženih jezikov' in kultur dr. Costa y Roca. Sprejeta je bila resolucija v podporo slovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji.
S V Sloveniji je spet prišlo do železniške nesreče s smrtnim izidom. V nedeljo 26. septembra je ob 4,16 pri Gračanici med Rimskimi Toplicami in Zidanim mostom potniški motorni vlak zavozil v skalo na progi, ki je padla s pobočja in iztiril. V nasprotni smeri je pripeljal prav tedaj tovorni vlak z 20 vagoni železne rude, ki je udaril v prva dva vagona iztirjenega vlaka. Pri tem je en potnik izgubil življenje. Promet je bil zaradi nesreče zaprt 10 ur. BI V New Yonku se je 21. septembra pričelo 31. redno zasedanje generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Na dnevnem redu zasedanja je kar 125 točk. 95 Enobarvna socialistična vlada Soaresa je sklenila vrniti zakonitim lastnikom 26 tisoč hektarjev zemlje, ki so se jih v Aien-teju, na jugu Portugalske, kmetje svojevoljno polastili, ne da bi imeli dovoljenje tedanje filokomunistične vlade Vasca Gon-calvesa. Kmetje bodo morali vrniti zemljo do 31. oktobra. Če tega ne bodo hoteli storiti, bo morala vlada »uporabiti silo«. Področje Alenteja obvlada komunistična partija.
■ Sovjetska vesoljska ladja »Sojuz 22« je bila v vesolju kaj malo časa. Po osmih dneh kroženja okrog Zemlje je pristala z vesoljcema Valerijem Bikovskim in Aleksejem Aksjonovom 23. septembra 150 km severozahodno od Celinograda v sovjetski avtonomni republiki Kazakistan.
■ Pred 67 od 97 poslancev libanonskega parlamenta je pretekli teden 23. septembra prisegel Elias Sarkis kot šesti predsednik Libanona po razglasitvi libanonske neodvisnosti leta 1943. Skromna slovesnost je bila v edinem hotelu v mestecu Stori, ki ga imajo sedaj zasedenega sirske čete. Od poslancev so prisegi prisostvovali poslanci liberalno-macionalne stranke, ki jo vodi Camille Chamoun ter falange, ki ji načeluje Pierre Gemayel. Predstavniki arabske levice in Palestincev' se zaprisege iz protesta zoper sirsko zasedbo Libanona niso udeležili.
■ Na ameriški televiziji sta se v besednem dvoboju spopadla predsednik Ford, republikanec ter senator Jimmv . Carter, kandidat za predsednika s strani demokratske stranke. V razpravi sta orisala svoje poglede na notranje, predvsem gospodarske probleme ZDA. Ford nasprotuje pretiranemu vmešavanju vlade v gospodarske zadeve, medtem ko se Carter zavzema za večje vladne posege, predvsem za izboljšanje šolstva in zdravniške oskrbe. Oba tekmeca se bosta na ameriški televiziji zopet pokazala 6. oktobra, ko bosta razpravljala predvsem o ameriški zunanji politiki.
B V prestolnici Etiopije Adis Abebi so izvedli z bombami atentat na avtomobil prvega podpredsednika etiopskega začasnega sveta majorja Haileja Mariama, vendar ni bil v vozilu nihče ranjen ali drugače poškodovan.
■ V Iranu (Perzija) je pristal sovjetski pilot kapetan Valentin Ivanovič in takoj zaprosil vlado ZDA za politično zatočišče. Seveda je Sovjetska zveza takoj zahtevala od iranske vlade, naj ji pilota vrne.
■ Rodezijski ministrski predsednik lan Smith je objavil po radiu in televiziji, da je njegova vlada sklenila v teku dveh let izročili oblast črnski večini. Najprej bo sestavljena prehodna vlada s črnci v večini. Nad vlado bo državni svet, v katerem bo polovica belih in polovica črnih predstavnikov. Predsednik sveta bo belec, a brez pravice glasovanja. Ta svet naj tudi pripravi ustavo, ki bo začela veljati lota 1978. Smith se je odločil za ta korak na pritisk ZDA in ko je spoznal, da mu Južna Afrika ni več pripravljena nuditi pomoč zoper vedno bolj rastočo črnsko gverilo ob mejah Rodezije.
■ V Damasku je četvorka Palestincev vdrla v hotel »Semiramis« in se polastila petega nadstropja, kjer je bilo 90 gostov. Namen njihove akcije je bil doseči od sirskih oblasti, da izpustijo na svobodo 33 palestinskih gverilcev, ki so v zaporu zaradi raznih terorističnih napadov. Sirski varnostni organi niso pomišljali niti za trenutek: povzpeli so se v peto nadstropje, ubili vodjo gverilcev, tri pa ujeli. Naslednji dan so jih javno obesili pred hotelom in jih za več ur izpostavili ljudskemu posmehu.
Nanaša se na študijsko srečanje, ki ga je o slovenski narodni skupnosti priredila goriška pokrajinska uprava 18. maja 1974. Vse razprave in posegi so dosledno podani v italijanščini in slovenščini. Zborniku je s tem omogočena mnogo širša uporabljivost, predvsem za slovanske kroge v matici in v svetu, ki se bavijo z narodnostnimi vprašanji.
Po uvodni besedi tedanjega pokrajinskega predsednika dr. Chientarolija sledita osnovni razpravi, najprej sociološki prikaz stanja slovenske manjšine v deželi, ki ga je podala predstavnica ISIG (Mednarodnega inštituta za sociologijo v Gorici), dr. Anna Maria Boileau, ter prikaz pravnega položaja manjšine v prispevku dr. Raimonda Strassolda, ravnatelja omenjenega inštituta.
V	posegih spregovori dr. Sfiligoj o slovenski skupnosti z zgodovinskega, pravnega in političnega vidika. Prof. Lokar z narodnogospodarskega: manjšina je navadno gospodarsko šibka, ima pa možnosti, da tudi ona nastopa na tržišču s posebno ponudbo dobrin (tudi kulturnih), področje, ki doslej v razpravah o našem obstoju ni bilo še nič obdelano. Dr. Štoka o pomenu sredstev poročanja za manjšinsko skupnost, predvsem televizije. Gorazd Vesel o splošnem vzdušju do manjšine v deželi. Prof. Zanetti o manjšinah z evropskega stališča. Marko Waltritsch o šolski in časnikarski problematiki nekdaj in danes. Silvino Poletto o splošnem stanju prej in po fašizmu. Dr. Cian o pomenu poznavanja dveh jezikov in kulturni izmenjavi. Dr. Černo o stanju v Slovenski Benečiji. Mario Colli o pomenu dežele za manjšino. Dr.
Kot smo na kratko poročali v prejšnji številki našega lista, je Uršula Bogateč, po domače Urška Kovačeva iz Sv. Križa pri Trstu obhajala v sredo 29. septembra svoj stoti rojstni dan. Tega izrednega dogodka se je veselila vsa naša vas. Že na predvečer je domači župnik daroval zahvalno sv. mašo na domu gospe Urške ob navzočnosti sorodnikov in mnogih vaščanov. Med mašo je ubrano pel otroški pevski zbor, ki ga vodi s. Celina Kontelj; po maši pa je ansambel harmonikarjev pod vodstvom s. Angeline Šterbenc zaigral nekaj narodnih pesmi. Ob zvokih petja in glasbe so sorodniki, sosedje in drugi vaščani podajali roko slavljenki in ji čestitali k tako visoki obletnici.
Uršula Bogateč se je rodila 29. septembra 1876 ikot najmlajša v Stefančičevi družini očetu Janezu in materi Urši. Imela je še tri brate in dve sestri. V šolo je hodila šest let in sicer v »Staro šolo«, tj. v prvo svetokriško šolo. Oče in bratje so bili ribiči in Urška jim je nosila hrano k morju.
Ko je imela 20 let, se je poročila z zdaj že pokojnim Antonom Bogatcem. Rodila je 9 otrok. Trije so umrli kmalu po rojstvu, sin Angel je obiskoval gimnazijo na Proseku in vse je kazalo, da bo postal duhovnik, toda ko je imel 14 let, se je smrtno ponesrečil. Drugi sin Anton, ki je bil varilec, se je tudi smrtno ponesrečil na delu in umrl star komaj 37 let. Tretji, Jo-
šiškovič o pomanjkljivih pravicah slovenske skupnosti v primeri s francosko v Aosti in nemško na Južnem Tirolskem. Marija Ferletič o pomenu pričujočega študijskega srečanja in podobnega mednarodnega v priredbi tržaške pokrajine. Dr. Humar o preteklosti s posebnim ozirom na kulturno življenje Slovencev na Primorskem.
Vprašanja, ki so obravnavana v zborniku in so bila pred dvema letoma živa, so danes že nekoliko drugačna. Na eni strani, to je med slovensko skupnostjo v deželi, je bilo čutiti nadaljnje prebujanje; na drugi strani pa ohladitev politične večine v deželi nasproti slovenskim sodeželanom. Da pomislimo samo na odklonljivo stališče komunistov, omahljivo pri socialistih in zadržano pri demokristjanih do slovenskega šolskega okraja. In nazadnje tudi povečan ideološki pritisk na one slovenske kulturne in politične skupine, ki so za samostojno slovensko pot.
Vendar zbornik in izneseni posegi zaradi tega ne izgubijo na vrednosti. So prej začrtana pot, ki jo bo treba znova ubrati, če hočemo, da dežela premaga svojo obrobno in okrnjeno vlogo. Za ta cilj, za odpiranje proti vzhodu in severu, pa ne zadostuje le želja večine, ampak tudi zavzetost manjšine. Ta ima v svojih vrstah mnogo moči, ki se sedaj izživljajo v nenehnem boju za končno dosego demokratičnih pravic. Kadar bo ta cilj uresničen, jih bo lahko zastavila v prid Skupnim deželnim potrebam. Kajti dežela, obremenjena z notranjo manjšinsko hipoteko, tudi v zunanjih pobudah težko prepričljivo nastopa. Po zgled ni treba hoditi daleč.
leti. Ostale so samo še tri hčere, Marija, Dora in Zofija. Zadnja je doma in že dolgo let streže svoji materi, ostali sestri pa pomagata.
Mož Anton je imel poleg kovačije tudi kmetijo in pridelal do 20 hi vina. Umrl je 1964, star 94 let. Pred dvema letoma si je ga. Urška zlomila nogo v kolku in je bila operirana. Proti vsakemu pričakovanju je ozdravela. V zadnjih letih je bila večkrat resno bolna in domači župnik jo je že trikrat previdel z vsemi zakramenti. Kljub temu je učakala svoj stoti rojstni dan.
Gospa Urška je verna in narodno zavedna žena. Dokler je mogla, je hodila ob nedeljah in praznikih in večkrat tudi v tednu k sv. maši, sedaj pa posluša vsako nedeljo sv. mašo po radiu in prejema obhajilo na domu. Rada je prebirala »Katoliški glas« in Mohorjeve knjige. Tako je dajala in še daje lep zgled svojim hčeram in vsem vaščanom.
Naj ji dobri Bog povrne vse dobre zglede, s katerimi je v svojem življenj« svetila in še sveti nam vsem.
★
KRATKE NOVICE
S V zadnjih petih mesecih so indijske oblasti sterilizirale nad dva milijona Indijcev, do konca leta pa naj bi ta številka dosegla 4,3 milijona sterilizacij. S tem hoče vlada zavreti porast prebivalstva, ki je doseglo letos marca že 605 milijonov.
■ Po najnovejših podatkih ima Izrael nekaj nad tri milijone prebivalcev, pri čemer je prirastek Arabcev v Izraelu veliko večji kot judovski. Prvi narastejo na leto za 3,5 %, Judje pa le za dva odstotka.
■ Bivši zunanji minister AUendejeve levičarske vlade v Čilu Orlando Letelier je v New Yorku postal žrtev političnega atentata. Ni še znano, kdo je pobudnik tega atentata. Leteliorja so pokopali v venezuelski prestolnici Caracasu.
imniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiniMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii
Dočakala je svoj stoti rojstni dan
žef, je bil kovač in je umrl pred desetimi
Musiča noster amor
Stresa, konec avgusta
S temi besedami je Jakob Petelin-Gallus začel svoj madrigal, ki poje o lepoti in pomenu glasbene umetnosti. Te besede veljajo za vsakogar, ki se navdušeno predaja tej veliki umetnosti, ki iz dneva v dan nastaja. Igor Stravinski piše, da imamo do glasbe poseben dolg: moramo jo ustvariti. Le težko se odtegnemo čaru in privlačnosti tega magičnega sveta, ki ga daje zvočna lepota. Vse to pa nedvomno prerašča samo materialno naravo zvočnega uživanja, spremeni se v duhovno zamaknjenje in teži k absolutnemu.
Ob podobnih vtisih in spoznanjih se človek lahko uživi v dogajanja glasbene poustvarjalnosti, ki jo nudijo koncerti nasploh. Morda pa vse to še bolj velja za tak niz prireditev kot so glasbeni festivali. Prav na takih manifestacijah je mogoče še bolj strnjeno doumeti vse značilnosti tega umetniškega dogajanja ter jih povzeti v globoko sintezo. Intuicija? Spoznanje? Doživetje? Morda vse skupaj — pa spet nič posebej.
Ko že več let spremljam razne glasbene festivale pravzaprav ugotavljam, da se prav v takem okviru lahko porodijo plodovite težnje, ki nato z ustvarjalnim zagonom obogatijo izkustvo človeka in umetnika še posebej. Mislim, da je to odraz splošne stvarnosti današnjega umetnika in njegove izrazne sile. Umetnik se tu razvija navzven, saj ga navznoter bogati lastno duhovno snovanje, njegov «fieri» in osebno oblikovanje.
Naj tu prekinem s temi bežnimi estetskimi utrinki in preidem k festivalu, ki mi je ponovno vzbudil slične meditaoije. »Settimane musicali«, glasbeni tedni v Stresi ob Lago Maggiore so letos v svoji petnajsti izdaji spet primer smotrno zasnovane umetniške prireditve. Vsa leta že nudijo vrsto uspešnih koncertov s točno zastavljeno programsko politiko. Poleg velikih manifestacij (uvodni koncert ali še par večjih prireditev) imamo tu niz komornih in solističnih večerov s priznanimi umetniki svetovnega formata. Prireditelji pa dajejo obenem možnost mladim še začetnim a zelo obetajočim umetnikom (navadno zmagovalcem kakih mednarodnih natečajev), da se tu uveljavijo. To je res lepa osnova za festivalsko delovanje.
Sam letošnji spored je nudil veliko pomembnih imen in nastopov. Naj poleg uvodnega Haydnovega oratorija, ki sem ga tu poslušal, omenim le nekatere. Harfist Zabaleta, organist Germani, pianist Cziffra in Delli Ponti, Ensemble Wolfgang von Karajan, I Virtuosi di Roma, dirigent Peter Maag, orkestra radiotelevizije iz Turina in Stuttgarta, itd. Nekateri so tu že stari znanci, drugi pa so novi. Od mladih je nastopil tudi jugoslovanski kitarist Dušan Bogdanovič.
Uvodni koncert ije bil kot že vsa leta v veliki dvorani Kongresne palače. Tak večer vlada še neka posebno svečana atmosfera, ki jo je lahko razbrati na obrazih vseh in še posebej v nekem zunanjem blišču. Zato je pa tudi koncert navadno sam na sebi izraz slovesnega trenutka: velika maša, oratorij, pasijon, vsekakor izbrano vokalno instrumentalno delo ‘klasične vsebine (mimogrede naj omenim, da se na tem festivalu izogibljejo avantgardnih dol).
Prvi večer je bil na programu Hayd-nov oratorij »Stvarjenje« (Die Schopfung), ki ga je veliki avstrijski skladatelj napisal med leti 1797-98 in sodi skupno z oratorijem »Letni časi« (Jahreszeiten) med Hayd-nova največja dela ter med najlepše oratorije sploh. Osnova za to delo je Miltonov
ep »Izgubljeni raj«, ki ga je predelal angleški pesnik Lindley, za Haydna pa prevedel in pripravil baron van Swieten. Oratorij se naslanja na biblične vire ter opeva nastanek sveta. Haydn sam je svojo kozmično zavzetost morda najlepše prikazal v orkestralnem uvodu s ponazoritvijo kaosa. Po temačnih zvočnih prijemih in čudovitem barvanju prehaja na vse svetlejše tone, nakar se melodija izlije v slovesen slavospev Stvarniku, ki je ustvaril čudovitost kozmosa. Oratorij ima drugače vse značilnosti Haydnove zrele dobe, kaže pa tudi na velik vpliv Handlovega oratorija, ki mu je bil velik vzor.
To mogočno delo so izvajali Filharmonični orkester iz Stuttgarta, zbora Svete Cecilije iz Frankfurta ter Bach iz Freibur-ga in solisti Kumiko Oshita, Karl Markuš ter Hans Georg Ahrens. Dirigiral je Theo-dor Egel, že stari znanec festivala v Stresi, ki je z veliko občutljivostjo interpretiral to delikatno Haydnovo mojstrovino.
Festival v Stresi tako zaključuje z raznimi drugimi tovrstnimi prireditvami glasbeno poletno oz. zgodnjo jesensko sezono. Druge podobne manifestacije imajo tudi svoje značilnosti (npr. Como, Perugia), a vse so nekak skupen barometer muzikalnih teženj našega časa: ovrednotiti glasbeno preteklost ter privzeti zdrave klice sodobnega ustvarjanja.
a.	b.
SSS8S
C"-i
I
Težko razumljiv ukrep
Šolski zakon določa, da mora šolnik s 65. letom starosti v pokoj. Tega določila se je poslužil tržaški šolski skrbnik in letos vrsti župnikov v tržaški pokrajini prepovedal vstop v šolo, ker so izpolnili 65 let.
To zbuja nemajhno začudenje iz preprostega razloga, ker šolski skrbnik stavi na isto raven poklicne šolnike in domače župnike. šolnikom je pouk v šoli predvsem delovno mesto; s poukom si služijo vsakdanji kruh kot si ga s svojim delom služi vsak drug državljan. Z župniki je pa drugače: župnik ni šolnik, ampak dušni pastir. Njegov poklic je, da v škofovem imenu duhovno oskrbuje zaupane mu duše. Med njegovimi prvenstvenimi dolžnostmi je tudi ta, da uči otroka verske resnice.
Pri nas je že od časov pokojne Avstrije ta pouk urejen tako, da se vrši tudi v šoli in ne samo v cerkvi ali kje drugje. Zaradi tega župnik v šoli ni šolnik, temveč dušni pastir, ki kot tak prihaja tudi v šolo. Takšna podoba župnika-veroučitelja izhaja tudi odtod, da šolski skrbnik imenuje kateheta na predlog škofije in ne po lastni
0 snremenMi n tržaškem redki
Najvažnejša ustanova, ki jo imamo Slovenci v Italiji, je — poleg slovenskih šol — radio Trst A. Zato vsaka sprememba v njegovem programskem ustroju nujno globoko odjekne v slovenski javnosti. Ne moremo namreč pasivno sprejemati tako važnih sprememb, kot so neprekinjen urnik oddaj, zaključek sporedov ob 19.30, samovoljen premik verske oddaje itd.
To so v glavnem spremembe, ki so do danes pronicnile v javnost, verjetno pa jih je še veliko več. Pričakovali bi, da bo vodstvo RAI-a informiralo poslušalce o novostih, preden bi stopile v veljavo, ne pa da jih bodo morali spoznati šele iz oddaj samih.
Nepretrgano oddajanje je samo po sebi pozitivno, ni pa tako pozitivno, če gre za ceno večernih oddaj: konec oddaj ob 19.30 absolutno degradira radijsko postajo. Medtem ko danes večina radijskih postaj podaljšuje sporede pozno v noč, naj bi slovenska tržaška radijska postaja zaključila svoj program, še preden se večina družin zvečer zbere doma! Tako bi slovenska postaja Trst A za delavce, uradnike, trgovce in druge kategorije skoraj ne obstajala, saj vsi ti končajo svoj delovni dan, ko naj bi bilo slovenskih oddaj že konec.
Argument, da je v večernih urah poslušalcev malo, do neke mere velja, če se res večina radijskih poslušalcev spremeni v televizijske gledalce, zakaj potem tudi italijanski in ljubljanski radio ne zaključita svojih oddaj ob 19.30?
Vodstvo RAI-a bi moralo pred tako drastičnim ukrepom upoštevati tudi dejstvo, da s tem prizadene socialno najšibkejši sloj. Še vedno je namreč dosti ljudi, ki televizije nimajo, bodisi ker si je ne morejo privoščiti, bodisi ker so zaradi bolezni ali drugih vzrokov vezani samo na radijski sprejemnik. Lahko si predstavljamo, kakšen udarec bo za vse te poslušalce dejstvo, da bo njihova radijska postaja, ki jim je toliko let delala družbo posebno v večernih urah, molčala.
Poleg tega je tudi televizijski boom danes že nekoliko upadel. Danes so televizijski gledalci že avtodisciplinirani in izbirajo programe, ki jih zanimajo. Če po televiziji ne najdejo primernega programa (in to se velikokrat zgodil), odprejo raje radio, posebno ker ob njem laže opravljajo druga dela.
Predvsem pa smo upravičeno zaskrbljeni zaradi prazničnih programov in bi želeli odgovor od vodstvo RAI-a, s kakšnim urnikom misli oddajati na praznične dni. Ne moremo si namreč niti zamisliti, da bi postaja Trst A, ki je v preteklosti edino v vsem slovanskem svetu upoštevala in spremljala večje krščanske praznike s čudovitimi oddajami, posebno v božičnem času, prekinjala svoje oddaje ob 19.30! To bi predstavljalo tako obubožanje in dekla-sacijo za postajo, da je vse pozitivne spremembe ne bi mogle odtehtati.
Prepričani smo, da bo vodstvo RAI-a upoštevalo želje poslušalcev, katerim je namenjena, in da si bo prizadevalo ter tudi doseglo nadaljevanje oddaj v večernih urah. Gotovo je tudi vodstvu do tega, da postaja ne izgublja svoje važnosti, ampak da — nasprotno — pridobiva vedno večjo odmevnost in pomembnost.	r_
Oddaja »Vera in naš čas« preložena
V	nedeljo 3. oktobra bo prišlo na radijski postaji Trst A do .precejšnjih sprememb v programu in oddajah. Oddaja »Vera in naš čas« bo preložena od 12.15 na 9.45, to je takoj po prenosu sv. maše. Ta sprememba nas je zelo iznenadila in prizadela; prepričani smo, da bo iznenadila in prizadela tudi zveste poslušalce te oddaje. Vsi, ki se čutijo prizadeti, naj pritožbo pošljejo naravnost na vodstvo tržaške radijske postaje. V času, ko se toliko govori o volji ljudstva, bi bilo prav, da se tudi omenjeno vodstvo o njej seznani in temu primerno ukrepa.
izbiri.
Vsled tega se nam zdi zelo nepravilno postopanje tržaškega šolskega skrbnika, ki smatra župnika-veroučitelja enostavno kot šolnika, ki mora s 65. letom v pokoj. Na ta način se bo čez nekaj let zgodilo, da tudi nadškof Cocolin ne bo smel več v šolske prostore, saj bo tudi on dosegel 65. leto starosti. Ali ne bo to absurd?
Zato menimo, da bi moral tržaški šolski skrbnik pregledati svoje stališče in se držati dosedanje prakse: Tistega župnika, ki ga cerkvena oblast ima za zmožnega in primernega za delo v dušnem pastirstvu, naj bi tudi on potrdil za pouk verouka v njegovi župniji, če ga predlaga škofijska oblast. Kot duhovniki ne moremo pristati na to, da šolska oblast smatra župnika-ka-teheta enostavno za šolnika.
S seje občinskega sveta v Dolini
Po daljšem poletnem premoru je dolinski občinski svet obnovil svoje delovanje. Zato se je za prvo sejo, ki je bila 17. septembra, nabralo precej problemov, ki so prišli do izraza v posegih številnih svetovalcev. Tako ije župan Švab odgovoril na pismeno vprašanje, ki ga je svetovalec Slovenske skupnosti dr. Tul v začetku julija naslovil na občinsko upravo glede pomanjkanja vode predvsem v Dolini. Dejal je, da je vladni komisariat odobril 60 milijonov lir za ojačanje vodovodnega omrežja in da so v teku tudi analize domačih vodnih izvirov.
Svetovalec večine Pavlič se je zavzel, da bi bile opozorilne table pred nevarnostjo požara ob cestah dvojezične. Poleg njega je vprašanje kamnolomov obravnaval v svojem posegu tudi svetovalec Gombač (Slovenska skupnost), ki je med drugim spomnil občinsko upravo na nevarni cestni ovinek pod šolo v Ricmanjih ter jo vprašal tudi, zakaj ni perečega problema v zvezi s stanjem v tovarni Calza Bloch postavila na dnevni red občinskega svčta. Odgovor je bil, da je v poletnih mesecih težko sklicati občinski svet zaradi odsotnosti raznih svetovalcev.
Svetovalec dr. Tul je načel tudi vprašanje avtobusnih čakalnic, ki je trenutno najbolj pereče na vrhu vasi v Mačkoljah ter pri Adamiču, kar je potrdil tudi svetovalec Mahnič s Knmenke.
V nadaljnjem poteku seje je občinski svet potrdil številne sklepe iz redne občinske uprave kot je obračun za finančno leto 1975, uvrstitev začasnih uslužbencev v organik ter začasni razvojni načrt trgovskega omrežja v občini. Končno je bila izvoljena komisija, ki bo preučila načrt krajevne decentralizacije; v njej so predstavniki vseh političnih skupin, zastopanih v občinskem svetu.
V zvezi s težkim stanjem v Calza Bloch je bila v Trstu v sredo 2. septembra javna protestna manifestacija, ki so se je poleg prizadetih delavcev udeležili tudi zastopniki sindikatov, krajevnih ustanov ter političnih sil. Manifestacije se je udeležilo tudi zastopstvo Slovenske skupnosti, kar pa »skrbni« dopisnik tržaškega dnevnika ni beležil v svojem sicer podrobnem poročilu o manifestaciji.
ŠAGRA SV. MIHAELA
V	ZGONIKU
Sobota 2. oktobra
Ob 19.30 pobožnost v župnijski cerkvi, nato KONCERT baročne glasbe v izvedbi Majaron-Slama (violončelo in klavičembalo). Sledi odprtje slikarske razstave Zerjal-Kocman v župnijski dvorani. Nato vesela družabnost.
Nedelja 3. oktobra
Sv. maša ob 8.30 in 10.30 z ofrom za žrtve potresa (poškodovane cerkve). Ob 15. uri slovesne večernice. Nato na dvorišču pri »Petelinovih« praznik grozdja. Nastopita ansambel L. Furlan in zbor s Krasa; bogat srečolov, nagrada za največji grozd, buffet, kuhani štruklji, prosta zabava s plesom. - V primeru slabega vremena se prenese »Praznik grozdja« na nedeljo 10. okt.
Strah pred ljudstvom
Tednik za duhovnike »Settimana del cle-ro« piše, da je videmski nadškof Battisti želel govoriti s predsednikom vlade Andreottijem, ko je bil ta 3. in 4. septembra na obisku v Furlaniji. Nadškof se je želel srečati s predsednikom ob delegaciji po-tresencev, da bi osvetlil nekatere probleme in težave na potresnem področju. Odgovorni pa nadškofa in delegacije niso pustili k predsedniku, predvsem zato, ker je nadškof zahteval, da predsednik sprejme njega skupno z delegacijo, ne pa njega samega.
Sv. Višarje
S prvo oktobrsko nedeljo, letos 3. oktobra, se zaključi božjepotna sezona na Sv. Višarjah ter z njo duhovno oskrbovanje božje poti. V zimskem času bo svetišče odprto le ob nedeljah in praznikih, ko bo sv. maša ob 12. uri.
5.	septembra je Sv. Višarje obiskal ob romanju župnij iz Kanalske doline tudi videmski nadškof Alfredo Battisti in opravil v resničnem binkoštnem vzdušju sveto mašo, saj je bila božja beseda spregovorjena v jezikih prebivalstva, ki v dolini živi, pa tudi v jeziku sosednjega naroda. Sam nadškof, ki je prebral evangelij v italijanščini in furlanščini, je izrazil namero, da bo v prihodnjih srečanjih uporabil tudi slovenščino, in v kolikor bo zmogel, še nemščino. Gre za zgodovinsko odpiranje do pripadnikov raznih narodnosti, kar vzbuja v vernikih videmske nadškofije svetle upe v veselo bodočnost.
Nova blažena
Prihodnjo nedeljo 3. oktobra bo sveti oče prištel med svetnice blaženo Beatriko de Silva, redovnico, ki je umrla v Toledu leta 1490.
Umrl je župnik Jože Koren
V	nedeljo 26. septembra je umrl riliom-berški župnik Jože Koren. Pobrala ga jc težka neozdravljiva bolezen, starega komaj 55 let. Pokojni je bilo doma iz Drež-nice. Kot duhovnik je služboval predvsem v Renčah in sedaj v Rihemberku (Braniku). Pogrebni obredi so bili v torek v Braniku, kjer je sv. mašo opravil škof Janez Jenko; od tam so pokojnika prepeljali v Drežnico, kjer so ga pokopali na domačem pokopališču.
Bog mu bodi bogat plačnik.
• švicarska Caritas je zgradila novo otroško bolnišnico v Betlehemu in jo opremila. Bolnišnica je na voljo vsem otrokom brez ozira na vero in rasno poreklo.
• V Nikšiču v Orni gori so položili temeljni kamen za novo cerkev sv. Cirila in Metoda. Obred je izvršil barski nadškof msgr. Tokič. Prisotni so bili tudi pravoslavni verniki. Zidavo nove katoliške cerkve vodi župnik Ciril Zajec, slovenski salezijanec.
lllllllllllllliniimlllllllllllll]lHIIIIIMIIHimillllllllUMmilUllllllliMmillillllllN!ll!!NII!ll|M!llllllll!lllllllllll!llllllll!HnilllllllNIIMIIHIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllUIIII!IIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllM
Zadnii evropski salezijanec ie zapustil Vietnam
Ob pol treh sem bil v Bangkoku, siamski prestolnici, kjer sta me čakala diva salezijanca. Po kosilu na letališču smo se odpeljali v Dominic House, kjer so me zares bratsko sprejeli. Tu sem se odpočil. Nato so mi pri Air Siam kupili listek (saj som bil brez ficka) do Hongkonga, kamor sem dospel 27. julija. Sprejel me je provincial John Wau in sobratje, med njimi "trije prvi cvetovi” mojega delovanja v Kunmiingu (1931-51); drugi, ki so bili na duhovnih vajah z g. Brocardom iz Rima, pa so me telefonsko pozdravili. Res nepozaben ta bratski sprejem! Provincial me je takoj pohvalil, da še znam po mandarinsko...
Včeraj sem se vrnil iz bolnišnice v provincialno hišo, da si odpočijem. Potem se bova s provincialom dogovorila, kako in kaj bo z mano.«
fz pisma (9. avgusta) predstojniku slovenskih salezijancev, pa naj navedem le nekaj odstavkov kot dopolnilo k temu, kar je že zgoraj omenjeno:
»Mladi hongkonški provincial me je bratsko sprejel. Z ljubeznijo se je spominjal mojih glavnih postaj: leta 1935 sem dospel v Hongkong, nato sem odrinil h g. Kerecu v Kunmimg; cd tam som se 1951 vrnil v Hongkong, odkoder sem 1952 šel v Hanoj; leta 1954 sem spet prišel za ravnatelja sem v Hongkong; in končno sem od leta 1956 deloval 20 let nepretrgoma v Južnem Vietnamu...
Ras sem bil in sem še zdelan, in zdaj počivam, da pridem malo k sebi — potem bomo videli. Veste, res me je sram in težko mi je, da bi bil na večer svojega življenja komu v breme, kajti delo in tudi leta so mii zglodala zdravje. Molim, naj mi Bog in Marija Pomočnica uredita, da bo najbolj prav na vse plati. Zelo radi bi me imeli na Formozi, ker znam mandarinsko kitajščino, pa mi je kot Jugoslovanu pot zaprta.
Dvainštiridesetletno delo v misijonih, težave vseh vrst, uspehi in neuspehi so moj
misijonski ideal, noviciatu (1924), utrdili. Zato bi
ki je začel brsteti že v le ‘še bolj poglobili in mu rad do konca ostal
zvest. Z druge strani pa je domovina, ki je nisem nikdar zatajil, ‘ki vabi in ki me veže z božjimi in naravnimi silami ter
Misijonar Andrej Majcen (prvi od leve) na eni prireditev, ki so jo priredili salezijanski
bogoslovci in gojenci
ima vedno odprto srce in razprostrte roke za objem svojih sinov, ki so se dajali bratom v Bogu z misijonskih križem v roki (1935), katerega so prejeli pred ra-kovniško Pomočnico, ob prepevanju lepih slovenskih Marijinih pesmi in molitvi dragih domačih sobratov...
Danes je g. Massimino dobil iz Rima pismo, v katerem mu g. Tohill, vrhovni misijonski svetovalec, naroča, naj mi v imenu vrhovnega predstojnika izrazi iskreno dobrodošlico, in obenem priporoča, naj zelo skrbijo za -moje zdravje. Iz Vietnama sem prišel reven kot cerkvena miš. Danes so mi nakupili izvrstno perilo iz socialistične Kitajske. Obljubili so mi tudi zimsko obleko...
Te dni som se srečal tudi s kanosijanko s. Miklavčičevo. Vabijo me tudi v Macao, kjer imamo več zavodov. Tam je več znanih sobratov, ker sem tudi tam delal eno leto. Morda grem tja drugi teden, ko bom v nogah bolj trden. Mislim, da mi bodo Portugalci dali vizum na jugoslovanski potni list. šel bi s tako imenovano letečo ladjo.«
(Drugič naprej)
Števerjan
V	petek 24. septembra je obiskal našo občino deželni odbornik za prevoze Co-cianni. Ker je Goriča/n, mu problemi šte-verjanske občine niso neznani. Z županom Klanjščkom in odbornikom Terpinom si je ogledal najprej novo osnovno šolo s celodnevnim poukom, ki je, kakor smo že poročali, v gradnji. Občinskim upraviteljem je izrazil svoje zadovoljstvo, da je nova šola bodisi po načrtu bodisi po lokaciji zelo posrečena. »Prepričan sem,« je dejal, »da bo ena najlepših v naši deželi.« Zagotovil je zanimanje pri deželni upravi, da bo občina dobila še ostalo vsoto, ki je potrebna, da se šola dokončno dogradi.
Deželnemu odborniku so nato naši upravitelji predočili problem prevozov otrok v nižjo srednjo šolo iv Gorico, ki je zelo pereče vprašanje. Naša občina je namreč zelo razsežna in otroci se morajo posluževati javnih avtobusov, da dospejo v šolo v Gorico. To ni lahko, ker so nekateri zaselki kot Ščedno, Valerišče in posebej Jazbine precej oddaljeni od avtobusnih po-
Goriški občinski svet je leta 1974 sprejel sklep, da se v Gorici ustanovi poseben posvetovalni organ za vprašanja slovenske narodne skupnosti v goriški občini. Na-zvali so jo Konzulta za vprašanja mestne narodne skupnosti (Consulita per i problemi della minoranza etnica cittadina). Svoj sedež ima na občini in je posvetovalni organ občinske uprave. Njen namen je, da izraža svoje mnenje o splošnih vprašanjih, ki zadevajo socialno, kulturno, gospodarsko življenje slovenske narodne skupnosti in njeno uveljavljanje v mestnem občestvu, pa tudi o posebnih problemih, ki bi se pojavili in ki bi ogrožali koristi narodne manjšine.
Pravico ima-jnadalje, da opozori občinsko upravo v primerih, kjer se konzulti zdi, da je prizadeto svobodno uveljavljanje narodne manjšine. Konzulta lahko naroči tudi posebne raziskave o gospodarskem, socialnem in kulturnem življenju slovenske manjšine v okrviru mestne skupnosti.
Namen konzulte je torej vse hvale vreden. Koliko bosta občinska uprava in občinski svet njene predloge upoštevala, bo pa pokazala prihodnost.
Konzuito sestavlja 15 članov: pet članov predlaga Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ) v Gorici, pet članov Zveza slovenske katoliške prosvete (ZSKP), dva člana sindikat slovenskih šolnikov, dva člana predlagajo stranke, ki tvorijo večino v občinskem svetu, enega pa opozicija. Mandatna doba konzulte traja pet let, toliko kot občinski svet.
Po enem letu od zadnjih občinskih volitev je župan De Simone sklical pretekli četrtek 22. septembra vse člane konzulte na prvo sejo, da se konstituira, to je, da izvoli predsednika, podpredsednika in tajnika. Člani sedanje konzulte so: za ZSKP prof. Lojzka Bratuž, dr. Danilo Čotar, dr. Kazimir Humar, Božidar Tabaj in prof. Emil Valentinčič; SKGZ zastopajo: Ed-mund Košuta, dr. Karlo Primožič, dr. Mirko Primožič, prof. Aldo Rupel, prof. Jože Cej. Stranke večine pa: arh. Marjan Cefarin za DC, Levin Rožič za PSDI, za opozicijo pa Mirjam Koren od PCI. Sindikat slovenskih šolnikov zastopata prof. Vita Vesel in učiteljica Mariza Perat.
Ti elani, razen treh, ki so bili odsotni, so se sestali v četrtek 22. septembra. Sejo je vodil župan De Simone. Kot edina točka je bila na dnevnem redu izvolitev vodilnih organov. Izvoljeni so bili: predsednik Emil Valentinčič, podpredsednik Mirko Primožič, tajnik Vita Vesel. Po izvolitvi je predsednik Emil Valentinčič prebral naslednjo izjavo:
Vprašanj, s katerimi se bo morala konzulta v najkrajšem času soočati, je mnogo. Nakazana so že v pravilniku, ki ga je goriški občinski svet sprejel s sklepom št. 23 na sejah 11. in 21. januarja ter 4. fe-bruarja 1974. Ta vprašanja so tako široka, kot je razgibano iivljenje naše narodne skupnosti v goriški občini in zadevajo splošno socialno, kulturno, prosvetno, gospodarsko in mladinsko problematiko.
Konzulta se bo zavzemala za to, da bo slovenska narodna skupnost pravično zastopana na vseh področjih v občini sami in izven nje.
Za dosego teh ciljev bo konzulta v stal-
stajališč. Zato bo uprava zaprosila za deželno pomoč v smislu deželnega zakona štev. 52 z dne 6. 9. 1976, ki daje občinam podporo za nabavo lastnih avtobusov za prevoz šoloobvezne mladine.
Tudi na to vprašanje je odbornik dal svoje zagotovilo za pomoč in tako upamo, da če bo vse steklo v redu, bomo že za to šolsko leto dobili nov šolski avtobus, ki bo naše otroke vozil v Gorico v šolo in nazaj brezplačno.
Doberdob - Poroka
V	Doberdobu sta si v nedeljo 26. septembra med drugo mašo obljubila zvestobo Pavel Gorjan iz Gorice in Marija Vižintin po domače Kovačeva iz Doberdoba. Nevesta je od mladih let zvesta članica našega cerkvenega pevskega zbora, pa tudi vedno rada priskoči na pomoč pri čiščenju in krašenju v cerkvi. Člani pevskega zbora in vsa župnijska skupnost se z novoporočencema veselijo, jima čestitajo ter jima voščijo božjega blagoslova v zakonu.
nih stikih z občinskimi organi, rajonskimi konzultami, sindikati, z vsemi šolskimi organi, s političnimi dejavniki in z vsemi slovenskimi organizacijami, ki delujejo v občini.
Zaradi tega pričakujemo, da bomo s strani omenjenih ustanov, s strani občinske uprave pa še posebej in prav tako vse slovenske javnosti deležni podpore in sodelovanja.
Po prebrani izjavi je predsednik sklical prvo sejo, ki bo v sredo 6. oktobra.
Konzulti želimo, da bi uspešno in složno delovala v korist vseh Slovencev v goriški občini.
■	Okoli 200 družin iz Sevesa pri Milanu in njegove okolice, ki šo jih zaradi zastrupljanja tal in ozračja morali izseliti po eksploziji v kemični tovarni Icmesa, se vsaj še eno leto ne bo moglo /vrniti na svoje domove. Dve tretjini družin je že našlo stanovanja v bližini Sevesa, okoli 70 pa jih je še vedno v sprejemnem centru v Milanu.
DAROVI
Za slovensko duhovnijo v Gorici: C. K.
10.000; M. C. 20.000 lir.
Za cerkev v Zgoniku: Ludvik Gruden z družino 30.000; N. N. iz Zgonika 80.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Emilija Vremec v spomin sestre Virginije 12.000; N. N. 5.000; Marija Mahnič za zastavo sv. Jerneja 5.000; razni 4.000 lir.
Za cerkev na Ferlugah: Renato Brišček
10.000 lir.
Za Baragov dom v Ricmanjih: A. K.
10.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: družina Švara ob obletnici pok. matere Frančiške 8.000; družina Žuljan-Komar, Ricmanje, ob pogrebu pok. očeta Ivama 10.000; dr. Doro Lovrečič ob obletnici pok. matere Viktorije 10.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda pri Domju: N. N., Ricmanje, 30.000; ga. Bernarda, Trst, 25.000; družina iz Domja 10.000; A. B., Trst, 10.000; N. N., Trst, 5.00; N. N., Trst, 2.000; g. Karel Esih, Koper, 10.000; Antonija Čeme, Trst, 5.000; M. O., Rojan, 30.000; Marija Kralj, Padriče, 2.000; dobrotnica iz Trsta 100.000; N. N., Trst 10.000; Ivan Lovrečič, Domjo, ob obletnici pok. matere Viktorije
10.000 lir.
Za svetogorsko svetišče: Marija Žakelj 30. dolarjev'; N. N. iz Zgonika 20.000 lir.
Za lačne v Braziliji (po misijonarju Saksidu): dobrotnica iz Trsta 300.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
★
SSG v Trstu v namenu, da izvede repertoarno obveznost iz pretekle sezone, javlja, da bo v Kulturnem domu v Trstu uprizorilo komedijo »Champignol ali vojak po sili« sledeče dneve: v petek 1. oktobra ob 16. uri za abonma red I in ob 20. uri za abonma ired J; v soboto 2. oktobra ob 20. uri izven abonmaja; v nedeljo 3. oktobra ob 16. uri abonma red G okoliški; v sredo
6.	oktobra ob 20.30 red D mladinski in v četrtek 7. oktobra ob 20.30 red E mladinski v četrtek.
OBVESTUA
Rožnovenska procesija v Podgori bo v
nedeljo 3. oktobra ob 15. uri s kipom Matere božje, nato bo v cerkvi sv. maša in govor.
Seja ZSKP bo na sedežu v Gorici v ponedeljek 4. oktobra ob 20.30.
Apostolstvo molitve v Gorici sporoča, da bo v bodoče vsak četrtek pred prvim petkom posvečen molitvi in žrtvam za duhovne poklice, v cerkvi sv. Ivana v Gorici pa bo ta dan molitvena ura od 18. do 19. ure in ob 19.30 sv. maša v ta namen. Ker je prihodnji prtvi petek 1. oktobra, je to pot omenjeni četrtek 30. septembra.
Mesečna maša za edinost bo v Trstu, Marijin dom ul. Risorta 3 v ponedeljek 4. oktobra ob 18.30. Sledi prikaz letošnjega romanja v Einsiedeln v diapozitivih.
Ravnateljstvo učiteljišča v Trstu sporoča, da bo šolska maša v petek 1. oktobra ob 8.45 v župni cerkvi pri Sv. Ivanu. Isto ravnateljstvo tudi sporoča, da bo z novim šolskim letom od 5. novembra dalje na zavodu deloval tudi peti dopolnilni letnik. Informacije daje in vpisovanje sprejema tajništvo.
Ravnateljstvo znanstvenega liceja v Trstu sporoča, da se bo novo šolsko leto pričelo s sv. mašo, ki bo 1. oktobra ob 9.30 v cerkvi pri S. Ivanu. Po končani sv. maši naj se zberejo dijaki v šolskih prostorih, kjer bodo prejeli prva navodila.
Letošnja misijonska nedelja bo 24. oktobra. Nanjo se moramo letos še bolj pripraviti in ji dati poseben poudarek, saj obhaja svoj zlati jubilej. Praznovanje misijonske nedelje je razglasil 14. aprila 1926 papež Pij XI. na predlog Družbe za širjenje vere. Tudi letos bo izšla brošura »Misijonska nedelja 1976«. Dušni pastirji bodo prejeli toliko izvodov kot lani; če kdo želi več ali manj, naj to takoj sporoči na upravo Katoliškega glasa, da bomo vedeli tiskati pravo število izvodov. Urednik »Misijonske nedelje« prosi, naj se mu s Tržaškega takoj pošlje pregled nabirke za misijonsko nedeljo 1975 in za lačne po svetu 1976.
★
Za žrtve potresa: Kozjek Jože 500 šilingov; rojaki iz ZDA 83.000; N. N. iz Trsta
3.000	lir.
Bralci pišejo
Slabo izvedena anketa
Glede novosti radijskih oddaj Trst A, o kateri ste poročali v vašem listu, me je med ostalimi preureditvami še posebno presenetilo, da se bodo večerne oddaje zaključile ob 19.30.
Če je to res bilo odločeno po izvršeni anketi, lahko upravičeno sklepamo, da anketnih formularjev ravnateljstvo RAI-a prav gotovo ni porazdelilo med tiste, čeravno jih ni veliko, katerim je radio edino informativno sredstvo.
Anketne pole gotovo tudi niso prišle v roke gospodinjam, študentom in vsem tistim, ki opravljajo svoje obveznosti in delo med poslušanjem radijskih programov in se teh pred odprtim televizijskim ekranom ne bi mogli lotiti. Anketa je šla tudi mimo onih, ki si izbirajo za ogled in poslušanje določene televizijske in radijske oddaje in se tako izmenoma poslužujejo obeh sredstev.
Zakaj dvomim o majhni razsežnosti izvedene ankete?
Če bi vodstvo RAI-a z anketo šlo samo med zgoraj navedene poslušalce, bi se prepričalo, da je za radijske programe, posebno večerne, nujna preureditev, ne pa prezgodnja prekinitev. Dveurno popoldansko prekinitev bi nadoknadili z dveurnim podaljšanjem večernih sporedov in bi pri tem čisto gotovo radijski »žep« ne bil nikakor prizadet, ker bi se oddajne ure izenačile.
V	večernih glasbenih oddajah je npr. tudi pomanjkljivo, da se brez presledkov vlečejo do poročil. Zakaj ne bi vključili važnejše odlomke iz dopoldanskih in popoldanskih sporedov? Taka uvedba bi program razgibala, obenem pa bi seznanili večerne poslušalce, čeprav v skrčeni obliki s celotnim pregledom celodnevnih oddaj. Kritiko zaslužijo tudi programi radijskih iger, kateri se neštetokrat ponavljajo.
Če bo ostalo vse pri prvotnem odločanju, bom res prepričana — in z mano verjetno veliko drugih — da ravnateljstvo RAI-a misli tako, kot se je znanec v teh dneh izrazil: »Saj imamo na voljo tja pozno v noč ljubljanski in koprski radijski in televizijski spored. Kaj bi se zato razburjali, če nam našega nočejo izboljšati ali ohraniti do 23, ure?«
R. Z., radijska poslušalka
Spored od 3. do 9. oktobra 1976
Nedelja: Časnikarski programi ob nedeljah: poročila ob 8., 12., 19; kratka poročila ob 11. in 14.; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14. in 19.15; ob 8.30 kmetijska oddaja; ob 9. sv. maša; ob 9.45 Vera in naš čas.
10.-13. Prvi pas - DOM IN IZROČILO: Nedeljski sestanek z orkestrom; Mladinski oder; Nabožna glasba; Glasba po željah.
13. -15. Drugi pas - KULTURA IN DELO: Ljudje pred mikrofonom; Pa se sliš’, slovenske ljudske pesmi; Veliki orkester lahke glasbe; Klasično a ne preresno; Mu-sicals.
15.-19. Tretji pas - ZA MLADE: šport in glasba; Odskočna deska; Turistični razgledi.
Ponedeljek:	Časnikarski programi od
ponedeljka do sobote: poročila ob 7., 10., 12.45, 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15. Ob 17.05 Umetnost, književnost in prireditve.
7.30- 12.45 Prvi pas - DOM IN IZROČILO: Dober dan po naše; Tjavdan, glasba in kramljanje za poslušavke; Obletnica tedna; Koncert sredi jutra; Naši kraji in ljudje v slovanski umetnosti; Glasba po željah, vmes glasbena šahovnica.
13. -15.30 Drugi pas - ZA MLADE: Sestanek ob 13.; Roman v nadaljevanjih; Glasba na našem valu.
16.-19. Tretji pas - KULTURA IN DELO: Koncert operne glasbe; Koncert violončelista Valterja Dešpalja in pianista Iva Mačka; Srečanje z zborovodji, vmes lahka glasba.
Torek: 7.30- 12.45 Prvi pas - DOM IiN IZROČILO: Dober dan po naše; Tjavdan, glasba in kramljanje za poslušavke; Nekoč je bilo; Koncert sredi jutra; škotske in valeške ljudske pesmi; Rezijanka citira; Slovenski godalni kvartet; Liki iz naše preteklosti; Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji, 1. oddaja; Glasba po željah.
13.-15.30 Drugi pas - ZA MLADE: Sestanek ob 13.; Roman v nadaljevanjih; Glasba na našem valu.
16.-19. Tretji pas - KULTURA IN DELO: Deželni solisti; Od melodije do melodije; Ansambli v našem studiu; Za najmlajše; Problemi slovenskega jezika; Slovenski zbori in glasbena panorama.
17.05 Umetnost, književnost in prireditve.
Sreda: 7.30- 12.45 Prvi pas - DOM IN IZROČILO: Dober dan po naše; Tjavdan, glasba in kramljanje za poslušavke; Dogodki iz naše zgodovine; Koncert sredi jutra; čakole, klepetata Jušta in Milka; Glasba po željah, vmes glasbena šahovnica.
13. -15.30 Drugi pas - ZA MLADE: Sestanek ob 13.; Roman v nadaljevanjih; Glasba na našem valu.
16. -19. Tretji pas - KULTURA IN DELO: Simfonična glasba deželnih avtorjev; Od melodije do melodije; Igra Gianni Safred; Polifonska glasba in Mojstri jazza; Radijska drama »Soseda«.
17.05 Umetnost, književnost in prireditve.
četrtek: 7.30 - 12.45 Prvi pas - DOM IN
IZROČILO: Dober dan po naše; Tjavdan, glasba in kramljanje za poslušavce; Koncert sredi jutra: Govori!; Od popevke do popevke; Naš posnetek: vaše mnenje o 6. festivalu domače glasbe v Števerjanu; Glasba po željah, vmes glasbena šahovnica.
13. -15.30 Drugi pas - ZA MLADE: Sestanek ob 13.; Roman v nadaljevanjih; Glasba na našem valu.
16.-19. Tretji pas - KULTURA IN DELO: Simfonični orkester; Od melodije do melodije; Za najmlajše; Slovenski glasbeniki na univerzi; Pevska revija »Primorska poje 76« v 'Dolini; Lahka glasba.
17.05 Umetnost, književnost in prireditve.
Petek: 7.30 - 12.45 Prvi pas - DOM IN IZROČILO. Dober dan po naše; Tjavdan, glasba in kramljanje za poslušavke; Slovenske žene; Koncert sredi jutra; Polifom-ski zbor iz Rude; Včerajšnji poklici: Na-brežinski kamnarji; Glasba po željah, vmes glasbena šahovnica.
13.-15.30 Drugi pas: ZA MLADE: Sestanek ob 13.; Roman v nadaljevanjih; Glasba na našem valu.
SKPfl »MIRKO FILEJ« V GORICI
vabi na
ORGELSKI KONCERT
ki bo v četrtek 7. oktobra ob 20.30 v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Hubert Bergant bo izvajal Bachove orgelske koncerte.
16.-19. Tretji pas - KULTURA IN DELO: Simfonični koncert; Od melodije do melodije; Sodobna glasba; Kdo vam je bolj všeč; Avtor in knjiga; Poje Nora Jankovič; Glasbena panorama.
17.05 Umetnost, književnost in prireditve.
Sobota: 7.30 - 12.45 -Prvi pas - DOM IN
IZROČILO: Dober dan po naše; Tjavdan, glasba in kramljanje za poslušavke; Pojdimo se glasbo; Koncert sredi jutra; Družina v sodobni družbi, vodi Lojze Zupančič; Lahka glasba na veliko; Pratika za prihodnji teden; Glasba po željah, vmes glasbena šahovnica.
13. -15.30 Drugi pas - ZA MLADE: Sestanek ob 13.; Z glasbo po svetu; Mladina v zrcalu časa; Glasba na našem valu.
16.-19. Tretji pas - KULTURA IN DELO: Poslušajmo spet; Izbirajte v diskoteki; »Cankar v Trstu«; Glasbena panorama.
17.05 Umetnost, književnost in prireditve.
OPOMBA UREDNIŠTVA. - Objavili smo radijski spored, da dobijo naši bralci približno sliko o spremembah, ki bodo uvedene na radiu Trst A 3. oktobra. Vidimo pa v programu velik nedostatek: v posameznih pasovih manjkajo ure, kdaj se začno posamezne točke pasovnega programa. Naj npr. radijski poslušalec v tretjem pasu, recimo v ponedeljek stoji ob radiu od 16. do 19. ure in čaka, kdaj katera od točk, ki mu je všeč, pride na vrsto? če v bodoče ure posameznih programskih točk ne bodo naznačene, se nam zdi brezpredmetno objavljati vsakodnevne pasove.
Ljubljanska TV
Spored od 3. do 9. oktobra 1976
Nedelja: 11.15 Otroška oddaja. 13.05 Nedeljsko popoldne. 17.30 »Calamity Jane«, film. 20.00 Beograjske povesti. 21.10 Skrivnosti Jadrana. 21.55 Šport.
Ponedeljek: 17.30 žuželke. 20.00 T. Seliškar: Roke Andreja Podlipnika, drama.
21.05	Kult. diagonale. 21.35 Kratek film.
Torek: 16.05 Koroški Slovenci nekdaj in danes. 17.30 Pavel v akciji, film. 20.00 Diagonale. 20.55 Pustolovski Simplicissimus.
Sreda: 17.10 Škrat Kuzma. 17.25 Rembrandt. 18.10 Mali vlak ali pot do Hasene.
20.00	»Prezir«, film. 21.40 Miniature.
četrtek: 17.00 Trapollo. 17.50 »Beli delfin«, film. 18.25 Izumirajoči svet. 20.00 Brontejevi. 21.00 Evropske manjšine. 21.30 Zlata ribica.
Petek: 17.15 Križem kražem. 17.25 Pisani svet (Ohrid). 20.05 Nova sezona v Slovenski filharmoniji. 21.40 S.O.S., film.
Sobota: Košarka Partizan : CZ. 18.25 To-by, film. 20.00 »V nedeljo vedno dežuje«, film.
★
Baletno šolo SSG v Trstu za sezono 1976-77 bosta vodila priznana koreografa in baletna pedagoga Nada Križmančič in Janez Mejač, ki sta že lani uspešno zastavila delo v naši baletni šoli. V baletno šolo se sprejemajo, poleg lanskoletnih učencev, kandidati in kandidatke od 6. leta starosti dalje. Pouk se bo začel 11. oktobra. Vpisovanje je do 6. oktobra na upravi SSG v Kulturnem domu ob delavnikih od 8. do 14. ure.
★
■	V Italiji se je letos v prvem trimesečju rodilo 261.700 otrok, kar je za 12.507 manj kot lani v istem obdobju. Konec junija letos je Italija štela 56.169.000 prebivalcev.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Koršič
od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost
NOVI CENTER POHIŠTVA VAM NA RAZPOLAGO
■ serijsko pohištvo
■ pohištvo po meri
■ preureditve
■ pohištvo za terase in vrtove
TRST - ul. S. Cilino, 38 (pri cerkvi sv. Ivana) - Tel. 54390
Umeščena konzulta za vprašanja slovenske narodne skupnosti v Gorici