FOR Freedom AND Justice No. 63 A MERIŠI "'YIN A it Til a . =^= AMERICAN IN SPIRIT ___ _ FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MOMk.„_ oPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, August 18, 1987 VOL. LXXXIX —Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Novinar Charles Glass, ugrabljen v Bejrutu junija letos, na svobodi — Okoliščine pobega od ugrabiteljev še niso znane BEJRUT, Libanon — Danes zjutraj se je v nekem obalnem hotelu v zahodnem delu Bejruta pojavil 37-letni ameriški novinar Charles Glass, ki so ga bili ravno v tem delu mesta junija letos ugrabili muslimanski skrajneži. Povedal je, da se mu je uspelo pobegniti od ugrabiteljev. Kmalu so prišli sirijski vojaki, ki so ga odpeljali. Televizijska družba ABC, pri kateri je bil Glass nekaj let zaposlen, meni, da so Glassa ugrabitelji morda izpustili. V hotelu je z njim govoril uslužbenec ABC. Identiteta ugrabiteljev še ni znana, vendar je do ugrabitve prišlo v kraju, kjer prevladujejo pripadniki muslimanskega gibanja Hezbollah, ti so pa šiiti in tesno povezani z Banom. Splošno mnenje opazovalcev libanonskih razmer je, da ima Hezbollah v svojih rokah tudi veliko večino ostalih v Bejrutu ugrabljenih Amerikancev in drugih tujcev. Class, ki živi z družino v Londonu, je bil v Libanonu, ker je zbiral podatke za knjigo, ki Jo namerava napisati o Srednjem vzhodu. 154 žrtev letalske nesreče v Detroitu — Le 4-letna deklica preživela padec Northwest Airlines letala — Vzrok nesreče še ni znan DETROIT, Mich. — Preteklo sredo zvečer je prišlo do ene najhujših nesreč v zgodovini ameriškega civilnega letalstva, ko je pri vzletenju z detroitskega letališča strmoglavilo letalo Northwest Airlines, na katerem je bilo 153 potnikov in članov posadke. Od vseh na letalu je nesrečo preživela le 4-letna Cecilia Cichan, ki pa je v nesreči izgubila oba starša in starejšega brata, sama Pa se nahaja v kritičnem stanju. Letalo je bilo namenjeno v Phoenix, Arizona. Očividci nesreče dajejo izjave, ki se ne ^kladajo. Nekateri pravijo, da so opazili po-oz. plamena na letalu še v trenutkih, ko Je bilo letalo v zraku, drugi pa povedo, da tega niso videli. Letalo se je za nekaj tre-Putkov čudno premikavalo, potem pa trešči-*° v visok drog, nato odtrgalo streho nekega Poslopja, končno pa treščilo v most. Nastala Je velika eksplozija in požar. Očividci vedo Povedati, da so mnogi potniki padca letala s'cer preživeli, a so jih kmalu ubila plamena 'P silna vročina. Požar je tudi preprečil, da °1 PiogH ponesrečencem kaj pomagati. Na kraju nesreče so sedaj številni stro-0vnjaki zveznega urada, ki preiskuje take Poreče. Že so našli in poslali v Washington °be črni skrinjici, na katerih so zabeleženi P°datki o poletu letala in delovanju motor-Jev 'P drugih naprav prav do trenutka nesre-e- Na eni od skrinjic je tudi magnetofonski ak vseh pogovorov članov posadke v pilot-1 kabini. Kontrolorji poletov na detroit-eni letališču pravijo, da pilot pred nesrečo ni Pič rekel, da je letalo v težavah. Preiskovalci so izključili možnost, da bi ža !etalu eksplodirala bomba. Kot kaže, se >majo predvsem za možnost okvare na 1 od letalovih motorjev. Motorji na letalu ne 'Pa JT8D, ti motorji pa so že imeli nevar-sk °*Cvare 'n J'b skrbno nadzorujejo. Letal-a družba Northwest tudi ima precejšnje ave s svojimi delavci, predvsem mehaniki, ka^ ^ Pr'^° nekaj primerov sabotaže, ne *3a Zaenkrat tudi ne pride v poštev glede bo CCe pretekl° nedeljo. Preiskava o nesreči Pb vsej verjetnosti trajala več kot leto ’ v dveh mesecih ali prej pa bodo objavili st Pogovorov v pilotski kabini. V Perzijskem zalivu je sedaj helikopterska nosilka Guadalcanal — Iračani zadnje dni napadajo objekte iranske naftne industrije MANAMA, Bahrejn — V vodah osrednjega dela Perzijskega zaliva se sedaj nahaja helikopterska nosilka Guadalcanal. Helikopterji na njej — ladja je dolga več kot 600 čevljev — so opremljeni za iskanje min. Ker nameravajo ZDA nadaljevati s politiko spremljanja kuvejtskih tankerjev, bodo helikopterji sodelovali v odstranjevanju min, ki so jih po vsej verjetnosti polagali Iranci. V zadnjih dneh pa trdijo Iranci, da so pripravljeni sodelovati v odstranjevanju min in včeraj je teheranski radio poročal, da so iranske mornariške enote odstranile nekaj min, ki so jih našle v vodah zaliva Oman vzhodno od ožine Hormuz. Iraška bojna letala nadaljujejo z napadi na objekte, pomembne za iransko naftno industrijo. S temi napadi so Iračani prekinili 3-tedensko premirje po izglasovanju v Varnostnem svetu Združenih narodov resolucije, ki je pozvala Iran in Irak k premirju. Iranci so resolucijo zavrnili. Včeraj je pa iranski veleposlanik pri ZN povabil generalnega sekretarja te organizacije Javiera Pereza de Cuellarja, naj vendar obišče Iran. Perez de Cuellar je odgovoril, da je za tak obisk sicer pripravljen, a le pod pogojem, da bi prispeval k rešitvi iransko-iraške vojne. — Kratke, vesti — Colombo, Šri La. — Vesti danes zjutraj poročajo o eksploziji bombe v poslopju šri-lanškega parlamenta. Po teh prvih vesteh, naj bi bilo ranjenih nekaj članov parlamenta, med njimi tudi predsednik vlade. Washington, D.C. — Reaganova vlada bo zopet skušala prodati večjo količino sodobnega orožja Saudovi Arabiji. Gre med drugim za 1600 raket zrak-zemlja, do 14 bojnih letal, novejšo opremo za tanke itd. Saud-ci bi plačali več kot milijardo dolarjev. Ker pa mora zvezni kongres s takšno prodajo soglašati, Izrael pa bo gotovo prodaji nasprotoval, ni gotovo, da bodo Saudci omenjeno orožje res dobili. Zah. Berlin — Včeraj je umrl 93 let stari Rudolf Hess, zadnji še živeči ožji sodelavec Adolfa Hitlerja. Hess je bil v zaporu polnih 46 let, od njegovega poleta na Anglijo 1. 1941. Zadnjih 20 let je bil edini jetnik v zaporu Spandau, ki so ga stražili izmenoma vse štiri zavezniške sile iz 2. svetovne vojne: ZDA, ZSSR, Francija in Anglija. Sovjeti so vztrajali, da Hess ne sme biti izpuščen. Sedaj bodo izpraznjeni zapor porušili. Seoul, J. Ko. — V mnogih industrijskih mestih štrajkajo delavci. V Ulsanu, kjer ima Hyundai avtomobilska družba svoje tovarne, je prišlo do spopadov med delavci in policisti. Južnokorejski delavci imajo zelo nizke plače v primerjavi z delavci v drugih deželah. London, V. Br. — Policisti so aretirali člana PLO in našli večjo količino eksploziva in orožja. Kot kaže, so teroristi pripravljali val napadov v več evropskih državah. Pariz, Fra. — V Franciji so v zraku našli radioaktivne snovi, ki izvirajo iz sovjetskega podzemeljskega jedrskega poskusa na otoku Novaja Zemlja. ZDA trdijo, da so s tem Sovjeti kršili sporazum o jedrskih poskusih iz 1. 1963. Sovjetski predstavniki priznavajo, da je po pomoti prišla v atmosfero manjša količina radioaktivnih snovi, da pa le-te ne predstavljajo nobeno nevarnost. Iz Clevelanda in okolice Počitnice za A.D.— Ameriška Domovina bo šla na počitnice letos ob koncu tega meseca in v prvih dneh septembra. Redno bo A.D. izhajala vključno do 28. avgusta, potem ne bodo izšle številke za L, 4. in 8. septembra. Po počitnicah bo A.D. zopet izšla v petek, 11. septembra. Urednik se bo v omenjenem času mudil v Evropi. Dopisniki in tisti, ki nameravajo poročati o prihajajočih društvenih prireditvah, naj zgoraj navedene datume upoštevajo pri pošiljanju svojih dopisov. »Povratek domov« dan— To nedeljo popoldne in zvečer bo pri Slovenskem domu na Holmes Ave. letni »Povratek domov« dan. Vstopnine ni, igrali bodo številni polka in drugi ansambli. Ob 1. pop. bo parada. Zanimiv članek— Današnji Cleveland Plain Dealer, v delu, kjer poroča o gospodarskih zadevah, prinaša članek, v katerem obširno citira 43-letnega Jerryja Bohinca ml., predsednika Northeast Consumer Technology Stores Inc. Prvo trgovino je odprl njegov oče, sedaj pa ima podjetje, ki je še slovenska last, 12 trgovin v severnem Ohiu. Prodaja peciva— Članice Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti bodo imele prodajo peciva v soboto in nedeljo, 22. in 23. avgusta. Prodaja se bo začela v soboto ob 11. uri dop., v nedeljo pa po vsaki sv. maši. Gospodinje so lepo naprošene, da prispevajo domače pecivo. Novi grobovi Anton (Tony) Boldin V soboto, 15. avgusta, je v Huron Rd. bolnišnici po dolgi bolezni umrl 83 let stari Anton (Tony) Boldin, rojen v Clevelandu, živeč 53 let na Fuller-wood Ave. v Euclidu, vdovec po pok. ženi Mary, roj. Stich, oče Roberta (Ky.) in Betty Churney, 6-krat stari oče, 5-krat prastari oče, brat Ann Muhic, Mary Wright, Ludwi-ga (Rudy) ter že pok. Josepha in Franka, zaposlen 50 let pri Apex/Kelvinator, do svoje upokojitve 1. 1973, član KSKJ št. 169, Katoliških borštnarjev št. 1614 in Kluba slov. upokojencev na Holmes Ave. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, v cerkev sv. Viljema dop. ob 9.30 in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Frank Kapel V soboto, 15. avgusta, je domu svoje hčerke v Bay Villageu po dolgi bolezni umrl laalje na str. 8) St. Clairski upokojenci— Avtobus, ki bo peljal člane jutri, 19. avg., na piknik Federacije slov. upokojenskih klubov, bo čakal pri SND na St. Clair Ave. ob 11.30 dop. Avtobus namerava odpeljati ob 12. uri. Tisti, ki so rezervirali sedeže, so naprošeni, da so točni in da ne bo zamude! Seja Kluba upokojencev na St. Clair bo pa ta četrtek, 20. avg., ob 1.30 pop. in sicer v navadnih prostorih v prizidku SND na St. Clair Ave. Balincarske tekme— Člani Balincarskega krožka Slovenske pristave bodo imeli medsebojno tekmovanje to soboto in nedeljo, 22. in 23. avg., seveda na SP. Člani, ki želijo tekmovati, naj pridejo na Pristavo to soboto in sicer ob 3h popoldne. Sijajen uspeh— Kresovi poletni prireditvi na Slovenski pristavi preteklo soboto se je udeležilo več kot 2000 ljudi. Dušan Maršičev Veseli Slovenci orkester je igral do 2.30 po polnoči, ker gostje niso in niso hoteli domov. (Sliki na str. 3) Piknik dobro uspel— Preteklo nedeljo popoldne in zvečer se je več sto članov in članic ADZ zbralo na letnem Družinskem dnevu pikniku na ADZ letovišču v Leroyju. Vroče in soparno vreme ter številne druge prireditve isti dan so malce omejili obisk, vendar je piknik kljub temu zelo lepo uspel. Vinska trgatev na S.P.— Slovenska pristava sporoča, da bo priredila vinsko trgatev v nedeljo, 13. septembra, popoldan. Na voljo bodo dobra okrepčila. Za ples in zabavo bo igral Alpski sekstet. Sprememba v konzulatu— Slišali smo, da bo prihodnje leto premeščen na drugo mesto tukajšnji jugoslovanski konzul Ivo Vajgl. Njegov naslednik bo menda Matjaž Jančar, bivši predsednik Slovenske izseljenske matice. Prihodnji teden bb prišel v Cleveland na obisk Živorad Kovačevič, ki je novi jugoslovanski veleposlanik v ZDA. Obisk je povezan s tečajem slovenskih poslovnih ljudi pri univerzi Cleveland State, ki se zaključuje. Festival na Waterloo Rd.— Od srede do nedelje bo na Waterloo Rd. festival, ki ga sponzorirajo tamkajšnji trgovci. Vabljeni ste. VREME Pretežno sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 84° F. Spremenljivo oblačno jutri z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 81° F. V četrtek sončno z najvišjo temperaturo okoli 80° F. AMERIŠKA DOMOVINA Mimogrede iz Milwaukeeja 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and IrmaTelich, Frank J. Lausche AMERICAN HOME SLOVENIAN OF THE YEAR 1987 - PAUL KOSIR NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $18 za 6 mesecev; $1 5 za 3 mesece Kanada; $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $1 7 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna); ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00 - year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 611 7 St. Clair Ave- Cleveland. OH 44103 Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks tiTJuly and the week after Christmas. No. 63 Tuesday, August 18, 1987 Anton Stres: Ljubljana Slovenci v SFRJ kmalu manjšina, ne več enakopravna zvezna enota? Za zamejstvo bi bila do neke mere še razumljiva misel, da »biti Slovenec ni lahko«. Sedaj se to prepričanje širi tudi znotraj meja Jugoslavije. Celo nekateri slovenski politiki priznavajo, da jim ni lahko v Beogradu. Verjetno res ni nikoli lahko biti Slovenec, a to je povezano z našo številčno majhnostjo. Če pa je res, da nam ni lahko biti to, kar smo, v državi, ki bi jo naj soustvarjali, pomeni, da smo se v lastni državi znašli v položaju manjšine, ne pa enakopravne zvezne enote. Zato moramo svoj položaj zvezne enote z vsem, kar to vključuje, braniti do poslednjih moči in na vseh področjih: kulturnem, gospodarskem in političnem. Začelo se je govoriti o »slovenskem sindromu«. Ni čisto jasno, kaj naj to pomeni. Sindrom namreč pomeni »skupek simptomov, značilnih za določeno bolezen«. Slovensko prizadevanje za nekaj več pluralizma mnenj je tako dobilo oznako bolezenskega pojava. Zato so si nekateri v Jugoslaviji upali napasti celo zamisel skupnega slovenskega kulturnega prostora. Celovški Zvon je med prvimi poklican, da najodločneje zavrne te napade. Na srečo jih zavračajo tudi nekateri slovenski politiki. Slovenci smo v Jugoslaviji zato, da bi enakopravno z drugimi narodi ohranjali in razvijali svojo vsestransko samobitnost. To je razlog in kriterij našega jugoslovanstva. Kdor torej to ogroža, ne napada samo nas, temveč vsak drug njen narod in s tem to državo samo. Človeku se milo stori, ko v enem najuglednejših francoskih dnevnikov bere naslov: Veter svobode veje čez Slovenijo. Toda ali naj to pomeni, da bo to svobodo veter tudi 7 odnesel? In kakšna bi bila svoboda, ki bi jo lahko odnesel veter, npr. veter ustavnih sprememb, sprememb, ki bi naj prispevale »k popolnejšemu in učinkovitejšemu uresničevanju načela socialistične samoupravne demokracije... ter razvoja našega socialističnega humanizma«. Pustimo ob strani sicer odločilno vprašanje, ali sta lahko socialistična demokracija in humanizem bistveno drugačna kakor katera koli demokracija in humanizem, vredna tega imena. Demokracija je ali pa je ni, prav tako tudi humanizem. S pridevniki ju lahko le podkrepimo ali pa popačimo. Svojo.vsebino in merilo imata v sebi, pravzaprav v svobodi, ki je samo drugo ime zanju. In ta svoboda bi naj kakor pomladna sapa pihljala čez Slovenijo. Ne neki nedavni politični seji je eden izmed razpravljal- Uvodniški članek za Celovški Zvon (Junij 1987 - štev. V/15). Omenjena številka CZ je v mojem mnenju sploh ena najboljših od vseh dosedanjih. Tisti bralci A D, ki se res zanimajo za slovensko problematiko danes, bi morali biti naročeni na to revijo. Celoletna naročnina za ZDA je $30, za Kanado $38 kan. Poravnate jo morete na naslov: Celovški Zvon, Mohorjeva, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija. Ur. A D MILWAUKEE, Wis. - Od julijske koteljske vročine, smo v začetku avgusta pridrsali v pasjo vročino s pogostejšimi neurji in orkani, ki lahko sprostijo energijo, večkrat silnejšo od jedrske eksplozije, kot smo to videli in brali v Kanadi in drugih krajih sveta. Naši predniki so pasjim dnevom pripisovali neko demonsko moč in v obrambo pred njihovim besom, postavljali praktična, pa tudi kaj čudna pravila. Tako je na Koroškem nekoč veljalo, da je vsak zakon, ki je sklenjen v pasjih dnevih, obsojen na propad. Vsem, tudi zakoncem, svetujejo, da se izogibajo drug drugemu — nekak »ljubezenski post«. Slovensko reklo je: V juliju in avgustu pij vino, pivo in pusti ženske pri miru! K sreči se je avgustovsko vreme nekako umirilo v vročini in slovenski pregovor, ki velja tudi v Ameriki, pravi: Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske noči. — Če avgusta veter zvedri, vreme še dolgo trpi. — Če je na Lovrenca lepo, tudi jeseni ne bo grdo. — Lovrenc (10. avgusta) deževen, nam vino sladi in ajda moč po njem dobi. Če velikega šmarna (15. avg.) sonce peče, dobro vince v sod poteče. — Veliki šmaren brez dežja, sladko vince bo doma. — Jernej (24. avg.) lep, še dolgo v jeseni bo topel svet in po vremenu Jerneja se vsa jesen nareja. Nekaj starih slovenskih imen za avgust: Veliki srpan, prašnjek, mešnjak in mlatnik. Čeprav sta ozračje in zemlja v avgustu nasičena s svetlobo in toploto, se že opažajo znamenja, ki napoveduje jesen. Jutranja ali večerna zarja gori kot ogenj; sonce zjutraj je bledo, mlečno in ima navadno belkast kolobar; luna je bledo pepelnata in obdana s krogom; sonce močno pripeka in nebo prepletajo svetli, mrežasti visoki oblaki; nekatere pti- ce se že selijo in vsak dan je krajši dan — toda smo še vedno v vročem avgustu, pa naj nam ostalo vreme prinese še nekaj prijetnih, dopustniških dni. Pravijo, da imajo ljudje, ki se rode ali imajo god v tem mesecu, vse življenje srečo. Jaz jim voščim vse dobro in jih lepo pozdravljam. Pravijo tudi, da je zabava sreča tistih, ki nočejo ali ne znajo misliti. Mi pa smo v tem mojstri! — Triglavski kotiček — Ker sva z ženo bila malce bolna, se nisva udeležila drugega triglavskega piknika, ki se je vršil 9. avgusta 1987 v lepem, z rožami okrašenem triglavskem parku. Po pripovedovanju naših rojakov in rojakinj, je tudi ta piknik odlično uspel. Prijatelji društva Triglav niso prišli samo iz Milwaukeeja, prišli so rojaki in rojakinje s polnim avtobusom iz Sheboygana, veliko jih je prišlo iz sosednje države Illinoisa. Sv. mašo je daroval društveni duhovni vodja rev. dr. Jože Gole, s petjem pa so spremljali pevci in pevke pod vodstvom rojakinje Mare Kolman. Za bogato kosilo so zopet preskrbele pridne društvene članice in člani. Za zabavo in ples je igral znani »Heritage« orkester iz Chicaga. Rojaki in rojakinje ter prijatelji so se po pikniškem prijetnem razpoloženju in razgovoru, veselo in zadovoljno vračali na svoje domove, v vsakdanjo življenje. SKD Triglav vabi že danes na »Vinsko trgatev«, ki bo v nedeljo, 27. septembra, popoldne v domu v triglavskem parku. Vsi prijateljsko vabljeni! Janez Rifelj — 75-letnik. Slavljenec Janez Rifelj se je rodil pred 75 leti v Trebelnem na cev rekel, da se pri nas »demokracije šele učimo«. Toda kdo res ne ve, kaj je demokracija, in kako to, da nas kar na splošno hočejo nekateri imeti za nezrele učence? Kdaj bomo končali to šolo in iz te nad 40 let dolge učne dobe izšli kot dosledni, vsestranski in nepopustljivi demokrati? Po svoje pa le drži, da smo šele v učnem obdobju demokracije. Samo tako si je namreč možno razlagati dogmatske in nestrpne reakcije na pisanje Nove revije ob nadaljnji usodi slovenstva. Naše poskušanje z demokracijo imenujejo nekateri z bolj natančnim imenom liberalizem, drugi pa jo označujejo kot demokracijo v besedah. Mislim, da je predvsem zadnja opredelitev dokaj točna. S tem ne mislim samo na pogubno dejstvo, da se velikokrat govori eno, dela pa drugo. Tudi ne na to, da se zdi, da vendarle začenjamo premagovati našo zelo značilno in usodno podvojenost na javnega in zasebnega človeka, zavoljo katere se je večina naših ljudi navadila izražati navzven tisto, kar je »primerno«, v sebi pa soditi po svoje. Danes se vsaj nekateri, predvsem mladi, upajo tudi povedati, kar mislijo. Z izrazom »demokracija v besedah« mislim bolj na dejstvo, da sta se začela poleg politike uveljavljati kot dejavnik naše usode tudi kultura in javno mnenje, tako da ju politiki morajo vsaj do neke mere upoštevati. Pustili so ju do besede, ki je hkrati močna in nemočna. Demokracija, ki se lahko uteleša samo v besedi, ne pa tudi institucionalno, ostaja krhka. Besede lahko prvi veter odnese. Naše demokracije pa žal ne poraja toliko zdrava,' močna etična odločenost spoštovati sleherno in izvirno člove-(dalje na str. 4) Dolenjskem. Kot mnogim nam, tudi njemu ni prizanesla druga svetovna vojna in komunistična revolucija. S tisočimi drugimi je tudi Janez s svojo družino moral prekoračiti avstrijsko mejo v Vetrinje, kjer je v taborišču Spittal živel vse do odhoda v Ameriko, v Milwaukee, k svojim sorodnikom. Vse so svoje upokojitve je bil zaposlen pri Sorgel Electric Co. Vsi v družini so dobro preskrbljeni in tako v svoji hiši z ženo Zofijo v miru uživa svoj pokoj. Jubilant Janez Rifelj je član SKD Triglav, DSPB Tabor in član cerkvenega pevskega zbora Sv. Janeza Evangelista, kjer že 40 let v cerkvi z zborom prepeva v božjo slavo. Slavljencu Janezu Rifliu iskreno častitamo in mu Želimo, da bi mu Bog naklonil Se dolgo vrsto let zdravega in mirnega življenja. Pozdravljen! Sv. Janeza Evangelista fesi'" val. — V soboto in nedeljo, l-in 2. avgusta 1987, se je vrši na farnem zemljišču vsakoled11 praznik veselja, razgovoroVi razstavnih predmetov in zabave s paviljoni hrane in pijač6-Z velikim obiskom in udeležbo so farani in prijatelji dokazali' da ljubijo slovensko faro sv-Janeza Evangelista, cerkev H* duhovščino z župnikom reV' Lovrencem Gromom na Čelu-Festival sv. Janeza Evangelista je bil tudi letos dobro in skr bno organiziran, zato je tuo moralno in finančno odličo0 uspel. Razno. — Stara slovenska sabti3 Frank Sezon se je pred tedn‘ proti svoji volji malce spr* svojim srcem, da je 1X101. iskati zdravniško pomoč v bo niči v New Berlinu. V teh dnejj so mu zdravniki z veščo ro pomagali, da se je srcem P0^ tal in danes počasi okreva domači oskrbi. Dragemu Franku Sezono Ž6 limo, da bi čimprej okreval. , bi zopet objel svojo Ij11^1^ -harmoniko, da bi iz nj6 vabil sladke slovenske rne*° j| je in da bi ga Bog čvrstega še dolgo vrsto Pozdravljen! Tudi moja žena Franja ^ bila par dni v bolnici. ^zrkrjji V domači kuhinji na nno , tleh ji je spodrsnilo in si J . padcu zlomila v členku e -noge. Zdaj ima nogo trc*n?onia vito v mavcu in okreva ^ pod mojim nadzorstvom^ ^ zlom je sicer preprečil. nisva mogla udeležiti Pfry^ venskih in drugih Pr're£^1^r° drugače pa rineva še kat naprej. Žena Franja se teljsko zahvali vsem za P .j ... - o^olopaj i L ot-tiin rr\'7f* --------—"T- na fžl' Slovenci smo bogat' znolikih narodnih n0^a. ’jp-a' rodnih plesih, običajih 1 |0st snih ročnih izdelkih. Na moram poudariti, d3 (dalje na str. m i r J j’ 1 C l h ri |C r ia 'a * r :0 a- a- 3' 3' ■3' )S‘ I«5 Slovenski sv. Ciril je že hladen... NEW YORK, N.Y. - Spet sem se vsedel k pisalni mizi, kar je v času pasjih dnevov nekakšna niuka. In, če pišeš v takšnih dnevih kroniko slovenskega sv- Cirila na Osmi, je takšno delo hkrati tudi majhno žrtvo-vanje za skupnost, ki jo ta cerkvica predstavlja na Njujor-škem. Muka ni samo zaradi Pasjosti v našem ozračju, am-Pak, da hočeš vprav zaradi Poznejšega rodu in naše zgodovine pisati o življenju, ki včasih ob površnem gledanju sntatraš, da ga sploh ni. Vendar, ko sem se danes, na tretji dan po drugi avgustovski nedelji spravil k takšnemu po-Četju, je v moji knjižnici hladno. Hladno je brez tehničnega ohlajevanja, ker je hladnej-naše ozračje nad njujorškim mestom. V očetnjavi je bil moj Vremenoslovec vrh Grintovca v Kamniških planinah. Tu, v tem ameriškem mestu nimam ničesar takšnega, da bi mi vre-me napovedalo, še radio oz. televizijski vremenski vseve-dnež se mi prevečkrat moti. Vendar po tolikih letih na tem koščku ameriškega, sem s 0rajda gotov o nečem, o če-nter sem bil gotov na Slovenim. In to je: če v tednu po eliki maši dobimo dober de-vni dan, pasjosti lahko reče-ni0: good by! Kajti že se bližate0 septembrskim dnevom, ki ?? bil’ v Ljubljani deževni in ^ adni, ko smo študentje na r8u pred mestnim domom ^dajali knjige in včasih celo Jnbezenske niti vezali. Na injorškem pa je tako, da se tem času začno lepi sončni nevi brez te pasjosti, ki vdar-a tudi v mojo kroniko sloven-eEa sv. Cirila na Osmi. endar vanjo moram tudi hStaV-iti’ da je naš sv. Ciril že BJri tedne lepo hladen, čete izven njegovih sten še Prav ^*n° Pusje vročine. Seveda v gre^0v' zclaj hladni cerkvici bi t ^ taki lepi spremem-Živj6 e.naite skupnostno versko vi> P° starem- To se pra-pODra^°r.smo se 8a navadili v Če e .jih letih pasjosti. In Vefj^teislim, da se naši ljudje tenih00^ VOz'j° v svojih ohla-Hov0 avt°m°bilih, jim to nji-Cirii pr'ietnost zdajšnji sv. v ne bi prav nič okrnil. hladnosti zdaj ! teu prisostvujejo slovenske- Zadnie navljaniu Gospodove ko čecjVe^er^e‘ lub- Vik00 s*0veitsko govorico i »’ °^eta Roberta in tre-! ta j2 ..e frančiškanskega bra-tiekaji ^bl^ane» Davida- Pa še tes rad ot da nas Bog ima za-sPet m ’Je K teh pasjih dnevih 'd Oa^ • nami Klemen Nanut, ^tetrien ? necleljske maše tešči^ 1 s svojo glasbeno f0sebnoV /na5e lepega petja, S0*° nieo °bhajilu s krasno V Infve sestre, dr. Domi-n ares- tako nam tudi v ,te napr«SJ°St' ^eP° teče življe-leteSv 5e živem slovenil vrst;mlu na Osmi, ko se >io, ‘ea.naSih srenjčanov i ^ted?!tu zdaitam. delo mi...v"0*onemel. . sp'’ v^asih0neiT108*osti in bole-smap°selPazaradi 5e krutej- Ni. med „as _ .aJi Tako je naš slovenski sv. Ciril na Osmi spet doživel »lepo« pogrebno mašo. Tri dni popreje je namreč umrla naša faranka Tončka Krek. K našemu sv. Cirilu je prišla iz Jarš pri Domžalah, zdaj vse velika občina Domžale. Prišla je v tistih zgodnjih letih po prvi svetovni vojni, ko so z Domžalskega slamnikarji in slamnikarice drli sem, na Nju-jorško. Večina se je naseljevala prav okoli cerkvice sv. Cirila, ki je nekako šest let ali štiri poprej postala slovenska fara v velikem New Yorku. Vendar takrat sta bili srenja in fara dokaj strnjeni prav v ulicah in cestah ob njem. Nekaj jih je bilo na brooklynski plati v Williamsburgu, veliko manj pa v Ridgewoodu, ki je komaj nekaj let pozneje postal največje slovensko naselje na Njujorškem. In zdaj smo se že tu v zadnjih desetih letih zredčili, da smo kar redke bele vrane. A Tončka, čeprav je bila s hčerko Dolores že štiri leta v sosednjem Middle Villageu, je hotela še zadnje trenutke biti med nami. V Ridgewoodu je v bolnici umrla, v Ridgewoodu je legla v mrliško žalo, iz katere smo jo peljali k slovenskemu sv. Cirilu, ki ga je zmerom imela rada in mu je bila zvesta vse od prihoda iz Slovenskega na Njujorško. V letih, dokler se ni poročila, je nastopala kot dobra igralka na odru v njegovi dvorani. Takratni naši »nešolani« so na Osmi veliko igrali, tako v dramah kot komedijah. In tako so svoj jezik ohranjevali, da skoraj vsi njihovi otroci slovensko govore. Tako tudi Tončkina hčerka Dolores, čeprav ni šla v nobeno šolo za slovenski jezik. Tončka je stanovala pri svoji znanki iz Rodice Pepi Kukovič in tako sem veliko slišal o odrski Tončkini umetnosti. Učila se je vloge tako temeljito doma, da jih je znala na pamet tudi njena »gospodarica« Pepa, ki je zdaj stara 96 let in zadnjih 12 let stanuje v domu za ostarele. Pepo smo zadnjič skupaj obiskali ob Veliki noči: Tončka, Dolores in jaz. Da ste videli to veselo in srečno srečanje! Pa, da ste slišali njun pogovor. Največ je tekel o Osmi: ali še veš... ali še veš tisto. O, pa veš, kako si se vloge učila... Lepo je bilo takrat na Osmi... Premajhna je bila in smo šli igrat v češko Sokolovno v Astorio in polna dvorana, petsto do sedemsto nas je prišlo skupaj. Oh, pa pikniki tu kar v Glendaleu, peš smo šli tja iz Ridgewooda... In še in še. Komaj dva meseca po tem srečanju z Žnidarjevo Pepo je Tončka par dni pred godov-nim dnevom sv. Antona Pado-vanskega postala 86 let stara. Deset let mlajša od njene prijateljice in dobrotnice Pepe. Na ta dan se ni več počutila, kot bi bilo treba. Močno je objemala kip sv. Antona, ki sem ji ga prinesel, ko je pred letom 2000 na Kresovi prireditvi! Zgoraj: Rev. Janez Kumše, župnik pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu, med darovanjem sv. maše preteklo soboto popoldne na Slovenski pristavi ob pričetku Kresovega poletnega programa. Spodaj: Nujno za vsako organizacijo je to, da se vedno pomlajuje. Tako je tudi pri Kresu. Na našem posnetku vidite dva mlada Kresovca, ki sta preteklo soboto zvečer prvič nastopila. Na levi je S let stari Peterček Domanko, na desni pa prav tako 5 let stara Kristina Mejač. (Oba posnetka: Tony Slepec) izrazila željo, da bi ga rada imela. S Tončko in Pepo me vežejo lepi spomini, ko sem z njima in Pepinim sinom Jožetom ter ženko v prvih mojih pasjih dnevih spoznaval plaže Long Islanda in vse njujorško okolje ter preteklost slovenskega sv. Cirila, ki je imel lepe dni, ko so bili naši Slovenci tesneje povezani tako pri delu kot zabavi. Bili so brez avtomobilov pa so se obiskavali in so radi šli k Sv. Cirilu na Osmi. Tako je tudi Tončka od njega hotela iti v grob moža Franka, katerega je izgubila na četrti rojstni dan svoje hčerke Dolores, ki je svoji materi prave ljubezni zatisnila oči. Tončka je bila tudi zvesta sv. Cirilu in lepo je bilo slišati žalostinke njenega prijatelja, organista Jerryja Koprivška. Kar precej nas je bilo, ki smo šli s Tončko prav do njenega groba na pokopališče sv. Trojice, koder leži toliko njujor-ških Slovencev. Z njimi vred pa tudi tudi leži bogata in vesela preteklost slovenskega sv. Cirila na Osmi, ko kliče nam: dajte mi vi, že živi — bogato in veselo bodočnost... Tone Osovnik Mimogrede iz Milwaukeeja (Nadaljevanje s str. 2) dobiš naše originalne noše, naše originalne ročne izdelke samo še v ljubljanskem muzeju. Veliko od nas se spominjamo naših krasnih pručk, zibelk, stolov, miz, med njimi že pozabljeno »metrho«, kjer se mesi in gnete domači kruh. Kdo se ne spominja naših kolovratov in naše kmečki peči, v katerem se peče kruh, in kjer se mladi in stari grejejo na njej ali ob njej? Kateri štajerski rojak, posebno s Slovenskih goric, se ne bi razveselil slišati klopotanje klopotcev, posebno naših, ki imajo štiri krake. Sosednji avstrijski klopotci imajo po šest ali celo osem krakov. Ako bi morale vse dežele sveta pokazati eno samo stvar, najbolj značilno zanje, potem Slovenci ne bi imeli kaj dosti izbirati pred drugimi narodi kot to, da bi se postavili s kozolcem, tem nepogrešljivim spremljevalcem slovenskega kmeta, s to nepogrešljivo značilnostjo slovenske pokrajine. Lahko bi pokazali od navadnega belokranjskega prako-zolca - stoga, do zelo razširjenega, stegnjenega kozolca, od kozolca na kozla do mogočnega kralja med kozolci - toplar-ja, katerega domovina je na Dolenjskem, med Krko in Savo. Še nekaj, pred desetletji, smo lahko videli in občudovali te kozolce, lesene palače, v raznih vaseh ob cesti. Marsikateri kozolec je bil umetniško izrezljan in s tem mogočen, ki je dal vedeti, da je last močnega kmeta in tudi, da ga je delala izkušena tesarjeva roka. Danes, na žalost, so kozolci v razpadu in počasi padajo v pozabljenje. Žalostna resnica. Škoda! Slovani močni v neslogi? Če bi bili slovanski narodi, skratka Slovani, složni, bi vladali svetu. Na žalost pa nismo složni. Zato je že v začetku 7. stoletja bizantinski modrijan Psevdo-Mavrikij povedal in označil Slovane takole: Slova- ni žive brez oblasti in v medsebojnem sovraštvu, so nesložni glede pogodb, ker vladajo pri njih različna mnenja, ali ne pridejo do soglasja, ali če pridejo, drugi kmalu pogazijo njihov sklep, ker si vsi nasprotujejo pri mnenju in nihče ni voljan drugemu popustiti. In tako je še danes! A.G. Za dobro voljo »Človek božji, kako da neprestano govoriš naglas in sam s seboj?« »Prvič zato, ker se rad pogovarjam s pametnim človekom, drugič pa zato, ker rad slišim govoriti pametne ljudi.« — o— Anatomija. Profesor: »Vidite, ta mož ima eno nogo krajšo od druge in šepa. Kaj bi vi Savnik v tem primeru naredili?« »Mislim, da bi tudi šepal.« Odprto pismo - ampak komu? — Zakaj slovenska mladina noče imeti v jugoslovanski mladinski organizaciji slovenskega predsednika? — Zakaj hočejo srbski mladinci ukiniti slovenski narod? — Zakaj je javni tožilec v enem mesecu prepovedal dva časnika? — Zakaj lahko Anglež kupi za isti denar petkrat več kruha kot jugoslovanski državljan? — Zakaj ni niti v slovenskem, niti v jugoslovanskem vodstvu niti najmanjše usklajenosti in zakaj ni jasno, kakšne pristojnosti ima kdo? — Zakaj je dejanska, ne uradna, inflacija, trenutno okoli ISO odstotkov? — Zakaj Mikuličeva vlada ne odstopi, kljub očitni nesposobnosti? — Zakaj? Zakaj ne umrje tudi žlica? Zakaj drevo cvete, zakaj miličnika sred’ ceste ne zapiše policaj? Kaj vem, zakaj to, tako je, vendar živeti lepo je, kaj vem zakaj... ... takole je pred več desetletji, v prijetni pesmici pisal France Milčinski-Ježek, ki je na vprašanje »kaj da je delal med vojno?« odgovoril: »Tresel sem se!« V pesmici, katere del smo vzorčno navedli, se ukvarja z neizčrpnim otroškim spraševanjem. Kakor otrok postavlja starejšim smešna, pa tudi težka vprašanja, na katera bi človek včasih najraje ne odgovarjal, tako postavljamo v tem odprtem pismu tudi mi vprašanja, ki na prvi pogled sodijo v zvrst otroškega spraševanja. Četudi se ta vprašanja nanašajo na osebe, dogodke in življenje čisto odraslih ljudi, pa naj kdo to še tako težko verjame. Če so vprašanja otroška, nikakor ne pomeni, da so jih pisali otroci. In kaj potem še lahko pomeni? Da jih postavljamo otrokom? Ali 'da jih morda postavljamo infantilnim, neodgovornim, neresnim ljudem? (!) To so sicer vprašanja, na katera bi morali odgovarjati ljudje, jim je zaupana skrb za blaginjo in srečo ljudstva; so vprašanja, na katera bi morale odgovarjati državne in vladne ustanove in vodilni državni in vladni opolnomočenci... ... pa, ker so to »otroška« vprašanja, kako naj oblast nanje odgovarja... ... pa bi morale odgovarjati, ker so, kljub »otroškosti«, to vprašanja nekega bivanja, ne enega bivanja; ker so to vprašanja bivanja milijonov in milijonov. In ker so to vprašanja milijonov in milijonov usod in milijonov razočaranj — nad eno samo revolucijo! Nad eno samo oblastjo! Nad oblastjo, ki se bo sicer vsak hip sesedla v ruševine svojega »revolucionarnega« porekla. Vprašanja, kot jih objavljamo, bi lahko objavili brez tega pojasnjevanja, brez kramljanja o revolucionarni oblasti, brez razpredanja o otrocih... Že sama po sebi so pripoved zase! Je pa z njimi precejšnja težava, ker jih človek nima komu nasloviti. Komu pisati odprto pismo, če ni naslovnika, ki bi lahko z odgovornostjo odgovarjal javnemu spraševanju? Začelo se je s pisatelji, nadaljuje se z mladino... končalo se bo... z vojsko... Trenutno je v Jugoslaviji brez predsednika dvoje zveznih organizacij. Že več kot leto nimajo predsednika jugoslovanski pisatelji, zdaj ga niso mogli izvoliti mladinci. Kakšna je bila zgodba pisateljskih volitev in kakšna je bila zgodba Miodraga Bulato-viča, je že dovolj izpeta pesem. Da mladinskega kandidata za predsednika niso izvolili, ni nikogar presenetilo, po vsem tistem s štafeto, civilnim služenjem vojaščine zaradi ugovora vesti in ostalimi plakati in anketami, kakršna je bila tista, ki jo je o Slovencih objavil beograjski NON. Stanje je trenutno tako, da je Slovenija vrnila mandat za predsednika Zveze socialistične mladine Jugoslavije, ki bi ga morala, po zaporedju imeti letos. Gre res kriviti srbske mladince za sovraštvo do Slovencev? Ali gre kriviti časnik NON, ker je anketo o Slovencih objavil, čeprav so vprašan-ci odgovarjali tudi, da je treba Slovence »ukiniti«? Sovraštvo do Slovencev pač težko razumemo, pa spet ne pretirano težko, če vemo, da so tako klimo ustvarjali srbski časopisi, pa tudi — žal je tako — srbski pisatelji med svojim narodom. Ko so srbski mladinci izražali sovraštvo do Slovencev, so ponavljali samo to, s čimer so jih »posiljevali« njihovi mediji že nekaj let. Zdaj pa so se ti isti mediji zgražali nad svojimi mladinci in se licemersko delali, da oni niso krivi takega gledanja srbske mladine na Slovence. In kaj smo Slovenci zakrivili, da so ustvarili o nas farno, kot da gre za drugo Kosovo? Hoteli smo in pri tem vztrajamo, in to zgovorno potrjuje vrnjen slovenski mandat za predsednika jugoslovanske mladine, vnesti v to brezciljno, od revolucijskih strelov še ne zaceljeno zmedo, nekaj reda. Hoteli smo in hočemo, da so računi čisti in da nas ob čistih računih nihče ne ovira pri, sicer počasnih a zanesljivih korakih v demokracijo. Ker javni tožilec v Sloveniji ni preganjal 57. številke Nove revije, oziroma njenih avtorjev, je s tem grozil zvezni javni tožilec. Slovenski notranji minister in javni tožilec sta zagrozila z odstopom, če se bo vmešal zvezni tožilec v slovenske zadeve. Trdno so se držali takrat v Sloveniji, čim pa je mariborska Katedra objavila Šešeljevo pismo Hamdiji Pozdercu, članu Predsedstva Jugoslavija, in članek — odprto pismo dr. Cirila Žebota — je mariborski javni tožilec posegel vmes in Katedro zaplenil. Ker pa se v Mariboru že lep čas dogajajo čudne reči, so v Ljubljani to tožilčevo akcijo pripisali splošni mariborski klimi, ki je zelo daleč od tiste slovenske, ki vendarle odločno korači proti večji demokraciji. Tako se je zgodilo, da je nekega dne ljubljanska Mladina ponatisnila vse tisto, zaradi česar so v Mariboru Katedro prepovedali. Pri tem so pri Mladini verjeli, da jim v Ljubljani ne bodo stregli po življenju. Pa so se ušteli: ljubljanski javni tožilec je Mladino prepovedal. Ko je vse že kazalo, da v Sloveniji že gremo »po svoje naprej«, se je bitka med javnimi tožilci polegla, poraženca pa sta bila dva slovenska opo^ rečniška časnika. Smo pa medtem pospravili menda najobilnejšo žetev pšenice v Jugoslaviji, po vojni. Rezultat obilne letine je bil 70-odstotno zvišanje cen kruha. Ta svetinja socializma — kruh je danes (po celi Jugoslaviji ima isto ceno) točno sto odstotkov dražji kot v Veliki Britaniji. Ker pa je angleška plača za tri jugoslovanske, si ni posebno težko predstavljati, da je v socializmu kruh zares »svetinja« — iz čistega zlata. Mikuličeva vlada, ki je obljubila, da bo letos inflacijo »prepolovila«, še kar naprej vedri in oblači, čeprav se je uradna inflacija v zadnjega pol leta zvišala za 10 odstotkov in znaša 107 odstotkov ob tem pisanju, dejanska pa okoli 150. Stane Dolanc, član Predsedstva Jugoslavije iz Slovenije, je v nedavnem intervjuju za Mladino izjavil, da Predsedstvo »nima jasnih pristojnosti in pooblastil«. Gre pa tu za najvišji državni organ! Prav tako pa ni jasno, kdo kaj vodi in kdo za kaj odgovarja v posameznih republikah. In tudi v Sloveniji. Komu zato nasloviti zgornja, navidez otroška vprašanja? Kdo bo nanja odgovoril? Kdo je po ustavi za to pristojen? Tudi zato teh vprašanj ne morem objaviti v Jugoslaviji, ne zgolj zato, ker bi mi tega nihče ne objavil. Prispeli smo »pred pekel«. Zakaj? ^ ^ Posredoval V. Stemensky V prvi polovici avgusta 1987. — UGANKE — Katere palice se je treba najbolj bati? (Beraške) Kaj mora storiti dekle, če hoče, da bodo o njej govorili? (Možiti se mora) Nima krampe ne motike, vendar koplje brez spotike. (Krt) Katere dežele se vsak boji? (Krtove dežele) Slovenci v današnji Jugoslaviji (Nadaljevanje s str. 21 ško osebnost. Tudi ji ne pomaga na svet tista trdnost v sebi, ki ne čuti potrebe po povsod navzočih sovražnikih in se ne boji soočanj in lastnega spreobračanja. Življenje ji daje le spoznanje, ki je sicer nadvse odločilno: prihodnost ima samo družba, ki dopušča največjo osebno svobodo in pobudo. Notranji razlog za to je nova tehnološka revolucija, ki je ne izvaja nasilje eksekucijskih in likvidacijskih odredov ali revolucionarnih sodišč, temveč moč znanja. S tem pa smo pri bistvenem preobratu. H krampanju je človeka nekako še mogoče primorati, ni ga pa mogoče prisiliti k mišljenju in ustvarjanju. Nesvoboda in iznajditeljska ustvarjalnost se izključujeta. Prihodnost pa gre drugi. Zdi se, da je to spoznala tudi slovenska politika, in zato smo se — sicer pozno, a vendarle — začeli »učiti demokracije«. Gre pa še za neko drugo odločilno dejstvo: Slovenci se ne moremo opirati na kvantiteto. Torej nam preostane samo kvaliteta. In dejansko smo se ohranili samo v takšni ali drugačni njeni obliki: moralni, kulturni, gospodarski. Zato je kvaliteta naš najvišji interes. Vsak padec naše biološke, moralne, kulturne in gospodarske kakovosti je za nas smrtno nevaren. Zdi se, da vsak Slovenec to nekako nagonsko čuti, podobno kakor Jud, le da zavoljo tega ni nasilen in maščevalen. Naš odnos do dela, ki nas po neki nedavni raziskavi postavlja ob bok Japoncem, v bistvu ni hlapčevska pridnost, temveč volja po kvaliteti. Kakovost je naš prvi in zadnji obrambni zid, naš imunitetni sistem. Vendar pa to ni rešitev samo za Slovenijo, temveč za vsak narod Jugoslavije. Slovenci smo mogoče samo bolj neusmiljeno pritisnjeni ob ta zid, ker se nimamo s čim drugim slepiti. Zato pa smo tudi bolj neizprosno in paradoksalno prisiljeni k svobodi in demokraciji. Ta resnica nam v tem trenutku lahko daje prepotrebno samozavest, da se bomo najodločneje upirali slepilnim rešitvam, ki jih nekateri vidijo v oživljanju jugoslovanskega unitarizma. Gotovo je, da ima vsak jugoslovanski narod svoje težave. Mogoče je celo razumljivo, da nekateri zaradi posebnih okoliščin menijo, da sta unitarizem in centralizem rešitev ne samo zanje, temveč za vse. Sprejemljivo pa to ni. Nihče bi ne smel ignorirati poteklih, tudi predvojnih, jugoslovanskih izkušenj in sodobnih družboslovnih spoznanj. Ta govorijo nasprotno: centralizem pelje v vedno hujše težave. Izhod iz krize je lahko samo v sproščanju ustvarjalnosti vsakega posameznega človeka in naroda. Tako je naša kriza hkrati naš obup in naš up. A kriza je up samo v enem primeru: da je skupnost moralno močna, da se na krizne okoliščine odziva samokritično, pametno in pogumno. Zato je čisto jasno, da danes ne dela za Jugoslavijo/ kdor bi rad iz panike ali kakršnih koli drugih pobud zasukal njeno krmilo nazaj v površinsko — in s tem površno — mirne centralistične vode, temveč samo, kdor pospešuje plovbo naprej. To pa tudi pomeni: kdor si jo predstavlja kot vedno znova in svobodno potrjevano skupnost enakopravnih in samobitnih narodov, ki hočejo z^to ostati skupaj, da bo lahko hkrati vsak ne samo ostal to, kar je, temveč bo to tudi vedno bolj. Če bo slovenska politika hotela to uveljavljati v vsem jugoslovanskem prostoru, ne bo v težkih trenutkih, k' jo čakajo, delala nobenih samouničevalskih kompromisov med kulturnim javnim mnenjem, v katerem se izražajo upravičene hotenja njenega naroda in centralističnimi jug0" slovanskimi teženji. 19 M ie *11, lie j^v t Žrf da da s« °: iar j^| S jfiv !rež k\ K dil, LJUBLJANA: ROBBOV VODNJAK in MESTNA H V ' r Kanadska Domovina BRATINA: PRIJATELJU SLIKARJU MIHI MALEŠU (1903-1987) UVOD TORONTO, Om. - Tesno m P°staja pri srcu. Lansko leto jeseni’sem se poslavljal od na *ga Prijatelja, pokojnega ki arja Franceta Goršeta. In ■ rožniku letos se mu je v večno 1 Pridružil drugi umetnik or etov dolgoletni zvesti pri S. : akademski slikar Mih; a eŠ. Komaj mesec preč .‘m je umrla umetnikov; ,na’ zei° izobražena in raz J lna 83■ Olga Maleš, roje Biki- 10e'i’ knjižničark; ak rfteke SAZU (Slovensk; ademija znanosti in umet tes ' ^Cr Sta v življenji ga ° navezana eden na druge nik J?° nTeni smrti za umet izsTk-, aleŠa živijenje nekake djl 1 0 sv°j smisel in ji je sle krati- Ve^nost- K° smo preč hfg ,1IT1 8°vorili po telefonu < Peka'0 ^°' ^ravico> je bilo šc b0]e]J uPanja, da bo krizo pre-p ’ Pa smo se motili. tiiko^ Vo-ino sem študiral teh-techn.m Veijalo je načelo: »a- "Preh^3 n°n *e8untur<< oz-literatIram° samo strokovne “kar l-r°<<’ a*‘ na sP*°šno: tie,-11!1113 zveze s tehniko, nas Postininia<<' ^a*co sem ° umet-di] vVe in v Palazzo ^Šem Se P°^util doma kot v "'U v Torontu. ’"i je k:,”1' je kar prijalo, ko s% 0c)?ar G°rše naročal, ko N. na' v slovenijo 1. ■ a'ešu pSe °8lasim pri Mihi k bil h^n.°Stavno! Navadno ^°i »glave. Lev v Ljubljani N v il S!an<< in par hiš 6 Stan0vai * UvC1’ v°Šnjakovi, Vtj naš umetnik. sem Prihajal v N; Sllavijo’sloveni- ■ a konfl beno' Je že bila ?Orenca ah kak kon- ti^jenakake1"1?1 kakoPre- S?j‘Jabljan:akem.InsF ,>iodkUŽbeno t fScofj" s *= (>' l(ij. atll<0 vst •>! V l ‘e ''i21 C ‘»r, Jrv«mi l.i ' tv,. se vai,. T -v |(., « važi 'ikSnan An <.'■ P<,i|kot mi nekako kot Rodolfo v La Bo-heme poje o Mimi: »Essa la poesia«. Poznal sem Maleševe ilustracije k Prešernovemu Sonetnemu vencu, vsega trideset barvnih gravur velikega formata, sanjavo kot Sonetni venec sam. Umetnika sem si tudi tako predstavljal, zasanjan, liričen značaj. Pa mi pride naproti krepak možak, precej večji od mene, da sem moral kar kvišku pogledati, kot Levstikov Martin Krpan. »Povsem drugače sem si vas predstavljal,« sem moral priznati, nakar je odvrnil: »Jaz sem pa mislil, da ste vi fajmo-šter, ker mi Gorše drugih itak ne pošlje!« Po tem uvodu sva postala prijatelja in sva bila kasneje z mojo ženo stalna gosta pri Maleševih. Velikokrat mi je že kdo vprašal: »Pa kak vrag vas žene vsako leto v Slovenijo?« Priznati moram, da bi obisk pri Malešu in pri njegovih delih, ali sploh obisk pri slovenskih umetnikih bil zadosten razlog, da bi preletel Atlantik. Seveda: »ignoti nulla cupido«, so rekli stari Rimljani oz. »kdor za umetniška bogastva sploh ne ve, seveda nima željd po njih«. Maleševe umetnine Ure in ure sem presedel v njegovem ateljeju in kar sistematsko pregledoval njegove stvaritve, kot bi se sprehajal po umetniški galeriji. To ni bilo povsem enostavno, ker je bil atelje z umetninami tako natrpan, da se je človek komaj še zrinil med premnogimi okvirjenimi slikami in množico v visoke kupe naloženih map. Samo pri akademiku, slikarju Božidarju Jakcu, tudi našemu dolgoletnemu umetniškemu prijatelju, je še bolj natrpano. Pri njem je treba sko-ro plavati v zraku, taka umetniška bogastva so nakopičena v tisti hiši nasproti Robbovega vodnjaka v Ljubljani. Slikar Miha Maleš je bil velik umetnik. Veliko so že pisali umetniški kritiki o njem, veliko še bodo pisali, ocenjevali njegovo delo, ga razčlenjevali, itd. Moje pisanje so torej bolj osebni spomini. Dobil sem vtis, da slike u-stvarja nekako v skupinah. Npr. serija Cvetje v vazah. Hodil je na ljubljanski trg — kdo od Ljubljančanov ga ne pozna! — kupoval cvetje, sestavil šopek v vazi in slikal. Nastala je zbirka čudovito lepih slik, dva akvarela: Telohi in Spominčice sta našla pot do nas. Druga skupina slik, ki mi je bila neizmerno všeč, so bila olja, ki so malo spominjala na ikonsko slikarstvo in sem jih tudi tako krstil. Ikonska umet- nost je moja ljubezen! Relativno preproste poteze, zelo zanimive barve in neverjetno lepe. Ta olja so človeka pritegnila k sebi s prav magično močjo! Posebno na eni teh slik mi je pogled obstal kot vkovan. Takoj sem se začel pogajati. Bilo je namreč tako, priznanim umetnikom v Sloveniji ni bilo treba ničesar prodajati, stali so finančno na zelo trdnih nogah in še več denarja v taki ali taki valuti res niso potrebovali. Torej začel sem se pogajati za tisto čudovito žensko glavo, malo slično kaki ikonski svetnici. »Ne morem,« je rekel, »vse to je pripravljeno za razstavo v Beogradu, je že v katalogu, sedaj je res ne morem vzeti iz seznama.« Pa sva se zmenila, po koncu razstave mi jo prihrani. Kje neki! Bila je prodana na razstavi, česar sem se bil bal. Niti kopije nimam, niti kataloga te razstave! Ni preostalo drugega kot da izberem kako slično. Uokvirjenih slik ni enostavno prevažati. Takrat sta potovali nova »ikonska« deklica in pa veliko olje: »Cvetje v vazi« z nami v Ron-chi, Rim, Neapelj, na konferenco v Sorrento, nazaj v Neapelj, Milan, M»unchen, Montreal, Toronto. Ves čas je bilo treba v letalu obe sliki držati varno v rokah. Umetnik je veliko potoval in kamor je prišel, je vedno slikal. Tako je npr. s potovanj po Makedoniji nastala cela knjiga z istjm naslovom (Državna založba Slovenije 1953). Knjiga, velikega formata, vsebuje vrsto slik v različnih tehnikah: barvna monotipija, jedkanica, litografija, litogra-vura in lesorez. Saj mi je razlagal tehnike, pa sem vse zmešal. Maleševi so imeli hišo v Piranu. V tem obmorskem slovenskem mestu se je poleti zbiral umetniški svet Ljubljane in Slovenije. S potovanj ob jadranski obali je nastala zbirka slik, ki je izšla tudi kot knjiga z naslovom: Jadranski motivi (DŽS 1961) v večjezičnih izdajah. Vsega je 47 slik, po moje so vse monotipije. Za en original: Kmetica II, se nisva mogla nikoli pogoditi. Seveda je v besedah nemogoče prikazati slike, njene lepote, prelivanja barv, kompozicije, estetskega užitka. V tem je bil Miha Maleš mojster in pol! Ta zbirka seveda ne obsega vsega nad vse obširnega Maleševega opusa v zvezi z Jadranom in obalo. Med množico teh del meni osebno neizmerno ugaja: Istranka z ribo. Vsaj mislim, da je Istranka. Ima več varijant in je neverjetno lepa slika. Miha Maleš je večino življenja preživel v Ljubljani in izredno veliko njegovih slik v ra- — OPOZORILO — Vsakoletno spominsko romanje torontskih Slovencev in rojakov iz ostalih predelov Ontaria, se bo vršilo 13. septembra 1987. Romanje bo vodil novi torontski nadškof koadjutor prevzv. dr. Alojzij Ambrožič. Kot običajno bo pri spominskem križu kratka spominska svečanost v počastitev naših nepozabnih žrtev revolucije in vojne, nakar bo sledil skupni križev pot na prostem. Po kosilu bo romarska maša, in litanije na čast Marije. Na to spominsko romanje ste vsi lepo povabljeni! O. M. znih tehnikah predstavlja motive v zvezi s slovensko prestolnico. So čudovite barve in so črno-beli lesorezi. Izdelal je dve zbirki: Stara Ljubljana in Nova Ljubljana. Za prvo zbirko je dobil nagrado mesta Ljubljane. Iz mlajših let je zbirka: Rdeče lučke ali Risbe o ljubezni (1929). Nova, obširnejša in izpopolnjena izdaja Rdečih lučk je izšla v Kopru 1. 1976, v založbi Lipa. To je bibliofilska izdaja z numeriranimi izvodi od 1 do 250. Obsega nekako 70 risb. Malokomu znana je zbirka originalnih gravur v obliki mape. Vsega je 18 gravur, belo-črno, izredno zanimivo, drobno delo. Menda so motivi iz Žalca in okolice, toda niti kraja ne prepoznam. Mora biti bibliofilska izdaja. Celo letnice ne najdem nikjer. Umetnik je izdelal vse polno slik s pokrajinskimi motivi (pejsaž), tudi gora ni prezrl. Te zadnje so mi bile kot hribolazcu vedno všeč. Je npr. monotipija: Log pod Mangartom. Namenjena je bila ali občini v Logu ali nekemu društvu tam, res ne vem. Toda v Logu so se občinski možje in žene nekaj pomišljali, nemara se jim je zdela slika preveč umetniška in premalo fotografsko realistična. S preprosto potezo sem jih rešil vseh skrbi glede slike. Naš umetnik je veliko delal kot ilustrator in je umetniško okrasil veliko število knjig. (Dalje na str. 6) KOLEDAR društvenih prireditev AVGUST 19. — Federacija slov. upokojenskih klubov priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd. v Kirtlandu. Igra Krivec orke-st r. 23. — Slovenski dom na Holmes Ave. priredi letno »povratek domov« prireditev. Od 1. ure dalje. 30. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Ob 11.30 sv. maša, nato kosilo, popoldne ples, za katerega igra T. Klepec orkester. SEPTEMBER 12. — Fantje na vasi priredijo koncert ob zborovi 10-letnici, v SND na St. Clair Ave. Za ples igra Alpski sekstet. 12. — ADZ priredi »Pečenje školjk« na svojem letovišču. 13. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. Za ples in zabavo igra Alpski Sekstet. 20. — Društvo S.P.B. priredi romanje v Frank, Ohio. 27. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu ima vsakoletno kosilo v farnem avditoriju. 27. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis., priredi Vinsko trgatev v Parku. Kosilo z zabavo in plesom. OKTOBER 17. — Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci. 17. — Glasbena Matica priredi jesenski koncert z večerjo in plesom v SND na St. Clair Ave. 18. — Občni zbor Slovenske pristave. 18. — Slovensko umetnostno združenje ima razstavo in prodajo v SDD na Recher Ave. 25. — Slomškov krožek priredi kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. 25. — Slovenski dom na E. 80 St. priredi pečenje školjk. 31. — Slovenski dom za ostarele praznuje 25-letnico z banketom in sporedom v SND na St. Clair Ave. NOVEMBER 7. — Štajerski klub priredi martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zv. Igrajo Veseli Slovenci. 8. — Mladinski pevski zbor Kr. št. 3 SNPJ ima jesensko prireditev z večerjo in koncertom v SDD na Recher Ave. 14. — Belokranjski klub priredi martinovanje z večerjo in plesom v SDD na St. Clair Ave. Igra Tony Klepec orkester. 14. — Pevski zbor Jadran ima svoj jesenski koncert z večerjo in plesom, v SDD na Waterloo Rd. Igra Joey Tomsick orkester. DECEMBER 6. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis., priredi miklavževa-nje v dvorani sv. Janeza Evangelista. 12. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima božičnico v družabni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Pričetek ob 2. pop. — 1988 — FEBRUAR 28. — Slov. šola pri Sv. Vidu postreže s kosilom v farni dvorani. Serviranje od 11.30 do 1.30 pop. Dragi rojaki, potujete v Evropo? Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALACE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK: DOBRODOŠLI! PH-PALACE HOTEL, Corso Italia 63 34 170 nnrizia-Gorica, Haly; Tel.: 0481-82166; Telex 461154 PAL GO I Kanadska Domovina Prijatelju slikarju Mihi Malešu (Nadaljevanje s str. 5) Med njimi: Slovenske narodne pravljice (Mladinska knjiga 1959) vsebujejo večje število originalnih barvanih jedkanic; Planina, Pirin planina, zgodovinska povest izza časa borb Makedoncev s Turki, avtor Krstju Belev (Mladinska knjiga); Moderna španska lirika, v prevodu velikega slovenskega pesnika Alojza Gradnika (Bibliofilska založba 1943). Potem je knjiga Ksaverja Meška: Legende o sv. Frančišku (Mohorjeva družba, Celje 1975). V tretji knjigi obširnega dela: Leto svetnikov (Zadruga katoliških duhovnikov, Ljubljana 1972) sta dve reprodukciji Mihe Maleša; ena je zelo znana barvna litografija iz 1. 1968, sv. Ciril in Metod, druga je reprodukcija freske na župni cerkvi v Ljubnem na Gorenjskem iz 1. 1947, sv. Krištof. Zbirko pesmi iz slovenske Rezije, ki jih je, kot piše, nabral in presadil Milko Matiče-tov pod naslovom Rožice iz Rezije (Založba Lipa 1972) je »s podobami povezal« Miha Maleš. Sentimentalne, ljubezenske pesmi in take so tudi Maleševe ilustracije. Dve sta akvarela, čudovito prelivajoče se barve. Enemu akvarelu, ki krasi tudi naslovno stran, in predstavlja Rezijo s Kaninom v ozadju, se pač ni bilo mogoče upreti, odšel je z menoj. Maleš je ilustriral tudi pesniško zbirko češkega pesnika K.H. Macha: Maj. Knjiga je seveda prava redkost, saj je izšla 1. 1939, toda obljubil mi je en izvod — sedaj je seveda prepozno. Večini so znani njegovi lesorezi: Slavni Slovenci. To je nekaka umetniška mapa lesorezov. Prav klasična zbirka portretov, ki jih uporabljajo v mnogih slovenskih revijah in knjigah, v Sloveniji in v tujini. Maleš se je jezil: »in brez mojega dovoljenja! Kdor ne prepozna sloga, bo spoznal te lesoreze po podpisu M, kar pomeni Miha Maleš. Kriterij je bil preprost: Slovenci. Tako so se v tej zbirki združno znašli: pesniki in pisatelji, protestantski predikanti in katoliški reformatorji, škof Mahnič in pesnik Gregorčič, škof Jeglič in pisatelj Ivan Cankar, itd. Nekaj teh lesorezov je ižslo v dveh knjižicah kot podpisan ročni odtis avtorja in sicer: Slavni Slovenci 1456 - 1758 ter Slavni Slovenci 1754 - 1808. Precej bolj obširno knjigo mi je podaril umet- nik sam, pa tudi ta ni popolna. Nikoli nisem mogel izvedeti. ali ima kdo celotno zl birko, ali d; jo ima avtor sam, niti, kako so izgledali originali. Vedno je ob teh vprašanjih začel godrnjati. ^ se jeziti, mrmrati o neumnosti ^ in kratko odrezal: »kar imam. . sem vam dal, več pa nimam«. L Toda videl sem sem in tja v ra- ^ znih publikacijah nekaj njeg°' ^ vih »Slavnih Slovencev«, kij^1 ni v moji zbirki. Torej so le nekje. Umetniško gradivo v zvezis jju pesnikom Prešernom je siste ^ matsko zbiral. Pokazal mi Je fj|, zajetno mapo, v njej so o' pp] prave radkosti. Izdal je tr' ■“ knjižice kot »Ilustrirana dela Franceta Prešerna: Strunami j0, Dekletam in Pod oknam ( ‘ tub bliofilska založba 1940, 1^/' Ir V pripravi so bile še: Pro^3’ tud Kam? in Ukazi, toda zdi se m1' iias da niso nikoli izšle. Vojna sel ^ začela! Vsaka teh knji*1 ua vsebuje 15 izvirnih ilustr®” ^ znanih slovenskih umetnik0 j ^ V knjižici Dekletam je tu ^ Ide Goršetova skulptu^ lirj Prevzetne deklice. Mj markantna, oblika arhai*11 ’ L žgana glina. m Kot večje delo v zvezi s We. ‘•im šernom je Maleš izdal: Sone ^ ^a| venec, v tridesetih barvn^ ^ vurah velikega formata (Za . 9, | žba Lipa 1959). Še na svet° Ja, (Dalje na »,f'1 da; tie: l Prijatelju slikarju Mihi Malešu (Nadaljevanje s str. 6) "cm trgu bi težko našli tako iz-:^n° lepo knjigo. V tej knjigi )e tudi tisto zelo znani barvni C ?®rtret Primičeve Julije. Prva p®- belo-črna, je iz 1. 1937. a. I ^zabiti ne smem zelo zgod-ti, w lesorezov, ki so izšli v šti-ili P knjigah kot bibliofilska iz-so ala v samo 56 izvodih, ki so 3b p Podpisani. Vsebujejo: Iz-ti, ™na grafika 1926 - 1937, da- St' IQin920 "1942, tret-ia knj‘8a Pa 1,1 i»,L ' 'n* končno, dela v «• f.!920-!^. To so repro-3 m C^e °Z' 0^tls’ velikega for-0 nK«3 ^ to vrsto spada tudi l'!1 |j lrna zbirka lesorezov in 16 kn°reZ0V Z naslovom Sence. LJ'80 J6 založila Bibliofilska is T°Žba v Ljubljani 1. 1936. te- 3m,ta knjiga je izšla v komaj je fiL,'Zvodih. zopet kot biblio-ile j, a izdaja v nad vse okusni tfi [e e”J'’ v opremi, ki jo danes :la t|Je, *co vidimo. Vsebuje ni> t0.a ? odtisov, med njimi Bi- LU 1 lesorezi z zdravilišča za !)• [j .er ul°zne na Golniku, kjer ja, !„diekavtor zdravil. Ti so izšli n'’ lati 0t samostojna mapa pod je ^om Golnik (1939). l'c ina ’n Eva sta brez dvo-c'i linj,26,0 hvaležen motiv za ,v; zdeiai a’kipar Gorše ie cei° ^ 'Herlr ni0t*V: Adam in Eva in fi jjrai a‘ ^jbrž mu nista impo-:1° L ^e.^hel, še manj seveda ,a’|k.|’ ri nas v Torontu je iz-pe*‘ko grafiko Adama in fe" Hltbl’3 Sem Pr'nesel s seboj iz P11 :rafj,Jarie Maleševo barvno r3 hjeo]0 Z *St'm motivom. Gor-l0" a, pi CC*ai 'n ugotavljal: »Glej na fJ 83 MaleŠa, kako ti to 71 • 3na dinamika, moja '‘'etn''0 ^Ve sta prot' nje80vi ]j). In* kar nebogljena!« ajt; p'*0 seveda točno tako, lipar ®rJe je bil v prvi vrsti jdelajj. pa slikar s svojim teJ111 slogom, torej dva 'Prav PHiema- Neko. raw Pr‘ ljubljanskem *‘11 j Cao. • Mo ‘° p ’ Sedaj ze poK( l'e,tlilfPU*arne8a sl°ve itnoji3' >>bl0» no!« si SsjM^evednosti. »K in noč vendar!« In še je ponovil zase: »kot dan in noč!« Maleš je bil delaven tudi v cerkveni umetnosti. Leta 1932 je poslikal okna in stene cerkve v Cirkveni na Hrvaškem in v Vočinu v Slavoniji. Leto prej je v Nemčiji študiral staro cerkveno slikarstvo. Spomnim se barvnega okna sv. Kozma in Damijana iz 1. 1941. Izdelano je bilo po Maleševih načrtih v Zagrebu in sta svetnika krasila kapelo v tedanjem Šlajmerje-vem domu, sedaj Ortopedski kliniki. Mimogrede naj povem, tudi na tej kliniki sem imel predavanje o našem delu o ortopedskih implantatih. Kozma in Damijan sta zavetnika medicine. Takoj po vojni svetniki niso bili preveč popularni v Sloveniji, pa sta se Kozma in Damijan zatekla k svojemu ustvarjalcu v Vošnjakovo ulico in krasila balkon Maleševega stanovanja. Množina Maleševih umetnin je v resnici skoro neizmerna. Ni bil samo velik umetnik, bil je tudi zelo delaven umetnik. Tu naštevem le delček del, ki jih zelo dobro poznam, in pa knjige, ki so mi pri roki v domači knjižnici. Ko bi izbiral samo najbolj privlačna Maleševa dela, ki so mi na razpolago, bi brez težave napolnili z reprodukcijami celotno številko Ameriške Domovine in mogoče še nekaj več. Miha Maleš ni bil samo velik umetnik, bil je tudi zelo podjeten organizator. Za predvojne čase je napravil velikansko potezo, ustanovil je Bibliofilsko založbo, ki je začela z izdajanjem umetniških knjig. Nekatere teh so še za današnje čase prav monumentalne. Nekatere sem že omenil. Izredno reprezentativna je knjiga Slovenski lesorez, v izdaji te založbe 1. 1942. Zastopanih je 34 slovenskih priznanih umetnikov. Beremo imena: Saša Santel, Henrik Smrekar, Ivan Kos. Božidar Jakac, Veno Pilon, oba brata Kralja, Miha Maleš, Maksim Sedej, Mira Pregljeva, Bara Rem-čeva, Zoran Mušič, France Gorše, Marij Pregelj, itd. Knjiga vsebuje še posebej Umetniške priloge in Izvirne barvaste priloge; zadnje so podpisane. Na vsak način, knjiga vsebuje slovensko kulturno bogastvo brezmejne vrednosti! En lesorez je lepši od drugega, kakšna umetnina je samo Henrika Smrekarja Desetnica! Ista založba je izdala tudi monografijo Kipar France Gorše, avtor je bil genialni dr. Rajko Ložar. Še danes je ta knjiga, izdana v letu 1938, podlaga vsakega razpravljanja o Goršetovi umetnosti. Sodil bi, da je samo ustanovitev Bibliofilske založbe, ki je izdala toliko umetniških knjig, zadosten razlog, da bi se spominjali Mihe Maleša kot izredno zaslužnega kulturnega delavca. S kiparjem Goršetom je Maleša vezalo desetletja dolgo prijateljstvo. Če so moji podatki kaj vredni, je bil prav Miha Maleš tisti, ki se je zelo potrudil, daje bil Gorše po povratku v Evropo sprejet v Društvo slovenskih likovnih umetnikov. To mu je omogočilo gotove privilegije v Sloveniji, čeprav je bil državljan ZDA in je živel na Koroškem v Avstriji. Zaključek Miha Maleš je imel razstave po vsem širnem svetu, večina seveda v Evropi, v Angliji in na kontinentu. Katalog iz 1. 1975, ki je bil izdan ob priliki Retrospektivne razstave v Moderni galeriji, našteje 224 razstav! Toda od tega je že 17 let. Razlagal mi je, da so za umetnika razstave tako nujne, kot za znanstvenika sodelovanje na znanstvenih konferencah. Imel je dela tudi razstavljena na tem kontinentu, sam pa ni nikoli prišel čez Atlantik. Že katalogi Maleševih razstav so prave zbirke odličnih reprodukcij. Kakšna odlikovanja in nagrade je dobil za svoje delo, v resnici ne vem. Nagrado mesta Ljubljane sem že omenil, prejel je tudi Prešernovo kulturno nagrado. Maleš je bil rojen na Jeranovem pri Kamniku in je bilo torej kar naravno, da se je z občino Kamnik dogovoril, da se v tem mestu ustanovi stalna razstava njegovih del. Poklonil je za to razstavo nekako 2600 svojih del, kar je velikansko število. Tako je 1. 1980 nastala Galerija, zbirka Miha Maleš, Kulturni center Kamnik. Kot vem, so bile velike slovesnosti pri odprtju. Stalna galerija je pač želja vsakega umetnika, da tako ostane vsaj v svojih delih nesmrten. Tako ima kipar France Gorše svojo galerijo v Svečah na Koroškem, kipar Lojze Dolinar v Kranju, slikar Božidar Jakac v Kostanjevici na Dolenjskem. Tam so tudi dela kiparjev-slikarjev bratov Franceta in Toneta Kralja, slikarja Jožeta Gorjupa, in tudi vrsta Goršetovih del je tam. Ustanovitev Kostanjeviške ga- lerije je bila prav genialna poteza, to so veličastni razstavni prostori v nadvse impozantni, povsem restavrirani zgradbi. Katalog, ki je izšel ob priliki Kamniške galerije ima obširen seznam Maleševih del, morda najbolj popolen, in seznam 42 publikacij. Z zadovoljstvom ugotavljam, da od navedenih publikacij le malokatera manjka v naši hiši. Kot omenjeno v uvodu, hotel sem napisati nekaj osebnih spominov brez vsakega reda. V analizo Maleševih del pa se ne morem spuščati, saj umetnost ni moje strokovno področje. Toda par stvari tudi človek, ki sicer ni kak strokovnjak, pri Malešu takoj opazi. Vsa njegova dela dihajo optimizem, lepoto, dobroto, večina njegovih figur, predvsem grafike so nekam idealistično poudarjene, iz njih izžareva neka toplina in prijetnost. Kot bi umetnik sledil načelu starih Grkov: »kalos kai agathos« (lepota in dobrota). Maleševa umetnost človeka nujno dviga in ustvarja iz njega boljšega človeka. Danes trdijo, da je treba življenje orisati tako, kot je, brez olepša-vanja. In po tem načelu moderni umetniki, naj bodo likovni ustvarjalci ali pisatelji, le preradi segajo po večina neokusnih, dobesedno odvratnih motivih. Ustaljen izgovor je: »To je resnično življenje, vse drugo je osladna navlaka!« V resnici je to resnično življenje skrajne dekadence — v angleščini bi rekli »life in the gutter«. Večkrat sva se z Male-šem pogovarjala o modernih ustvarjalcih, predvsem o likovnih umetnikih, pa je sodil nekako takole: »Čas je neizprosen sodnik. Kar je umetniško vredno bo ostalo, vse drugo bo šlo v pozabo, kot muhe enodnevnice.« Kako more tkim. »public relations« krojiti »umetnost« na našem kontinentu predobro vemo. Maleševa umetnost je kakor bleščeča svetloba, vse ožarja. Če ponovim za pesnikom Otonom Župančičem, bi za Maleševo umetnost veljalo: Naša prva luč je sonce: z zlato roko svet odgrinja, zlatih ciljev nas spominja. In moremo kar nadaljevati: Naša zadnja luč je duh: vse je mračno, duh nam seva. k Bogu pota razodeva. Razpravljanje o Mihi Malešu ne sme prezreti vloge, ki jo imajo v njegovem slikarstvu ženske. Tu kar citiram umetnostnega kritika Zorana Kržišnika: »njegove vedno dekliške ženske, v katere kot bi bilo vsajeno večno obnavljanje narave, da je njihova žlahtna pojavnost skoraj rastlinska... Maleševe ženske so... jedre in polne življenja, kot bi starosti in smrti sploh ne poznale, pletejo naprej iz roda v rod brezkončni venec; brez ostre individualnosti so, zato zamenljive; človek niti opazi ne, kdaj je materino mesto prevzela hči.« MALI OGLASI NAPRODAJ Euclid. Hiša s 4 spalnicami. Eden lastnik. 2 mestna bloka od cerkve sv. Roberta. Vse trgovine v bližini. 5 sob spodaj, 2 zgoraj ter velika rek. soba s kaminom. Lastnik prodaja. Kličite 731-3322. NAPRODAJ Enadružinska hiša. 8 sob. 2 kopalnici, 2 stranišči. 6014 Glass Ave. Vprašajte na 1153 Norwood Rd. (63-64) JUST LISTED — EUCLID Prime area, classic colonial, 3 bdrms, formal dining rm. Woodburning fireplace, rec. rm., summer room, wooded lot. Immaculate. Must see. $73,900. Bonnie Marinčič Gould WILLOUGHBY Start Your Family Here! Newer 3 bdrm. split, deck overlooking tree-lined lot, neutral decor, attached 2 car garage. $68,500. Kathy Ursich Acacia Realty Professionals 289-HOME 289-4663 (63-64) FOR RENT HOUSE for rent, in Nottingham area. $500 per month. 357-0353 (63-66) FOR SALE STOVE, REF., KITCHEN TABLE and CHAIRS, LIVING ROOM SET, LAMPS, COFFEE TABLE, END TABLES and BEDROOM SET. CALL 881-2612 OFFICE CLEANING Monday thru Friday evenings E. 30 St. & St. Clair Ave. Call 398-5310. (62-65)_ Hiše barvamo zunaj in znotraj. Tapeciramo (We wallpaper). Popravljamo in delamo nove kuhinje in kopalnice ter tudi druga zidarska in mizarska dela. Lastnik TONY KRISTAVNIK Pokličite 423-4444 LETOŠNJE NEVESTE Tiskarna Ameriška Domovina Vam nudi obsežno izbiro kvalitetno tiskanih poročnih vabil in drugo / tovrstno tiskovino. Naša pisarna č Vam lahko pokaže vzorce teh tisko-? vin. Naročniki Ameriške Domovine z bodo dobili 20-odstotni popust, č Primerjajte naše cene in kvaliteto č s ponudbami drugih trgovin! Prepri-| čali se boste, da smo mi najboljši. 6117 St. Clair Ave. Cleveland, OH 44103 Tel. 361-4088 MILKA HARTMAN: Pesnica koroške zemlje Življenje in delo Milke Hartman je tesno povezano z življenjem in usodo koroških ljudi. Njena bogata pesniška bera je izraz njenih čustev in misli, koroškemu človeku pa je ogledalo njegovega življenja, veselja in žalosti, upov in skrbi, kakor tudi njegovega stoletnega boja za obstoj na lastni zemlji. Milka Hartman se je rodila 11. februarja 1902 v Spodnjih Libučah pri Pliberku. Še zelo mlada se je vključila v prosvetne in verske organizacije. Dolga leta je poučevala na gospodinjskih tečajih. Vseskozi se je posvečala ljudsko prosvetnemu delu. v društvih, pevskih zborih in igralskih skupinah. Kjerkoli je že bila, je mladino vzgajala v ljubezni do materine besede in do koroške zemlje ter v zvestobi narodnemu in verskemu izročilu. Njena vnema in skrb nista veljali samo mlajšemu rodu, temveč rojakom nasploh, o čemer jasno pričajo tudi njene pesmi. Hartmanova piše nekako od 1918 dalje. Njena lirika obsega rodoljubne, ljubezenske, religiozne in prigodniške pesmi. Zelo rada slika koroško pokrajino, kmečko življenje, človeka v stiku z naravo ipd. V uvodu k zbirki Lipov cvet je Lovro Kašelj zapisal, da je pesniški svet Milke Hartman »svet njenega vsakdanjega življenja: rodni dom in vrt ob njem, domače polje in travniki, domači gozd in gaj, domovina. Le včasih stopi pesnica iz njega, zlasti tedaj, ko obuja boleče spomine na žalostno usodo svojcev in naroda pod bičem tujih in domačih sovražnikov.« Koroški pesnik in pisatelj, zdaj že pokojni Valentin Po-lanšek, je ob pesničini 80-letni-ci napisal sledeče verze: Milka, kdaj si odmev ujela, sladki klic nežnega srca? Poješ nam kot bi polja pela, da zveni struna iz zlata. Pesmi Milke Hartman se odlikujejo po spevnosti in izrazni jasnosti. V njih je čutiti toplino in vedrino, prijetno domačnost in izpovedno neposrednost. Tu in tam je zaznaven vpliv ljudskega pesništva. Veliko svojih pesmi je Hartma- nova sama zapela oz. jim dala melodijo. Napisala je tudi vrsto odrskih prizorov in nekaj spevoiger. Njena prva pesniška zbirka — izdala jo je, kot vse naslednje, Družba sv. Mohorja v Celovcu — je iz leta 1952 in ima naslov Moje grede. Iz zbirke objavljamo sonet Zvonovi Gospe Svete. Prva zbirka je izšla ob pesničini 50-letnici, druga. Lipov cvet, pa ob njeni 70-letnici, in sicer 1972. Zanjo je Hartmanova prejela nagrado Vstajenje, ki jo vsako leto podeljuje tržaška Mladika. V istem desetletju so izšle še narečne Pesmi z libuškega puela (1977). Zvonovi Gospe Svete Pesem... Oj izliv miline! Kakor pesem božjih zborov plava preko koč in dvorov, potni naše tri doline, Rož, Podjuno, daljno Žilo, 1 To zvonov je pesem vneta: poje, moli Gospa Sveta. Oh, da ne bi odzvonilo! Poj, le poj zvon Gospe Svete, zlij se v radost nam in boli, z nami plakaj, z nami moli, vzdrami speče nam domove in razbij nam zle okove, s trdih tal naj vigred vzcvete. Osemdesetletnico koroške pesnice so njeni rojaki počastili s svojevrstno publikacijč v treh knjigah s skupnim naslovom Milka Hartman (1982). Prva obsega življenjepis, ki ga je v besedilu in dokumentaciji pripravil Feliks J. Bister. Druga vsebuje pesmi, ki jih je Hartmanova objavljala v Veri in domu in pozneje v Družini in domu ter v obeh koroških koledarjih ali v listih Naš tednik, Nedelja in Slovenski vestnik. Gre torej za izbor pesmi, ki še niso izšle v knjižni izdaji. Izbral in uredil jih je F.J. Bister, ilustriral pa Hubert Greiner. V tretji knjigi so zbrane pesmi, ki jih je po melodiji same pesnice za triglasno petje har-moniziral Hanzi Gabriel. Pri tem naj dodamo, da so besedila Milke Hartman že prej u-glasbili razni skladatelji, med njimi Matija Tomc, Luka Kramolc, Franc Cigan, Pavel Ker-njak, Radovan Gobec in Mirko Filej, primorski prijatelj Koroške in Korošcev. Ob svoji letošnji 85-Ietnici je Milka Hartman doživela novo presenečenje, drobno in lepo opremljeno knjižico svojih pesmi v nemškem prevodu. Knjižica z naslovom Gedichte aus Kdrnten (triindvajset pesmi) sta izdala Peter Kersche in Janko Ferk. V uvodu Pavel Apovnik poudarja, da je poezija naše pesnice postala »dejanski ključ za duhovni svet slovenske narodne skupnosti, ki se večinskemu prebivalstvu v deželi zdi mnogokrat tuj«. Pesniško zbirko v nemškem prevodu so predstavili marca letos v Domu v Tinjah na slovesnosti, ki so jo' jubilantki pripravili Krščanska kulturna zveza, Mohorjeva družba in Katoliški dom prosvete v Tinjah. Pred leti je avstrijski predsednik imenoval Milko Hartman za častno profesorico. Številnim čestitkam in voščilom za letošnji visoki življenjski jubilej priljubljene koroške pesnice Milke Hartmanove pridružujejo njeni primors; prijatelji in bralci, pa tudi na' list. ■ L.B. (Kal. glas, 6.8.19t ) Novi grobovi (Nadaljevanje s str. 1) 89 let stari Frank* Kapel, prej živeč na E. 224 St. v Euclidu, rojen v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1920, vdovec po pok. ženi Berthi, roj. Perme, oče Mary Budic in Lillian Switaj, 6-krat stari oče, 1-krat prastari oče, brat Johna, Louisa in Frances Volk (vsi že pok.) ter Jakoba (Jug.), zaposlen pri Fisher Body 30 let, do svoje upokojitve 1. 1969, član KSKJ št. 169 in Katoliških borštnarjev št. 1614. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. dop. ob 10.30 in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Anna Pollock f • v •c. -v'-'"'..:?: ♦ I 'G , :,v:'v »J- •iv' ♦ ' «?• H...» 'vV-'-'C. v."; n-7'j » r' 'V * •V. c. j •‘ V i im mi ■/ ■» ■ . i ---------------------------1 Josefs Hair Design J 5235 Wilson Mills Rd. Richmond Heights, Ohio 461-8544 or 461-5538 V soboto, 15. avgusta, je v Slovenskem domu za ostarele umrla 94 let stara Anna Pollock, rojena Smolej v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1911, vdova po 1. 1967 umrlem možu Johnu, mati Williama Jance, tašča Viole, sestra Catherine Arel in Frances Kurrent (obe že pok.), teta Alice Cech, Valerie de Sau-ssure in Ide Dragonette, v 40ih in 50ih letih je lastovala in vodila za dobo 15 let Pollock’s Dry Goods trgovino v poslopju SND na St. Clair Ave. Bila je članica ADZ št. 2, PSA št. 2 in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Pogreb je bil včeraj, v ponedeljek, v oskrbi Želetovega zavoda na E. 152 St. na pokopališče Knollwood. Darovi v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele bodo s hvaležnostjo sprejeti. Trideset let slovenske gimnazije v Celovcu skovalo 434 dijakov in dija' kinj. Prvi razred je imel tri paralelke, ostali po dve. Vendar so bila leta, ko je gimnazijo obiskovalo nad 500 dija^0' in dijakinj. Kljub temujegin1' nazija se vedno močna. Posebnost te gimnazije je* da se pouk vrši v slovenščini'J nemščini. Nekatere predmet predavajo v slovenščini, dru{ v nemščini. K rasti gimnazije pomaga) tudi dijaški domovi. Zato se letošnjem Poročilu prikaza11 tudi dijaški domovi. Ti so ll| je. Modestov dom je najnov£) ši in ga vodijo salezijanci, ^ menjen je dijakom. ^°*l0li va družba je zgradila sredi j lovca »Slomškov dom« za I jakinje, šolske sestre pa na Vetrinjski cesti svoj dom -dekleta. Nedaleč od seda I gimnazije pa je »^la“'nj dom Slovenskega šolsk« društva«, ki služi dijakom dijakinjam. Tudi PoS° j tega doma je novo. Dijaški domovi so P0^6^ ker je Koroška obširna * J bilo vsakodnevno Preva^r|J za mnoge preutrudljiv0 izgubili veliko časa. I V 30 letih so gimnazij0'’0^ li trije ravnatelji. *>rV*.',L|jj pok. Jožko Tischler, k* ^ za »očeta« slovenske g1111 je, ker si je zanjo največ P* deval. Za njim je vodil šo | Pavle Zablatnik. Ko jc5^ t pokoj, je prevzel ravnat6 dr. Reginald Vospernik- , Kat. glas, 6-0J Po nemško točno izide ob koncu vsakega šolskega leta »Letno poročilo zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu«; letošnje ima še poseben poudarek »jubilejno« poročilo, ker je izšlo ob 304etnici gimnazije. Zato je še bogatejše kot običajno. Poročilu na pot je napisala uvodno besedo dr. Hilde Haw-licek, ministrica za pouk, umetnost in šport pri zvezni vladi na Dunaju. Njena beseda je izredna pohvala slovenski gimnaziji, saj pravi med drugim: »Nadvse uspešen razvoj, ki ga je doživela slovenska gimnazija v preteklih tridesetih letih, je v prvi vrsti rezultat odličnega pedagoškega dela učiteljev, ki tam učijo, vrhu tega pa je to tudi dokaz za izobrazbene možnosti in izobrazbeno voljo slovenske narodne skupnosti. Ne nazadnje dokazujejo številni absolventi te šole, da ustvarja dvojezično šolstvo dobre podlage ža obisk nadaljevalnih šol.« Slovenska gimnazija v Celovcu je sad trpljenja slovenskih ljudi v boju zoper nacizem; njihov prispevek v tem boju je priznal sam zvezni predsednik dr. R. Kirschlager. Zaradi tega so ob sklepanju avstrijske državne mirovne pogodbe vnesli 7. člen, ki pravi: »Avs.i ijski državljani slovenske in 'n vaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem imajo pravico do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvaškem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol...« Do svoje gimnazije so potem Slovenci prišli leta 1957, ko je tedanji prosvetni minister dr. Drimmel 9. maja podpisal dekret o ustanovitvi Slovenske gimnazije v Celovcu. Toda do leta 1975 so morali gostovati v poslopju neke nemške gimnazije ter imeti celoten pouk popoldne. Bili so pionirski časi in dijaki ter profesorji so sprejeli to žrtev in utrdili slovensko gimnazijo, čeprav so ji mnogi napovedovali le kratko življenje. Po skoro 20 letih so prišli do lastnega poslopja leta 1975; dolgo so čakali, a so dobili za tiste čase najmodernejšo in najbolj funkcionalno šolo v Avstriji. Prva matura je bila leta 1963, maturantov pa 16. Nato so sledile mature iz leta v leto z vedno večjim številom maturantov; vseh je bilo do letos 924. Številni med njimi imajo odlična mesta v koroškem in Širšem avstrijskem javnem življenju kot zdravniki, univerzitetni profesorji, advokati, sodniki, dr. Zdravko Inzko je v avstrijski diplomatski službi, dr. Smolle pa državni poslanec na Dunaju. Letos so ustanovili »Združenje absolventov Zvezne gimnazije za Slovence« z glavnim namenom: »Negovati in utrjevati šolsko tovarištvo tudi po letih skdpnega šolanja « Kakor drugod se čutijo posledice upadanja rojstev tudi na slovenski gimnaziji v Celovcu; letos je gimnazijo obi- Do 5% poviša111 Social Securi*! pokojnin0 181”'1 Washington, D.C." 0(;i jonov Social Security jencev bo po 1. januar jo začelo prejemati odstotkov povišano oI)! Security pokojnino, k |e[i jvišje v zadnjih Pe *. tfaci Social Security Admi i v Washingtonu je 15 ||etn£ tega zaključka P° P st3ii pregledu ekonomske8 ^ei v deželi, kar )e fr povezano s poviša0-* |ej j jenjskih stroškov. pj bilo - se pravi v P) .jefijsk letju - povišanje z pplu1 stroškov za 4.2%, v aP bilo samo še 3.7% milijonom “P^Jovi^j Samo en odstotek P. dod* znači okrog 2 mil'Ja nih pokojnin. ^ Tudi če bi se infla^jf 've1'1] Sedaj "h" ker v sepgJ sprememb, Kei . poVi5. kalkulirajo oclst0jkov, 1(1 J življenjskih stroško^- s c,j potem vračuna Security P°k0Jn , j„jega 1. januarjem nas^ tillSEL Bogati smo dajamo; nrurn^ p0ZaPjir(1f