Poštnina v državi SHS pavžalirana. *4? roiovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. priredi za ubogo ptujsko deco Kolo Jugoslovanskih Sester v nedeljo, dne 18. decembra ob 15. uri v Društvenem domu. Prijatelji mladine, pridite, veselite se z njo ! Kolo Jugosl. Sester prosi vse prijatelje uboge dece, da pošljejo prispevke za božičnico do sobote. Kraljev rojstni dan. V soboto, 17. decembra praznuje naš kralj Aleksander svoj rojstni dan. Tega dne je leta 1889 ugledal na Cetinju luč sveta. Prvič praznuje letos kot kralj svoj rojstni dan. Od ujedinjenja sem smo se ga spominjali na ta dan kot prestolonaslednika in regenta. Po očetovi smrti 16. avgusta pa je mladi kraljevič sam zasedel kraljevski prestol. V najboljših svojih letih, preizkušen v vojnah za osvobojenje svoje ožje iu Sir je jugoslovanske domovine je vzel kraljevo žezlo v svoje roke. Po vsej širni Jugoslaviji se tega dne spominjamo svojega vladarja. Njegova naloga ni lahka. Država še občuti posledice svetovne vojne, trpi še na nedostatkih, ki jih ima vsaka nova tvorba. Mnogo razumnosti in previdnosti je treba torej vladarju, da srečno premaga velike težave. Vsi pravi prijatelji naše države želimo svojemu vladarju kar največ sreče pri njegovem delu. Naj častno in uspešno nadaljuje od očeta začeto in do ujedinjenja dovedeno delo ! Naj tudi on kakor veliki oče, naš osvoboditelj in ujedini-telj dočaka enako število let! Učaka pa naj tudi, da bo koncem svojega življenja videl Stari Poetovio. Predaval dr. Vladimir T r a v n e r. (Nadaljevanje in konec.) Prvi ptujski škof, ki nam je znan, je bil sv. Viktorin. Sv. Hieronim, ki je živel malo pozneje (v 4. stoletju), nam poroča, da je bil sv. Viktorin rodom Grk ter da je napisal v latinskem jeziku več knjig zoper poganske modroslovce in krivoverce, kakor tudi razlage nekaterih knjig stare zaveze, evangelija sv. Mateja in apokalipse. Umrl je mučeniške smrti v Poetoviju ob začetku Dioklecijanovega pregajanja dne 2. novembra 303. Ker je bil pristaš nauka, da bo Kristus pred poslednjo sodbo prišel zopet na zemljo in ustanovil 1000 letno posvetno državo, ga niso vsi škofije priznali za svetnika. Njegov naslednik je bil Aprijan, ki je umrl okoli 1. 343. Posebno znamenit je bil Julijus Valens, ki je bil Ari-janec in ki je bil ptujski domačin. Pri volitvah (takrat je škofe volila cerkvena občina) je zmagal nad katolikom Markom. Pripoveduje se, da so mu do zmage pripomogli arijanski Goti, ki so v tem času udrli v Panonijo. Kmalu na to pa ga je „narod", očividno ka- svojo državo popolnoma utrjeno, močno in srečo ! S tem bodo izpolnjene želje njegovega očeta, ki so tudi sinove in naše želje. llCi ID D0I1II * ¦* v * Po poldrugem letu svojega sodelovanja v upravi države in po odstopu vlade gosp. Pašiča sem se odločil po sporazumu s svojimi poslanskimi tovariši, da ne pridem v poštev pri sestavi nove vlade. Po enakem sporazumu je sprejeta kandidatura mojega prijatelja, poslanca dr. Žerjava, da kot Slovenec v demokratski stranki sprejme ministrsko mesto, če se sestavi koalicijska vlada. Demokratski klub ni mogel skleniti srečnejše kandidature. Jaz se tem mirneje vračam k organiza-toričnemu delu stranke in k poslanskemu delovanju, ker se mi je posrečilo v narodni skupščini osigurati sprejetje invalidskih naredb, ki postanejo zakon ; dalje sprejetje velikega zakona o zavarovanju delavcev za slučaj bolezni, nezgode, starosti in onemoglosti, zakona o starostnem zavarovanju privatnih nameščencev, zakona zaščite delavcev z urejenjem delavnega časa, zakona o delavskih zbornicah, delavskih zaupnikih, posredovanje za delo in nadzornikih dela, zakona o draginji, zakona o stanovanjih, zakona o zaščiti dece in mladeži, zakona o statistiki, zakona o dobrovoljcih. Pripravil sem tudi organizacije v celi državi, ki so deloma že izvedle, kar je po teh zakonih potrebno, deloma izvršitev pripravljajo. Vse te naprave in vsi ti zakoni so dokončani — čeprav cesto šele po mnogih bojih — po sporazumu odgovornih zaupnikov naroda v narodni skupščini. Kazen tega dela v resoru ministrstva socijalne politike zastopal sem interese celega naroda in posebno tudi Slovencev v vseh toliki, pregnal, nakar je odšel Julij Valens v Italijo, kjer je umrl okoli 1. 376. Njegov naslednik je bil že imenovani Marcus, ki je umrl okoli 1. 381.jZnjim preneha vrsta nam znanih ptujskih škofov, ker se poznejši škofje pri koncilih, kakor v Gradežu (572—557) in v Meranu (589—590) več ne imenujejo. Zdi se, da se je škofija Poetovio prenesla pozneje v Tedeno v Istriji. Ob času preseljevanja narodov pa je krščanstvo v Ptuju za več kot 200 let popolnoma ugasnilo. Da bi v tej dobi živeli v Poetoviju slično kakor posebno v Karnuntumu tudi židje, ni dokazano, izključeno pa to ni, posebno za čas, ko je Julijan odpadnik pregnal žide v Panonijo. Izraelski spomeniki, kakor posebno plošča s hebrejskimi črkami na mestnem stolpu segajo v rani srednji vek. Slednjič si oglejmo ptujsko okolico sedanjih časov. Mestni okraj, ki je mejil na okraj Vavaria, Flavia Solva in Celea, je bil mnogo večji kakor sedanji politični okraj. Obsegal je celo Ptujsko polje od Pragerskega do varaždinske okolice. Haloze, Slov. gorice do Mure, kjer se je nahajala Zomilja pri Cezanovcih še v mestnem okraju. Mogoče so spadale pod mestni okraj tudi Varaždinske velikih napravah zadnjih dveh let z nekim uspehom. Mnogi niso bili zadovoljni z menoj, a mnogi, tudi politični nasprotniki, eo mi priznali, da sem se trudil, biti stvaren v vsem svojem delu. Svest sem si, da nas čaka še ogromno delo, dokler se naša družba ne uredi, da živi zdravo življenje naroda, ki hrepeni po napredku. O teh nalogah želim govoriti s svojimi volilci in političnimi prijatelji v najbližjih dneh, ko se vrnem v ožjo domovino. Beograd, 5. decembra 1921. DR. V. KUKOVEC minister soc. politike. * ¦ Gospodarstvo. ¦ • ¦ ¦¦¦¦¦¦¦«»•*¦•¦¦¦*¦¦¦¦¦¦ |iiiiiinMi||ii|||gi||lllliitli mmm Sladkorna industrija v Hrvatski in Sloveniji. Preizkušnja sladkorne pese na sladkor potom državnega kmetijskega kemijskega zavoda v Ljubljani je pokazala, da je imela letošnja v brežiškem okraju zrasla pesa in sicer v težki zemlji 17-30, v peščeni 19*10, v videmski občini 19-54, v krški občini 16-10, v novomeški okolici 1785 do 1823 odstotkov sladkorja. Sladkorna pesa je imela letos približno 1—lV»*/o več sladkorja, kakor ga je imela lani. Ti prvi poskusi s sladkorno peso dokazujejo, da je zemlja in klima dolenjskih poljan zlasti Posavja kakor vstvarjena za sladkorno peso. Ker pri današnjih razmerah na Slovenskem samem ni mogoče dobiti dosti zemlje za kulturo sladkorne pese, ko posebno kmetje pri sedanji draginji poljskih pridelkov ne bodo radi začeli z neznano jim kulturo sladkorne pese, je mogoče ustanoviti sladkorno tovarno le v zvezi s Hrvati tako, da bi za skupno Toplice, kjer je mestna občina Poetovio leta 161—198 postavila vodnim vilam svetišče. Najvažnejše kraje smo imenovali že pri opisu cest. Seveda eo bile obljudene tudi Haloze t. j. colles (griči) in Slovenske gorice, ki pa niso imele posebnega imena. Do preseljevanja narodov je bil okraj obljuden vsaj tako, kakor ob času prvega rimskega štetja 1. 754. V začetku rimskega gospodstva je veljala dežela za malo rodovitno z neugodnim podnebjem, posebno vsled obširnih gozdov in močvirij. Cassius Dio, ki je bil okoli 200 cesarski namestnik v Panoniji, opisuje življenje v temnih barvah : olja ni, vino je najslabše vrete, ječmenovo pivo je pijača za reveže. Ni torej čuda, da so ti prebivalci, ki nimajo prav ničesar, tako izvrstni vojaki. Okoli 1. 350 pa je veljala Panonija že za bogato deželo, posebno na živini in žitu, ki sta se izvažala posebno v Italijo. Slov. gorice in Haloze so bile že od nekdaj obrasle z vinsko trto. Cesar Probus torej ni bil, kakor je to mnenje splošno razširjeno, začetnik vinarstva v naših krajih, temveč je le nadomestil slabo trsje z boljšim. Kmetje so bili svobodni ter so živeli skupno v vaseh (vici, castella), ki so imele omejeno avtonomijo, ali pa posamezno na svojih posestvih. Mnogo posestev, posebno pa — 2 sladkorno tovarno pridelovali peso razen onega dela naših kmetovalcev, ki so za napredek naSega gospodarstva, tudi naprednejši del hrvatskih kmetov in veleposestniki. Izvedba agrarne reforme dela tudi na Hrvatskem preglavice. Ker se je pri prejšnjem racijonelnem obdelovanju zemlje pridelalo najmanj 4—5 krat-toliko žita, kakor se ga pridela pri sedanjem obdelovanju, bi se dal doseči kompromis med nameravanim podjetjem in zakupniki agrarne reforme na ta način, da bi dobivali oni zakupniki agrarne reforme, ki zemlje sami ne morejo obdelovati, odškodnino za to, da odstopijo zemljo v korist sladkorne industrije, in sicer toliko žita, kolikor bi ga na odstopljenem zemljišču sami pridelali proti plačilu ene četrtine ali petine kurzne vrednosti dotičnega žita, ali pa tako, da se prepusti vsaj upravi nameravane sladkorne tovarne pravica prostega dogovora z zakupniki agrarne reforme glede odškodnine za to, da prepuste zemljo v korist nameravani sladkorni tovarni. Dne 17. dec. 1921. dop. ob 11. uri se bo vršila v dvorani gospodarskega društva za Hrvatsko in Slavonijo v Zagrebu anketa interesentov iz Hrvatsko in Slovenije glede ustanovitve skupne sladkorne tovarne za Hrvatsko in Slovenijo, katere ankete se udeležita tudi obe pokrajinski oblasti po svojih odposlancih. * * Uporaba natrijevega bisulfata za ohranitev sodov in vina. Natrijev bisulfat je brezbarvna sol, ki se raztopi v vodi. V obliki zrnatih kristalov se dobi v vsaki drogeriji. Uporablja se namesto žveplanja sodov. Žveplanje z natrijevim bisulfatom se izvrši na ta-le način : Sod se najprej opere in voda se odcedi. Nato se vzame na vsak hektoliter sodove vsebine 10 gramov (1 deko) bisulfata. (Pri velikih sodili se vzame manj.) Na 100 hektolitrov 250 gramov. Odmerjena množina se raztopi v vodi. Raztopina se vlije v sod, ki se takoj zamaši. Iz raztopine se tvori v sodu žvepleni dvokis, ki konservira sod prav tako kakor žveplo. Če se čez mesec dni sod otvori in nima nobenega duha po žveplu, se vlije v sod še nekaj raztopljenega bisulfata. če se hoče sod rabiti, se izlije raztoplina iz soda in sod se izplakne z vodo. Tudi vino se more žveplati z natrijevim bisulfatom. Na hektoliter vina se vzame 1 do 2 grama, nikdar pa ne čez pet gramov bisulfata, ter se ga vsiplje v vino in pomeša. Razvije se žvepleni dvokiš, ki konservira vino. Vinom, ki imajo duh po gnilih jajcih, vzame sol ves duh. čit??tc .? »Ptujski list." razširjajte „„„J„„„„„B v Halozah in na Pohorju so bila last mesta in meščanov. Obdelovali so ta posostva sužnji. Semkaj so hodili tudi meščani na letovišča, kakor je bilo to pri Rimljanih splošno priljubljeno. Kar se tiče življenja, nam cene sicer niso znane, vsekakor pa je bilo življenje vsaj do Dioklecijana zelo ceno. To blagostanje je propadlo ob času preseljevanja narodov. Sv. Hieionim toži okoli 1. 378, da so postale naše pokrajine bivališče divjih živali. Državljanske pravice je dobilo kmečko prebivalstvo še le okoli 1. 212, ko jo cesar Karakala podelil vsem prebivalcem rimske države državljanske pravice, tako da so od tega časa prebivali v državi samo državljani, sužnji in maloštevilni Nerimljani, kakor n. pr. Perzijci itd. Romanizaciji in krščanstvu se je kmečko prebivalstvo upirale dalje kakor meščanstvo. Ker pa meščani posebno pa uradniki večinoma niso bili vešči domače ilirsko-keltske govorice, se je moral seseda kmet, ki je imel opraviti z meščani in uradniki, na trgu in v uradih vsaj za silo priučiti latinščini. Tudi so pospešili romanicacijo kmečki sinovi, ki so stopah v vojaško službo. Marsikak tukajšnji kmetski fant je v vojaški službi prehodil vso Dopisi. Odbor Jugoslovenske Matice v Ptuju se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri slavnostnem večeru 1. dec. t. 1. Zahvaljuje se pred vsem Dramatičnemu društvu, zlasti g. Haladeji, ki je v kratko odmerjenem času naslikal lepo ozadje, ki se je rabilo pri živi sliki in ge. Kauklerjevi, ki je vodila alegorično sliko. Zahvaljuje se za sodelovanje Kolu Jugoslovanskih sester in Ženski podružnici Ciril-Meto-dove družbe, ptujskemu pevskemu društvu in pevskemu društvu ,,Zarja." Razen te^a se zahvaljuje odbor vsem, ki so darovali denar ali druge prispevke za ta večer (,,Vinarija", Dostal, Zupančič, Stern, Posojilnica in hranilnica, kavarnar Pihler, nadučitelj Klemenčič, ga. Mlakar iz Vičave, ga. nadupr. Sorman, ga. Alojzij Brenčič, ga. dr. Horvatova, Fr. Cucek, dr. Jurtela). Od čistega dobička se je nakazalo 2500 K Kolu Jugoslov. sester kot prispevek^k božičnici za ptujsko ubogo deco. Za Jugoslovansko Matico je nabral gosp. Ivan Križaj v Juršincih o priliki veselice v gostilni Miklja v Dragoviču pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. 69 din. in 50 par, za kar izreka gospodu Križaju podružnica Jug. Matice v Ptuju najsrčnejšo zahvalo ter si želi mnogo posnemovalcev. Darila Sokolu Ptuj. Gosp. Jurij Pihler 100 K, pisarna dr. Senčar in dr. Šalamun 1250 K, pisarna dr. Senčar in dr. Šalamun 700 K. — Za Sokolski dom Ptuj : G. Joško Bregant, hranilno knjižico z vlogo 340 K, gospa komisar Forčesin-ova na odhodnici g. majorja Kovačič-a i. dr. 620 K, g. Sovre Ant. darilo 40 K. Za zletni tond Sokola Ptuj : g. Lenart Fran v veseli družbi trgovcev nabral 470 K, Vlasta Tancig v veseli družbi nabrala 220 K. Prosimo posnemovalcev. Mestna glasbena šola v Ptuju priredi v soboto, dne 17. decembra ob 17. (5.) uri v godbeni dvorani (Hrvatski trg št. 3) javno produkcijo gojencev in vabi vse šoli naklo-njeno občinstvo za mnogobrojni obisk. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. Vodstvo glasbene šole. 0 vstopnicah za gledališče. Vsak obiskovalec mora imeti vstopnico za svoj prostor ali sedež. V ložah smejo biti samo po 4 osebe, peti sedež se mora posebej plačati. Dramatično društvo bi rado dovolilo razne tozadevne ugodnosti, bi tiste, ki so plačali stojišče, rado pustilo na neprodane sedeže, zlasti če je stojišče prenapolnjeno. Toda po strogih davčnih predpisih to ni dovoljeno in dramatično društvo je Že moralo plačati občutno kazen zaradi svoje kulantnosti proti obiskovalcem. Stenografski kurz se ukine. Udeleženci dobe svoje zneske pri gimn. slugu g. Krapšu. rimsko državo ter se boril v vseh 3 tedaj znanih delih sveta. Ko pa je prišel slednjič domov, se je sramoval svojega pokolenja ter se čutil že povsem Rimljana. Kljub temu pa so se stara ilirska-keltska imena ohranila še skoro do 4. stoletja. Okoli 1. 300 pa je bil že ves okraj popolnoma porimljanjen. Mnenje I). Žunkoviča, da nas spominjajo na to davno dobo še latinska imena, ki so se v tukajšnjem okraju ohranila, kakor n. pr. Jus, Špes, Flakus in dr. ni pravilno, ker so ta imena nastala oči vidno še le v času humanizma ; verjetno pa je, da se v žilah marsikaterega izmed nas pretaka še ilirsko-keltska in rimska kri. Po tisočletnem obstanku je slednjič podlegla viharjem preseljevanja narodov rimska država. Ta je sedaj največja in najpopolnejša tvorba človeškega duha in človeške sile, ker je obsegala ter stoletja hranila malodane ne ves tedanji kulturni svet država, o kateri je okoli 1. 150 po Kr. zapisal Grk Aristides pomembne besede: „Rim mora večno vladati; to je želja sveta, kjerkoli bivajo ljudje. Kajti odkar vlada Rim, sta prenehala prepir in ljubosumnost narodov. Kako krasna sta red in zakonitost! Ves svet je sedaj sličen obdelanemu vrtu." Iz razvalin te države se je Kino. V nedeljo, dne 18. decembra se predvaja ob pol 3. uri za mladino, ob 5. in 8. uri v mestnem kinu krasna francoska veseloigra „Mala kavarna." Vsebina: Marquis de Oaspion je oddal pred odhodom na težavno gorsko turo svojega posinovljenca Alberta Loriflana v nadzorstvo oskrbniku, dolgočasnemu Bigredonu. Pri njem mladi Albert ni mogel vstrajati in se je podal brez denarja v svet. Bil je v raznih službah, toda nikjer mu ni prijalo. Slednjič je sprejel službo edinega natakarja v ,,Mali kavarni" gospoda Philiberta. V ti službi se je držal nenavadno dolgo. Od časa do časa je poročal oskrbniku Bigredonu, kako se mu godi. — Marquis de Caspion se je v gorovju smrtno ponesrečil. V svoji oporoki je zapustil Albertu milijonsko premoženje. O tem zve pravočasno oskrbnik Bigredon. Požuri se k Philibertu in mu na-svetuje, naj predlaga Albertu, kateri o oporoki še ničesar ne ve, da podpiše pogodbo, s katero sa zaveže, da ostane pri nenavadno visoki plači 20 let natakar na dosedanjem mestu. V slučaju, da pogodbo ne izpolni, plača konventionalno globo 500.000 frankov. Za dober svet zahteva Bigredon tretjino tega zneska, kajti prepričan je, da bo Albert, ko zve o dedščini, raje plačal visoko globo kakor ostal v službi. Albert podpiše pogodbo. Kmalu zve, da je obogatel. Službe ne more zapustiti, kajti tako visoke globe noče plačati. Gospodarja poskuša s nespretnostjo prisiliti, da bi mu odpovedal službo. Od 8. ure zjutraj do polnoči je zaposlen v „Mali kavarni", v ostalem času pa zapravlja dedščino v prvovrstnih zabavališčih. To dvojno življenje mu napravlja obilo preglavic, večkrat sreča v noči osebe, katere ga poznajo kot natakarja. Nekoč bi kmalu prišlo do dvoboja, vendar se je zadeva brez prelivanja krvi končala. Slabe volje raz-žali pri neki priliki Jvouno, hčerko kavarnarja Philiberta. Ta nikakor ne more doseči, da bi bil Albert odpuščen, oče noče plačati globe. V nevednosti predbaciva Albertu, da je stavil očetu tako težke pogoje, Albert se razsrdi strga pogodbo in je — prost. Toda pri odhodu zazna, kako mu je žal za tem, kar ga spominja na najlepše čase življenja, kako mu je žal, da mora zapustiti ,,Malo kavarno", njene skodelici, svoj natarski frak in Jvouno, katera tudi pri slovesu naenkrat spozna, da ga ljubi. Mlada se objameta, kar je pač najlepši konec veseloigre. Vlogo natakarja Alberta igra neprekosljivi Maks Linder, kateri v ti igri prikazuje novo stran svojega izbornega talenta. V drugih igrah je bil Linder igralec, avtor in režiser ob enem. V ,,Mali kavarni" se je pa posvetil le vlogi natakarja. Režijo je prepustil slavnemu Raimondu Bernhardtu sinu poznanega dramatika Tristan Bernhardta, kateri je to igro spisal „Mala kavarna" se je predvajala 400 krat na odru pariškega gledališča ,,Palais Royal." Gotovo bo tudi v na temelju rimsko-grške kulture razvilo novo življenje. Poznejši rodovi niso ustvarili ničesar novega več, temveč so dopolnjevali in izpopolnjevali samo to, kar sta ustvarila ogromni rimski dnh in grška izobrazba, pol: na lepote in poezije. V mnogih ozirih tudi poznejši rodovi niso prekosili stare kulture. Večjega kakor rimsko pravo in krasnejšega kakor dela grških umetnikov ne more ustvariti več človeški duh. Tako živi duh antike vedno neupognjen in nepremagan naprej in bo živel, dokler bo bival na tem planetu človeški rod. Če se smejo primerjati male stvari z velikimi, velja isto o Poetoviju, ki je delil okroglo 500 let svojo usodo z Rimom ter doživel z njim dneve sijaja in sreče pa tudi propadanja in umiranja. Z rimsko državo se je zrušil tudi stari Poetovio. Iz njegovih razvalin in ostankov pa je kmalu vzklilo zopet novo življenje, naš sedanji Ptuj. Tudi tukaj so poznejši rodovi samo hranili in množili dedščino, ki so jo sprejeli od Rima. Za to pa se še vedno z živim zanimanjem in vročo ljubeznijo obračamo nazaj v to davno, davno dobo zgodovine našega mesta. Ptuju, kjer se predvaja sanjo na platnu, zelo zadovoljila gledalca in povzročila obilo smeha. Poleg Linderja in slavne amerikanske Maudo Lyon nastopajo v igri najboljši francoski igralci. Slike so razstavljene v kavarni Evropa. — Otroci revnih starišev imajo ob pol 3. uri vstop prost. Invalidi pozor! Poverjeništvo splošne organizacije vojnih invalidov, vdov in sirot v Ptuju bo imelo v nedeljo, dne 18. t. m. ob 9. uri predpoldan v spodnjih prostorih narodnega doma v Ptuji svoj redni občni zbor, na katerega vabi vse člane in članice, tudi tiste, ki še niso organizirani v našem društvu in sploh vse, ki se zanimajo za organizacijo vojnih invalidov. Zborovanje bode mnogim dobrodošlo, zatorej vse na plan ' Udeležite se polnoštevilno ! Živinorejsko zborovanje v Ptuju. Oddelek za kmetijstvo v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 18. decembra t. \. živinorejsko zborovanje v Ptuju, na katerem bo poročal živinorejski nadzornik inž. Zidanšek o pospeševanju živinoreje z ozirom na državni proročun. Razen interesiranih živinorejcev bi bilo želeti, da se udeležijo po zastopnikih okrajni zastopi, občine, kmetijske podružnice in biko-rejske zadruge iz ptujskega in ljutomerkega okraja. Zborovanje se vrši v gostilni Zupančič ob 9. uri zjutraj. Mariborska podružnica Slov. plan. društva priredi v sredo, dne 1. februarja 1922 svoj III. planinski ples in v soboto, dne 4. februarja I. veliki pohorski sejem. Na te dve prireditvi vabi in opozarja že sedaj vse svoje prijatelje. Planinski koledar za I. 1922 je najprak-tičnejše božično in novoletno darilo ter stane s poštnino vred borili 21 kron. Naroči se samo pri založništvu v Mariboru, Krekova ulica 5. Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani opozarja češkoslovaške državljane, lastnike avtonomnih dolžnih obveznic Hrvaške, Slavonije, Slovenije, Bosne, Hercegovine in Dalmacije, da je bil popis imenovanih avtonomnih dolžnih obveznic podaljšan do 31. dec. 1921. Bližnja pojasnila interesentov daje konzulat. Državna loterija. Srečke za novo kolo so izšle; žrebanje 1. razreda se vrši že 3. januarja. Ker ima loterija obilo velikanskih denarnih dobitkov, so srečke najprimernejša in najbolj razveseljiva božična in novoletna darila. Naročajo se pri blagajni glavne pošte Maribor. Državna posredovalnica za delo, podružnica za Ptuj in okolico naznanja, da se je preselila iz StrniŠča v Ptuj, Spodnja dravska ulica St. 6. Uradne ure za stranke so od 9. ure popoldnem. Ob nedeljah in praznikih ter ob sobotah popoldne se ne uraduje. Podružnica rešuje in odgovarja tudi na pismene prošnje za delo in službe, ozir. na vloge delodajalcev za delavne moči, služinčad, nameščence itd. Politične vesti. Nova vlada. Pašiču se ni posrečilo, da bi sestavil novo vlado. Njegova lastna stranka mu je odpovedala, ker je stavila nesprejemljive zahteve. Vladar je zato naročil Ljubi Davidoviču iz demokratske stranke, naj sestavi vlado. Ali tudi temu delajo radikalci enake težave. Za se zahtevajo predsedništvo in notranje ministrstvo poleg drugih manj važnih. Oblasti bi ne delili radi enako z drugimi. Shod radikalne stranke se je vršil v Beogradu minulo nedeljo in pondeljek. Shoda se je udeležilo okoli 700 odposlancev, zlasti iz Srbije, Bosne in Vojvodine. Pašič sam je vodil zborovanje in tudi poročal o zunanjem položaju. Drugi člani so poročali obširno o ostalih točkah. Zanimivo za širšo javnost je, da sta poročevalca o notranjem položaju odločno poudarjala edinstvenost naše države, ki mora sloneti na sprejeti vidovdanski ustavi. Zbor je temu enodušno pritrdil. >pl$ Občinske volitve v Zagrebu. V nedeljo, 11. decembra so se vršile v Zagrebu nove občin- — 3 — ske volitve, ker prejšnji občinski zastop radi prevratnih odbornikov ni mogel delovati. To pot so se združile radikalne, nezadovoljne stranke v poseben blok (-skupino), ki so ga nazvale hrvatski blok. Komur ni po volji sedanja vlada, sedanja uprava, sploh sedanje razmere, se je pridružil lahko hrvatskemu bloku. Tako je dobil ta blok od 50 mandatov 36. Demokrati so pridobili 6 mandatov, za 1 več ko zadnjič. Dela bo imel občinski odbor več ko dovolj, samo če se bo hotel posvetiti uspešnemu delu. Vladna kriza na mrtvi točki. Tudi Davidoviču ni uspelo, sestaviti novo vlado. Radikalci so nepopustljivi. Razmere v radikalnem klubu so se tako poostrile, da misli Pašič odpotovati v inozemstvo. Ako se v zadnjem trenutku nikomur ne posreči doseči sporazum za vladno veČino, ne bo preostalo drugo, nego da se sedanja zbornica razpusti in razpišejo nove volitve. Zmešnjava v Albaniji. Naše čete so se umaknile na mejo, kakor je zahteval vrhovni svet v veliki ljubezni do Albancev. Ali Albanci sami se med seboj ne morejo pogoditi. Pregnali so tiransko vlado, sestavili drugo, ali nobena nima potrebne moči, da bi napravila v deželi vsaj za silo red. Sedaj ima komisija Zveze narodov priliko, da se na lastne oči prepriča o divjih razmerah v Albaniji. Sedaj lahko vidi, da je prav opisala Albance naša država, ne pa albanski zastopniki in italijanski zagovorniki. Plebiscit V Šopronju. Madžari so z italijansko pomočjo dosegli, da za Šopronj in okolico določi ljudsko glasovanje, ali naj ostane pri Madžarski ali pa naj pride kakor drugo nemško zapadno ozemlje k Avstriji. Avstrijci so mislili, da bodo imeli v Šopronju tako lahek posel ko na Koroškem z nami. Pa zmotili so se. Lahi to pot ne podpirajo Avstrijcev nego Madžare. Madžari pa uganjajo enake nepostavnosti in nasilnosti proti Avstrijcem, kakršne so počenjali Avstrijci proti nam na Koroškem. Avstrijci se pritožujejo pri glasovalni komisiji, pa ne opravijo nič. Povračujejo se jim njihovi grehi! Razno. ¦ . m ¦ 1...........................•.................•.............' Sprejem slovenskih mladeničev v srbske kmetijske Šole. Kmetijsko ministrstvo odda 6 prostih mest za obisk kmetijskih šol v Kraljevu, Bukovu in v Šabcu, ki so namenjena sinovom slovenskih starišev. Prosilci imajo nositi le stroške potovanja, dočim prevzame ministrstvo vse druge stroške oskrbovanja in šolanja. Prošnje za sprejem v srbsKe kmetijske šole, ki pričnejo s 1. marcem 1922 in trajajo po dve leti, naj se z običajnimi dokazi predlože zadnji čas do 15. januarja 1922 pokrajinski upravi oddelku za kmetijstvo v Ljubljani. Pogoji za sprejem so : starost 14 do 18 let, dovršitev najmanj ljudske šole, telesno zdravje in dobro vedenje. Tudi se morajo stariši zavezati, da ostanejo učenci po dovršeni šoli na domačem posestvu. Pripominjamo, da se v Bukovo sprejemajo le učenci iz vinorodnih krajev, v Kraljevo in Šabac pa učenci iz živinorejskih in poljedelskih krajev. Opozarjamo na to ugodnost brezplačnega šolanja vse naše gospodarje, ki imajo ukaželjne sinove, ker se nudi s tem lepa prilika, da se pouče v naprednem kmetijstvu in spoznavajo obenem tudi razmere po novih delih naše skupne države, kar more služiti le v prilog našemu skupnemu gospodarskemu življenju. Priporočamo zadevo tudi merodajnim lokalnim faktorjem po deželi, da se zavzamejo za to vprašanje in skušajo dobiti pripravne mladeniče za obisk srbskih kmetijskih šol. Občinski volilni red za Slovenijo je v zakonodajnem odboru narodne skupščine sedaj v celoti sprejet. Ženska volilna pravica je bila odklonjena s 13 proti 6 glasovom. Za aktivno volilno pravico se je določilo enoletno, za pasivno dveletno bivanje v občini. Kjer so dobili zadnjič komunisti relativno večino, bodo nove volitve, v drugih občinah le dopolnilne. Končno je sprejel odbor resolucijo, v kateri vlado poziva, naj najkasneje tekom 6 mesecev predloži načrt zakona o občinah za vso državo. Posebni cerkveni davek. Da se morebiti zmanjša proračun posameznih ministrstev, je sekcija finančnega odbora Nar. skupščine na predlog dr. Žerjava pričela razpravo o načrtu, da bi vsaka konfesija krila svoje izdatke za sebe potom posebnih cerkvenih do-klad, ki bi jih plačevali samo pripadniki do-tične konfesije. S tem bi prenehale na eni strani pritožbe, da se posamezne konfesije favorizirajo, na drugi strani pa bi se lahko zdatno odpomoglo potrebam nižje duhovščine po zvišanju prejemkov. Predlog dr. Žerjava jp bil z vseh strani simpatično sprejet. Celo klerikalci so izjavili, da so v načelu za predlog. Zadeva je nujna, ker se je vprašanje duhovniških draginjskih doklad izločilo iz načrta nove uredbe o izenačanju uradnišsih doklad. Tudi duhovniške doklade bi se v bodoče krile iz posebnega cerkvenega davka. Porotno zasedanje v Mariboru se je pričelo 12. tm. Prvi dan je bil obsojen 62-letni bajtar Filip Ravtar iz Segovcev, kije 9. sept. v jezi zažgal hišo svoji ženi, ki je slabo ž njim ravnala — na 3 leta težke ječe. — 22-letni kroj. pomočnik Peter Zorko iz Ivanjcev je bil obsojen na 18 mesecev težke ječe radi uboja, ker je 25. sept. 1920 v pretepu udaril kmečkega fanta Vrbnjaka s kolom s tako silo po trebuhu, da mu je počilo tenko črevo in je umrl. — Dne 13. tm. je bil obsojen na tri leta težke ječe 16-letni kovaški vajenec Alojz Gomilšek iz Sv. Lovrenca, ker je svojemu gospodarju Janezu Cjzeriu v Trestex-nici pri Sv. Urbanu zažgal gospodarsko poslopje. Silen požar v Škofji Loki. V sredo zjutraj je nastal v parni žagi in parketni tvornicj veletrgevca Hajnriharja pri kolodvoru v Škofji Loki silen požar, ki je uničil do malega skoro vse podjetje. Ogenj je nastal v prizidku za motorna ležišča, ki so ga sušili s pečmi za oglje. Odtod se je z bliskovito naglico razširil na vsa poslopja. Mogočni plameni eo divje objemali žago in parketno tvornico kakor tudi velike sklade desk in pragov. Požar je bil tako silen in vročina tako neznosna, da na rešitev sploh ni bilo misliti. Posestnik ceni škodo na 4 milijone. Volkovi in medvedje v kočevskih gozdih. Preteklo spomlad se je zarodilo v kočevskih in bližnjih hrvaških gozdovih več volkov, kterim so ljudje prišli v tej zimi na sled. Tudi medvede so izsledili. Ker so gozdovi razsežni in težko dostopni, se zaredi vsako leto v njih zverjad, ki jo v Lhudi zimi prisili glad, da gre hrane iskat v nižave bliže človeškim bivališčem. Književnost. Dr. Ivan Lah, Noč na Hmeljniku. Izdala Zveza kulturnih društev. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1921. Cena 4 Din. Zveza kulturnih društev v Ljubljani, ki izdaja zbirko „Prosveti in zabavi", je začela 'zdajati zbirko ljudskih iger pod naslovom Oder. Prvi zvezek, ki ie pravkar izšel, prinaša dr. Ivana Laha dramo „Noč na Hmeljniku", ki so jo lansko leto že vprizorili v mariborskem in ptujskem gledališču. Igra se vrši leta 1809 na Dolenjskem v Novem mestu in na Hmeljniku. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Cika Jova Zmaj. Pisani oblaki. Poslovenil Al. Gradnik. Ljubljana 1922. Založila Tiskovna zadruga. Cena vezani knjigi 7 Din. po pošti 40 p več. Pred letom dni je slovenska deca prvič spoznala nežne pesmi srbskega pesnika Jovana Zmaja, ki so izšle v slov. prevodu v zbirki Kalamandarija. Poleg Zupančičevega Cicibana je malo katera zbirka našla toliko odobravanja. Sedaj je izšla nova zbirka, ki bo slovenski mladini enako dobro došla, zlasti sedaj za božič- Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi, Ljubljana, Prešernova ulica, nasproti glavne pošte. France Zbašnik, Pesmi. Uredil in uvod napisal Pavel Karlin, Ljubljana 1922. zalo- 4 — žila Tiskovna zadruga 8" str. XVII+91. Cena 8 D, po poŠti 50 p več. Poleti 1918 je padel na bojnem polju France Zbašnik, rulad slovenski poet iz ribniške doline, čigar ime širši javnosti še ni bilo znano, čigar pesmi pa pričajo, da je bil eden izmed najbolj nadarjenih učencev Župančiča, Murna, Ketteja in Cankarja. Bil je tudi eden izmed tistih, ki so jih preganjale avstrijske oblasti še kot srednješolce radi voieizdaje. Njegov prijatelj Pavel Karlin je sedaj njegove pesmi uredil, jim napisal lep uvod in jih s pesnikovo sliko j vred izdal pri Tiskovni zadrugi. Toplo jih priporočamo. Naročajo se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica nasproti glavne pošte. Najboljši uspeh *™*JLu°f™ listu", ker je zelo razširjen in ga vsakdo rad čita. Tipkarica - praktikantija se sprejme takoj v pisarno veletrgovine A. Jurca nasl. A. Sencar, Ptuj. I" Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel gostilno pri sodniji 0^$** prej Sinko v Mariboru, sodna L#*".'. uiica štev. 16. Skrbel bom vselej za dobro vino lastnega pridelka, najtočnejšo postrežbo v vsakem oziru ter dobro domačo kuhinjo. Priporočam se posebno p. n. Ptujčanom. S spoštovanjem JOSIP IMIH. pitiiniiai in posest Krojaški pomoč dober delavec, se takoj sprejme pri FRANCU KOSI-ju, krojaškem mojstru v Ptuju, Cankarjeva ulica 10. Na prodaj : WQF" Nekaj igrač in ene citre. *0%B$i Vpraša se v Ptuju, Ljutomerska cesta štev. 25. [ iz poštene hiše z dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejme v trgovini Cajetan Murko v Ptuju. IV* Go stilna na račun se išče v bližini Ptuja ali v drugi okolici Slovenije. Ponudbe pod ,,srečo" poštno Jezeče Strnišče. Razširjajte „Ptujski list.44 rSErss-------1| || -|| inai II =ai II =»1 Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju ^ a»c 99 PETOVIA $6 3fc 3t=)t =31: Izdeluje vsakovrstne usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo, m^ Cene nizke, postrežba točna, l/rrii h n ii------ itsai —ii =ai at J -'- ;•';;:"• Proda se : 1 velik žametni plašč, 1 kopalni plašč, 1 črni večerni plašč, perzianska stola z mufom in 1 velika vaza. Vpraša se v Rogoznici Št. 41, opekarna Macun. tistemu, kateri oskrbi zakonskima brez otrok sobo in kuhinjo, event. sobo s kuhinjo. Ponudbe na W. PARZER, Rogoznica 41 n m n u n a n najizvrstnejše vrste, rum, konjak, pristna žganja v okusno opremljenih steklenicah in odprto po meri kupite najcenejše in naj-•. boljše kakovosti pri: .• JUGOSLOVANSKI n es poprej B a a a b Q a m a a n a a u a u B a a Singer cilinder stroj za čevljarje v dobrem stanu se proda. Kje, pove uprava lista. starega in novega cinka ter cin-kove pločevine kupujejo v vsaki množini Kranjske tovarne železne, ključavničarske in kovinske robe „TITAN" d. d. Kamnik pri Ljubljani. svinjske kože kupuje „PET0VIA" usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju. Josip Rože trgovina s sadjem in perutnino kupuje perutnino in plačuje najvišje dnevne cene. Maribor, Tomanova ul. 5. Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge' v Ptuju. Tisk: VBlanke v Ptuju.