Ruska jezikovna vadnica III
Vlasta Tominšek: Ruska jezikovna vadnica JU. (Recenzenti: Franc Jakopin, Jože Sever in Josipina Perdan. Lektorja: L. Smirnova, E. Mazurkevič.) DZS, Ljubljana J977, 158 str.
Tretji del ruske jezikovne vadnice je izšel pet let po izdaji Ruske jezikovne vadnica za 1. in 2. razred gimnazij. Kompozicija III. dela in metodični principi podajanja učnih tem niso doživeli bistvenih sprememb. Učbenik je namenjen dijakom 3. razreda gimnazije, ki se učijo ruski jezik kot drugi tuji jezik, tj. dve uri tedensko, in je prilagojen učnemu načrtu. Upoštevajoč, da so dijaki dobili osnovno jezikovno znanje v 1. in 2. razredu gimnazije, si je avtorica postavila za cilj razširiti leksikal-ni obseg.
V učbeniku je mnogo tekstov in dialogov, natrpanih s tematsko leksiko. Posebnost III. jezikovne vadnice je povečanje deleža »stranovedčeskoj« leksike.
Ker je glavni cilj učbenika spoznavati osnovni gramatikalni sistem ruskega jezika in pridobiti pogovorne jezikovne navade, so vzeti teksti iz najrazličnejših področij, ki sodijo v različne funkcijske zvrsti. Tudi vaje, ki spremljajo vsak tekst, so namenjene izpolnjevanju samostojnih nalog: učenci dobijo nalogo, da sestavijo diskusijo na določeno temo, opišejo dogodke, v katerih sami sodelujejo — ali pa nastopajo v njih literarni junaki, poročajo o svojem znanju iz področja literature, kulture itd. Mnogo je vaj o različnih pomenih besed, rabi sinonimov, antonimov, aktivizaciji besedotvornih paradigem in sintaktičnih konstrukcij. Kot pravilo so leksikalne vaje dodane vzporedno z ustrezno temo. Nekatere oblike vaj so avtomatično prenesene iz prve knjige, ne da bi se upoštevalo specifičnost pouka v višjih razredih. Cela vrsta ponavljalnih vaj in
mikrodialogov seznanja dijake z značilnimi izrazi sodobnega ruskega jezika. Avtorica si prizadeva podati, kolikor je mogoče, točno semantizacijo besede, tako da prikaže njen pomen v najrazličnejših kontekstih. Prav tako so pomembne naloge iz prevajanja kot sredstvo operativne in približne semantizacije, saj se pogosto dogaja, posebno na začetni stopnji, da interfe-renca negativno vpliva na učenje ruskega jezika. Zdi se, da je avtorica ujela pri besednih pojasnilih (napisanih le v ruščini) potencialni pomen besed v sklopu stavka in soodnosih z določenimi situacijami. Lek-sikalni in gramatikalni pomen besede se pokaže na ta način med uporabo v govoru. Učbenik posveča precej pozornosti stimuliranju govora. Temu so namenjene zlasti vaje urjenja: substitucija, dopolnitev stavkov, transformacija konstrukcij. Zelo koristne so za osvojitev leksike dobro pregledne skupine besed (leksikalni mikrosistemi), npr. oznaka jeseni, oblačil, novoletnih praznikov, jedil idr. Zanimiva je vaja na str. 29: »Obratite vnimanie na formy prilagatel'nyh«. Dijaki postanejo takoj pozorni na kratke in dolge oblike kakovostnih pridevnikov. Pohvale vreden je tudi spisek pridevnikov v obeh oblikah, kratke oblike na levi strani imajo označen naglas, ker so le-te z naglasnega vidika težje; umestni sta tudi koloni z navedbo pravopisnih posebnosti. Pri označitvi naglasa so navedene naglasne variante. Tudi vaja 3 na str. 33 je z metodičnega vidika neoporečna: to je utrjevalna vaja o rabi kratkih in dolgih oblik pridevnika. Čeprav so osnovna pravila o rabi že prej podana, je zgoraj pred vajo naveden še osnovni obrazec o rabi, kar govori v prid pedagoškemu načelu o induktivnem in deduktivnem učnem koraku.
V učbeniku ni posebnega poglavja o fonetiki. Toda to še ne dokazuje, da avtorica ignorira zvočno stran jezika: fonetika je dodana kot imanentno načelo v obliki fonetičnih vaj k vsaki učni temi. Fonetično-intonacijska snov je podana z vidika težavnostne stopnje.
Pohvaliti je treba učinkovite učne prijeme za osvojitev ruskega naglasa. Teksti v učbeniku niso v celoti naglašeni: če se ta ali druga beseda ponavlja, je podana brez naglasnega znaka, kar prisiljuje dijake, da se nenehno vračajo k že prej naglašeni obliki, pa se zato le-ta bolj obdrži v spominu. V teh primerih, ko ima naglas gramatikalni pomen, se daje tudi pri pono-
113
vitvi besede, npr. göroda (rod. ed.) in go-roda (im. mn.).
Skozi ves učbenik so dobro podani govorni obrazci (rečevoj obrazec, model), tako npr.: Samolet vzletaet s aerodroma (podni-maetsja, prizemljaetsja, spuskaetsja, sa-ditsja, stoit), in ustrezne besedne kategorije, kot npr. samostojnik — v našem primeru: vzlet, pod'em, prizemlenie, spusk, posadka, stojanka. Pohvale vredni so tudi obrazci iz ruske jezikovne etikete: naslavljanje v pismih, čestitke, govorni klišeji najrazličnejših stilnih kvalifikatorjev, govor radia pri napovedovanju vremena, si-tuativna leksika v gostilni, na železniški postaji idr.
S slovničnega vidika so dobro podane informacije o samoglasniških in soglasniških premenah fčeredovanie zvukovj in morfološki strukturi besede. Še noben ruski učbenik, ki je doslej pri nas izšel, ni imel obdelanih pojmov, kaj je koren', suliiks, pristavka, osnova, okončanie. Glede na to, da se dijaki pri pouku slovenskega jezika spoznajo s sodobnimi dosežki jezikoslovne teorije,' ne bi bilo odveč, če bi to poglavje avtorica razširila in uporabljala natančnejša določila za poimenovanje posameznih slovničnih kategorij.
Glagoli so podani v vidskih parih, navedena je tudi spregatev, naglas in rekcija. Raba glagola je navedena tudi v stavku. Za posamezne zvrsti jezika, v katerih se določene fraze ali besede uporabljajo, je naveden stilni kvalifikator.
Pohvaliti je treba raznolikosti tekstov: v učbeniku so odlomki iz literarnih umetnin, anekdote, pravljice, pregovori, izreki, križanka idr. Ti literarni vložki nedvomno popestrijo pouk, so pa tudi za dijake prijetno razvedrilo. Tudi ilustracije, čeprav maloštevilne, imajo kot načelo nazornosti pouka svoj učni smoter. Dijaki sestavljajo na osnovi slik in besednih zvez kratka govorna in pisna sporočila.
Na splošno lahko zapišemo, da je obravnavani učbenik dober, ima pa seveda pomanjkljivosti. Naj jih omenimo z namenom, da bi se pri ponovni izdaji odpravile. Veliko pomanjkljivosti je tehnične narave: na str. 52 je naveden kratek odlomek o oktobrski revoluciji brez naslova. Se bolj nesmiselna je vprašalnica: »Ras-skažite, čto vy vidite na kartine?« Dijaki ne morejo ničesar povedati, ker pod tekstom ni ilustracije. Podobnih primerov je še več.
Dobro se zavedam, da ne more dajati slovnično gradivo v učbeniku širšega opisa sistema ruskega jezika, vendar pa morajo biti pravila, ki so v knjigi, z vidika gra-matikalnega sistema neoporečna. Na str. 149 so navedeni samostalniki plurale tan-tum. Našteti so tako, kot da bi sodili v eno kategorijo (te napake ni pri temi singulare tantum); pravilno bi bilo, da bi jih vsaj nekoliko razvrstili po skupinah, kakršne so se uveljavile v vsaki boljši ruski slovnici. Samo golo naštevanje (in seveda mehanično pomnjenje) ni zagotovilo za osvojitev učne enote.
Zdi se, da je v nekaterih primerih naglas le pomanjkljivo obdelan, v največji meri velja to za fonetične vaje in toponime. Vaje iz fonetike so naglašene na začetku in na koncu, sicer sta izgovor in transkrib-cija prepuščena znanju učitelja. Na str. 19 je v oklepaju navedeno: »Iz lingafonno-go posobija po M. M. Pavlovoj i G. N. Cu-makovoj«, nato pa piše: »Slušajte —¦ Po-vtorjajte.« Iz učbenika se namreč ne da razbrati, ali je za fonetiko še dodan posebni magnetofonski trak, kakršen je npr. bil za I. knjigo.
Večkrat srečamo v učbeniku pesmi, pesniške odlomke, ki nimajo označenega avtorja. Verzi so pa tudi natisnjeni z napakami, česar ne bi smelo biti v šolskem učbeniku. Na str. 28 je naveden odlomek iz pesnitve Jesenina Otgovorila rošča zo-lotaja. Avtor ni omenjen, v verzu je neljuba napaka: Už ne žalejut bol'še ni o čem, pravilno je ...ni o kom, ker tudi sledi vprašanje: Kogo žalet'?^ Podobne napake še zasledimo na str. 37 pri Puškinovi I>esnitvi Osen' in na str. 78 pri pesnitvi istega pesnika Zimnjaja doroga; posebej je škoda, da zadnja pesnitev ni v celoti natisnjena, da je prisl. določilo pečaVno spremenjeno v prilastek pecal'nyj, da je glagol gremet' natisnjen kot zvenet.^ To omenjam zlasti zato, ker lahko uporabi slavist v gimnaziji pri obravnavanju Puškina izvirnik in prevod M. Klopčiča.^
Nekatere teme v knjigi bi bilo smotrno dopolniti, npr. pri temi V restorane bi bilo dobro dati besede za oznako posode. Ko razlaga učbenik avtostop, ne bi škodovalo,
' J. Toporišič, Slovenski knjižni jezik I—IV, Mro. 1965—1970.
' S. Esenin, Stihotvorenija, Moskva 1958, str. 189. ' A. S. Puškin, Izbrannye proizvedeni j a, Lenizdat 1973, str. 139, 140.
' Slovensko berilo za 2. razred srednjih šol, Lj, 1972, str. 50.
114
če bi bila še navedena gesta za ustavitev avtomobila, saj je znano, da se precej razlikuje od te, ici jo uporabljamo pri nas, namreč: stisnjeno zapestje s pridvignjenim palcem izraža pri Rusih pohvalo, avtomobil pa zaustavljajo z iztegnjeno roko in zravnanimi prsti.
Tudi glede opreme in števila izvodov (1.000) si zasluži učbenik resno grajo. Slovnična pravila bi bila lahko natisnjena z mastnim tiskom, posamezni primeri pa s poševnim ipd.
Na koncu recenzije lahko zapišemo, da III. del ruskega učbenika prof. Vlaste Tominšek daje dober vtis in bo nedvomno omogočal globlje spoznavanje ruskega jezika v srednji šoli — prav zato ji čestitamo!
J u r i j  R o j s
Pedagoška akademija Maribor
115