104. številka.
Ljubljana, v soboto 6. maja
XXVI. leto, 1893.
SLOVENSKI MRI
Izhaja vsak dan ircier, izimSi nedelje in praznik«, ter velja po poŠti prejeman za Avstr o-ogerike dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez poSiljanjn na dom za vse let« 13 gld., za četrt leta S gld. 31) kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za o ena ni 1 a   plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če so oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi na) se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Dpravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Pesek v oči.
Tisti (lani centralne komisije za prireditev drugega slovenskega katoliškega t-hoda, ki imajo vsled neprevidnosti slovenskih volilcev g'as tu sed^ž v kranjskem deželnem zboru, čutili so včeraj zopet potrebo, govoriti skozi ukno. Udauostne izjave ne vlečejo več in zato je treba že glede* na prihodnje volilve skrbeti za drug „sehlager", s katerim naj bi se ubilo nerazsodnemu kmetu v trdo glavo prepričanje, da so le v ultra-klerikalnem taboru zbrani njegovi prijatelji. Gospoda pač za časa skrbi za svoje mandate!
To pot služila jim je v označeno Bvrbo tista nesrečna prisilna legalizacija, ki je že marsikateremu „zastopniku naroda" morala pomagati na konja umetne popularnosti in poslancu Pfeiferju, temu uzoru politične doslednosti, katerega smo nedavno položili mej politične mrtvece, pripadla je naloga, da je padel zopet po tej instituciji, ki je baje* za našega kmeta prava pravcata trtna uš št. 4. — Narodno-nupredoa stranka dokazala je sicer po svojih zastopnikih kakor že v prejšnjh letih tako tudi včeraj, da je prisilna legalizacija, vsaj dokler ne prodere v nižje slojeve našega ljudstva večja in splošneja naobrazba, neizogibno po-trebna za sigurnobt pravnega prometa, katera stokrat odvaga breme in nepriličnost, zvezano a to institucijo, in da baš kranjska dežela ni poklicana podati se prva v tako nevarne, negotove in često pogubne eksperimente, katerih se strašijo tudi bo* gateje in gledć narodne naobrazbe nadkriliajoče nas dežele — a za vse to ima gluha ušesa tista brumna gospoda, kateri je deveta briga sigurnost pravnega prometa in ki celo to zadevo zlorablja le kot agitaciJ8ko sredstvo.
D.i je to istina, to dokazuje nam perfidni klic skozi okno poslanca Žitnika (baš od njega bi tega ne bili pričakovaliI), da mora za Pfeif.'rjev predlog glasovati vsak poslanec, kdor je za narod iti iato dokazuje siaučni „Slovenec", ki z najdebelejšimi tipi, kar jih premore s „prostovoljnimi" taksami ustauov-Ijeua »Katoliška tiskarna", naznanja slovenskemu nvetu, „da so »n poslanci narodno-napredno stranke
LISTEK.
Književni odsek „Slovenije" v preteklih dveh tečajih.
(Poroča stud. med. K. Murni k.) Kakor v zimskem, tako je uspeval književni odsek akadem. društva „Slovenije" na Duuaji tudi v poletnem tečaji lanskega letu prav lepo. Udov je štel začetkoma 22, pozneje se je število nekoliko skrčilo. Čitalo jih je osem, jeden trikrat, trije dvakrat; vseh beril je bilo jednajst, rednih sej devet. Nekateri udje pa so čitali tudi v zborovih sejab (4), v ohcijeluem iu zabavnem delu. Skoro vsak Bpis je imel poleg občne ocene glavnega kritika.
Pesmi ni bilo v nobenem tečaji nikakoršne. „Ni tko pjova, — — — Od sto glitHfi, glasa čuti nije."
Nikdo se ni „izpozabil", ker menda ni bila nobenega ,vilu poljubila" ; obvarovani smo bili ves čas melanboliških tožb in otročjega stokanja v nas modernih proizvodov , katere združuje skupno ime „Schvveisslvrik", Po oficijeloem delu občnih zborov iu sej so sicer nekaterniki v plemeniti požrtvovalnosti zajahali  pegaza, ostriženega, sestradanega, vsemu
združili z nemškimi poslanci proti konservativnim". Ker so torej nemški poslanci toli pametni, da tudi oni niso mogli glasovati za profokatorični predlog Pfeiferjev, zato je dokazna »značilna zveza* Nemcev z narodnimi m j<r* dnjaki, ki so v tej zadevi posto pali tako, kakor tudi vsikdar v prejšnjih zasedanjih ! Večje bedastoče, nego je [ta trditev, še celo „Slovenec" (m to nekaj pomenil) ni izlepa pregrešil. In vender se bo ista pesem — o tem smo prepričani — skoro razlegala v različnih duhovitih varijacijah raz lece kranjskih faia v prid in prospeb katoliško-političnega druStva Ljubljanskega. Saj je bil to glavni namen pogretega in mrtvorojenega Pfeifer-jevega predloga, da se preskrbi nov tema klevetnikom naprednjaštva — na Uci.
To je tedaj doBibdob vsa tista velikanska in na katoliškem shodu s takim aplombom napovedana narodnogospodarska akcija naše škofovske stranke. Peaek v oči kmetu in druzega nič! Takega boja se nam pač ni treba strašiti in tudi mi smo tistega mnenja, katero je izrazil včeraj v deželnem zboru poslanec gosp. dr. Tavčar, da namreč stranka, ka tera se bori s takimi sredstvi, ne more imeti bodočnosti v Slovencih.   Toliko za danes.
Deželni zbor kranjski.
X. seja dne 5. maja 1 8 9 3. leta.
(Dalje.)
Posl. dr. Tavčar poroča o prošnji županstva v Veliki Dolini za olajšave pri legalizirauji listin do vrednosti 100 gld. Prošnja je precej bombastično sestavljena in poudarja, naj bi se odpravila posilna legalizacija. Razprave o tem prpdraetu so še v živem spominu — pravi poročevalec — odveč bi bilo torej ponavljati takrat navedene uzroke za potrebnost take legalizacije. Upravni odsek torej predlaga: Naj se prestopi preko te prošnje na dnevni red.
Posl. Pfeifer priporoča prošnjo ter stavi predlog: Prvšnja županstva Velika Dolina, da se uvedejo v naši deželi olajšave pri legaliziranju listin v maloBtuih zemljiško-knjižuih Btvareh, odstopa se deželnemu odboru z naročilom, da v prihodnjem zasedanji predloži deželnemu zboru načrt zakona v
slabemu privajenega ; v menj ali bolj ponesrečenih, vedno pa v veselih stihih so opevali nenavadne lastnosti in kreposti iu slavne čine etoloravnatelia in drugov. Dolgo pa ui bil nikdo „na konji" ; kmalu jo izprevidel:
„Ti Pegazu svome
Viok uzdižei glavu,
Sve badava, bruto —
On misli na trnvu." Apolon in Minerva sta bržkone oba milostivo zrla iu odpustila grešnikom, ker resno ni nikdo njih hrepeuel po gloriji vezane besede in po zelenjavi večne slave. Slabega namena vsaj ne more nikomur nikdo očitati.
Izmej pripovednih spisov omenim naj najprvo sestavek „V ljudskem vrtu". Pisatelj, stud. pilil. X pride po solnčnem zahodu v „ljudski vrt", vsede se premišljeno, prižge si cigareto, posluša dve stari mamici, ogleduje dva igrajoča se dečka in se vestno pripravlja, da bi opisal ta „Stilleben". To tiho življenje in uživanje pa kmalu mine za nekoliko časa. Fantička namreč trkneta po prosto varijiranem načinu domačih backov iu kozlov drug drugega, in to z tionkoma Gospodu opazovatelju zabijejo vse satirične žile in žilice hitreje; od samega veselja dobi skoro epileptičen napad. Dečkov, ki se z nosovi trkajo, res ni vsak dan videti. Zato
Hinislu samostalnega predloga poslanca V. Pfeiferja in tovarišev z du6 17. oktobra 1890.
Posl. Žitnik je proti temu, da se brez motivacije proBtopi preko prošnje na dnevni red. Posilna legalizacija naklada ljudstvu velika bremena. Koliko se troši za šole, ali naj ljudstvo ostane vedno pod kuratelo? Je li vsakdo, ki stori kako uslugo ljudstvu, zato Že zakotni pisač? Ponavlja Btare, Že pred leti navedene razloge in konča emfatično kličoč: Kdor je za narod, glaauje naj za Pfeiferjev predlog, kdor pa ni, glasuje naj proti predlogu.
Posl. Višnikar pravi, da se je mislilo, da bode vsaj nekaj let mir, zdaj pa se je po neki naročeni peticiji ta stvar zopet spravila na dan, kakor agitacijBko sredstvo. Spominja se pregovora „parturiunt monles" itd., kajti rodila se je smešna miška, ki zdaj leta po zbornici. Odpor ljudstva ni proti legalizaciji, nego proti notarskim stroškom, ki pa nieo tako silni. Vlada naj bi odpravila legit ma-cijski kolek. Iv r ne more podpirati predloga pusl. Pfeiferja, stavi nastopni resoluciji:
Visoka c. kr. vlada Be naprosi:
1. ) da se za malostne zemljiškoknjižne stvari v smislu državnega zakoua z dne" 5. junija 1890, drž. zak. št. 109, pri katerih v dotičnih listiuah napovedani znesek kake tirjatve ali cena ali vrednost kake nepremičnine ali kakega prava sploh ne presega svote 10O gld. brez obresti in postranskih pristojbin, — zakonitim potem odpravi kolek za legalizovanjo podpisov pri teh listinah;
2. ) da se zadevajoča določila sodnega in ekse-kucijskega reda tako premer.e, da se prijavljanje potrebnih razglasov pri tožbah sli eksekucijah v deželnih uradnib listih ne bode zahtevalo pri malost-uih stvareh do vrednosti 100 gld. in da se objavljajo samo na v dotičnem kraji običajni načiu.
Posl. Svetec razlaga v daljnjem strokovnju-škem govoru svoje 22letne notarsko izkušnje, ker živeč na deželi, pozna pravne razmere in potrebe kmetskega ljudstva. Navaja nekaj slučajev, kako lahko se gode sleparije in goljufije in omenja, da je res bilo 10 000 slučajev in pravd, v katerih so bili ljudje obsojeni zarad f»ls fikaej podpisov, a vse še na dan niso prišle Olkar pa je uvedena legal:-
ima gospod X prav, da si natančno zabeleži ta ve-levažni moment. Potem se umiri iu si zapali drugo ■modčico. V tem prikoraka — kakor ualašč za listek — orjaSk Bošnjak v narodni noši, ponujajoč raznovrstne interesantno izdelke „novo Avstrije". Feljtonist ga točno ogleduje in opazuje, vmes pa [tuši, da se vse kadi. Ne kupi pa nič. Bošnjak odide; pride »prijatelj", s katerim prične opazovatelj takoj fino premišljen kolokvij o sicer uekoliko oddaljeni, toda za estetiške pogovore jako pripravni Italiji. Na to preideta na politična Vprašanja in na — peto Bvalčico. Ker pa solučni zahod, dve mamici in dva trkajoča se dečku, Bošnjak, Italija, politika in pet cgaret po modernih nazorih ne zadostuje zahtevam dovršenega feljtona, vzame gospod X Še dve gospodičini na pomoč iu šesto cigareto v usta. Dražestni sorehajalki sta izborno risani. Prva ima rmene lase in Buežuobel vrat, druga pa nasprotno mala usta iu visoko (!) čelo. M«gnifique 1 Tovariš listkarja si dozvoli sedaj nekoliko .pikrih opazk" ; ne vem pa, ali radi visokega čela in malih ust, aH radi suežuobelega vratu in rmenih las. Autor pa si pripravi — da bo feljton tem lepši — sedmo cigareto. Prijatelj se potem rudi vratu ali čela še nekoliko razburi, feljtonist pa, genijaluo inspirirau, gre si v bližnjo c. kr. tabačno  trafiko   kupit svež po-
mm
Narodno-gospodarske stvari.
Oddaja ribic v zaploditev naših voda. Saino-Btatni ribarski odsek c. kr. kmetijske družbe Kranjske oddat bode meseca maja nekaj tisoč po 14 mesecev starih duimr h postrvi. Sto teh ribic stoji 3 gld., in sicer v ribogojnem zavodu na Studenci. Naročniki iaj h>1 zglase do 20. maja u*tno ali pismeno pri odstku t. j. v pisarni c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, ter naj ob jednem pošljejo dpnar za naročene ribice Pusode za prevažanje ribic si mora kupec sam pritdcrbeti. Opozarjamo, da je le ulaganje odraslih rtbtC v vode uspešno, ker izkušnja uči, da se z mladimi ravnokar izvaljenimi ribicami nič ne doseže, ker one služijo k večjem v hrano odraslim ribam.
Razglas. Pripetili so se slučaji, da pruski Ži viuozdravmki ob meji niBo dopustili uvoza konj v Nemčijo, ker so z živinskimi potnimi bati za te živali ni doprineslo tudi v členu II dogovora o živinski kugi z Nemčijo propisano apričevaSu občinskega oziroma državnega živinozdravntka, da je žival preiskana in da sta kraj in okolica, iz katerih žival prihaja, že 14 dni prosta vsa e kužne bolezni. Deželna vlada opozarja vsled odloka c. kr. trgovinskega mioisterstva mteresovane kroge na ta propis pni uvozu konj, mul in oslov v Nemčijo in sploh iia do-prinesbo potnh listov ia vsako Živino posebej.
Vrtnarski shod na Dunaj i. MesecA julija bode na Dunaji prvi splošni shod avstrijskih vrtnarjev, za katerega se že delajo priprave. Namerava se osnovati zvezo vseh avstrijskih vrtnarjev, ki bi se pečala z vrtnarskimi zadevami in pospeševala na predek vrtnarstva v naši državi.
TUJCI:
4. maja.
Pri Itfnllelt Kolbl. Duisherg, Schiain#er, Freund, Ilolluiauor z Dunaja. — FiirHt iz Budimpešto. — Kamer it Monakoveg-a. — Hirachburg iz llerolina. — K*nka iz Brna.
— "VVeigl, Zenker, Norman Is Trsta. — Vavken it Cirknice.
— Hilbeaon iz Beljaka. — VVniduian iz Zagreba. — HO-nigmau iz Kočevja. — Km'eb iz Ljubljane. — Recbfcld iz Gradca.
Pri Slomu Anorsp.'rHauaner. Hteiner, Schnzida z Dunaja. — llnfnagel, llUnigimn i/. Kočevju. — Krk im Brna. — FiOhlich iz Reko — Pogačnik iz Cirknice. — L(iwy iz Trata. — Baiiuigartner iz Ljubljane.
Umrli so v LJubljani:
4. maja: Franja Drenik, zasebnica, 50 let, Kravja dolina at. 11, jetika.
V d « i o I ni bolni o i:
3. a..ii.i : Koza Sevšek, cerkvenika hči, 21 let, vnetje trebušne mrene.
Meteor ologično poročilo.
o	Čas opazovanja	1 Stanje bnrnmetra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo. krina v' mm.
4. maja	7. zjutraj 2. po pol. 9.zvečer	i «'7 <> utat. 787 0 ma 738 7 mm	12 6° C 20 6" C 14-4° C	si svz. si. jzh. al. za h.	jasno obl. d. jas.	0*40 m«, dežja.
Srednja temperatura 15 9 , za 41° nad nurtualout.
JDTj.rn.aosisia. Toorza
duć* 5   umni t I.
A k i j«■ narodne banke Kreditno akcijo
včeraj
gld. 88*40
„ 88* -
„ 117.(0
„ y*» yr>
n »84'-
„ 88B*iin
. 122*90
danes gld. 08-2.1 97I>"> ■ IW*OT „ B685 „ 982 — „ 888*76 , 123-05
, 9*76 ft-78 t. 6«J'15
Papirna renta Srebrna renta Zlata n-nta . 4°/Q kronska renta
■y.e
■dit Lordon
Srebro....... „ —'—
Napol........ „ 9-7'i'
C. kr. cekini..... „ 678
Nemške marko     .... n 60*05
Dne 4. moja t I.
4n/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 148 gld.
Državne srefike iz I. 1801 po 100 tfld. .   . 1^7 ,
Ogerska zlata renta 4°/„....... 1 lf> „
Ogerska papirna renta 5°/0...... — n
Donava reg. srečke f>°/0 po 100 gld.    .   . 12!) „
Zemlj. obč. avbtr. 4l/»°/o zlati zast. listi.   . 121 „
Kreditne srećke po 100 gld...... 1% ,
Kndollbve srečke po 10 gld...... — „
Akcije anglo-nvst. banko po 200 gld.   .   . 150 „
Truinway-dtust. velj. 170 gld. a. v..... 2GI „
80
40
kr.
BO
60
Ivanka Lil leg roj. Meden Makso Lilfeg
c. kr. davCni preglednik (480) poročena.
Ljubljana, dne 4. maja 1893.
Mesto veacetja nnznanlln.
K11 piiii o 1
Letopis „Matice Slovenske"
1869—70., 1*82—63.
Ig pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotrinica v Ljubljani. (479)
Notarskega uradnika
vzore me takoj, v službo o. kr. notar v Idriji. Ukazati bo mora, da je popolnem sposoben v slovenskem konceptu in neomadeževanu preteklosti. — Stanovanje prosto, plača po dogovoru. (478—1)
Stanovanje
v bllžlul deielavga gledališta? obstoječe iz dveh •ob, kuhinje in kar zraven pripada, viauie takoj v nitjem. — Kdo? povo iz prijaznosti g. Neiarek. (472)
-J. aXOXTTXXTX
trgovina s knjigami in papirjem v Ljubljani
priporoča tele najnovejšo knjige lastne založbe:
Nedelj ko F r. — M »k nI milij« n I., cesar mehlkan-•kt. 20 kr.
Planinski J. P. — Zbirka  aarodulh prlpovedek
za mladino.   2 zvezka po 20 kr. Leban — &eatdeeet malih povesti' aa otroke. 16 kr. Kosi A. — „Šaljivi Jaka" »II aitirka nnjbol|«lu
I*ratkoeaaulo in Mlovenako niludlno.  21 kr. Gočevakl katekiaem.   Bi nitue »11 svatbene »»-
vade In napltulve.   20 kr. K oči-v ar — Mlinarjev Jauea, slovenakl junak.
40 kr.
Veseli otroci.   Knjižica s podobami.  40 kr.
11 n h r m a n n — Kmetijsko g-oapodaratvo.   50 kr.
A.nglfHCiua brca  učitelja v alovenakem Jeziku.
Pomoćna knjiga za potovale« v Ameriko.   f)0 kr. Iloffinann-Fn ntelt   —   ,.llog   pomaga", ..Peter ProHtak**, „Knr Bog »turi, vae prav 'tori**, „Kako vaga a UHoda*-*. Štiri zvezki ■ štirimi jeklo-reni, vsak zvezek po 40 kr. (481 — 1)
Po posti stane \ fiak zvezek 3 kr. več.
Zobni zdravnik
SCHV7EIGER
stanuje (47—18)
v liotelii i,W*i .Uallri-
II. nadstropje, št. 25 — 26.
Ordinnje vsak  dan od 9.—12. ure dopolu-
dne in od 2.—5. ur-i popoludne. Ob nedeljah in praznikib od ",,10.— '/»l-
Najnovejše zobe, zobovja in plombiranje.
I
veSft slovenskega jezika v of»tieoTi in z lepo pisavo, ▼sprefme so l»ko|. — Ponudbe z zahtevo plače vzpre ema iz prijazuoati upravmištvrj „Slovenskoga Naroda" pod irko B.
Hiša
vrtom in meščanskimi pravicami v mestu Kamnika
se iz proste rolce proda.
NatHnčueje so izve pri gospodu Kamniku.
K. Zanger-|n v
(446—2)
C. lr. glavno ravnateljstvo avstr. jrt. železnic.
Izvod iz voznega reda
vel'a-vncgfa  od 1.. čio   31. X3a.a.ja. 1893, Nastopno omenjeni prihajalni in odhajal ni čaBt označeni bo v arednjeevropakem caau.
Odhod iz LJubljane (juž. kol.).
Ob 12. url 05 minut po noći osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, 3olnogra<i, Inomoat, Line, ISI, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Franco*. e vare, Karlove vare, Pra/f", Draždane, Dunaj via Amstetten.
Ob 7. nrl 08 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Solnograd, Dunaj via Amstetten.
Ob 11. url 60 minut dopoludne osebni vlak r Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. url 20 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Line, Ischl, H ti -dejeviop, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.).
Ob 6. url 55 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Piage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Pl/.nja, Budejevio, Solno-grada, Liuca, Iselila, Ljubncga, Celovca, Franzensfeste, Trbiln.
Ob 11. url 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja via Aaistetteu, Drazdan, Hrage, Francovih varov, Karlovih varov, E?ra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Inomosta, Linca, Ljtihna, Celovca, Pon-tabla, Trbiž«.
Ob 4. url 63 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabls, Trbiža.
Ob 0. url 27 minut zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljab-negs, Betjaka, Celovca, Pontabla, Trbiža.
Odhod iz LJubljane (drž. kol).
Ob   7. url 18 minut zjutraj v Kamnik. „    2.       OS     „     popoludne v Kamnik. ,,    6.   „   50      „     zvečer v Kamnik. „  10.   ,,   10     n     zvečer v Kamnik (ob nedeljah in
praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.)
Ob   O. url 61 minut zjutraj iz Kamnika. H   11.   ,,   16     „     dopoludne iz Kamnka. il    8.   ,,  20     „     zvečer iz Kamnika. ,,    9.   ,, 55     ,,     zvočor iz Kamnika (ob nedeljah in
praznikib.)
Srednje-ovropski čas je krajnemu času  v Ljubljani za 2 minuti naprej. 112 — 97}
Največja zaloga
šivalnih, strojev
JAN. JAX
Ljubljana, Dunajska cesta št. 13«
JViake ceue. — ITgodno plaeevnn|e na obroke. — Klari nt roj I ae lame« ,u|avaJo. — 1'opravkl ne BMlelaJo liKro, dobro in (23) eneuo. (1809)
0 eniki
Be pošiljajo zastonj
i u
1 r;« nkova 11 i.
VIZ1TNICE
priporoča
„Narodna Tiskarni
po
nizk
ej ceni.
! Darila za Binkošti!
Jako lepe ure najnovejšo vrs o po znižanih conah :
Srebrne lopns ure za dečke in gospode od (1 «1 «1. SO kr. naprej) srebrne žrpno ure za dumo od 7 gld. naprej ; zlate žepiu ure za datue od 14 gld. naprej; zlato žepi.o uro za gospode od :tO ul«l. naprej.
UB*F- V zalogi iiuHin ure, ki imajo na /.sipiratu lepo urezane podob« sv. Biriue.
Priporočam arebrue in zlate verltlcc, prstane, lapeNtniee, nhaue.
Zi vm« blago jjiuniiii.
Uljudno vabim na ogled mojo velike zalogo in s; toplo priporočam. (1D4—13)
urar in trgovec z zlatnino ■ Jnliljmil- Slonove ulice.
z gospodarskim poslopjem, s hlevom, dvoriščem in vrtom
ležeča tik farne cerkve v prijetnem pol ure od železniške postaje Rakek oddaljenem trgu Cerknica na IV«-tl*ailjshem, v kateri se že več let nahaja prodajalniea z mešanim blagom, obstoječa iz prostorne podstrehe, 12 sob in še drugih večjih prostorov in shramb (kleti itd.) je pod ugodnimi pogoji na prutlnj in se bode prodaja vršila  potoni dražite,
dne 7. maja 1.1. ob 4. uri popoludne na lici mesta.
S 1. januvarjem 1894 bode otvorjeno v tem trgu na novo ustanovljeno c. kr. okrajno sodišče, ki bode prav blizu te hiše nastanjeno.
Natančneja pojasnila daje iz prijaznosti upravništvo tega lista. (363-4)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Laatniua ia tisk „Narodne Tiskarne*.
XV
taci ja, se to sliši le jako redko. Za kmeta Bkrbimo najbolje, ako ga varujemo pijavk, kakoršni so bili zakotni pisači. (' \ delamo nasprotno, nismo (.osebno dobri prijatelji ljudstva. Koliko hodijo ljudje na sejme, na misijoae in na B>žja pota, n. pr. na Brezje dohajajo z vseh krajev, daleč doli z Dolenjskega in celo na Višarije. Nikdo ne toži, ko vender zamu;ajo po več dnij, če je pa treba k notarju iti legalizirati podpis, kar se lahko stori ob priliki druzih opravkov, je pa grozen krik. Priraeria notarske takse in kongruo ter konča podpirajoč predlog upravnega odseka, da se prestopi na dnevni red.
Posl. Pfeifer ugovarja, da bi prošnja bila naročena iu omenja nekdanjih razmer, na kar mu udgo/uri posl. Svetec, da I 1848 bo bile razmero vse drugačne, pozneje pa se je pokazala potreba notarijata.
Poročevalec dr. Tavčar izjavlja, da bode govoril le na kratko,  ker se  je  o tej malenkostni stvari itak že preveč govorilo. Gospodje, ki so vso stvar uprizorili, izbrali so slab čas, bodoče leto bilo bi bolj  umestno za tako  volilno  agitacijo. Vsak zavod, ki dobro posluje, je vreden, da se kaj žrtvuje zanj. Će se nikdo ne pritoži zarad stroškov za dobro urejene matrike krstov iu Binrti, zakaj bi se to zgodilo glede stroškov za zemljiško knjigo, ki je tolike važuosti.   Nikakor ne moremo pritrditi predlogu k a u o u i k a (pardon) Pfeifer j a. (Glasen smeh mej   poslanci   in  poslušalci.  —  Baron Sebvvđgel, stoječ poleg posl. PfeifTja: Gratulire, HjclmUrden 1) Pred dvema  letoma govoril je  posl. Pfeifer tako ganljivo in elegično o odpravi legalizacije, zdaj pa se je oglasila le jedna občina, torej niti v samem volilnem okraji posl. IT .f-ija se ni čutila potreba oglašati bo proti  legalizaciji.   Koliko  se je pisalo takrat  o  „ubogera   kmetu*1,   da  smo  mi zatajili narod itd.   A navzlic strastni in nesramni pisavi niso se čule pritožbe.   Tudi zdaj porabila se bode vsa stvar le za agitacijo. Krivica pa je očitno na oni utraui, ki bi rada ohranila slovenski narod pod kurutelo, kakor ga ima žalibog zdaj.  S takimi rečmi se ljudstvu si pije le pesek v oči.  Iles je, da je ubožtn uaš narod, da ga tarejo razne nadloge, a zaradi legalizacije bo gotovo ljudje ne selijo v Ame riko, uzroke iskati je povsem drugod. Gosp. Žitnik rekel je, da bi si   ljudje pobotnice in taka pisma lahko delali Bami, a jaz zastavim svoje izveličanje, da bi g. Žitnik sam, akopram je dovršil gimnazijske in bogoslovne študije in zdaj v llimu nadaljuje poslednje, i/.raej 10 takih pobotnic pokvaril gotovo 8, da bi ne bile za rabo pri Hodiščih.
Konečno zavrnil je g. dr. T a v č a r prav krepko čudne besede posl. Žitnika „Kdor je za narod, glasuj za predlog Pfeiferjev, kdor pa ui, pa glasuj proti predlogu", rekši: Tako govorjenje je nepošteno, bi rekel, uli vem, da te besede ne smem rabiti, ker je neparlamentarna, toda v srci jo*pa smem nositi; taki apeli ne smejo se rabiti. Če smo tudi različnih mislij v marsičem, vender glede* tega, da vsi hočemo le blagor svojega naroda, bi noben slovenski poslanec ne smel izrekuti sumnje in rabiti taeih besed Stranka, ki vporablja tuka are Istva, sodi sama Bebe in je izgubljena. (Burno odobravanje mej poslanci in poslušalci, ki traje precej dolgo.    D/želni glavar
imenuje nekatere izraze dra. Tavčarja neparlamentarne. Hrup mej poslušalci, deželni glavar preti, da bode dal sprazniti galerijo. Vsled opazke posl. Hribarja mora deželni glavar izrek posl. Žitnika tudi označiti kot neparlamentaren )
Pri glasovanji padel je predlog posl. Pfeifarja, vzprejel se je predlog upravnega odseka in resoluciji posl. Višnikarja.
O prošnji delegacije III. avstrijskega shoda inženirjev in tehnikov za pripoznanje volilne pravice tehnikom in virilnega glatii rektorjem tehničnih višjih šol naroča ae deželnemu odboru, da se o tej zadevi dogovarja z deželno vlado, istotako se izroči dež. odboru prošnja podobčine Vrhpolje za uvrstitev Vrhpoljsko-Dupeljske občinske ceste mej okrajne ceste.
Poel. dr. Tavčar poroča o § 5. letnega poročila deželnega odbora marg št. 1.—3. in se vzamo poročilo brez ugovora na znanje.
Poni. Šoki je utemeljuje svoj samostalni predlog o nagradi 500 gld , ki naj se dovoli kiparju g. Ganglu, ki nam je najprej ustvaril Vodnikov spomenik, zdaj pa okrasil deželno gledališče s svojimi ženijalnimi umotvori. Gangl je prava umetniška narava in zares izviren talent. Dolžnost naša je, da d.'lanski podpiramo take rojake umetuike, ki so se povzdiguili v neugodnih razmerah z elementarno silo talenta. Pokaž mo, da čislamo umetnost in vemo ceniti domače umetnike. Navede nekatere črtice iz življenja g. Gangla. Ne bodem menda žalil sramežljivih u*es g. posl. Povšeta in kanonika Klunu, ako povem, da kipar pri svojih študijah mora uporabljati modele in učiti se na goli lepoti človeškega telesa, kar mu prizadeva primerne stroške. Konečno apeluje na vse stranke zbornice, da jednako podpirajo njegov predlog, ki naj se izroči finančnemu odseku, kar se vzprejme.
Posl. Višnikar poroča v imenu finančnega odseka glede* zgradbe kamnitega mostu pri Ojtrož-nembrdu in predlaga:
Visoki deželni zbor izvoli skleniti: Z t zgradbo kamnitega m >stu čez vodo Reko pri Oitrožoembrdu dovoli se iz deželnega zaklada 2000 gld. podpore. Od te svote izplačalo se bode 1000 gld. ob začetku zgradbe, 1000 gld. pa, ko bode dokazano, da je zgradba izvršena po načrtu. — Predlog se vzprejme.
Zadnja točka seje bilo je poročilo finančnega odseka o zgradbi nove bolnice v Ljubljani. Po precej dolgi razpravi — o kateri hočemo poročati v prihodnji številki — vzprejeli so se navzlic nasprotovanji posl. Kluna vsi predlogi finančnega odseka z veliko veČino. (Konec prib.)
Iz zanimive razprave.
Poslanca Ivana Hribarja odgovor na govor dvornega svetnika barona H e i n a gle de ločitve Vrhpoljske občine o J Vipavske.
(l'o  Btenogrnflcnem   zapisniku   dcželnozborske  sojo z dnć 28. aprila t. 1.
Visoka zbornica! Priznavati moram, da nisem poseben prijatelj malim upravnim telesom, temveč da so mi ljubša velika upravna telesa. Zaradi tega sem večkrat že premišljevali ali bi ne bilo dobro, ako bi so nekatere male občino združile v večje. Vender pa si poleg tega ne morem zatajevati, da imamo  v deželi večja samoupravna  telesa, ki so
tako nespretno sestavljena, da je skoro- neobhodno potrebno, da se razstavijo. Gospoda moja, ni dolgo, odkar se je nekaterim tikim prošnjam ustreglo. Opozarjam le na izločitev sedanje občine Orle, ki se je nekdaj na tako čuden način priklopila bila občini Dobrunjski. Vasi Orle se je dovolila izločitev iz občine Dobrunjske. Sed.ij pa prihaja pred nas druga vas, ki želi, da bi se izločila iz občine, s katero je združena, in postala samostojna občina. V tem slučaji pač rečem, da mi razmere niso toli znane, da bi si bil mogel napraviti samostalno sodbo; ali utemeljevanje čast i tega gospoda poročevalca in ravnokar slišani govor častitega tovariša gospoda Lavrenčiča, ki je kot poslanec okraja Vipavskega gotovo dobro poučen o tamošnjih razmerah, so tudi mene prepričale, da bi dobro bilo, ako se vas Vrhpolje izloči iz ob'ine Vipavske in spremeni v samostojno občino. Vender pa, gospoda moja, Če bi imel se tako zgovornost in če bi s še tako prepričevalnimi razlogi priporočal visoki vladi predlo-žečo prošnjo v ugodno rešitev, — po decidovani izjavi prečastitega gospoda voditelja slavne c. kr. deželne vlade vem, da bi vso to ne izdalo ničesar, kajti kakor hitro se gospod voditelj deželne vlade postavi na stališče : ^Obravnavajte in sklepajte kakor iu kolikor hočete, jaz načrta ne bodem predložil v Najvišje potrjenje" je to „causa fini ta".
Gospoda moja, jaz ne bi govoril, ako bi ne bil cul iz ust prečastitega gospoda načelnika deželne vlade nekaterih  argumentov,  ki so me naravnost presenetili. Ne bodem se na dolgo in široko spuščal v odgovor na posameznosti teh argumentov, vender pa naj mi bode — kar se tiče prvega — dovoljeno izreči, da je,  kolikor jaz  poznam   upravo naših kmetskih, dasi večinoma malih občin, za uboge ob-činarje dobro preskrbljeno, d.i je tudi vas Vrhpoljska v stanu in da ima voljo   tako skrbeti za uboge svoje občinarje  kakor predpisuje zakon. Ne bodem o tej stvari obširneje razpravljal; temveč prostopam takoj k drugemu argumentu gospoda voditelja deželne vlade.   On je  dejal, da je tudi zaradi tega želeti, da vas Vrhpolje ne postane samostojna občina, temveč da ostane združena z Vipavsko in da je sploh v interesu  uprave,  da  se  ne napravljajo mala samoupravna telesa iz velikih, ker preneseni delokrog  daje   silno  veliko  posla,   katerega male občine ne morejo dobro opravljati. Kolikor je meni znano, izvrševale so dosedaj naše občine, veliko in male, posel svojega   lastnega in prenesenega delokroga dobro. Semtertje so se pač pojavile nekakšne težave, to pa večinoma pri prenesenem delokrogu, ker politična  oblastva  naprtujejo  občinam preveč dela, katero bi prav lahko sama izvrševala. Ako so s-i pa tudi pri lastnem delokrogu tu in tam zgodile kake nerodnosti, temu večinoma niso bile krive občine, temveč pojavljale so se  vsled  tega, ker pri političnih   oblastvih v naši deželi   službujejo uradniki, ki niso zmožni  slovenskega jezika (Poslanec dr. Tavčar: „Cujte!**) in ki nadlegujejo naše občine z nemškimi pripiti in jim na srca polagajo, naj se poslužujejo takozvanog i  „ notranjega uradnega jezika" tudi v svojem poslovanji. Dovoljujem si opozarjati na to prečastitega gospoda  voditelja c. kr. deželne vlade.    On je še malo časa v naši deželi, ali čul sem pripovedovati, da ima dokaj energije in  da je dokazal to  v nekaterih   uradnih činih. Ako je to  resnično,  mislim,  da  bode dokazal to svojo energijo tudi  nasproti onim političnim uradnikom v naši deželi, ki nemški dopisujejo občinam in jim s tem  po  nepotrebnem  napravljajo mnogo dela  in morebiti   zadržujejo   točno  poslovanje teh občin. (Klici na levi : „Dobro, dobro 1")
Kot trefji argument navedel je prečastiti go-sj)od voditelj c. kr. deželne vlade tudi to, da bi bil o v naši  deželi   mile občine delati tembolj no-
Dalju v prilogi.
vezek „tinega" H^rcegovinca   in  sijajno konča svoj res jako  zabavni  fel.ton. — Stud. med. Y je čital „resnično povest"   „Paradno hlače".   Te hlače s> bilo jako površno  skrpane  in  so na glas vpile po polkovneiu krojaču.    Kaj več govoriti o njih ne gre,  ker  je  vsa  povest tako zelo »resnična". — Bolje je  ugajal „Dvoboj", črtica  iz Dunajskega Življenja od  stud. med. B. — Cand. med. A. Mi lialič pripovedoval je v svojem  izborno sestavljenem spisu „U ui e t n a deformacija zob pri divjakih" o plemenih,  ki  si dajo piliti, rovati in izbijati zobe  na raznovrstne načine, kar za nje ui brez vsakega veselja  iu elavnosti,  in  k čemur nikdar no pozabijo povabiti svoj h prijateljev, znancev   in  Borodnikov.  — V 86*tavku   »Nekaj iz kosinothanije"   podal   nam   jo stud. phil. J. Ž i I i h nekoliko zanimljivih teorij o konci sveta iu izmretji   človeštva. —  Stud. iur. J. Venca j z je čital  izvrstno  razpravo  nO virih zgodoviuo 8 1 o v e n b k e do leta 1 000 po K r." in naštel 117 virov. (Kritik J. Žilih) — V drugem sestavku nO naraščaji in o potrebi sloveuBke inteligencijo"   opiral se je večinoma na statistično podatke,  Omenil je mej drugim, da je slo venskih srednješolcev razmeroma premalo, do 2200 proti ogromnemu številu čeških iu nemških, katerih
je VBeh okolo 80 000; slovenskih visokošolcev daje do 200 in 2G0 begoslovcev; do leta 1900 da bo treba popolmti 1700 duh. iu 1700 uradn. mest; izpite da napravi vsako leto povprečno 42 visokošolcev in 70 begoslovcev; častnikov da potrebujemo (Slovencev) 500 aktivnih in 500 rezervnih itd — Jako dobro so ugajale tudi n(' rtiče o magnetizmu in elektriki v starem veku", katere je bral stud. phil. J. Z u p a n č i č, (kritik stud. med. C ) Predaval je, kako bo bi razlagali v starem veku magnetiške in elektriške pojave, o vražah, o medicinskih iu magških silah maguetovih in jaotarovih, o „državnih, rodbinskih iu osebnih bliskih". — Stud. phil. J. Kržišnik jo čital „0 slovenskih narečji h". Podal je poleg virov trojno razdelitev slovenskih narečij (BiiarikuVO, Mik-losichevo in sedanjo razdelitev v dve skupiui), navedel je rtflokse stsl. 8aniogluanikov h, e. a, o, u, J in **, izgovarjanje seglasnikov g, k, h pred mehkimi samoglasniki, besedice „jazu, „ne" in „uau iu opozarjal na muzikališki iu ek8|>iratoriški naglas v slovenščini. — Stud. phil. Z. D o k I e r jo čital „Životopis Gogoljev iu o njegovih delih", stud. iur. St. Kogoj pa „P u škin in njegovi spisi" (kritik Z. Dokler)
V zadnjem zimskem tečaji t 1. jo imel o Isek
18 udov iu devet beril v sedmih rednih iu dveh »borovih h ■ j ah.
Cand. iur. —a— čital je originalno novelico „Pravnik", (kritik stud. med. D.) Nesrečen jurist zagleda se na Duuuji v lepo Melanijo, osemnajst-letno hčer bogatega bankirja. Poučuje jo v zgodovini. Melanija za njegovo vročo ljubezen kmalu ve\ ker instruktor o pripravnih prilik -h tako intenzivno izdi-huje. Kokctna šogica
„Obljubit' jo znala in znala odreči, In bi»i priljudna in biti prevzetna'"
Kupricijozna devojka je bila jedna onih, katerim od nedelje Do drnge Šestkrat so sreč umiino." Vender nazadnje ji je busarski častnik s svojo krasno uniformo
.,— — — v skrbno nastavljene mreže
Nestanovitno zasačil srce." Ko se Melanija ž njim zaroči, pravnik same togote odpove* uadaljui pouk, preseli bo b svojim ranjenim srcem v drug okraj in naredi z neobičnu brezobzirnostjo do samega sebe v kratkem, kakor bi odrezal, vse tri rigoroze. Sonderbarer Schvvarmer! Utriusque iuris doetor nastani se v nekem večjem mestu m prida ravno prav, da prevzamo tožbo na ločitev hu-saiskega on:irja pl. P. iu — Melauije.
,,<>]i, Uršika zala, zdaj tubi gorje 1"
Priloga ,,S>ovenskemrt Nanulu**
at. 104, daj (L maja I8g3.
varno, ker bi bilo potem pri nas še več volitvenih bojev nego jih je sedaj, češ, da se pri volilnih bojih pojavljajo različne stranke, katere ne gledajo toliko na zmožnost svojih kandidatov za občinsko upravo, temveč bolj na njih politično prepričanje. Kar se tiče različnih strank, katere se pojavljajo pri volitvah, dovoljujem si opozoriti prečastitega gospoda voditelja c. kr. deželne vlade, da je ni dežele v Avstriji, kjer bi se pri občinskih volitvah ne pojavljale razne stranke in jaz trdim, da bi bilo žalostno, ako bi strankarstva pri teh volitvah ne bilo, ker sicer bi občinska uprava nekontrolovano gospodarila in bi se lahko dogajale nerednosti. Cira več je strank, tem boljše zagotovilo je, da se bode občinska uprava vršila pravilno. Če se pri nas pravi, da se pri volitvah bolj gleda na politično prepričanje, ko na osobno zmožnost, mislim, da se stvar ne sme tako zmatrati, kajti vsaka stranka ima prav, ako misli, da ima zmožnih mož in mora torej dolžnost imeti, da se za njihovo izvolitev bori. Morebiti bi pa bil prezrl tudi ta argument in sploh ne bi bil izpregovoril, ako prečastiti gospod voditelj c. kr. deželne vlade ne bi bil tako jasno — tako-rekoč s prstom — pokazal na mestno občino Ljubljansko, češ, to je tista občina, kjer imate pri občinski upravi može, pri katerih se je gledalo le na politično prepričanje, ne pa na to, ali so sposobni za občinsko upravo ali ne. Ne vem, ali sem prečastitega gospoda voditelja c. kr. deželne vlade popolnoma prav umel, ali vsaj indirektno bi se moglo iz njegovih besed brati očitanje nasproti občinski upravi mesta Ljubljanskega, da je nesposobna, in proti takemu očitanju moram kar najodločneje pro-testovati. (Živahno odobravanje v središči.)
častiti gospod voditelj c. kr. deželne vlade je še premalo časa v deželi, da bi se bil dobro poučil o tem, kaj je sedanja občinska uprava storila za mesto Ljubljansko. Gospoda ni bilo tukaj, ko je narodna stranka prevzela občinsko upravo in on ne ve, kakšna je bila Ljubljana takrat in kake naprave so se izvršile od tistega časa. Ako bi se bil preje poučiti dal o vsem tem, gotovo bi ne bil nikdar na vzklik tovariša dra. Tavčarja, kje da so iste občine, kjer se pri volitvah bolj gleda na politično strankarstvo, ko na osobno zmožnost, odgovoril : „Ni treba daleč segati, pred saboj imate Ljubljano'*, kajti dati bi bil moral občinski upravi mesta Ljubljanskega jednako spričalo, kakor ga jej je dal prednik njegov večkrat z mesta, na katerem on sedi: namreč da dobro in vestno skrbi za interes glavnega mesta Ljubljanskega. Občinska uprava Ljubljanska ni strankarska skupščina, temveč zastop, ki si je svest svoje naloge in jo dobro in vestno izpolnjuje. Zaradi tega obžalujem, da se je čulo iz ust prečastitega gospoda voditelja c. kr. deželne vlade tako očitanje, obžalujem, da se je poslužil tacega argumenta; v bodoče pa želim, da bi bolj blagohotno sodil o naših občinskih razmerah, kakor je to danes pokazal s svojim govorom. (Živahno odobravanje v središči.)
Politični razgled.
* o transe dežele.
V Ljubljani, 6. maja.
Tržaške občinske volitve.
Javili smo Že, da je municipalna delegacija Bklenila upreti se namestniški oziroma ministerski naredbi glede razsojevanja v voli Jakih zadevah. Kakor se sedaj poroča, podala bude delegacija zoper ministersko neugodno rešitev rekursa pritožbo na državno in na upravno sodišče. V tisti seji, ko se ie to sklenilo,  razsodila je  delegacija samovoljno
Nekdanji „pravnik" se s svojim govorniškim talen-lom korenito maščuje, in s tem je — žalibog — :a jako „gladko" pisana novelica končana. — Stud. mrd. D. je bral črtico „SeBtanek." V sestavku »Živali v domišljiji Arabcev" povedal je stud. )hil. L Poljaneo mnogo zauimljivega. — Stud. ur. J. Vencajz je čital  „Nekoliko zapiskov
> našem parlamentu11, opisal poslopje samo iu lekatere markantne osebe sedanju državne zbornice; •pis je izredno ugajal. — Brali ko še: stud. phil. ' Dokler: „Slovenska književuost iiiBlo-
enBko k n j i go t r š t v o"  (s primernimi opazkami
> nedostatku leposlovn h del in eventuvalni reformaciji knjigotrštva); stud. iur. J. Vencajz: „0 »plivu nemškega prava na Slovanstvo • ploh in na bIo veuski narod posebej*1, ■kritik ttud. iur. Fran Regallv) iu „0 razvoju ■ lovenske glasbe iu dramatike"; stud. phil. m- Jančar: „Alessandro Manzoni in nje-lova dela" in stud. phil. Z. Dokler: „Horaci-■ev životopis in njegova dela."
Tako je književni odsek .Slovenije" kljubu »ugodnim razmeram v zadnjih dveh tečajih dostojno ■Sil bvojo važno nalogo, in želeti in nadejati se je, V bodo delovali njegovi udje neumorno tudi v bo-B>če v najlepšem smislu in z največjim uspehom I
tudi glede rekursov v volilskih zadevah in je vse zavrnila ter svoj sklep predložila namestništvu v potrjenje. V Avstriji je navada, da velja oblastvena naredba dokler je višja instanca ne razveljavi, in zato je upravičena radovednost, kako bo namest-ništvo postopalo napram očitno nezakonito delujoči delegaciji.
Češki deželni zbor.
V včerajšnji seji dež. zbora Češkega je bilo prvo Čitanje adresnega predloga, kateri je utemelje val posl. dr. Gregr jako obširno, Bpominjajoč se fundamentalnih Členov, kateri so le vsled madjarakih spletk propadli in povdarjajoč, da Čehi niso in ne bodo priznali Dunajskega parlamenta. Češki poslanci imajo v državnem zboru samo jedno ualogo, ugonobiti sedanji sistem in kadar se bodo o tem prepričali tudi StaroČebi, tedaj bodo vsi češki poslanci zapustili parlament in se ne bodo nikdar več vanj vrnili. Gregr je rotil tudi veleposestnike, naj so ne upirajo adresi, grozeč, da jim bo narod to poplačal. — Pri glasovanju se je adresni načrt odkazal posebni ko misiji, za kar so glasovali tudi veleposestniki. — Gledć postopanja veleposestnikov napram punkta-ctjski predlogi o ustanovitvi okrožnega sodišča v Trutnovu piše „Politika" : Nemci se zanašajo samo še na miuoritetni votum. Misliti je sicer, da bodo stranke v plenumu glasovale isto tako, kakor v komisiji, a vprašanje jo, ali si Nemci ne bodo stvari premislili in zapustili svojo stališče. S tem bi grešili zoper konBekventnoBt in zatajili svoje načelo, a kfr bi vzlic temu nekaj dosegli, ni gotovo, kako bodo glasovali. — „Hlas Naroda" je jako zadovoljen z izidom glasovanja, ker ni z dobrim uspehom razdeliti sodnih okrajev, dokler ni izvedena popolna ravno pravnost. Upati pa jo vsled tega glasovanja tudi to, da ostane nespremenjeno dobro razmerje mej Staro-čehi in veleposestniki, ki so znovič pomagali preprečiti nemške namere.
Hrvatski ban.
„Hrvatska" javlja z vso mogočo reservo, da je hrvatski ban grof Khuen Hedervarv ukazal vsled dogodeb pri zadnji deželnozborski volitvi, da pri dopolnilni volitvi v prvem volilskern okraju Zagrebškem ni smeti kar nič uplivati na uradništvo. On baje niti vedel ni, kako Be je delalo pri prvi volitvi, da so predstojniki razdelili uradnikom že popisane volilske listke. Kdor bi odslej količkaj uplival na uradništvo, pada v nemilost, kakor se je to baje zgodilo Eisenthalu, ki je odpuatil finančnega praktikanta Gabaja, ker je glaBoval za Amruša. Z isto reservo javlja „Hrvatska" tudi to. da se bo vršila v najbližji dobi volitev v I. Zagrebškem okraju.
Cesar o JKossutlat.
Budimpeštanski „EgyeterteBa, pišoč o cesarski rodo vini, pravi mej drugim tudi to: Kralj ne sovraži Kossutha, obsoja pa njegovo politiko. Boli ga, da ga Kossuth še sedaj neče priznati kraljem ogerskim. Kralj sodi, da je vsa politika Kosauthova naperjena naravnost iu jedino zoper dinastijo habsburško in po mnenju dvornih krogov je kralj trdno uverjen, da vsi, ki demonstrirajo za Kossutha, demonstrirajo s tem namenoma zoper dinastijo". To mnenje najvišjih krogov je popolnoma osnovano, samo razširiti je je še v toliko, da niso samo tisti zoper dinastijo, ki očitno demonstrirajo za Kossutha, ampak tudi tisti, ki to prikrivajo, a v tem zmislu deluje, namreč večina madjarske inteligence.
Vuaiige države.
Znamenita pctlndva/setletnica*
Dne* 11. t. m. slavilo bode PetrograSko slo« vansko blagotvoriteljno obščestvo petindvajsetletnico svojega obstanka in to jako slovesno. Predsednik grof Ignatčv bo govoril slavnostni govor. To društvo si je zlasti za Srbe iu Bolgare Bteklo velikanskih zaslug, kor je zanje žrtvovalo več milijonov rubljev, podpirajoč dijake, časnike itd. in delujoč požrtvovalno za približevanje Slovanov.
Srbski liberalci.
Glasilo liberalne stranke .Srbska Zastava" prijavila je včeraj oklic liberalnega osrednjega odbora, v katerem poživlja ta svoje somišljenike, naj se ne udeleže volitev v skupščino, ker ne sme liberalna stranka z nobeno besedo pripozoati sedanje situvacije, ampak mora prepustiti odgovornost za vse, kar se je in kar se bo zgodilo, tistim, ki so ustvarili sedanji položaj. Liberalna stranka — pravi oklic — mora ostati zvesta svojim principom, se mora ogniti najmanjšemu konfliktu in mora mirno pričakovati dneva, ko bo zmagala pravičnost in bo treba njenih sil za rešitev domovine.
Francosko ministerstvo.
Dogodbe dnĆ prvega majajglede* katerih se je bilo govorilo v parlamentu, utegnejo prouzročiti celo ministersko krizo. Trgovinski minister Terrier ne odobrava stališče, na katero se je v tej stvari postavil ministerski predsednik in njemu se je pridru žil tudi finančni minister Pevtral, kateri je v posebno neugodnem položaju, ker ni mogel preprečiti nekega vladnega koraka zoper obč. zastop Marseillski Oba nezadovoljna ministra ata radikalen in ako odstopita, prelevilo bi se miuiaterstvo v popolno opor-tunistično vlado in bi se tudi pri volitvah opiralo samo na oportuniste.
Dopisi.
If <Soi*iee, f). maja. (Narodna zmaga v Solkanu.) Kakor sto že javili v Vašem listu, bile so občinske volitve v prvem razredu, kjer je bila zmagala takozvana Iahonska stranka, vsled re-kurza radi nezakonitostij od namestništva ovržene. Včeraj je bila torej nova volitev; od 23 volilcev jih je glasovalo 13; jeden, conte Roma, je bil izbrisan, ker ni avstrijsk državljan. Izvoljeni so sami vrli narodnjaki, namreč gg. : Andrej Gabri-jolčič, župnik Janez Ev. Kolavčič, nadučitelj Tomaž Jug in Gregor Baš in, za starešine; namestniki pa gg. : Martin Gabrijelčič, Anton Komel, Jakob Jug, Andrej Srebernič. Od nasprotne stranke nobenega vohlca Se blizo ni bilo, kajti bili so osvedočeni, da je ves njih trud zastonj. Da je narodna stranka zmagala, imamo se pa zahvaliti jedino le visokorodnim gospodom grofom: Žiga Attems-Pe tzen stein, Alfred Coronini-Cronborg, Kari Lnnthieri a Paratico, ki so se osebno udeležili volitve, ter visokorod-nemu gospođu grofu Ludoviku T h u r n - Va I s a s s i n a de Spessa et Villalta, kateri radi družbinskih razmer zadržan, ni mogel osebno priti, je pa svojega oskrbnika na volišče poslal. Cela občina se radnje in je omenjenim gospodom grofom hvaležna, ker so pomogli, da je zmagala pravična slovenska stvar. Ako so nasprotniki pri prvi volitvi izpulili — kakor se je pozneje pokazalo — z zvijačo pooblastili od gg. grofov Attemsa in Lanthierija, pokazala sta visokorodna gospoda včeraj osebno, kako mislita in želita. Živili torej ti visoki pleme-nitaši iz najstarejših, mnogo odlikovanih in za celo deželo visoko zasluženih plemenitih rodbin. Sol-kanci pa naj hvaležno ohranijo v spominu včerajšnji dan, ki jim je dokazal, da se smejo zanašati na tako odlične stebre našega javnega in politiškega življenja. Znani tovarnar Oddo Lenassi, ki je pri prvih volitvah toliko mešal, poskušal je tudi sedaj omenjene grofe na svojo stran pridobiti, a zaman, in ostre besede, ki jih je slišal od njih, naj mu bodo dober pouk za bodočnost.
Omenim naj še, da gg. Uršulinke v Gorici pri tej priliki niso dale nikomur pooblastila; zadnjič so ga dale našim nasprotnikom. — Svečar Bader, kateremu je nekdo dal v „Slovencu" spričalo uzor-nega katolika, dasi je volil z očitnimi brezverci, je tudi zdaj bil na nasprotni strani. Goriška klerikalna „Eco" se je silno trudila, da bi ga oprala in zavarovala pred očitanji, češ, da „je ušel v tabor lahonskih brezvercev", ker bala se je, d a b i s 1 o-venska duhovščina opustila njegove sveče. Kadar gre za slovenski denar, takrat, no takrat so vsi jedini! — Takih rečij pa nekateri naši Mahničanci ne vidijo, oni puste, d a bi cerkveni denar še vedno bogatel itak že silno bogatega laškega svečarja, če tudi ta leta iz Gorice v okolico, kjer deluje in g I a-sujezLahoni in očitnimi brezverci proti domači duhovščini in proti vitalnim koristim slovenskega naroda.
Kakošne teorije se uporabljajo pri nas Slovencih v „podobnih" slučajih, mi ni treba praviti. Ako pri nas kdo ni po volji nekaterim priveligovanim katolikom, kaj se stori? Prva parola je: ob tla ž njim! Materijalno naj se uničil — Naši Lahi ne poznajo takih človekoljubnosti)!
Vender pa je postopanje Baderjevo ogromni večini naše duhovščine odprlo oči, da bo podpirala zanaprej raje narodnega svečarja Jerneja Kopača, ki je na Goriškem prvi strokovnjak v svečarski obrti ; on je Baderju tudi pridobil prvo odlikovanje vatikanske razstave.
In tako pride vsaka predrznost naših nasprotnikov v prid le našemu napredku, kajti v dobri ter solidni trgovini in obrti tiči prihodnjost slovenskega življa v lepi naši Gorici.
Hitro po peti uri, ko se je volitev končala, povabi g. župnik Kolavčič že imenovane tri navzočue grofe, kaplana Ivana Rojica, urednika lista „11 Rinnovamento", bibliotekarja grofa Attemsa, solkanskega nadučitelja Tomaža Juga in učitelja Kronberškega Josipa Čopiča v svoj stan. Razgledavši krasne vinograde in sploh lepo, ekonomično urejeno posestvo župnikovo, zbere se odlična družba v obed niči, kjer jo je g. župnik pogostil z izvrstno kapljico lastnega pridelka. Vršile so se poredoma napitnice in govori. Prvi prične grof Lan-thieri,  nazdravljajo v lepi  slovenščini kučelast-
niku, narodnim Solkancem, svećenstvu in učiteljstvu. Grof Alfred Ooron in i se zahvali kot atolorav-natelj župniku za srčn vzprejem in čestita k narodni zmagi, na kar župnik opomni, da se imajo Solkanci jedino-le visokorodnim grofom zahvaliti, da so prodrli slovenski kandidati. Grof Attems napije potem odsotnemu grofu Thurnu, kateremu je jako žal, da mu ui bilo mogoče, osebno se volitve udeležiti. Grof Alfred Coronini nazdravi slo v enskižurnaliatiki, katera se neustrašno bojuje za svetinje naroda; nato povzame besedo g. kaplan Iv. R o j i c ter napije uredniku „Rinnovamenta", ki tako spretno urejuje list in na Primorskem slovenske pravice in želje najbolje zastopa. Urednik „Rinnovamenta", g. Ivan Kušar zahvali se v hrvatskem jeziku v ime slovenske žurnalistike nazdravljajoč značajnemu plemstvu, osobito navzoč-nim grofom, ki stoje na strani naroda in se potegujejo za njega pravico ter ga v vsakem obziru podpirajo. Naglasa pogibelj, ki preti Primorju od strani Italije, opomni, da se je slovenski živelj nekdaj raztezal do Benetek, da so s časom nas po-italijančili, a sedaj da ne sme več tako naprej, nego da se moramo vstrajno boriti proti požrešni italijanski hidri. Vsi drugi mnogobrojni govori naglašali so udanost do vladarja, pravo krščanstvo in narodnost. Osobito omeniti moram hvaležnih in pripo-znavalnih zdravic grofu Alfredu C o r o n i n i j u, kateri si je v par letih stekel za Slovenca velikanskih zaslug. Ako bi bili Slovenci vselej tako energične, značajne ter uplivne zastopnike na Dunaj pošiljali, bi se z nami ne ravnalo tako, kakor nekdaj z ubogo turško rajo. Posebno odlikovali so se v priznauje. grofovih zaslug navzoča gospoda duhovnika in gospoda učitelja. Bog živi torej našega grofa Alftvda C o r o n i n i j a ! Ob sedmi uri se je družba razšla, zahvaljujoč ^e gospodu župniku se jedenkrat za lepi ter srčni vzprejem.
\r Ilirske Ili.Hir i ee, 5. maja [Izv. dopis.] (Pozabljen okraj.) Sedanje devetnajsto stoletje se nozivlje večkrat stoletje elektrike. Vender imamo koncem tega stoletja na Kranjskem sodni okraj, ki nima brzojavne postajo! Ilirsko Bistriški okraj, ki šteje nad 10000 prebivalcev, ki ima precej živahno trgovino z lesom in z ledom, kjer je samo v vasi Bistrici nad 30 pil in mlinov, kjer je okrajno sodišče, davčni urad, notarijat, štirirazredna ljudska šola v Trnovem, samostanska šola za deklice, de-kanija in fara, kjer je skladišče žita in kolonialnega blaga za celi Podgrajski okraj itd. itd., nima do danes brzojavne postaje!
Res je sicer, da gg. uradniki na železnični po s taji Trnovo-Bistriški s priznanja vredno prijaznostjo sprejemajo, kadar nimajo uradnega opravila, tudi privatne brzojavke, toda kaj nam to pomaga, če je treba za vsako brzojavko poprej vprašati v Reko. In kdor ve kako razmerje vlada mej južno železnico in mej ogrskimi uradi na Reki, bode razumel, kaj to pomeni. Po več ur, tudi pol dneva treba čakati, da se kdo oglasi. Še bolj urno pridejo brzojavke k nam. Iz Podgrada hodi od devetih zjutraj do treh popoludne! Odvetnik v Postojini, ki je zadržan priti k obravnavi, brzojavi prejšnji dan opoludne na tukajšnje sodišče, pa je bil vender kontumaciran, kajti brzojavka je prišla šele na dan obravnave ob jed naj stih!
Toliko za ilustracijo in v dokaz,  da nimamo
brzojavne postaje.
Jako zanimivi so nadalje odgovori, katere daje c. kr. poštno in brzojavno vodstvo v Trstu na naše prošnje. Preračunilo je, da bi veljalo 4900 gld., če se napravi brzojavna postaja v Bistrici, zato ker bi s** morali postaviti drogovi iz Št. Petra ali iz Šapijan do Bistrice. Ko smo slavno vodstvo opozorili na to, da bi se nova žica dala napeti po drogeji južno železnice, reklo se nam je, da na to še misliti ni, brzojavni drogovi južne železnice s o v tako slabem stanu, da je absolutno nemogoče napeti po njih brzojavno žico in da bi samo poprava teh drogov od Šapijan do Bistrice, torej najkrajša proga, ki meri 15 ktn, veljala 2400 gld.
Prosimo naša poslanca za deželni in državni zbor,da blagovolita to vzpre-j et i v v edn ost.
Iz Nt. Vi<lu nad Ljubljano, 5 maja. [Izv. dop.J (Žalosten pojav narodne nehvaležno »t i i u politične strasti,) Ako se prav sponitnjum, gospod urednik, minulo je jedva par rae-s cev, ko je nekdo nasprotnike naše prekoristne šolske družbe v Vašim cenjenem listu nekoliko na-
krcal. Skoraj bi bil dvomil na istinitosti onega opisanega nasprotstva, da se mi ni to dne 1. maja v pravi luči pokazalo. Ta dan pokopali Brno namreč gospo Josipino Zupan-ovo, blagajnico naše ženske podružnice sv. Cirila iu Metoda. Nisem se namenil pisati nje životopisa, a omenim naj o njej le nekoliko, iz čeBar se takoj razvidi, da je bila ona žena. katere bi se imeli hvaležno spominjati. Kakor ste že zadnjič v Vašem cenjenem listu poročali, ni ga v Št. Vidu društva, pri katerem bi ona ue bila sodelovala drage volje. Kjer je bilo treba pomoči v prid narodu in procvit društvom, bila je navzoča z dušo in telom. 16 let pela je v cerkvi ter ves ta čas sodelovala pri vseh slavnoBtih in veselicah požarne brambe, društva rokodelskih pomočnikov in narodne čitalnice kot pevka in igralka. Bila je dolgo vrsto let ud čitalnice ter podarila rokodelskemu društvu, kakor ste že zadnjič omenili, lepo soho sv Jožefa, ki stoji na pročelji društvenega doma in za katero je dala okroglih 100 gld. Še mnogo bi imel napisati o njeui požrtvovalnosti, a naj to zadostuje, kajti mnogo rodoljubov jo je itak pozualo in iz povedanega se da sklepati, da je bila ranjka prava slovenska žena.
Zadnje  njeno delovanje je bilo  v prid naši prekoristni šolski družbi sv. Cirila in Metoda. Ona je spravila lepo število udov skupaj, ter tako omogočila, da 8e je naša ženska podružnica ustanovila. V tem času morala je marsikatero grenko presli-šati, a preplašilo je to ni.   Z delovanjem za to koristno družbo padla je v grozno nemilost pri naših gospodih nasprotnikih, kateri jej pa  tega do njene prerane smrti niso popolnoma razkrili. Še le sedaj, ko  smo  jo  spremili   k  zadnjemu  počitku, opazili smo v naše začudenje uelepo da ne rečem grdo ravnanje pojedinih gospodov našega Št. Vida.   Gospod urednik,   mislite,  da  se  jej   je  narodna  čitalnica za 10letno sodelovanje   izkazala hvaležno? Ne, in isto tako tudi društvo rokodelskih  pomočnikov za noho sv. Jožefa ne. Ni je spremilo k njenemu počivališču niti prvo, niti drugo društvo z zastavo, kar bi se obema društvoma ne le spodobilo, temveč bi bila tudi  njima sveta dolžnost.   Cenjeno slovensko ra-zumništvo! taka je danes ljubezen do bližnjega. Še onemu Človeku, katerega je Bog poklical v večnost, pri nas ue odpuščajo.   Iu to taki ljudje, kateri ve* Ijajo, ali bolje bočejo veljati za prave, verne in pobožne katoličane.   Bog se jih usmili, a po mojem mnenju je to le hinavščioa.  Vsak kristijan odpušča v smrti svojemu najhujšemu sovražniku. Naš zveli-čar sam je molil za svoje sovražnike, kateri so ga križali:   Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo 1 Le odborniki naše čitalnice in rokodelskega društva so v tem slabo poučeni, dasiravno se to sliši v vsaki cerkvi raz lečo.
Slišali smo, da se je blagajnik rok. društva izrazil, da se društvo udeleži le sprevoda udov z zastavo, nikakor pa ne dobrotnikov in dobrotnic. Je li to v pravilih? Ako imate to v pravilih, potem bodite dosledni in ne delajte izjem. Ako se društvo nikakor ne udeleži sprevoda dobrotnic, zakaj je bilo potem z zastavo navzoče pri pogrebu blagajnikove sestre gospodične Nežike Belce ve in gospodične Ivane Cirmanove. Navedeni dve nabirali sta po fari le za društvene zastave trakove, ranjka gospa pa je darovala društvu sama 100 gld. Besede g. blagajnika so ljudem pesek v oči in prikrivanje oBobnega sovraštva še v smrti. Zakaj se ne upate z resnico na dan ? Li mislite, da je to samo nekatere zbodlo v oči? Vprašajte ljudi po fari in sosede ranjke gospe, ti Vam bodo povedali, je-li ste prav ravnali, ali ne. Ljudje so bili do skrajne meje presenečeni in razburjeni. Popraševalo se je na vse struni, kje je rok. društvo, kje je čitalnica? Jeden posestnikov, v resnici poštenjak, katerega sem čul sam, izrazil se je, da izstopi iz vseh društev, kajti sedaj je izprevidel, kakšno hvaležnost izkazujejo društva v Št. Vidu svojim umrlim udom in dobrotnikom, posebno takim, kakoršna je bila ranjka gospa.
Mi bodemo ohranili ranjki trajen spomin, kajti ona je delovala društvom v blagor in ne v pogin, kakor se dela n. pr. v naši čitalnici, dasiravno jej je prečastiti gospod župnik predsednik. Vsak, kdor jo je poznal, spominjal se je bode še dolgo vrsto let, kajti ona je bila blaga in ljubezojiva duša. Z mirno vestjo zaključimo to naše poročilo, prepričani, da uživa na onem svetu veselejše trenotke, kakor jih je na tem. Ti pa, blaga ranjka, prosi za svoje sovražnike, saj ne ved6, kaj delajo.
Domače stvari.
Jožef Cimperman f-
Zopet je ugasnila blesteča zvezda na nebu slovenskega pesništva in zatonila v večnosti, zapustivši za seboj svetal sled; zopet smo izgubili odličnega pesnika in pisatelja, plodovi tega umetnika, izreden talent, celega moža: Jožefa Cimpermana.
Sinoči okoli osme ure rešila ga je smrt vseh križev in težav, s katerimi je bil, pravi trpin, založen vse svoje življenje v toliki meri, da bi pod tem bremenom omagal vsak drugi zemljan, ako mu ni duh tako močan, da ga uči resignacije. In z bolestnega usmeva, v kateri so bile navadno ubrane ustne pokojnikove, odsevala je resignacija, dočim se je genij njegov povzpel visoko nad vse zemsko trpljenje in v večnolepih proizvodih dokazal strmečemu svetu, da more v pohabljenem telesu bivati velik duh.
Jožef Cimperman se je rodil dne 11). fe-bruvarja 1. 1847. v Ljubljani. Roditelji so mu bili preprosti kmetski ljudje,  ki so s težkim delom služili vsakdanji k rub. Ko je Jožef dovršil ljudsko Šolo,  zadela ga je strašna nezgoda.   Od rojstva slabotnega, jedva trinajstletnega  dečka napadla je  huda bolezen — ohromel je in najodličnejši zdravniki mu niso vedeli pomoči. S tem je bila uničena vsa pri-hodnjost njegova, vse nadeje, katere so o njom gojili skrbni roditelji, ao bile ugonobljene, od tedaj se pokojnik ni mogel sam niti premakniti več; vezan je bil na atol in na poBtelj . . . Vsled te nesreče postal je mladi Jožef nesposoben za vsako navadno delo, šolanje  mu je bilo onemogočeno, obsojen je bil takorekoč na dosmrtni zapor v oskromni sobici. Močni duh njegov pa je premagal vse ovire.   Z bratom, prerano umrlim pesnikom Franom, učil se je zasebno  gimnazijskim   naukom, marljivo in vstrajno, še intenzivneje pa s prijateljem Ivanom Gornikom, s katerim je  preučil rimske in grške klasike, književnost  nemško in slovansko,  francosko in italijansko ter si tako osvojil trdno podlago samostojnemu književnemu delovanju.
Leta 1865. stopil je pokojnik prvič v javnost in sicer s pesmijo „Domovini", katero je priobčil „Učiteljski Tovariš" ter na to začel sodelovati skoro pri vseh tedanjih slovenskih listih in kmalu obrnil nase pozornost za razvoj slovenske literature zanimajočih se rodoljubov. Leta 1869. izdal je zbirko zbranih pesmij in si z njimi pridobil trdno pozicijo v naši književnosti. Odslej je bil reden in jako čislan sotrudnik vseh dobrih slovenskih listov, zlasti pa Stritarjevemu „Zvonu" in sedanjemu „ Ljubljanskemu Zvonu" ter je v njih priobčil jako mnogo krasnih pesniških proizvodov. Skrb za vsakdanje življenje ga je primorala, da se je bavil tudi s korekturami in prevodi, izmej katerih je sosebno omeniti igri „Doima Diana" „Precijoza".   Leta  1888 izdal je drugo
zbirko pesmij in iz teh je videti in spoznati njegov veliki talent, na kateri sta najbolj uplivala Stritar in Levstik. Poklican kritik karakteriziral je Cimpermana kot pesnika z nastopnimi besedami:
„Gospod Cimperman je markantna pes niška osebnost v slovenskem pesništvu. Pro izvodi njegovi so polni jedrovitih inislij, ple menitega čutja, krepkozvenečih stikov in sploh dovršene tehnike."
. . . „Bog mu je dal bister um, moško voljo in krepko dušo, in čudovito je premagal vse raznolike neugodnosti bitja svojega, osvojil si bogato literarno omiko ter p o v z pel se na vrhunec pesništva. Ako kdo mej nami, pesnik naš bi bil upravičen na ves glas tožiti iu opevati res bridko usodo svojo, in vsak čuteč človek bi bil o taki tožbi preverjen z Juve-nalom: BNemo dolorem fingit in hoc času. A dasi vso knjigo preveva elegičen ton, izvirajoč iz resnične nesreče pesnikove, dasi nam tožba njegova seza globoko v srce, vender nam blagodejno objema dušo, ko vidimo, kako n d a n o, kako moško nosi pesnik svoje gorje"!'
Priloga „Slovenskemn Narodn" &t. 104, dnć 6. maja 1893.
V zasebnem življenju bil je pokojnik skromen, ljubeznjiv in postrežen in je udano in uprav herojično prenašal svoje gorjš, tolažeč se z zavest.o, da gi ljubi in čisla ves narod.
S solznimi očmi stojimo ob odprtem grobu. Zopet je ugasnila blesteča zvezda na nebu slovenskega pesništva a zapustila je za seboj svetal sled, na kateri se bodo ozirali še pozni rodovi in klicali kakor kličemo danes mi: Večna slava Jožefu Cimpermana!
— (Nepotrebno oemškutarien je.) Sotrudnik našega lista nam piše: V včerajšnjem listu toži nekdo o uemAkutarjeuju pri uršulinkah v šoli. Naj dodam k temu še jaz nekoliko o neuišku-tarjeuju v uršuliimki cerkvi Bilo je na sv. Florijai.a dan; proti osmi uri zjutraj hitela |e cela vrsta belo odičeniu deklet v nunsko cerkev. Mislil sem, da bo morda kaka slovesna sv. maša. Nisem se varal; dekleta so ae zbrala na prvo sv. obhajilo. Ogledoval sem radovedno, kaj bo godi, a v srcu me je bolelo, da je bilo vse le nemško. Petje na koru, nagovori g. kateheta Merčuna, molitve po sv. obhajilu, vse jedino le nemško. Da pri nunah nemči pri službi božji, pri pridigah, pri litanijab, to sem vedel že dolgo, a da bo naša nežna Ženska mladina tudi v cerkvi sistematično ponemčuje, o tem sem bo prepričal atoprav zaduji četrtek.
— (Uzorno-katoliško postopanje knezoškofa Celovškega dr a. Kah na, nasproti slovenskim njegovim ovčicam ocenjujeta v zadnjih številkah tudi „Obzora in „Hrvatska" v jako rezkih beiedah. „Slovence" pa nam je še vedno dolžan odgovor, kako sodi on tega našega „od B >ga postavljenega političnega voditelja". Prosimo I
— (Občni zbor Pisateljskega podpornega društva) bode v soboto dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer v čitalnici z običajuim dnevnim redom.
Odbor.
— (Vrtnarska razstava v Ljubljani.) Zadnji čbb obudilo s-i je po vsem svetu posebno zanimanje za neke viate jajiauskih cvetk, sosebuo za chty-autbeDum - cvetko, katera je bila prej znaua le v miniaturnih oblikah. Po mnegih razstavah naznanili so se s to cvetko tudi širši krogi tako, da je sedaj kot prava modua cvetlica en vogue. V mnogih večjih inestib, kjer je dosti strokovno korenito izobraženih vrtnarjev iu dovolj ljubteljev redkih cvetk, priredile so se zadnja leta z najlepšim usjie hom razBtave te prekomorske izredno krasne cvetlice, kar jo vzpodbodlo nekatere L uhl janake vrtnarje, da so sklenili prirediti tako razstavo tudi v Ljubljani iu sicer na jeBen. Glavni razstavljalci bodo: mestno vrtnarstvo (Tivoli,) in vrtnarja gg. Korsika in 11- icnians'r v Pokiovitelistvo te zanimljive razstave je blagohotno prevzel gospod župan Peter G ras se 11 i. Opozarjajoč občinstvo iu Bosebuo vrtnarje na to razstavo želimo le, da bi se jako dobro obnesla, kar bo razvoju v iihs zelo zanemarjenega vrtnarstva samo v največjo korist. Pri tej priliki bodi tudi omenjeno, da bi kazalo ohuovati že davno napovedano vrtnarsko društvo, katero bi brez dvoma dobro izhajalo in bi imelo jako obširno polje za svoje delovanje. Pojasnila in navodila glede nameravane razstave, nakupa Bemen itd., daje drage volje mestni vrtnar gosjiod V. Heinitz, do katerega naj se blagovoli obrniti, kdor bo za stvar zanima.
— (Stavbe za deželno bolnico) je deželni odbor na novo razpisal in to v prvi vrsti zaradi tega, ker se mu zde ponudbe zidarske stroke previsoke. Stavbeni podjetniki, namreč stavbeua družba, dr, Franc Faleschiui, Vitjem Treo, lirma Toniiies, Knez iu Zupančič stavili so skupno ponudbo s pogojem, da se jim izroče tudi tesarska dela za poslopja. Te zahteve ni In tel deželni odbor odobriti in je ua 13. maj t. 1. razpisal novo konkurenčno dražbo. Stavbene firme, katere bo prvič svoje ponudbe etavile skupno, so se pa sedaj raz-družile in vsaka bo btavila svojo ponudbo posebej Razven tega pa se jim bode pridružil še nov po nudnik, arhitekt K. Waidtnan iz Zagieba. li-l usmiljenih sester zida na levi strani posebno poslopje za stanovanje usmiljenih sester, katere bodo stregle v bolnici, in je stavbeni mojBter dr. Fale-scbini že pričel zidati. Ves prostor je že ogrujen z zidom, v katerem bo stal j dvonadstropno poslopje in v katerem bo velik vrt. V tem poslopji bodo   v   jeduecn   delu   stanovanja   roitosrduic, v
drugem pa bolnica za obolele duhovnike in pa za člane trgovinskega bolnišno podpornega društva. Poslopje bode Že prihodnji teden pod streho. Stroškov bode do 50.000 gld. Ta stavba bo stala na levi strani proti Vodmatu, na desni pa Be bo zidala kapela, katero grade milosrdnice s pomočjo deželnega odbora, ki je za to dovolil do 7000 gld, dočim so usmiljene seatre v to avrho določile 6000 gld Od uspeha licitacije za druge stuvbe deželne bolnice je odvisno, ali ae bo s stavbo začeto še letos ali pa šele prihodnje leto.
— (Promenad ni koncert.) Jutri ob Val 2. uri dopolddae a vira vojaška godba domačega polka v glasbeuem  paviljonu  v ,Z vezdi."
— (Vreme) Maj prevzel |e letos menda na logo aprila, kaže se namreč kaj nestanoviten in muhast ter spremenljiv. Zadnja dva dni pa se je temperatura prav izdatno znižala in ju postalo prav občutno hladno. Narava se je po zadnjem dežju prav hitro opomogla in je sadno drevje povsod v najlepšem cvetu, deloma pa tudi le o levetelo.
— (Bralno društvo v Mokronogu) napravi maintkov izlet jutri dne 7. t. m. popoludne k Dolecšku v Dolenji Lakeuc, kjer bode prosta zabava s petjem. Izletniki se zbirajo v društvenih prostorih, od koder bode skupni odhod ob dve » popoludne. Ce bi bilo vreme neugodno, se izlet preloži ua prihodnjo uedeljo.
— (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Trbovlie iu okolico) zborovala je — kakor poroča „Dnni(ivinau — v nedeljo 30. aprila t. 1. na Dolu pn Hrastniku. Gospod podpredsednik župan Ferdinand R iš otvoril je zhorovanje tečno ob 3 uri popoludne iu pozdravil navzoče. Domači g. župnik Anton Fischer izraža veselje nad tako obilno Udeležbo zborovania in prav prisrčno p< zdravi vse zborovalce. Na to pa sta govorila gg. Draimtin Hribar iz Celja in pa kaplan Trboveljski P. Gre-goreč. Oba kazala sta, da družba ue dela razpora, kikor nam očitajo nasprotniki, temveč le gleda, da ohrani otroke sv. veri in slovenski narodnosti. Navajala sta muogo zgledov in dokazov 8Voj>m trditvam. Ljudstvo je bilo navdušeno in prepričano, kar je dokaz to, da je uad 70 članov zopet pristopilo, ki ao takoj vplačali Bvoje zneske. — Itea od srca moramo biti hvaležni preč. g. župniku Trboveljskemu P. Erjavcu, ki tako lepo skrbi za razvitek te podružnice in ki se ne straši ue truda ue dela za dobro fctvar, katera že rodi dober tad.
— (Blamirana „8 (idmar k.") O 1 Štajerskih pangermanov osnovano in s pruskimi novci vzdržano društvo „Siilmark" ima namen pokupili slovanski svet iu z dedue zemlje i/diratt slovenskega kmeta ter naseliti nanjo čistokrvne Nemce. Mož|e, stoječi okoli tega društva, imajo pač dobro voljo, a manjka j i ui moči; Vilic temu, da prosjačijo tudi po najubož-nt-jših kočuh, še n so toliko naberačil:, da bi bili megli kupiti kakšno malovredno njivico in naseliti ua njej sestradanega rojaka. Uvidevši, da ua ta uačiu jetična „Siilmark" ue bo nikdar ničesar do segla, rodila se je v možganih nekega znanega ati-skiiea viteza Infilda pri sv. II,u v Slov. goricah genijalna misel, da bi kužilo nadomestiti slovenske posle, viničarju itd. z nem.-k mi; to bi ue bilo sami po inteocijah društva, ne samo v korist majki Ger mauiji, ampak tudi v basen lastnemu mušnjičku, saj ju zdrav egojizem pudinga Bocijalnemu redu. Tako je modroval vitez luf.dd, kateremu slovenski viničarji niso hoteli zaatotij delati in obelodanil je v nemških listih v tem ztniaiu pisan folmiuanten oklic, ki je m.š.d glasun odmev v nemških srcih. A ostalo ni samo pri besedah; vitez lufeld prestopil je tudi k dejanju in zvabil siromašno nemško rodbino, da bi mu delovala — zhhIouj. Nemci bo prišli in kmalu zopet odšli, ker jim njohov nemški rojak ni dajal uiti poštene brane niti poštenega plačila; sedaj Bedi rodoljubni nemški vitez Inield zopet aum mej trdimi Slovenci iu premišljuje, kje bi dobil ljudi, da bi jih izkoriščal, blamažo pa, ki bo jo doživeli prireditelji te ponesrečene kolonizacije, je zarezati na rovaš društva „Siilmark".
— (Novo „ H r a I u o društvo") bo snuje pri sv. Marku nižje Ptuja. Pristopilo je Že nad 50 ulov, kar je gotovo dokaz, da je društvo potrebno
— (V i bo k e vinske cene.) Kakor poroča „Slov. Gospodar", so na vzhodnjem Pohorji, okoli Konjic, cene vinu jako viaoke, od 25 do 45 kr. za liter. Takih cen ljudje oudi ne pomnijo, dasi je vino vselej bilo na dobrem glasu.
— (Akademičn o društvo „Triglav" v Gradci)   jo dne 3, t. m.  pri prvem rednem
javnem zborovanji izvolilo za poletni tečaj sledeči odbor: predsednik g. cand. iur. Anton Perne, podpredsednik g. drd. med. Bela Stuhec, tajnik g. stud. phil. Ant. Kun s t, blagajnik g. drd. med. Fr. Krnšič, knjižničar g. stud. phil. Fran Ileiič, gospodar g. cand. med. Josip Malerič, odborov namestnik g. stud. med. Janko Sernec.
— (Slovenščiuain knezoškofijski ordinarijat Celovški.) S Koroškega se nam naznanja, da je začel zdaj tudi knezo-ški fiiaki urdiua-rijat Cdovški vračati atrankam slovenake dopise ter zahtevati nemške preatave prav tako, kakor so to stvar do Bedai prakticirali cesarski in kraljevi urad', deželni odbor koroški in vse druge uradnije, ki so v rokah Nemcev ali nemškutaijev. Te dobrote sta pretekli mesec deležna postala občinski zastop v Bistrici nad Pliberkom in krajni šolski Bvet v Ka-zazab, ki sta se pa tej krivični zahtevi tudi primerno odzvala. — Iz druzega kraja bo nam poroča, da je dobil neki narodni župnik koroški o I sedanjega nemško-iiarodnega kancelarja ukor zaradi tega, ker je cerkvena posestva zavaroval pri domači zavarovalnici banki „Siaviji" in ne več pri tuji laški banki „Riuuioue adriatica". Zahtevalo se je od do-tičuega župnika, da se zaradi tega opraviči, ali mož je bil pameten in na ta predrzen dopis niti odgovoril ni. S takim postopanjem si sicer nemški go-Bpod kancelar ne bode pridobil lavorik, pač pa znata on iu od Boga | ostavljeni naš politični voditelj škof Kubn res še učakati čas, ko se bodo koroški Slo-veuci obrnili naravnost tja, od koder Be nadejajo še pomoči — do b v Očeta v Rim.
— (IzPrible vesi na K o r o š k e m) ae nam pŠ?: Naša podmžn ca bv. C rila iu Metoda priredi ua B nkoštui pouedeljek dno 22. maja t. I. zborovanje v gostilnici npri Škofu" v St. Lpšu z nasled-ujim VBporedom : 1. Slavnostni govor. 2 Govi ro \iuoreji iu Badjereji. 3. Govor o šolah. 4. Volitev zastopnika za občni zbor glavne družbe. 5 Vzprejemanje novih udov 6. Razni nasveti. 7. Prosta zabava. — ZtČetek ob '/a^. uri popoludne. — K temu shodu vabi vse Slovence in Slovenke podružnični odbor.
— (Tri obravnave pred Goriškimi porotniki), katere razburjajo ves sloveuski svet, zlasti pa na Goriškem, in ki so pristna ilustracija o razmerah, v kakeršnih živi slovenska dvetretinjska večina na Goriškem, izidejo v posebni knjižici, ki se bo prodajala v Ljubljani pri narodnem trgovcu g. Antonu Zagorjanu po 86 kr. S početka je „Soči no" uredništvo nameravalo izdati le obravnavo o zatožbi velikonemškega profesorja Babscha proti „Soči", a na prigovarjanje drugih rodoljubov doda še poročilo o obravnavi proti šestim Podgorcem ter proti bivšemu uredniku vrlega Goriškega „Binnovamenta". — Knjižica ae bo tiskala v 1000 izvodih ; čisti dobiček se obrne v drobrodelne namene. Včerajfinja „Soča" prosi rodoljube po večjih slovenskih krajih, da bi nabirali naročnikov; denar in naročila se pošiljajo uredništvu „Soče" v Gorico. — Ker bo knjižica zanimiva za vsakega Slovenca In ker čisti dobiček porabi za namenu Goriških Slovencev, zato tudi mi priporočamo slovenskim rodoljubom na Kranjskem in drugod, da bi v obilnem štovilu posegli po tej knjižie-i, ki stane le 35 kr.
— (Novico  z   Goriškega)   Gosp. gro! Žiga  A t t e n, s   e odložil mandat zastopnika velo-jioreznikov   v   Goriškem  občinskem  svetu in sicer zato, ker neće z rudečkarji skupaj  sedeti. Zraven pa je še občinski starešina v Podgori, Stverjauu in v Ločniku. Tudi ima mnogo posla z velikim svojim posestvom.    Sedaj  sedita  še  dva  konservativca v mestnem zboru, ki se bosta pa tudi v kratkem za to čast zahvalila. — „Slovetsko braluo iu podporno društvo v  Gorici"  bo  imelo v nedeljo  14. t. m. veselico v č tabličnih prostorih. — V Dorubergu priredi tamošnje „Vinaisko iu sadjarsko društvo" v nedeljo 7. t. m. vsakoletno vinsko poskušojo ; komisija pride iz Gorice. — Goriška čitalnica priredi isti dan v Dornberg  izlet.   Zjutraj   ob  6. uri pojde družba pešcev, ob 8. uri pa druga družba z omuibusi.   Popoldan  bo v Dirobergu  veselica tamošnje ženske podružnice sv. Crila iu Metodu. — Prve češnje imeli so že v sredo na goriškem trgu jagode pa so imeli že nekaj časa poprej. — V Gorici vladajo med otreci ošpice prav hudo;   v Ro-činju v Avčah pa imajo oBepuice ali koze.   — V L oni u  nad  Kanalom so neznani lopovi ukiadli tri konje. „Soči no" uredništvo je dobilo od rodoljubov že 214 gld. doneskov za  pokritje tožnih stroškov.   V  Bole i so imeli v nedeljo 30. aprila
lepo slavnost.   Prenesli bo namreč v svečani procesiji  iz  župnišča   v cerkev lep kip Matere Bižje. Družic je bilo nad 40, kar je za  Boleč izredno veliko.
— (Torej v en deri) Djlgo rasa je bilo najvišja Šolsko oblastvo v Trstu slepo za vse poče-njanje šolske mladine italijanske. Iredentovska klika ni imela mimo dijakov vestnejšib  in energičnejših klakerjev in agitatorjev;   že mnogi so prišli narav-noBt iz šole v zapor; v mestnem zboru so ti mladeniči na nečuven način terorizirali in žalili sosebno slovenske poslance, ne da bi jib zato kdo pograjal, sicer pa so pri vBaki priliki in tudi v Šoli z marjeticam: demonstrirali za iredento, tako da bo se ob tem že davno spodtikali vsi žalibog le maloštevilni lojalni elementi  v  Trstu.   Zlasti   v vojaških krogih   se   je popustnost odločilnih   faktorjev napram   italijanskim   dijakom   kaj   rezko kntikovala in se  izrekla marsikaka ostra  beseda.   Sedaj, po dolgoletnem  odlašanju, je Šolsko oblastvo naposled vender  naročilo,  da   je  dijakom prepovedati z»ha-janje k občinskega sveta sejam  in demonstriranje z marjeticami.   Ali  pa bo ta naredba tudi kaj zalegla, je veliko vprašanje, ker bodo  dijaki povsem logično sklepali, da to, kar je bilo doslej  več let dovoljeno, ne more biti uakrat pregrešno in kaznivo.
— (Akad. društvo „Slovenija" na I)u naj i) imelo je dne 2'J. aprila prvo sejo v letnem tečaji 1893. — Odbor za zimski tečaj je častno rešil svojo nalogo in se dobro pobrigal za blagor svojih članov; tako jim je omogočil, da so si ogledali c. kr. dvorno in državno tiskarno ter c. kr. zvezdarno. — Iz tajnikovega poročila se je uvidelo, da je „Slovenija" v pretečenem semestru izborno napredovala na zunaj (omenjam le ugledno slavnost v meseci februvarji I) in na znotraj v svojib klubih. Mej klubi sta se posebno vrlo držala tamburaški in borilni pod svojima načelnikoma gg. Sterletom in Žilibom. — Po volitvah stavilo in vzprejelo se je več predlogov; mej drugimi se je sklenilo, da se omogoči vstop v društvo „starešinam", to je absolvo-vanim slovenskim akademikom, ki so bili za časa svojih študij člani društva. — Dalje se je sklenilo, da se sestavi na podlagi spremenjenih društvenih pravil   nov,   tem   pravilom   ustrezajoč poslovnik.
— Glede na nečuveno cinično - podlo pisana, ta in tam s slastno lažjo in dobro prevdarjenim obrekovanjem začinjena „Pisma iz Dunaja" v „Slovencu" jedinstvo sklenilo, da se dnevnik „S love nec"   izključi   iz  društvene čitalnice.
— Seja je bila prav dobro obiskana; mej drugimi so se je udeležili ruski dijaki akad. društva „Bukovina" in skoro vsi oni tukajšnji primorski vi-Bokoioloi, ki še niso društveniki „Slovenije-"
— (Mirko p l. B o g o v i ć f.) V Zagrebu umrl je znani pesnik, novelist in dramatik Mirko pl. Bogo v i e v visoki starosti. Pokojnik rodil se je leta 1816 v Varaždinu in je sodeloval v raznih hrvatskih listih ter tudi sainostaluo izdal razna svoja dela. Zadnji čas bil je priBtaš vladne stranke.
Razne vesti.
* (Ond fičok v rakvi P a ga n i n i j e v i.) Na čast slavnemu goslarju Ondfieku, ki zdaj potuje po Italiji, kjer ga posebno slave, dovolil je sin Pa-ganinijev, baron A. Paganini, da se odpre rakev velikega njegovega odeta, ki je pokopan v Parmi. Skozi kristalno okence, ki je na krsti, je bilo natanko videti halsamovano truplo Paganinijevo, po Bebuo njegova karakteristična glava. Ta prizor naredil je na vse navzoče globok in nepozabljiv utis. Navzočih je bilo poleg Ondfička in njegove soproge Ao nekoliko umetnikov, katerim je to dovolil baron Paganini.
* (Odpuščeni d e I a v c i) Vsled praznovanja prvega maja bilo je na Dunaji odpuščenih kakih 500 do 000 delavcev, večinoma pri manjših podjetjih. V neki predmestni tovarni napovedalo jo vsled tega 200 delavcev štrajk.
* (Izdatno p o n e ve r j e n j e.) Uradnik Bu-diinpeštauake eBkomptue banke Anton BdrOCa ukradel je iz meničuega portfelja, kateri mu je bil v varstvo zaupan, dve menici v vrednosti 48.200 gld., je zamenjal pri neki banki, kjer je bil zuau iu pobegnil. Daleč ni prišel, prehitela na je brzojavka iu v Celji so ga utaknili v lokajo. Mož ni imel denarjev pri sebi in pravi, da jih je nek e zakopal.
* (Nesreča na Volgi.) Pri Nižjem Novgo-rodu zadela je velikanska po Volgi plavajoča ledena gora ob dva paruika iu ju kar čez sredo preklala ter zdrobila. Parnika sta se takoj potopila; od moštva se ni skoro nihče redil.
* (Prvi ženski mizar.) V Kodanju je bila koncem minolega meseca hči nekega kapitana gospč. Sofija Cnristensen pravoveljavno proglašena za mi zarako pomočnico. Gospodičoa je že imela od nekdaj veselje za mizarstvo, Be je štiri leta učila in potuje sedaj v Chikago, da se nauči amenčanskega mizarstva. Cm se vrne, bo začela obrtovati na bvojo roko.
* (Opeharjeni tatovi.) Nemški listi poročajo nastopno: V Jakobsdorfu unradli bo tatovi nekemu posestniku kravo iz hleva, ki je imela na hrbtu belo liso. Ker ni hotela zlepa v mrzlo noč, vlekli so jo Utovi šiloma, a ker je le ni bilo spra viti naprej, pokrili so liso s kožuhom in poklicali lastnika, naj jim pomaga gonit. Kmet je vstal in pomagal gnati kravo do bližnje vasi, ne vede*, da žene bvojo živino. Tatovi bo inu trud plačali in mož se je vrnil domov. Jedva pa se je zleknil na svoje ležišče, Čuje izpred hleva mukanje in ko gre gledat, vidi bvojo tatovom uteklo kravo, pokrito s kožuhom, v katerem je našel 90 goldinarjev. Krava je najbrž tatovom ušla in se vrnila domov.
* (Velika povoden] na Kitajskem) Žolta reka preplavila je več mest in kakih 500 vasij. Mnogo ljudij je utonilo, drugi pa preplašeni beže, da rešijo vsaj golo življenje.
Književnost.
— „Javor", list za zabavu, pouku i književnost, prinaša v št. 6. nastopim vsebino: Sreč in put, pripovetka K. Petrov ć*; — # * * peama Voji-slava; — Ljubav i zahvalnost,  roman A. Damasa;
— Ti si . . ., pesma Alekae R Šantić*; — Vrabac, peame P. I. Ovad ć*; — Go8podja mati, od Dumitra Kampalugana ; — Na vodi, od Guya Monpussauta;
— Gjuro Jakšić, kritička studija dra. Ljubomira Nfil i i ; — Negovanje uma u doba detinjstva, piše dr. R Lazarevć; — Grčke tragedije od H. S. Da-viča; — Oko mleka, zabeležio S Matavulj; — Koji-ževue ocene; — Književni prikazi; — Bileške iz književnosti i umetnosti.
— „Vatrogasac" prinaša v št. 9. nastopno vsi bino: Dvokolna parnjača. — Kako zidati velike stavbe, da se lažie obvarujejo ognja z ozirom na njihov vpliv na zdravstveno stauje okolice. — Osnova vatrogasnoga reda aa županiju virovitičku. — Pokus vatrog. štrcaljke za dobrov. vatrog. družtvo u Pregradi. — Sv. Florijan. — Iskrice — Godina vatrogašceva života.   — Iz vatrogasnih družtava.
— Naši dopisi. — Svaštice. — Požari. — Pripuštano.
— 11 r v a t s k o - s I o v e n s k i   cikli sta pri naša v Št. 7. nastopno vsebino: V starodavni Spijet;
— Uredovne viesti družtava; — Utrke; — Iz slavenskih družtava; — Različite viesti.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Gorica 6. maja. Cimpermanova nepričakovana smrt vse rodoljube močno pretresla. Slava spominu ženijalnega pesnika-trpina !
Uredništvo „Soče".
Celje 6. maja. Občinski svet je v včerajšnji seji odklonil zahtevo tukajšnjih Slovencev, naj se napravijo dvojezični javni napisi, naj se vsa razglasila izdajajo v obeh jezikih in naj se pri mestnem uradu nastavljajo samo obeh deželnih jezikov zmožni uradniki.
Dunaj 6. maja. Včeraj vršila se pri policijskem komisarijatu Josefstadtskem prva obravnava zaradi škandalov pri češki predstavi, druge slede. Včerajšnji zatoženci bili vsi obsojeni na za p o r.
Dunaj (i. maja. V občinskem svetu nastal včeraj pri posvetovanju o posojilu 35 milijonov gld. vilikansk škandal. Malo je inan-kalo, da ni nastal pretep.
DUHaj G. maja. „Wiener Ztg." javlja, da je cesar dal sporočiti najvišjemu sanitetnemu svetu in osrednjemu vodstvu društev ru-dečega križa najvišje priznanje za uspešno delovanje zoper kolero 1. 1892 ter mimo mnogih drugih odlikovanj povzdignil ministerskega svetnika Kusvja v viteški stan.
Berolin 6. maja. Vojaška predloga odklonjena. Državni zbor razpuščen.
Berolin 6. maja. Zvezni svet sklican na zaupno posvetovanje danes ob 1. uri popoludne.
Rim 6. maja. Minister u nanj. h rečij, Briu, izjavil v parlamentu, da na interpelacijo poslancev Giovanelli in Barzilai glede postopanja političnega oblastva Tržaškega napram prebivalstvu, liotečemu o srebrni poroki izraziti kraljevski dvojici italijanski svoje simpa-patije, ne mara odgovoriti. Barzilai hotel govoriti, a predsednik tega ni dovolil.
Bratje „Sokoli"!
Pogreba pesnika g. Jos. Cimpermana, v nedeljo, dne 7. maja t. L ob 5. uri popoludne, udeleži se „Sokol" korporativno s zastavo in v društveni obleki. — Zbirališče ob 4. uri popoludne v Čitalnici.
Na zdar I
OdToor „Sokola"I
Narodno-gospodarske stvari.
Kako nam je odgojiti naroden-trgovski stan.
Spisal Vaso P e t r i 6 i ć. I.
Iz narodnih krogov nam prihajajo pogostoma pritožbe, da naš trgovski stan ni zadosti naroden ; da se v občevanju prerad poslužuje tujih jezikov, in da zatajuje svoj materinski jezik.
To žalostno prikazen vidimo zlasti tudi v Dalmaciji, kjer se navzlic srbskim in hrvatskim težnjam povsem narodni trgovci poslužujejo izključno italijanskega jezika.
Isto trdimo o trgovcih v Istri in v ostalem Primorju. Četudi pritrdimo, da je narodnost „velikoga" trgovca prav za prav mejuurodnega značaja, kakor to vidimo pri Judu, čegar hebrejska narodnost je prav za prav ruševina, in da trgovec v težkem boju za obstoj ni v položaju, da bi sredi drugojezične politične uprave in nje ostalega aparata mogel energično varovati pravice svojega materinskega jezika, v katerem ni strokovno izobražen, — preostaje še vender v njegovem do mol ub nem čustvu toliko pijetete za sladke in svete glasove, katere ga je učila mati, da svoji narodnosti lahko pribori veljavo.
Ta predmet hočemo obširno razpravljati ter poudariti zapreke, ki ovirajo narodnega trgovca v njega razvoju, potem pa pokazati pot, vodečo do uspeha.
Mej inteligenco se trgovina sp'oh premalo uvažava; vender kdo iz mej izobražencev more zanikati veliko važnost trgovskega stanu za vse gospodarsko in kulturno napredovanje; kdo more dvomiti, da od vseh držav sveta angleška država ima zahvaliti vso avojo politično in gospodarsko veljavo izključno trgovini in potem svoji mogočni industriji, zakaj industrija ne pride v navadnem toku stvari pred trgovino, ampak iz trgovine. Iz blagostanja in bogastva, ki se razvija iz trgovine, nastaje industrija. Trgovina je prvi činitelj v državi, ona nosi največja državna, deželna, občinska in narodna bremena in država bi morala sama iz lastne inicijative vse storiti, da bi jo pospeševala; zakaj čim večja bode trgovina z industrijo in obrtnostjo, tem večja, bogatejša in neodvisnejša bode država sama.
To veliko nalogo izvršila je izraej vseh evropskih držav jedino Angleška; s kakim uspehom, to vidimo na svoje oči v veličini angleškega imena, katero svetu predpisuje gospodarske zakone. Skoro izključno trgovski stm je ustanavljal prve in najveličastnejše dobrodelne zavode, bolnice, velike šole, ter s tem ustvaril umetnost in vedo, katere posledica je naša današnja humaniteta; vsaj v slovanskih malih in velikih državah vidimo blesteti se to resnico v najlepšem sijaju, in moramo iz tega tndi z gotovostjo v tem zmislu sklepati na jednak razvoj v drugih evropskih državah.
Taki trgovci pa niso bili kruhoborci, katerim bi bila narodnost molzna krava, ampak velike in genijalna natore, ki so imele moči in duševne kapacitete dovolj, povspeti se iz kroga navadnih ljudij ter obogateti in osrečiti človeški rod. Zakaj najlepša dolžnost genija je, posvetiti prebitke sadu svoje bogate in rodovi te moči svojemu revnemu, zapuščenemu in brezpomočnemu narodu ter s tem druge plemenite značaje vzpodbujati v posnemo.
Države so vedno le na to mislile, kako bi si razširile moje, kako bi oropale sosede, in kako bi si število svojih podložnikov in davkoplačevalcev pomnožile. Šele tedaj kadar je bil ta glad potolažen, mislile so mimogrede tudi na negovanje vede, na ustanovitev vseučilišč, in čisto nazadnje na nego-vanjn trgovine in industrije, ker nobeden razumni državnik ni mogel prezreti velikega pomena teh činiteljev, in to tem manj, ker je država iz tega črpala največjo korist.
Še danes so pokazuje to mačehovsko postopanje teh faktorjev v budgetu največjih evropskih držav.
Vender, česar ne stori politična država, tega se mora lotiti sani narod, ker se je v njem vzbudila težnja, razvijati svojo moč v gmotnem in duševnem oziru v tekmovanju narodov, da bi zavzel ono mesto, katero more in mora zavzemati vsled genija svojih sinov in vsled svoje v tem geniju počivajoče moči.
Mnogo, izredno mnogo je tu dela ter je zapreke komaj premagati. Kot glavni znak v tej žalostni prikazni predočuje se nam resnica, da v našem narodu vlada neka načelna nenaklonjenost proti trgovskemu stanu, ker je pri tem redkokdaj kdo tako srečen, da bi ae obdržal in ker trgovski stan zahteva intenzivnega dela in samostalnoga duha skoro več, kakor vsak drugi. (Dalje prih.)
Avstrijska specijaliteta. Na želodcu bolehajočim ljudem priporoiati je porabo priatnega ,,Moll ovega Seidlitz-praaka", ki je preakušeno domače zdravilo in upliva na želodec krepilno ter p«.up.-Silim na prebavi jen je in sicer i rastočim uspehom. Škatljica 1 g-ld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ. Tnchlxubeii 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-OV preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. Manj nego 2 ftkatljioi «o ne razpošilja. 5 (18—6)
Tujci:
5, maja.
Pri nuIUI: Schvvarz, Allin«, Celsi, Blan, Theimer, Reich, Probst, Čeachka, Ilsmer z Dunaja. — Benedek i/. Pra^e. — Smolin, PHmer it Trsta. — Sebrever is Beljaka. — Zv/etler iz Kočovja. — Uagen iz Gradca. — nagen iz Pulja. — Stenden i« Lmca.
Pri slonu i M ii 10 r, Geiringvr, Auaterlitz, Pentadi, MorgenHtern, Pollak z Dunaja. — Gruden iz Idrije. — Gtobočnik iz Kranja — Moravec iz Beljaka. — VVeislein iz TrBt*. — Ftscber iz Budimpešte. — Toege, Neumau iz Berolina.
Pri kavarskrm dvorn: Dctitsch z Dunaju. — Obath, VVolf iz Ljubljane. — Faber iz Kočevja. — Cigoj iz Kranja.
Meteorologično poročilo.
9 o	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve t rovi	Nebo	Mo-krina v nun.
5. maja	7. zjutraj 8. popol. 9. zvečer	741 2 na. 739 5 ms. 740 9 ,nm	7 8° C 10 j" C 4 8" C	si. vzh. si. jvz. Si. 8Zll.	obl. ohl. d. jas.	2 70 mm. dežja.
Srednja temperatura 7 6 , za 4'3" pod normalom.
ID-anajska borza
dno 6	maja t. 1.			
	včeraj		— danes	
	gld.	9825	- gld.	98" 10
	n	97 9 >	n	9710
	J	117-30		117*0
4°/0 kronska renta   .   . .	n	96*85		968f>
Akcije narodne banke .	n	982 —	»	980 —
Kreditno akcije ....	n	88670	' n	33f»-
	n	198*06	n	123-10
Srebro.......		— •—	1 n	—•—
	t	97fi	n	97*
C. kr. cekini.....		6*78		678
Nemške marke     .   .   . .	p	8018	n	6012'/»
+
Pisateljsko podporno društvo naznanja tužnim srcem, da je gospod
".i        Jr' v
pesnik in pisatelj
dno 5, maja 1893 ob 8. uri zvečer v 47. letu dobe svoje po dolgem bolehanji, previden s svetimi za-kramezti za umirajočo izdihnil  blago dušo svojo.
Pogi*ob bodo dne 7. maja 1893 ob f>. uri popoludne od hiSe St. 8 na Poljanski cest'.
V Ljubljani, dne G. maja 1893.
Mesto posel mili mrtvaških listov naznanjamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je gospod
Karol Ravnihar
bivSi trgovski poslovodja
danes ob 9. uri zjutraj v 68» letu Bvoje dobe po dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogrebni sprevod pokojnikov kronil bode v ponedeljek, dno 8. t. m. ob o. uri zvečer od hiralnice sv. Jožefa na tukajšnje pokopališče.
V Ljubljani, dne G. maja 1893.
(480)
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za mogohrojne dokaze iskrenega sočutja moj boleznijo, kakor o smrti mojo iskreno ljubljene matere, blagorodno gospe
itan poroj.
z a s o b ni c e
za mnogo darovane krasne * enco in za mnogobrojno spremstvo pri pogrebnem Bprovodu izrekam vsem, zlasti gospodom kolegom, iskreno najprosrč-nojfio zalivajo v lastnem imenu in v imenu ostalih sorodnikov. (490)
V Ljubljani, 6. maja 1893.
Ivan Flantan
c. kr. notar.
°   « N
SI*
Vi
O-i ca
stlje lufnt
KISELINE
najboljše zdravilne in osvežujoče pijače,
ki se je vodno dobro obnesla pri želodčnih in ere v ni li boleznih, pri boleznih ledio in mehurja in jo priporočajo najprvi zdravniki kot bistveno poclpirnlito sridsUn pri Kar-lovovarSkih zdrav ljenjih in zdravljenji po VII. rabi teh toplic. (2— fi)
Notarskega uradnika
vzpreimo t»koJ v služIlo c. kr. notar v Idriji. Izkazati ho mora, da je popolnem sposoben v slove-nkem konceptu in neomadeievazie preteklosti. — Stanovanje prosto, plača po dogovoru. (478-2)
I?©3?©lxi.
stroj za sodo vodo
prods h« v M. Petru im Krmi;*U«'iii po povoljni ceni, poleg tega tudi (131 — 3)
500 KllToilOV.
Več se izve |»I-*iii«>iio pri Muri i ne K A Lat zel N-I»erjjerjl m« liumiji. Niuliiutintui. l*ont»iiu;asse 4.
Službeno os
vsake vrste, sosehno tako » letnimi spričevali, pri-poroča in nameičujo najbolje
posredovalnica Cr. Flux
na, IBios "U. št. 3.      (488 ,
Koroški 5
rimski vrelec
najbolj prebavna, najčisteja planinska kiselica prost vseh želodec obtežujočih, fttjsniče dražečih postranskih Bestojin.
V Ljubljani glavna zaloga pri .n. ■:. Sapami.
Tiactcapsici compos.
(PAIN-EXPSLL.ER),
pripraveny v Richtrovo lekarni v Praze,
všoobecnS znam^-, bolosti utišujici domači lek k mazani, jest na sklade" ve včtsinB lokaron, lahov po 1 zl.20 kr., 70 a 40 kr. — Tri kupovani tf oba se miti dobro na pozora a pnjruouti jen lihvo a oehran-nou zniimkou „kotvou" jakožto pravo.      fjfltredm ea«ylatelatvi:
Richtrova Ukarna „(1 zlateho Iva"v Praze.
o oooooaoo oooeooo«
telita LBluaner-ja
Krakovski nasip žtev. 18.
Raki in ribe
n »j bolj še vrsto bc dohej vedno pri meni, tudi jih pošilja mi na zaht-vanje na deželo in v drugo kritje.
V noji ffOttilnioi se toči vedno sveže pivo. ns>|bolite vino. a postrežba ju točna iu dobe ep' -t m m m gg. gosti vsak dan rake po prav nizki ceni.
0l)otajoi\ da bodem čast. p. n. občinstvo zadovoljil v vsakem pogleda in priporočujoć se za uuiogobrujua naročila, biležou
s spoštovanjem i475—2)
L. Blurnauer, goatil.iičar in posestnik.
0 OOOOOOO0 «0040«««
Solnčnike I
lo najboljšo kakovosti priporoča v veliki izberi in po nizkih cen.i h
L. Mikusch,
tovarna solnčnikov iu dežnikov 331-12) v LJubljani,
C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic.
Izvod iz voznega reda
■vel5a.-vn.eg-s>. od 3L  cio  31. aao.a.ja. 1893.
Nastopno omenjeni pribajalni in odhajalo! časi označeni so v srednjeevropskem času.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol).
Ob 12. url 05 minut po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Fran/en«Ueate, Ljubno, Dunaj, Solnogra i, Inomosr, Line, 151, Bmlejevice, Plzenj, Marijino vsre, Eger, Francoze vare, Karlovo vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten.
Ob 7. uri 06 minut zjutraj osehni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec. Franzenafesto, Ljubno, Dunaj, Solnojjrad. Dunaj via Amstetten.
Ob 11. url 50 minut dopoludne osebni vlak - Trbiž, Pontahol. Beljak, Celovec, Fraiuensfe8te, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. uri 20 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, SolnOjrrftd, lnomosl, Line, Isehl, Bu-dejeviei', Plzeni, Marijine varo, E*rer, Franeove vare, Karlovo varo. Prago, Draždane,  Dunaj via Amstetten.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.).
Ob 5. url 55 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via AtJiatettcn, Draždan, Piage, Francovih varov, Karlovih varov, Kgn, Marijinih varov, Plzuja, liudejovic, Solno-grada, Linca, Isehla, Ljubnega, Celovca, Franzensfeste, Trbiža.
Ob 11. uri 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prajfe, Francovih varov, Karlovih varov, Ejfra, Marijinih varov, Plznia, Budojovic, Solno^rada, Inomosta, Linca, Ljuhna, Celovca, Pon-tabla, Trb ža.
Ob 4. uri 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Trbiža.
Ob O. uri 27 minut zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljnb-nega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža.
Odhod iz Ljubljano (drž. kol.).
Ob   7. url 18 minut zjutraj v Kamnik. ,,    2.   ,,   05     ,,     popoludne v Kamnik. H    6.   ,,   50      ||     zvečer v Kamnik. ,,  10.   ,,   10      n     zvečer v Kamnik (ob nedeljah in
praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.)
Ob   6. url 51 minut zjutraj iz Kamnika, ll   11.        15      ,,      dopoludne iz K a um ka. II    6.   n  20      „     zvočor iz Kamnika. „    9.   ,,  55      ,,     zvečer iz Kamnika (ob nedeljah in
praznikih.)
Srednjeevropski čas je krajnemu  čaau  v Liiibljani za 2 minuti naprej, (12 —i*8)
4 t i 4 i 4 4 4
Maščobo
za vozove, usnje in kopita, karbolineum, olje za kmetijske stroje in vse druge smolne proizvode  najboljše kakovosti  in po najnižjih cenah priporoča (324 —12)
H. WEBER
v Ljubljani, Selenburgove ulice štev. C.
!
Pekarija
s katero j« v zvezi
prodaja raznih žganih pijač in kave
ki obatoji ži» sko/.i 30 let in je na dobrem plaiu v večjem trgu ua Spodnjeiu Šl ;t j<-r*,k«'m. blizu
4 eijji. se |»ro«iu pod ugodnimi plačilnimi pogoji, evonttivalno tudi z zemlfis«»i. — Naslov pove upraviii&tvo n8loveD8kega Naroda*. (47ti—2)
MARIJINA KDPELJ
poleg Pa?ul
OtVOrila  a« je  v   ponedeljek,  dne  1, maja.
44 Naročila za kopanje
v lesenih in kamenitih banjah  8e tudi »prejemajo. K obilnemu obisku vabi najuljudneje
(465—8) Josipina Ziakowsky.
Pravi zaklad
za nesrečne žrtvo itnooikrnui bo (onanije) in tajnih raspaluoatij jo izborno delo
X > i" j l. l{oLan-a
ebeohraaa.
Češko izdanje po HO netnSki izdaji. S "27 podobami. Cena JI gld a. v. Čita naj ju vsakdo, ki trpi na HtraSnih poaledioah to razuzdauoati, resnični njegovi pouki reftijo vsako loto na t i uoče bolnikov gotove smrti. Dobiva se v zaloiui knjigarni „Verlag h- Magazin R. F. Bloroy v Lip-skouj <Sasko), Nemuarkt J4M, kakor tuoi v vaaki knjigarni. (291—8)
14
76
<cb puškar a»
v Borovljah (Fcrlacli) na Koroškem
izdeluje in prodaja vm kovrstno nov« pnake in revol-»«-1-i«- ter vi4« lovske priprave^ patrone ter drugo »Irrljivo po najnižjih cenah. — 1'uške so vse pre-hK useiie na ces. kr. i/.ku5n vališči ter zazimmeno vune z znamko tega zavoda (4.'18—2)
Za izbornost blaga jamci izdelnvatelj. —- Stare puške popravljajo se eeno  — Ceniki  pošiljajo se brezplačno.
Kurja očesa
žulje in trdo kožo na nogah od-
stranjuie n ■ jsigurnt-je. totro tn brez bolečin, kaki r Bo splošno priznava,
Trnkoczy-jev
Elizabetin obliž
IO kr.
ki se  naj  v lekarnah izrecno zahteva, toda pri.-ten je le, OD luia varstveno znamko, ki je zraven natis-neua in posl .\ im depoaitovana.
Co so \ pošlje 45 kr. v pismenih znamkah, so pošilja brez daljnj b tiošiov iz
Trnkoczy-jeve levje lekarne,
lunini j, VIII. oui-nj. (4*7—1) Zaloga  v Ljubljani:  v vseh lekarnah.
Do I. junija in od I. septembra tarifa za stanovanja znižana za 25 odstotkov.
Sra/vilišče
KRAPINSKE TOPLICE
na Hrvatskem
od postaje zagorske železnice . /.» l»ok-K m p i uit- To p! i ci" oddaljeno jedno vozno uro, otvorjeno jo od I. nprilia do loinrc < ni okru. i u tmi*<t erini toplice) s toplino :t(> <lo :ir> Mtopliif lt. eminentno delujejo pri p rotnii, prt sumili! iiiiftieni in v eleukilu kak m- tudi njo p«»-mleilieuili liuleznih, bolečinah v kolku, živčnih in |»«ill-ii 11 > liole/.uih in liolf/.ui ii vsled ritil, pri kronični uue-I i«i obi si * j. «>«i pio-ii ji i. t, d. Velike loisiutUe. poliiene, poseliti«' marmorne lionje in kropiliia kopel, kakor tudi izvrstno urejeno snojiie kopeli, niiisa/n. elelt-fi i< il< t.i. švedska /ilnoilni Kimunstlks. Komfortna s; mi .\it n j h, Dobre resitn vrači j« pri najnižjih cenah, stalna zrinit is U >t gorilni, obsežna osojna Nprehaja-lišeii i. t. d. Od 1. maja vsak dan zveza s /iiimioiiii iti l*ol i« auaini, ki jo posredujejo poštni omnilm i Več pove in prospekte pošilja kopuliščni zdravnik Dr. Jos. VVeinip-rl iu ravnateljstvo kopalisoa. (309—4)
Ijni ekstrakt za uho
Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha že veS let attorilete, ker odpravi vsako nepri-rojeno gluliost, uklanja   takoj whi.li posluh. ušeMiil lok in vsako unchuii liolczeu ; dobiva se proti dopoiiljatvl gld. 1*T0  v vsej Avstro-Ogerski Iruukiirnuu po pošli i% lekarn: glavna zalega v tokaru! „pri sv  Duhu" g. Kile pl. Toni a y a,  v lekarni  g  A n t  btOgln  in  v mestni lekarni v y.nur«'i»ii-. nadalje pri Zanetti*ju v Tr«iut Jožefu C r i s t o f o 1 ot t i • j n v Gorici;  na Dniiitji pri c. in k r. vojni  poljski lekarni,  na Štefanovem trgu  št. N, in lekui ju Tvv er d y jn, Mariahilfcrstrassu llMi. — 1'ristno igo se dobiva samo v steklenicah / ntisneuiin napisom:
e. iu kr. Nckunri. zri ravnik tir. Siju U mi llinmji .
11314-2 i.
blat
Odlikovan s Častno diplomo in zlalo kolajno v Londonu 1803 in z (it:j-i:j)        zlalo kolajno v Bruselji 1892.
i
♦
: : :
♦
Najboljše sredstvo
^ml želodec.
katero želodec in opravila prebavnih delov života kropča in tudi odprt život pospešuje, je
tinktura za želodec,
katero pripravlja
Gabrijel PICCOLI,
tekov pri „ang;eljii"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Cena 1 steklenici 10 nov6.
Izdelovatelj razpošilja to tink- i
turo v zabojčkih po 12 steklenic Z
in več. Zabojček z 12 steklenic btano gld. l"3t»;s 24 ♦
gld. 2 G0-, b 30 gld. 384; s 41 gld. 42G ; 55 steklenic t
tehta 5 Av/ s postno težo in velja gld. 520; 110 stekl. 2
gld. 10*30. Poštnino plača vedno naročnik. ♦
Da se zvajanjem pride v okom,
Kdor boče imeti sloveči
Plznski pivni grenčec
pristno orlglunl in ne ponarejenega, mora znhte-\ .ni Izrecuo le tistega, ki ga je glasovita, 50 let (489—4) obstoj* č.i tvrdka
Moric Auer v Plznu
izumila in ga jedina proizvaja.
I e
SSa 2.
3=3
Jsii 2 ■ 9
C *• <» P 3 »
f ■
. ar
1   s o
Največje skladišče
raznega semena
n. pr.: nemšUe, Atajermlio, in« niiuii. tur-•|&e in travtiiil&e dftvlfe, raznib vrst posi-■iei;ji scniciiii, HploNiio zniino kit DSJboljlB krma za sivino; liin nc^a snaniu z\ Mibe, mokre, peiUene in g'ino>te tovnike; velika i/bera «e-iiM'iiu r#.i» sit lato. h ii in are. peletš I j. hv-lertJOt Nlailki |(rali, li/.ul in vse drU0[H \rste Mfiuoiia y.a /t linjaifl. Proseč mnogobrojnega pnseia
(151 — 19
Peter Lassnik.
	
	Se rabi IO let v mnogih hlevib, kadar krate ne manijo fewttl, kadar imajo Mlubo   pietnivo,   V   sv rim xt»'»IJ*n« uju  inliloi iu ila krave  ilojo \vć mleku. ('210—5)
Dobiva se v lekarnah in drogorl-
Jab Avstro-Ogrsko. (SLAVNA ZA1.00A:
Fran Iv. Kwizda
c. in kr. avstrijski in kr»lj. intniiuski dvorni zalo>.nk, k i n?.i i f kar v lin rudnini ruti pri UiiitnJI.
Paziti je na zgornjo varstvi no znamko in    h te vati izrecno
lan iziliii Eioiiiei« hiiršk i rtMliliii   prašek   /a /i\iuo.
LIBERALI V0RRATHIG.17 MEDAILIEN
SUCHARD
NEUCHATEL(schwfjz).
UEICHTLOSLICHER CACAO
(98 — Hi
Ur. Rose životni balzam
je nad BO let znano, probavljanje in slast pospešujoče iu napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-ljajoče (1109—2«)
domače sredstvo.
Velika iteklenica 1 gld., malu
50 kr., i m polti 80 kr. več. Na vseb delih zavojuine je moja tu dodana, zakonito varovana varstvena znamka.
Zaloge ukore v vseh lekarnah Avstro Ogrske.
Tam so tudi dobi
praško domače zdravilo.
To sredstvo pospc&uje prav izborno, kakor svo-dočijo mnoge sku&nje, čistenje, zrnjenjo in lečenjo
ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V skal Ijii-ali po H5 kr. in 25 kr. To pošti (i kr. ver. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zako-
nito varstvena znamko.
O-la/vna. zalog-a
B. FRAGNER, Praga,
It. 203-201, Hala llraNI. Irkama ,,pri trnrni orlu", fjsfr-p ,, f, t ,i u t-az po ft i 1 ja i e v vsak dan.'W
Oznanila.
]!VInr-IJii, Vehovec na lin It i odda po nizki ceni svojo ravno rasproti farne cerkve na Raki Se nad
50 let obstoječo
prodajalnico
takoj v najem.
Tudi stanovanje se dobi pri njej po nizki ceni. Vse drugo so l»T« pri lastnici Mariji Vehovec na Itaki h. ftt. 23.
Na Raki, dne 27. aprila 1893.
(462-3) Marija Vehovec.
I Svetovna razstava v Čikagi. \ J f*^- Vožnji listki v AMERIKO >
4     ljP*Jsj^ (3<>0—5) pri
f nizozemsko-ameriški i I parobrodni družbi.
J     I Kolowratriug 9
i i
IV Weyringergasse 7
l'ojlINIlilll V.tlMtllllJ.
p
!
DUNAJ, j
Veliki krah!
New York In boiulun nista prizanašala niti oviopski celini ter je lula velika tovarna srehrnine prisiljena, oddati vso svojo zale tro zgolj proti maj h 11 o 11111 plačilu didavnib močij. Pooblaščen mohi ItvrŠIti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur »ledeco preiltnete le proti temu, da so mi povrne gld. G 60, in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno
i.ng!eško osti* co ; G komadov a mer. patent-srebrni li  vilic iz jednoga komada: G komadov amer. patent-srebrnih jedilnih žlic; lj m       n n       kavnih „
1 komad  amer. |>atent-srehrna zajemaliiica za juho;
1 komad amer. patetit-srebrna  zajemaliiica za mleko;
2 komada amer. pattuit-srebruih kupic za jajci; G komadov angb Akih Viklnria-i-asic za poilklado ; j ki mada efektnih namiznih svečnikov; 1 komad cedilnik za eai; 1     „     lajfinejš' sipalniea za sladkor.
44 komadov vkupe samo glil. 6'60.
Vseb teh 44 predmutov jo poprej stalo gld. 40 — ter je je moči sodaj dobiti po tej minimalni ceni gld. G'69. Američatisko patent-sr< bro je ven iu ven bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar so gaiantuje. V najboljši dokaz, da le-1 a Inserat uu temelji na
nllceilcšni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu no bi bilo tdago povšeč, povrniti bro/. zadržka zueska in naj nikedor no zamudi ugodno priliko, da Bi omisli to krasno garnituro, ki je poBohuo pukla ina kot
prekrasno ženitiio darilo
kakor tudi za vsako boljšo gospodarstvo. Dobiva se jedino le v
A. llIltKCIIR-EltCst-a
glavni agenturi zjedinjenih amer. tovarn patent-srebra na Dunaji, II., Rembrandtstr. 19.—Telefon 6t 7114.
IPošilja se v provincijo proti {povzetju ali če se ■-.ne.>mk naprej vpošlje. (4b5—1)
Čistilni praiek 10 kr.
Pristno le z  zraven natisnjeno . varstveno znamko (zdrava kovina).
Izloček lz pohvalnih pisem.
Texing, Gor. Avstrijsko, 21. svečani 1892.
.Slučajno nem videl pri Njega svetlosti grofu Wuina-brandu vaše garniture ter so prepričal o ni" lepoti in ce-nosti itd. Jožef Forst, župnik-
V Olomucu, 1. maja 1892.
S poAiljatvijo izredno zadovoljen, nadkrilili znatno moje pričakovanje. Stotnik Cz . . ., plac komanda.
T p*
p
•
o d) -d o
O >N
(u
i
IS
Za  želod.© c
(3o2—10)
Cognac- grenčec
steklenica 50 kr, 12 steklenic 5 gld.
Slasten!
Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo.
Dobiva se pri
Ubaldu pl. Trnkoczy-ju
lekarnarju v Ljubljani. —^= Pošilja ae z obratno pošto. ■■—
Za  želo cL © c.
trgovina z deželnimi pridelki H v Ljubljani, pri mesarskem mostu
Kupuje vsakovrstni rastline, Bemena, ko-renine. rože /a zdravila, kakor Arniko\e rože, Sentjauževe koreninice, bele kresnice, češminova zrnja, smrekovo seme. tršljikovo lobje, ržene režičke in druge poljske pridelke. Seno za konie in go-vejo živino v večjih množinah. Trgovina z raki. Blago kupuje po najvišjih conah.
Ljubljana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval (H6)
lastnega izdelka za dame, gospode in
otroke je vedno na izbero. Vsakeršna naročila   zvrfinjojo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznam eno jej.   Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
■iimummitmi.....
FRAN S. BARAGA
-«> slikar       (405>1 na Emonski cesti št. 10
^ priporoča se p. n. občinstvu in visoko- P g častiti  duhovščini za slikanje  cerkva, P znamenj, novih stavb, sob, za barvanje p? hiš sgratito, za riime in dekoracije po ^ najnovejših uzoreih in po najnižjih cenah, 6x
Jos. Stadler
stavbeni in galanterijski klepar in uradno potrjeni vodovodni instalater iin Starem trfgu š(. 1C5
priporoča se za vsa v njegovo stroko spadajoča stavbinska dela v mestu in na deželi, kakor tudi za popravila. Vodovodne naprave vsake vrste prevzem-lje ter z vso natančnostjo in poroštvom izvršuje. — Troškovniki pošiljajo se na zahtev Miljo zastonj. (157)
IVAN VIDER
umetni ln kupčljski vrtnar v Ljubljani, Gradišče št. 16
priporoča so častitemu občinstvu za iz delovanje vsakovrstnih
veneov in šopkov
in vseh v njegovo stroko spadajočih del. Na prodaj ima vedno mnogovr tne cvetlice in cvetlične ujrmiee po najnižjih cenah. 1 (200)
leta
1847.
PfcT J. J. NAGLAS
I tovarna pohištva
(§ v LJubljani, Tnrjaikl trg it. 7 in Oospodske nlioe (Knežji dvoreo).
Zaloga jednostavnega in najfinejega lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, S Btrugarskega in po/, tatarskega blaga, pohištvene robe, zaves, odej, preprog, zastiral na valjcih, polknov (žaluzij). Otrc-% ški vozički, železna in vrtna oprava, nc-<» pregorne blagajnice. (69)
Restavracija „Pri Zvezdi"
cesarja Josipa trg.
Velik zračni vrt, stekleni salon ln kegljišče.
Priznano izvrstne jedi in pijače in »kupno obedovanje.
(70) F. FeilinC, reBtavrater.
F. BILINA & KASCH
Židovske ulice št. 1
pri poročala-'svoj o bogato zalogo vseh vrst rokovlo, tako od usnja (lasten izdelek), kakor indi od druzega blaga. Klrurglono obveze (le lasten izde lek), jamoeno iiHjboljšo vrste, z raznimi ktrurgičnimi pripravami. Velika izbera krava«, hlačnlkov, krtač, glavnikov, mila in parfumov. Vse po najnižjih cenah.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Slikarja napisov, ■bavblnska. in pohištvena pleskarja.
Tovarna za oljnate barve, lak
in pokost. (146; s»
v~ Glavni zastop BarthoU-Jevega ori- ^ F* Klualneica   karbolinejn.   Maščoba '-\ za konjska kopita in usnje. tjf
riiMiiBiiliiiinBni Josip R.eich .
— Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 Z m priporoča čast. občinstvu dobro urejeno I
♦   kemično spiralnico *
■ v kateri se razparane in nerazpar*ne Bi J moško in ženske obleke lepo oč.edijo. J a Pregrinjala vpprejmč se za pranje in aj H creiu v pobarvanje. V barvanji vspre- D ^ lema Be svilnato, bnmbažno in mešano j
Rblago,   liarva se V najnovejših modah, m (147) ■
ADOLF HAUPTMANN
1
tovarna
oljnatih barv, firnežev, lakov in kleja
v lastni hiši
Jj| v Ljubljani, na Resljevl cesti št. 41
p Filijala:
j!       Slonove ulice št. 10—12.
jr=*=X=i=T=1=T=i=l
^3:
Evgenij Betetto
tovarna za metlje v LJubljari, Florijanoke ulica št. 3
priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem svojo veliko zalogo vsakovrstnih
smr- metel j
od najfinejših do najcenejših po najnižjih cenah. Ceniki so na razpolaganje zastonj in Iranko. (l^ti)
♦ ♦
♦ ♦ ♦ ♦ ♦
SPRAJCAR IVAN
stavbeni in umetni ključar Kolodvorske ulice št. 22
priporoča tvoje
£156)
vaVčaste ograde za okna in vrata
lastni izdelek, prava jeklena pleboviua, s tihim zaporom in trajnostjo. Popra vila v tej  stroki  bo vsprejetnljejo ter izvršujejo uataučuo in po nizki ceni.
rHENRIK KENDA1
v Ljubljani.
Najbogatejša
zaloga za šivilje.
(164)
J. MULLER (l68'
fotografieno - artistični zavod
v Fran eift k nilski h ulicah Nt. S
priporoča svoj at.elier za vsa v fotogra-t.čno stroko spadajoča dela, kakor: p »r-trete, krajepise, interieurs, reprodukcije, vsakovrstno podobe, pitate, načrte itd. Momentne fotografije za otroke, po-vekšatija vsake vrste po najnovejših skušnjah. Vsprejemlja vsa v fotografično stroko spadajoča dela po najnižji coni.
3cj't>i--sa©'i
(Viktor Haiilli (160) iit>l|simt.   Mm-ijiii   ti-fcf 1
* priporoča veliko zalogo oprem za kro- -1 ] jace in čevljarje, beloprtenega blaga in podvlek, bombaža in ovčje volne, preje I za vezenje, pletenje, šivanje lu kavlji- j s čanlo, tkanega in nogovlčarskega blaga, J-preapasnlkov, životkov in rokovlo, po-zamentlrakega in dro onega blaga, trakov, čipk in potljanj, čipkastih zaves in preprog, umotoljnih cvetk >n "jih delov, ■r^i----r^t,^--reST^r      ti,r>i     - r*i£i
O. T5nnies
v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo ln kovlno-llvnloa.
Imileluje kot poaotmost i
vse vrste strojev za lesoreznice in žage. (144)
Frcvzame celo napruve in Mkrbnjo paroNfroJ« in kotle po najboljši sustavi, sluiajno iurlOin- in llllllllk koltiHi«.
<   Uran & Večaj ►
^ Ljubljana, Gradišče št 8, Igriške ulice št. 3 W 4\ priporočata p. n. čast. občinstvo svojo k) ^ Vebko zalogo vsakovrstnih ^
^ pečij in glinastih snovij k>
a kakor tudi ^
^ štedilnikov k
a in vseh v to stroko spadajočih del po ^ " nizkih cenah " (149) F
4r mr "^r   ^   *mw v wir "v
J. Hafner-jeva pivarna
Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva.
Priznano izvrstna restavracija z veliko dvorane aa koncerte itd. in lepim vrtom. 116») = Kegljišče Je na razpolago. = Ubod je tudi ii Poljskih ulic.
N@tel „Pri Slonu"
I. vrste
v sredi meata in v bližini o. kr. poštnega in brzojavnega urada.
gobe od 70 kr. naprej.
Restavracija in kavarna sta v hiši.
Železna in parna kopelj
urejena po Francovih k.»polih po c. kr. vladnem svetniku g. prof. dr. pl. Valenti.
1
ILi. ILvdl- Eclier
stavbeni klepar, konc. vodovodni instalateur
I. j ubijana (142) Dunajska cesta št. 7 in 14
priporoča svojo bogato zalogo kleparskega dela. Izdeluje vsa v njegov nbrt Bpad»joča dela v mestu in na deželi. Izvrše vate Ij lesenih, oement-nih in klejnin streh. Zaloga streš-uega laka, h-snega cementa in kleja. Na prav i tel] strelovodov po novi sistemi.
vulgo Srakar
izprašani kovač Kravja dolina št. 2
izdeluje vsa v njegov  obrt spadijoča dela po nt/.kib cenah. tlf>4) Dobro delo in točna postrežba. Posebno se priporoča za novo hou j j-j 1 *. • - podkovd
D, Jfftnm a za c- '^r*' uradnike, mlOrme uradnike c. kr. drž. telesni o« privat. železnic, kakor tudi za c. in in kr. vojsko izdeluje pod-pisaneo DO najpovoljnejših cenah; tudi preskrbuje vso zraven spadajoče predmete, kakor Mabl|e, meče, klobuke s» parado, zlato obrobke itd. < i\llne upnoi' udelujojo so po najnovejši faconi. Angleško, francosko in  tuzeuisko   robo  ima na skladišču.
F. Casermann (lf)h»
krojač za civilne oprave in uniforme.
Pozor gg. krojači!
FELIKS URBANC
v LJubljani, pri železnem mostu
im * veliko zalogo vseh vrst suknenoga blaga, Jagerndorfskih, Brnskih tkanin in lodna, kakor tudi mnogovrstnnga manu-fakturnega blaga, hlačevlne in vse k oblekam potrebne oprave. 1 (199; Priporočati je vtem, kateri hočejo dobro blago po nizki ceni imeti I
1
Pivovarna J. Auer-ja
Gledališke ulice.
Izvrstno pivo iHHlnctfM iBdelka. Pristna dolenjska, barvatska in črna istrska vina. Priznano dobra Jedila. Velik, zračen vrt s steklenim Balonom in kegljiščem. Točna in cena postrežba,
(404) 1 T. -A--va.e)3;, pivovar.
Ivan Somnitz
(prej Fr. Pettauer) urar o. kr. priv. južne železnice Ljubljana, sv. Petra cesta št. 18
$ priporoča svojo
veliko zalogo ur.
Poprave ae Isvrsujejo hitro ln dobro. (03)
«>illlli<»» i»n
»lil  ..l.-.l J1tlK.>   l'r t:l.
Oorid, Zagrebu i  • i
Frafkatser
pnikar
v Ljubljani
priporoča mnogovrstno »aloRo orožja in rasnlli lovsklli potreodeiii — kakor tudi puik luNtnega AsdelUu
ter izvršil jo vsakojaka popravi fau|a
točno in po najnižjih cenah. (406)
Vizitniee
in
ktverfe s firmo
priporoča
„Narodna Tiskarna".
R. Ranzinger
©pe<a.iter
na Dunajski cesti štev. 15
prevzema vsakovrstne i z vožnje in do vožnje na o. kr. državni in o. kr. priv. južni železnici z zagotovilom točne in cene izvršbe. (66)
y
Kavarna in restavracija
v Š vlcariji.
Od 23. aprila naprej o vsakem času mej dnevom gror*lco Jo<ll. Najuda-neje podpisani se bode prizadeval, zadovoljiti svojim velecenjeuim p n. go-atoni v vsakem oziru.
Z ve les po št o vanj vati
1 (192) H. Eder, rostavrater.
l*odobe
umrlih urednikov „Slovenskoga Naroda*
(Ant.Tomšič, Jbs, Jurčič, Ivan Železnikar)
dobivajo ae na IcGtrtori-pcLpirji tiskane
komad po 20 kr.
v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u in pri druzih knjigo-tržcih.
Novost ! \ o v o s t !
Podpisani usojam se slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da imam v svoji zalogi čisto nove vrste
«ej3**«e vire
katere imajo na zapiralu lično urezane bv. podobe kot
Marijino oznanjenje,  Kristus na oljski gori, Kristusovo ustajanje, Marijino vnebovzetje
Do sedaj se Be ni videlo tako lepo delo. — V zalogi imam tudi zlate kronouietre in en četrt repertlrke in vse vrste drugih zlntlb in Hrehernih ur. Popravila izvršujem točno. Zunanja naročila sc hitro izvršujejo. (896—4)
Jo s. Gerne
urar, sv. Petra cesta štev. 2 v Ljubljani.
Edvard Battistella
špediter v Ucline (»97—t)
ima razne vrBte
laških vin.e
š—\ Razpošilja le v originalnih sodih ; na zalite vanj o se pošlje tudi jaw poskušnja.
F. Wisjan
sedlar v Ljubljani, Rimska cesta št, 11
priporoča svojo zalogo
izd-ela-nlli in nau pol izid.elsm.ila. *n
ff „landatierjev", koleseljnov, pokritih ir $ na pol pokritih voz
z izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela  po na
jn/l.i   i< nI
l«f«ri7(i     ttvžetf i?t't'.\nje toč
Razglas.
118.850 gid. — kr.
38.150   „ — „
8.230   „ — „
13.529   „ 50 „
9.500   m — „
Z ozirom na 9. odstavek razpisa deželnega odbora z dne" 6. aprila t. 1. št. 3327 v „Slovenskom Narodu" z dne 10. aprila t. 1.
št. 81 razpisujejo se za
zgradbo deželne bolnice
znova sledeča dela :
1. kopanje tal in zidarsko delo ....
2. tesarsko delo........
3. krovsko delo.........
4. mizarsko delo........
5. ključavničarsko delo......
in sicer s pristavkoni, da se morajo pismene ponudbe pri deželnem odboru vložiti <lo 12. ure (lopo llltllie
dixo 13. maja 1893.
Ponudbene pogoje povzeti je iz gori omenjenega razpisa, pristavlja se le:
1. ) da se glede dela prvih treh vrst vsprejmejo ponudbe tudi za |>€>Sailie%lie paviljone;
2. ) da se morajo pri eventuvalnih ponudbah za  več vrst del pogoji prevzetja (odpust ali doplačilo v odstotkih) loeeili za vsako
vrsto navesti.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 28 aprila 1893. (466—3)
Kdor hoče prirejali doliro kavo. nuj
kupuje
(967—19)
ssr Oelz-eva kava -jm
je najboljši in najčistejši primesek navadni kavi.
9*r Oelz-eva kava jm
ne sodržuje niti hrušek, niti repe, niti sirupa.
Dobiva se v vseli špecerijskih prodaj alnicali.
Otvorjenje novega gostilniškega vrta.
Čast mi je, p. n. slavnemu občinstvu najuljudneje naznaniti, da otvorim
v nedeljo dne 7. maja t. 1
yrt ..restavracije državne železnice" y Kranji
ki lezi v bližini državno železnice. — Za dobra litrska vina in Kranjsko pivo, kakor tudi za ukusne gorke in mrzle Jedi bode najbolje skrbljeno. Vrt previđen Je tudi a telovadnim orodjem ln z gugalnloo.
Ob ieonem ae da v najem takoj lepo poletno stanovanje, obstoječe iz treh Bob, jedilne sobe, sobe za družino in kuhinje.
Tudi se vzprejemajo naročila na obed ln večerjo po nizki ceni. ProBOč mnogobrojnoga poseta z velespofttovanjem
(484) IFT. Kis. Sire.
2>T a j ve
č j a iz
vsake vrste
bera
A*
izprehodnih
iji
S "5*   * kakor tudi
£f finih rezbarij iz lesa
M
* pri
§ F. Stampfelu v Ljubljani
(370—9) (Kočevska domara obrt.)
NB. Naj se na znanje vzeti blagovoli, da nimamo v Ljubljani nikako filijalko, in prosimo najuljudneje, naj se kupci blagovolijo potruditi direktno do nas »amo
Kongresni trg (Tonhalle).
pletenin • S
e i i
(Toalvalle) ^
marila za Binkošti!
Jako lepe ure najnovejše vrste po znižanih conan:
Srebrne žepne uro za dečko in gospode od (» 50 kr. naprej;  srebrne žepne ure za
damo od 7 gld. naprej; zlate žepnj nre za dame od 14 jrld. naprej; zlato žepne ure za gospode od Sto icld. nuprej.
jj/C' V zalogi imam ure, ki imajo na /upirala lepo urezano podobe sv. Utrine.
Priporočam srebrne in zlate verižice. prNtnne, aapeatnlee, uhane,
/< vae blago jaiiieim.
Uljudno vabim na ogled moje velike zaloge in s-i toplo priporočam. (194—14)
nrar in trgovec z zlatnino
Slonove ulice.
v l,j nliljani.
1IK«IBBKWI
L. Luser-jev obliž za turiste.
Dobiva se
CSotovu in liilro upli vaj oče  sredstvo proti kurjim (ifcNinii, žuljem na pod-plutih, petnh irt   >£<rar ^ dri,g m trdim 3J§5^ pruskaui C* kože.     ^^^jS^^'V^   ogled v
>. glavni razpošiljalnici:
L. Sch wenk-a lekarna
Meldllng-DunaJ.
Veliko priznalmh pisem je na
v lekar- >/v«^ v** S   n • »
nah.    S**. ^ ™nsten samo, ce imata navod »n
j/l^r     on"* varstveno z*.amko in podpis, ^ ^ >     ki je tu zraven; torej  naj ae pazi <V*/^ i" zavrne vse manj vredne ponaredbe.
Pristnega i m »j o v Ljub-liani J. Swoboda, U. pl. Trnkčczy. G. Piccoli, L. Grečel; v Rudolfu ve in S. pl. Sludovič, F. Haika; v Kamniku J Močnik; v Celovci A. Egger, W. Thnrmwald, J. Hirnba-cber; v Breiah A. Aicli-inger; v Trtru (na Kn-roškem) C. Mennor; v Heljakii F. Hehotz, Dr. E. Knmpf; v Ooriel G. B, Pontoni; v WoHn« bergu A. Iluth; v Krn-nji K Šavnik; v R»d< iC€»nl C. E. A ml ric n ; v Idriji Josip Warto; v Kndovl|lel A. Roblok ; v CJelJl J. Kupferschinid.
XXXHXXXXXXXXXXXXXXXXXnxnxXX
Najbolje železo prodaja
A. C. AHČIN
pri „alati kosi"
v Ljubljani, G-ledališke ulice št. 8.
Posebno priporočam
orodja prve vrste
za (113—13)
rokodelce in poljedelstvo.
Za pil«*
Ura. vodne žage
kakor za
kose
se garantira, da so dobre.
•aBSKEsaii Grobni križi,
g   mmt*\ iiiiiinmu zft o|)|0|tej kuhinjska oprava itd.
X*Xn**XUUU**UXUUUHUUUHHnHUU
HefflaaBnBflHaaBul
Z „Maggi-jevo začimbo"      H H H
UDI H C@P
V steklenicah po *5 kr» in -reč.
s
Izborno sredstvo._TOSCOKCODRS Tla izložbi V PARIZU 1889 .— (Član razsodišču)   Na prodaj pri vscl> trgovcih s špecerijskim ln ^ikihanim bh^ltv
Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je
Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava
z ukusom bobove kave.
Ta kava ima zase nedoseženo prednost, da se zamore odreči ?\ kvarnemu uživanju nomešane ali z surogati meSane  bobove kavo in da jo moč prirediti mnog) ►.Imlm-j* . poleg tega z<lr»ve|4o in tečne)£o kavo. — * epreku.seui« kot  pri mene It k navadni  bobovi Kavi.
Priporoča se zlaslj za gospe, otroke |n boln|ke.
Osobito se je čuvati slabili posncinovanj. (417—3) Dobivu. s« puvMod — 1 , klic |»o 25 kr.
Rudninska kopel
Toplice na Dolenjskem
b HO" K. nad  ničlo se je ss dnem 1. maja t. 1. otvorila.
Poštna in brzojavna postaja.   Z Ljubljano, Litijo in Krškim cenena
zveza 8 p«'Sto.
Jedna kopelj stane 20 kr, soba od 70 kr. do 1 gld. Table d' hote stane 65 kr.
Zt dobra dolenjska vina in dobro kuhinjo je n»jt»ol|e ukrb'jeno.
Kulowiz
(170—2) ko pališ'ni zdravnik in zakupnik kopel'.
St. 3868.
(457—3)
Na prošnjo FiaiM Trciliia iz IJllhljaue depr. 22. aprila 1893, št. 3868, dovolila se je
prostovoljna javna prodaja
v zapuščino dne 9. oktobra 189 2 v Ljubljani zamrle Marije Trenil prej udovljene Fraiichcl1 i i« spadajočega posestva pod vi. št. 233 kat. obS. mesto Ljubljana obstoječega iz stavbne pare. 24 lliša &t. 3 V I^UlhJjillli llit Itebl'i in iz zemljišnih pare. 31 in 47/4 iste kat. občine in se bode prodaja vršila
15. maja 1893 dopoludne ob 10. uri
na lici mesta. Posestvo bo za 1.7 00 gld, izklicano in ne pod to ceno prodano.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo zastavne pravice pridržane.
Skupilo se bo po pogojih pri sodišči plačevalo. Prodajalec si je za jedno uro pridržal, prodajo potrditi ali raz vel j a vati.
Pogoji so ob navadnih urah na pregled razpostavljeni pri gosp. c. kr.  notarju dr.  Fra II   Volni  v  &Ljn!> I j «111 i kot
■tusodnemu komisarju.
C. kr. deželno sodišče v Ljubljani
25. aprila 1893.
J
-1 ■4*
-§
-i
-I -Jf -|
-8 -i -ii
hi hi j Hj
Hi h Hj Hj
Gospodarji in kmetovalci!
Pomlad, cas za nakupovanje rnzlićno železnino in poljskega orodja in čas za zidanje jo došol. Pri nakupovanji vseh teh reči jo pa pazili, da so kupi dobro blago po nizki ceni, ali pa pri eni in isti ceni boljše bla
Potrudil sem so nakupiti najboljšo blago po najnižji ceni, '/a to sem v s'anu je dajati tudi po najnižji coni. Posebno se bodem trudi! v ttin Binislu post roči z najboljšim in najoeiu-jSim orodjem, železjem za zidanje, okovami za okna in vrata in s oeinentom.
V zalogi imel bodem vedno najboljši roman in portland cement, stare železniške šine /a oboke, proskrbim pa tudi po najnižji coni traverze, i. t. d. V zalogi imam raznovrstno priprosto in najfinejše okove za okna in vrata, okove za voze, vezi i. t d.
Za streho kriti imam bogato zalogo cinkaste in pocinkane plo-b Će vine ter strešnega papirja.
V zalogi imam
vsakovrstno orodje za mizarje
lepo in bogato pozlačene nagrobne križe
posebno pa opozarjam na svojo veliko zalogo mnogovrstnih
fija^" štedilnih ognjišč
in njih posameznih delov.
•Vas.ev.nja, naročila, se točno in vedno zvršo. Za obilno nakupovanje in naročevanje so priporoča (171 -13)
ANDREJ BRUŠKOVIČ,
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 9/10.
Ir ir §► Ir
fr ir
fr
fr fr Ir \h fr fr fr fr fr fr > fr fr fr
■v
fr
> Šr
I_
Zahvala in priporočilo.
Ćast   mi je   naznanjati p, n. gospodom   gostom,   da sem z iliM-ni 1. aprila otvoril
gostilno „Pri vrtnarji"
in tu nahajajoče se lt «*j£-lj«««"•••. da bodem vedno skrbel za dobra dolenjska, hrvatska In Istrska vina, za priljubljeno Kosler-jevo marono pivo, kakor tudi za gorko ta mrzlo kuhinjo ter
da bodem najbolje stregol svojim gostom. Zahvaljujoč se najprijnzupje svojim spoštovanim gostom na uicni dosedaj i/.kazanem zaupanji, jih ob jednom vabi uljudno na mnogobrojni obisk.
(310—5)
Z velespoštovanjera
Andrej Zaller,
gostilničar
Naznanja se, da se bode z odlokom slavne c. kr. okrajne sodnije v Log ttci z dne 9. marca 1893, št. 2145, dovoljena in na II. in oziroma  IT.  aprila  in naslednje dneve t. 1. odrejena
prostovoljna javna sodnijska
dražba
po parcelah, V Z«l|MIŠČIltO AIItona J ršillia Bia Unci spadajočih tUizdlaj se ne prod.ii II i Bi II j i > in seno-že»i zlasti pa Islizii železniške postaje Rakek ležceill gfOZdov, takolmenovanih: »Galacijev del" pare. štev. 1248/52 davčne občine Unec, ki meri 5 oralov 1506D Bežnjev; „Gladovc" pare. štev. 2114/1 davčne občine Bezuljak, ki meri 40 oralov 1200D sežnjev in ,,v Ravniku v Preteržji" pare. st. 2 214, 2216/62, 22 16/63 iti 2215 tudi davčne občine Bezuljak, ki merijo skupaj 90 oralov 24□ sežnjev, — nadaljevala
dne 15. maja t. 1.
in sledeče dni, vsakikrat ob 10 uri predpoldne v zapustnikovi hisi ha Unci hiš, št. 10.
Izklicna cena vsake parcele naznanila se bode na dan dražbe iz dotičnih družbenih pogojev, koji se bodo tudi na dan dražbe od dra/bene komisije natančneje razglasili.
Na dail dražbe bode se tudi dražba glede po ugodni ponudbi prodanih parcel potrdila, glede po neugodni ponudbi prodanih parcel pa razveljavila. (489-1)
Najboljši in najcenejši
dobiva se jočlino lo
v moji glavni zalogi pristnega dovskega mavca
2^pran.ji«
Konkurenca trdi v svojem inseratu (vidi „S'<>v. Narod" z dud 29 p. m), du je njen mavec z oz*rom na analizo gos[>. profesorju Knupitscli n |<'<liia •• mojemu. Pred časom pa ho jo slišalo ml strani konkurence, da j« moj mavec še z* 1&% MlaUcji, kur je baje analiza <beh uiuveuv dokazala. — Čudno torej, da konkurenca sedaj Egolj analizo hvojb robe navaja! — Nj>Ioli pa no nit to ll#.ov»ii|<>, l»oili»l Inko ali tuli«*, ne morem iiie OBl-i*»tf9 kur je konkuronci poblala za analizovnujc le eeta koMC mav&evega kamni. Jasno pa ju vender, da ho vsako blago lako aaaliaira, kaker»ii(» na v ]»ro«l<«JI rnl»I, ioe*«'j /jnlet ■au&v t'-.-. A.iializ» Binfete^sl Sii.-i^.i |»a Jo riavno p<>kit-%alia, <fl<a Jo moj iiiavec jr.a '* ' * I I  mimo Itoiikii-
na iz Jososait* in ho dotična spričevala c kr. kmetijskega kem. preiskovalnega zavoda vsakomur na ogled,
Kur He pa <«i»*- t će, p; odajam uutvec za ravno ii^to «eno kot konkareni, torej jo z oziram na kukovonl l>l»tfii lahko umevno, kateri mavec da je lieljši i» vmUmI te^a
tildi 4'C'IBCJNl.
(48a)
Ivan E^ajdlBČ.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOODOOO
p
Otročji vozički
JMko elegantni, fini in m o'.'ni dobivajo se pri meni skozi leto in dm in sicer v vseh barvah, kakor rudtče, modro, sivo in olivno po 6, 7. 8, 9, 1» gld. in vfAje pa vsaki ceni do 30 gld. — Največja isto** najlepših* trikolesnih  Štefanija-vozičkov za  seduti s streho in brez  strehe po
7 gld. in viSj«. (327—6)
4»     Jj* *J»
5R aMy
Podpisana si jemljcta čast naznaniti, da sta popravljeno in novo prezidano gostilno
„HOTEL SAHIRTH"
-s-a v Celovcu ss>-
s l. malini travnom 1893 zopet v svojo last in oskrbo prevzela. Priporočava tedaj prečastiti duhovščini, potoval-ccin in slavnemu občinstvu sploh najin hotel najtopleje ter prosiva za mnogobrojno obiskovanje.
P. n. popotniki, ki v Celovec pridejo, naj bodo zagotovljeni dobre postrežbe Izbe so po ceni, jedi ukusne in dober kup, kakor prej. Točijo se le pristni! * iiill. ki sva jih sama nakupila, in meščansko pivo iz Bu-dejevic, ki je zdaj na Dunaju zelo priljubljeno, poleg tega pa točiva tudi Gotzevo marčno pivo.
Z odličnim spoštovanjem
(4ro—2)
Jurij in Amalija Simon.
* WS«">.i
,  «A9  •'•>   m   ftXe> _
T   t  t   "i"   T   t  t i1
P 1
ii
't*
*2j
0
1 1
I
n
I I
«8
10
goldinarjev
slano pri uioiii en mnriroc dr peresih (F e d e r ma t r a t z o) Ti modrool so solidno Is najboljše tvarlna narejeni, Imajo po bo dobro vesanih, močnih peres ii najboljšega bakrenega dreta, so h finim afrikom tapecirani in moćnim platnenim cvilhom preobličeni ter 10—15 let nol>entli poprav ne zahtevajo. UW l'r\ naroČi lili z dežele naznani nuj so vselej natniionn mera postelje v 110 trt* u} I In?*!. "^ejSEj — Ako so torej dobi za 10 gld. «lot»er tapeciran modroe na peresih, jo pao neumestno kupovati malovredne nadomestke, katari pravemu namenu, Imeti «lol»ro poiteljo, no ustrezajo.
ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenborgove ulice 4.
t ,:i ~. t n i K i in hotelov, vil, kopoljj in ravoilov popust od cene.
Žicaste zimnice za vitako posteljo navadne velikosti po .-;l<l. 1>0 Molilo v ; /. afrikom tapecirane in s cvilhotn preoblečene po 15 gld. i714—«!>)
iSassssa_v_
.a._-i • -     —   — - -—■    -~ —     ■*--»■     -       - —-
I
>COXOXOXOXOXOX
X
i
o
Prevzetev poslovnice.
rast mi je, »poitovaneinu p. n. občinstvu nsjttdaneje naznanili, d i h' m petem kupa previel že do'gO
Pod Trančo štev. 1
obstoječi
optični zavod
ter gA bodem i»o<l nvoJo t vrillto nadaljeval.
hm 1  hotlem   vedno   «lol>i*o  oHkrbono zalogo
naočnikov, pince-nez, gledaliških kukal, poljskih kukal za lov in za potovanja
kakor tudi vsuh V optično .stroku Bpadajočlll pr-dmetov ter bodem vsprejemsl v izvrševanje vis© doti&tto i »<>i»i*t» v l<o.
Kl i zli ee ii  Mi-oUoviijiiU in dolgoletni pusto« m! ju
V omenjeni poslovnici Bi m si vselej prizadeval, šireći HpoStova-niin narociteljem točno in najceneje-, tembolj so bodem tiuli v prihodnje trud 1, zadovoljiti v vsakem pogledu ipoltovs>ae svojo naioeiteljo ter se priporočam za blagohotna mnogobrojna naročila.
Z največjim spoštovanjem
J. Ph. Goldstein
o j > t. i li.
E. Hexinger-ja naslednik.
V Ljubljani, dne 17. aprila lfc-93.
X
k.T^
x
X
X
mJT^
X
XOXOXOXOXOX|
tapecirar,       Xjj"u.t>13a.i3.I, Šelenburgove ulice.
f/tF~ Priznano najcenejši kraj za kupovanje otročjih vo/.ifikov !
amnik na Kranjskem,
neipp'ovo zdravišče.
postaja državno žele-niče. — Vestno, individ. zdravljenje pod vodstvom špecljnl-negii Ktlruvntka, ki
je tekom poslednjih 3 U t dosegel najboljše uBpehe.   Zdravišće je
odprto otl 1. m u i n do IS. oktobru, i Instrovani slovenski in nemški prospekti se dobivajo pri 1»;. pl. K I e i n m a y r-j u & Fod Uamberg-u / Ljubljani, natsnoneja pojasnila podaja zdra/ifiko vodstvo. (391-2)
Solidne, zložne  (315 5)
močne in čudovito cenene
stole
vsake vrsto ponuja
prva kranjska tvornica
asa upogneno pohištvo samo  iz nnpojenegn masivnega lesa
Jos. Verbič-a
v Bistri
poštu Horovnictt.
'•••47' FRAN CIffiSTOraov~~W*~W,"'
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teb praktičnih lastnostlj in jednostavnoga rabljenja se posebno priporoča, kdor hoće sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva so v različnih barvah (prav kakor oljnato barve) in brezbarven (ki dajo samo svit). — Uzorol lakiranja in navod rabi dobe se v vseh zalogah.
Dobiva se v LJubljani pri FRAN CHRISTOPH,
IVANU LUCKMANN - U.   SSJJ &^Jffigft ŠoTft.
1^ssyiSjs3    jisfc ^^e> i/s^^a^ss^Bs^dsa^^B^^sa #s^^a^a^ss^ss^Ba4sk
U0«
GRICAR l MEJAC
prej M. Neumann
Ljubljana, Slonove uiice št. II.
spomladanske obleke, ogrtačev, menčikov
za gospode in dečke;
dežnih plaščev, jopic, mantelet, pelerin
« za gospe in gospodičine.
Obleke in plašči za otroke vsake starosti.
Uniforme
za državne uradnike vseli kategorij.
Zaloga
nstjrriod-nejšegr^ tia.- In inozemskeg-a
suknenega blaga (šfofa)
iz kojega se izdelujejo po meri obleke, Ogrtači in vse drugo /..i ^osj)otle, — dežni plašči, jopice, manteleti in vsi konfekcijski predmeti za gospe* in gospodičine po najnovejšem kroji na Dunaji, in ki se tudi po jako nizki ceni oddaje na meter.
Najboljše <32«-^
srajce, manšeti in ovratniki. ■+m Najnovejše kravate, h
iS
i-*
Izdajatelj io odgovorni urednik: .J oh i p NuNi.
Laatuiua in tisk „Narodno Tiskume".