H. Strvina.
I MHtnt. i po«*l|*. Z. ma m
MH. lulo.
.Slovenski Narod* velja v L|mbl|aml
na doni dostavljen:
cek> leto naprej  • •  •   . K 24*—
pol leta      „      • «  •  • • 12"—
četrt leta    m     • 6*—
la mesec   -     • • • • • —
v upravni s tvu prejeaian:
celo leto naprej  • , •  •  K 22*—
pol leta      „     . .  •  .   . 11-—
četrt leU    „     • . . .   , 5*50
na mesec   ■     . • • ■   • 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredal*tvo: Knaflova mil ca si. 5 (v pritttčju levo,) telcfoi
št. 34.
I
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin  Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih tnsercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d* to je administrativne stvari.
icaaa storilka velja to vinarjev. ———
Na pismena naročila brez istodobne vposiatve naročnine se ne ozira. , If aroana tiskar*«" telefon *t. St.
.Slovenski Narod" velja po postit
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej ' ■
pol leta     „       m    • ■
četrt leta    m       m    . .
na mesec   „       -    • •
25--13--650 2-30
za Nemčijo: celo leto naprej      .  .  , K 30-—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej   ....  K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, UpravaUtvo (spodaj, dvorišče levo), Knailova ulica it 5, telefon alt Mi
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa. katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
velja t Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto ... K 24-— I Četrt leta... K 6-— Pol leti. . . „ 12*— I En mesec • • • „ 2.—
V upravništvu prejeman na mesec K 1*90.
Spošiijanjem po poŠti v Avstriji velja:
Vse leto ... K 25-— I Četrt leta . . K 6-50 Pol leta . .. „ 13-— j Ea mesec . . „ 2-30 Za Nemčijo vse leto 30 E. Za Ameriko in druge dežele vse leto 35 H.
BV Naroča se lahko z vsakim dnevom, a bratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklairacljab naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. WT list se nstaviji 10. dan po potekli Tiaro
cnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem časa.
BpnnSmi ...anfflteua Naroda"
protestni stiod v Mestnem domu.
Nabito polna velika dvorana Mestnega doma je bila jasen dokaz, kako naziranje ima naše ljubljansko
rivalstvo o zadnjih nezaslišanih korakih klerikalne večine v deželnem zboru, dokaz, kako obsoja vse, kar je politično zrelo, rokovnjaško postopanje te večine z njenim glavarjem na čelu. Zbralo se je na nedeljski shod  toliko ljudstva,   da v
rani Mestnega doma za vse ob-istvo niti prostora ni bilo in da so poslušalci stali celo na hodniku, do-sti pa jih je tudi odšlo. Shod je otvori! deželni poslanec in župan ljubljanski g.
dr. Ivan Tavčar.
Zabučalo je po dvorani pozdravnih klicev, dokaz da vsa zavedna Ljub-
Kristalni uml±
Roman.
Francoski spisal ML L e b 1 a n c.
(Dalje.)
Minilo je pet dni, ne da bi bil Lupin razkril le najmanjšo stvar. Se-sti dan je zjutraj neki gospod obiskal Daubrecqa. Ta gospod je bil posla-
Lavbach. Kakor njegovi tovariši, se je tudi ta obupno vrgel Dau-breccra pred noge in mu naposled naštel dvajsettisoč frankov.
Dva dni pozneje je Lupin ponoči ob dveh stoječ na stopnicah v drugem nadstropju zaslišal škripanje vrat — izračunal je, da morajo to hiti vrata, ki vodijo iz veže na vrt. V temi je razločil ali — bolje rečeno — je uganil, da sta prišli v hišo dve osebi ki sta šli po stopnicah in se ustavili v prvem nadstropju pred vratmi Haubrecqovega stanovanja.
Kaj sta tu hoteli? V stanovanje ni bilo mogoče priti, ker je Daubrecq vsak večer vrata ne le zaklenil, am-ik nastavil tudi zapah. Kaj sta upali ti osebi?
Nekaj sta delali, zakaj Lupin je razločil rahel šum. Koj na to je slišal šušljanje.
— Ali ooide?
Ijana odobrava postopanje delegacije v deželnem zboru. Župan je pozdravil navzoče v imenu izvrševal-nega odbora narodno - napredne stranke ter naznanil, da bo vodil tudi to zborovanje. Ob enem je sklicala tudi Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem shod v Mestnem domu. ki ga hoče združiti s tem shodom, ker je čisto samo ob sebi umevno, da zastopa napredna stranka v deželnem zboru tudi pravične interese gostilničarjev in \seh drugih trpinov. Kot prvemu je dal župan besedo državnemu in deželnemu poslancu g.
dr. Ravnikarju.
Slavni zbor!
Oglašenih je mnogo govornikov, zcito se hočem omejiti na najpotrebnejše. Protestirati hočemo proti nasilnosti in pristranosti vodstva deželnega zbora in deželnozborske večine, o čemer je pač vsak prepričan, ki se zanima za javno življenje. V nobeni parlamentarni korporaciji v državi se ne nastopa proti manjšinam na tak način, kakor se to godi ravno na Kranjskem, kjer se s to nasilnostjo spodkopava načelo parlamentarizma. Nikjer ne najdemo več takega nasilstva, niti v Nižji Avstriji, niti v j ogrskem parlamentu. Res se gode ! rudi tam nasilnosti, vendar pa se va-I ruje vsaj prostost besede, kar pa se ! v kranjskem deželnem zboru tudi tepta s petami. Če smo hoteli na psovanja in obrekovanja klerikalne večine primerno reagirati, se nam je vzela beseda, ko so naši poslanci očitali predsedstvu, da le pristransko, so bili izključeni. Na kak način naj si iščemo torej zadoščenja od takih ljudi, ki se drznejo na tako nečuven način gaziti najprimitivncpi na-čela parlamentarizma, pri čemer najdejo krepko podporo celo s strani onega, ki bi moral varovati ugled zbornici in pravice vseh njenih članov, s strani deželnega glavarja, ki ie bi! od cesarja potrjen, se je postavil očitno na stran večine deželnega zbora, skrajno pristransko na stopa proti naši manišini ter krši tem svojo dano obljubo objektivno i. Na kak način naj si poiščemo tore zadoščenja? Ali naj si iščemo od dznih Lampetov. Jarcev in Zajcev viteškega zadoščenja? (Veselost.) vpra-
šanje je, če bi se, če so takega zadoščenja sposobni, ne zaplankali za svoja krščanska načela. Ali naj jih tiramo pred sodišče? Saj nimajo poguma, da bi se dali izročiti sodišču! (Klic: Klofute!)
Z nasilstvom sta bila razveljavljena dva napredna mandata, mandat poslanca notranjskih mest g. Lav-renčiča in poslanca dolenjskih mest Mazelleta. Krivica se ni zgodila samo obema poslancema, marveč tudi vsem volilcem. Zakon jasno govori, da volijo v mestni kurili samo mesta in trgi, ne pa tudi okoliške vasi. To jasno stališče zakona pa je ob enem tudi stališče narodno - napredne stranke. Naš deželni zbor naj bi bil interesni zastop in zato je tudi jasno, da morajo ostati zastopi mest čisti. To je tudi v smislu patenta iz leta 1861, s katerim se uvajajo interesni zastopi. če pa bi obveljalo načelo, ki je hočejo klerikalci uvesti, bi morala mestna kurila izginiti. Pomisliti ie treba le na primer, da je pri Krškem združenih 59 občin v, eno krajevno občino. Če volijo tuili iz teh občin volilci v mestni kuriji, je gotovo, da bi volili kmečkega poslanca in sedanja mestna občina bi se pretvorila v kmečko občino. (Klici: Saj to hočejo!) Pa tudi dosedanja praksa je na naši strani. Samo dva slučaja imamo, da so tudi okoliške vasi volili z mestom, ta sta Metlika, kjer volijo 3 vasi in Kamnik. Pri vseh drugih so volila vedno le čista mesta in čisti trgi. Sedaj pa hoče klerikalna večina to naenkrat izpremeniti.
Moramo pa tudi protestirati proti temu, da nam očitajo, da teptam^ avl Oni so izgubili vsako
pravic n ov' r»am tentanle avtono-V Igled krivicam, ki jih delajo oni in »im nasilstvom, je popolnoma umevno, da se je pojavil klic po
komisarijatu.
To je vendar ravno tako naravno, kakor zahteva, da se postavi
blaznemu kurator.
(Pritrjevanje.) Vlada Je dolžna na-pra\ iti red, dolžna je to napram sami sebi in z ozirom na ugled in sloves Avstrije. Če tega ne stori, moramo zgubiti vero, da smo v pravni državi in \se spoštovanje. (Pritrjevanje.)
Stranka pa, ki se poslužuje takih sredstev, da se vzdrži na krmilu, pa s tem tudi dokazuje svojo slabost. Če je res, da stoji za to stranko vse slovensko ljudstvo, potem bi morala hiteti ta stranka tudi danes od zmage do zmage in bi ji ne bilo treba segati po nasilstvu. Njeno nasilstvo pa je znamenje, da je stranka gnila in da se bo ta stavba razsula. To tolažbo imamo in upamo, da bo kmalu prišel dan, ko jim bomo mogli vračati enako z enakim. (Pritrjevanje in ploskanje.) Sprejeta je bila nato sledeča
resolucija.
Na javnem shodu v Mestnem domu zbrani volilci stolnega mesta Ljubljane odločno protestirajo proti nezakonitemu in nasilnemu razve« Davljenju mandatov pGslancev Josipa Lavrenčiča in Julija Mazelleta ter poživljajo viado, da varuje tako volilcem kakor izvoljenim poslancem ustavno zajam čane pravice.
Ko: drugi je govoril deželni poslanec g.
Ribnikar.
Častiti zborovalci! 2e moj pred-govornik je opisal razveljavil enje dveh naprednih mandatov. Klerikalci pač mislijo, da je to najboljši način, da pridejo do veljave tudi v mestih in trgih. Ker mest ne morejo okupirati z lepa, jih hočejo okupirati z grda. Mislijo si: Vrzimo napredne poslance iz zbornice, potem se bo tudi vlada postavila na stališče, da volijo občine in ne kraji. Potem pa bodo izpreminjali občine in jim priklopili vasi ter tako okupirali tudi mesta in trge. To je njih načrt in zato so razveljavili oh? napredna mandata. To svoje rasUstvo pa podpira'o s trditvijo, da je tako njih pravno naziranje. To Baziranje pa je čudno podobno plavutim naziranju hudodelca, ki je kradel, potem pa reče, da je njegovo pravno naziranje jemati tam, kjer ie kaj. Če ne drugače, pa s silo. Strah jih je pred bodočnostjo, to so pokazali tudi pri obravnavah o volilni reformi. V zadnji seji je bilo sklenjeno ustanoviti
odsek za volilno reformo,
v katerem naj bi se skušala rešiti vsa sporna vprašanja glede volilne refor-
me. V tem odseku pa so odkrili vso svojo slabost. Čudim se, da je ravno deželni glavar pokazal slabost in za-nikrnost S. L. S., dočim so prej vedno vpili, da je njih stranka vsemogočna in nepremagljiva. Spominjamo se še, da je dr. Krek na Gorenjskem trdil, da stoji za njimi vse ljudstvu, dočim je pri liberalni stranki samo nekaj financarčkov, učiteljčkov in žandarmčkov.
Hoteli so svojo večino povečati s 4 mandati v kmečki kuriji; seveda ne v splošni kuriji, ker vedo, da je tam tako razpoloženje, ki njim ni prijazno. Zahtevali so 10 velikih kmečkih volilnih okrajev, med tem ko naj se mali okraji odpravijo, samo da bi obdržali tam za vse večne čase svoje mandate. Pa to še ni bilo dosti, še vedno so se bali, da se jim volilci spreobrnejo in zato so hoteli pritegniti tudi ženske, ker vedo, da so jim ženske na deželi najbolj poslušne. Zato so hoteli dati tudi ženskam volilno pravico. Hoteli pa so mestni kuriji priklopiti še druge kraje, kakor Kropo, Železnike, Mengeš, kakor da bi imel Horjul več meščanskih interesov, kakor ljubljansko predmestje. Najbolj značilno pa je to, da so tako hiteli z volilno reformo. Hoteli so nas s to naglico preslepiti. Saj tudi cigan, kadar prodaja konja hiti in hiti, samo da kupca hitreje odpravi. Mi smo zastopali znano stališče na-rodno-napredne stranke ter zahtevali
splošno in enako, tajno in direktno volilno pravico na podlagi proporca,
ker smo mnenja, da taka volilna pravica najbolj izraža ljudsko voljo. Saj je znano, da voli 49 veleposestnikov 10 poslancev, v splošni kuriji pa so klerikalci dobili 62rć, dočim je ostalo 37% volilcev brez zastopnika. Mi smo apelirali na pravičnost ter jim stavili za primero Ljubljano. Ker pa smo videli, da S. L. S. absolutno odklanja naše stališče, smo rekli, če že vlada in veleposestvo odklanjata proporc, pa uvedimo proporcionalno volilno pravico med obema slovenskima strankama. Tudi tu so igrali komedijo. Grof Barbo je izjavil, da veleposestvo absolutno ne privoli in stvar je padla v vodo. Saj je znano, da grof Barbo vedno tako govori kakor žvižga dr. Lampe. Mi
— Da, ampak bolje bi bilo. odložiti vse do jutri, ker . ..
Lupin ni slišal konca. Osebi sta odšli na prstih. Vrata so se tiho zaprla, pozneje tudi vrata v železni ograji.
— To je zelo čudno, si je mislil Lupin. V to hišo. v kateri skriva Daubrecq svoje grdobije in ga je ne brez vzroka strah vohunov, prihajajo ljudje tako, kakor v kak mlin. Da pušča Viktorija mene notri, da vodi hišnica policijske emisarje sem, to naj še bo — a kdo dela izdajalca tem tujim ljudem na ljubav? Ali je mogoče misliti, da delajo na svojo roko? To bi bila velikanska predrznost! In kakšnega poznanja vseh kotov je treba!
Popoldne, ko je bil Daubrecq odsoten, si je Lupin ogledal vrata, vodeča s stopnišča v stanovanje. Na prvi pogled je Lupin vse razumel. Vložek v vratih je bil premaknen in je držal samo za silo. Ljudje, ki so vložek tukaj odmaknili, so bili gotovo ravno tisti, ki so tako storili pri njem v ulici Matignon in v ulici Cha-teaubriand.
Lupin je pri natančnejšem ogledovanju spoznal, da je odstranitev vložka iz vrat že dlje časa pripravljena, menda za vse slučaje ali za nujno potrebo; ravno tako je bilo v njegovih stanovanjih.
Ta dan je bil za Lupina kratek. Saj je imel zavest, da vse izve. Soo-
znal bo ne samo. na kak način izrabljajo njegovi nasprotniki vsled odstranitve vložkov v vratih nastale odprtine, ki so bile na videz neuporabne, ker od tod ni bilo doseči zgornjih zapahov, ampak spoznal bo tudi, kdo so njegovi tako spretni in tako delavni nasprotniki, ki so ga doslej še vselej spravili v zadrego.
Zgodilo pa se je nekaj, vsled česar se je baU da bo vse pokvarjeno. Daubrecq, ki je že pri obedu tožil, da je utrujen, je prišel ob petih popoldne domov in je — izjemoma — zaprl iz veže na vrt vodeča vrata tudi z zapahom. Kako naj bi zdaj »oni drugi« izvršili svoj načrt in prišli v Daubrecqovo stanovanje?
Ko je Daubrecq zvečer ugasnil luč, je Lupin še eno uro potrpel, potem je za vse slučaje privezal na okno svojo lestev iz vrvi in se končno vrh stopnic v drugem nadstropju postavil na stražo.
Ni mu ostalo časa. da bi postal zaspan. Celo uro prej kakor minoio noč je čul poskuse odpreti vrata, vodeča z vrta v hišo. Poskusi se niso posrečili in nastala je nekaj minut trajajoča tihota. Lupin je že mislil, da so »oni drugi« že opustili namen, priti v hišo, ko ga je nekaj pretreslo. Ne da bi bil najmanjši hrup prekinil tihoto, je začutil, da je nekdo prišel na stopnice. Ne bil bi tega vedel, kajti korakov po stopnicah, obloženih z debelo prostiračo, ni bilo čisto nič slikati,  pač  pa  se je rahlo tresla
ograja ob stopnicah,   na   katerih je slonela Lupinova roka.
Čim dlje je to trajalo, toliko tesneje je postajalo Lupinu pri srcu: absolutno ničesar ni slišal. Po ograji je vedel, da gre nekdo po stopnicah in po tresljajih bi bil lahko štel. koliko stopnic je dotična oseba prehodila, a nobena druga stvar mu tega ni izdala. Časih razločuje človeški duh stvari, ki jih oko ne vidi in pojmi šume, ki jih uho ne sliši, a zdaj se to Lupinu ni zgodilo. Iz teme bi se morali vendar prikazati neki obrisi,nekaj bi moralo v tej tihoti vendar izdati, da je na stopnicah človek. A nič; verjetneje je bilo, da sploh nikogar ni na stopnicah.
Lupin je proti vsem ugovorom svoje lastne pameti verjel,  da se je i zmotil,   zlasti   ker   se tudi železna | ograja ni več stresla. Rekel si je, da je bil igrača svoje domišljije.
Ostal je na svojem mestu, ostal je dolgo časa, in ni vedel kaj naj stori in kaj naj misli. Tedaj so ga vzbudili iz tega razmišljevania udarci ure. Ta ura je udarila dve. Lupin je spoznal, da je udarila Daubrecqova ura. A to so bili udarci, ki bi se ne slišali, če bi bila vrata zaprta.
Lupin je pohitel po stopnicah in se približal vratom. Vrata so bila pač zaprta, a na levi strani spodaj je bila odprtina — vložek je bil odstranjen.
Prisluškoval je pri vratih, Dau-brecg se je v tem trenotku obrnil v
svoji postelji, a je hitro zopet enakomerno nekoliko hripavo sopel. Lupin je prav natančno slišal, da preiskuje nekdo Daubrecqovo obleko, ležečo na stolu poleg postelje.
— Zdaj upam, da se stvar vendar malo pojasni, si je mislil Lupin. A vraga — kako je mogel ta človek priti v sobo? Ali se mu je vendarle posrečilo, doseči zapah in odpreti vrata? ... A zakaj je potem storil to neprevidnost, da je vrata zopet zaprl?
Niti eno sekundo ni Lupin slutil preproste resnice, ki jo je kmalu potem spoznal. Pri možu Lupinovih skušenj se to ne da drugače tolmačiti kakor z veliko dušno tesnobo, ki mu jo je provzročala ta skrivnostna afera.
Zapustil je vrata in šel po stopnicah v pritličje, kjer se je stisnil v kot in tako zaprl pot od Daubrecqo-vih vrat do izhoda na vrt, po katerem potu je moral Daubrecqov sovražnik na vsak način priti, da bi se pridružil svojim tovarišem.
Z nepopisno pozornostjo je Lupin gledal v temo. Kako težko je čakal, da razkrinka Daubrecqovega sovražnika, ki je bil ob enem tudi njegov nasprotnik. V duhu je revidiral vse svoje načrte. Ta plen, ki bo vzet Daubrecqu, pade zdaj v njegove roke in tovariši neznanega človeka, ki se mudi v Daubrecqovi spalnici, bodo na vrtu ali pri ograji zaman čakali (Dalje prih.)
FGL
smo potem predlagali proporcionalno volilno pravico vsaj v splošni kuriji in ne dovolimo .klerikalcem samo 4 mandatov, marveč celo 6 ter sprejmemo tudi predlog, da v tej kuriji volijo ženske. To bi bilo polteno in pravično in tudi politične razmere bi se bile izboljšale. Tudi to so odklonili. Deželni glavar pl. Šusteršič (Klic: Še ne pl.! Nikoli ne bo!) je izjavil: »Naša stranka bi bila trapasta, če bi proporc sprejela,«
Ena glavnih naših zahtev je bilo varstvo volilne svobode. Saj vemo, ee bi razni kaplani in fajmoštri na deželi ne bili tako sleparili, da bi bil efekt popolnoma drugač. Zahtevali smo. da naj volilci napišejo v celicah imena kandidatov, kakor je to navada v Italiji. Ameriki in Srbiji, potem bi bile volitve svoboden izraz svobodne volje. Oni pa bi imeli najrajše, da bi se volitve vršile v farovžih in da bi moral vsak volilec vzdigniti roko. Ko smo videli veliki odpor, ni kazalo drugega, kakor da se pogajamo na podlagi njihovega načrta, ki so ga predložili. Zastopali smo stališče, če petriticirajo klerikalci 91 mandatov za svojo stranko, moramo mi za-sigurati prave interese meščanov in fržanov. Razen tega pa smo zahtevali, da se postavi v volilni red taka točka, da bo onemogočena vsaka izprememba naših volilnih okrajev. Če se hoče to storiti, je to mogoče le z našim privoljenjem. Poleg tega pa smo zahtevali tudi izpremembo ta-kozvanega Hausknechtparagrafa, ki jim omogoča, da nas lahko za vsako malenkost vržejo iz zbornice ker v disciplinarnem odseku klerikalci sami odločajo, ali vržejo našega poslanca ven, ali ne. Zahtevali smo od njih, če so pravični in pošteni, da naj za to glasujeta vsaj 2 stranki, torej v našem slučaju poleg S. L. S. tudi ve-leposestvo. To jim pa ni bilo všeč. Zahtevali smo izpremembo poslovnika. Mi imamo pravico, vlagati nujne predloge. Deželni glavar pa se naravnost norčuje iz naših nujnih predlogov. Dočim pridejo med sejami na vrsto razni samostojni predlogi, pridejo naši nujni predlogi na vrsto šele v zadnji seji ter pridejo na ta način ob veljavo. Pogajanja so se razbila in prav zadovoljen sem. da so se razbila, ker sem se vedno bal, da bi se morda, če bi imela kak uspeh, čez čas pokazalo, da so nas klerikalci goljufali. Oni pa volilne reforme sploh niso hoteli, marveč so si mislili: Dobro, če se nam posreči narod-no-napredno stranko opehariti, sicer pa naj ostane vse, kakor je bilo.
Kakor znano, piše Slovenec v zadnjem času o narodnem škandalu, ki sem ga storil jaz v tem odseku. Trde. da sem predlagal, da naj se da Nemcem v Kočevju en mandat. To je neresnica. Zahteval sem samo za mesta 20 mandatov, govoril sem tudi o Kočevju ter naglašal. da je njih dolžnost, da napravijo tam okraj tako, da bodo imeli Slovenci večino. Pač pa jc deželni glavar v imenu S. L. S. predlagal, da naj se za kočevske Nemce napravi poseben mandat s tem, da se nemške občine združijo v en volilni okraj. Sedaj pa vpijejo, kakor tat, ki vpije na vsa usta ^Primite ga!   (Burno odobravanje.)
Tretji je govoril deželni poslanec
prof. Reisner.
Siavni zbor!
Kakor v zadnji seji deželnega zbora, tako se hočem tudi danes postaviti na stališče davkoplačevalca, kateremu gre ne glede na interese stranke, kateri pripada, za interes žepa.
Govornik izvaja nato sledeče: Deželni proračun za leto 1914., ki ga je deželni zbor v svoji seji od petka na soboto sklenil, izkazuje po odbitku lastnega pokritja še primanjkljaja 4,175.639 K. Ta primanjkljaj, ki ga je pokriti z deželnimi davščinami, je tolik, da bi ostalo približne še 1,600.000 kron nepokritega, če bi ostale vse deželne davščine na isti višini kakor leta 1913. Da se pokrije tudi šc primanjkljaj 1,600.000 K, je sklenil deželni zbor zvišati deželne davščine.
Ne bom se pečal z vprašanjem, kakšno gospodarstvo je v deželi privedlo do tako visokega primanjkljaja, govoriti hočem le o posledicah s stališča ljubljanskega davkoplačevalca tistih slojev, ki ne morejo prevaliti novih bremen na ramena drugih, temveč bodo morali sami nositi vse posledice grozečega najhujšega podraženja- vseh življenskih potrebščin v Ljubljani. Govoriti hočem s stališča delavca, obrtnika, uslužbencev vseh vrst in uradnika. Presoditi hočem posledice na podlagih računov. Že v deželnozborski seji sem navajal dejstva s števili in računi, v seji sem opozoril zbornico na zmoto, v kakršni se poslanci večine ali nevedoma nahajajo glede povišanj davščin za ljubljanske prebivalce, ali pa vedoma prikrivajo javnosti resjuco o nečuvenem  atentatu na
žepe ljubljanskih davkoplačevalcev. Od vseh strani so letela name očitanja, da podajam napačne račune, laž-njiva števila. Počno v noč šele sem dobil zadoščenje, ko Je poročevalec finančnega odseka dr. Krek v svojih sklepnih besedah konstatira), da so moji računi pravilni.
V delno pokritje uvodoma omenjenega primankljaja je sklenil deželni zbor pobirati leta 1914* pocenil s 1. marce«, 145% doklado na užltnino od vina, vinskega In sadnega mosta ter od mesa, všteval Izredno državno doklado, ki se pobira z državno užltino od teh predmetov v za užitnino zaprtem mestu Ljub liana.
Komur je samo znano, da je bilo do 1. marca pobirati 40% doklado, ne pozna pa teh davščin bližje, je seveda enostavno trdil, da znaša novi po-višek 105%. In le o 105%nem povi-šku so govorili pred menoj govorniki. Pozabili so namreč, da se je doslej vsakoletni deželnozborski sklep glasil krajše...: »40 doklado na državno užitino od vina, vinskega in sadnega mošta ter od-mesa«.
Treba je namreč vedeti, da imamo v Ljubljani poleg državne užit-nine še takozvani »Kriegszuschlag«, izredno državno doklado, ki znaša 20'*' državne užitnine. Te izredne državne doklade na deželi nimajo in je sploh državna užitnina na deželi mnogo manjša. In sicer znaša razun užitnine na vino in vinski mošt na vino in vinski mošt na vsa druga uži-vila na deželi državna užitnina skoro ravno tri petinke od državne užitnine v Ljubljani, ali še nekoliko manj.
Poglejmo si račun za novo deželno doklado na vino v Ljubljani. Državna užitnina pro hektoliter je 6*36 K. 2<>rc na državna doklada je 1 27z K. Skypaj 6 36— 1 27 z==7.632. Od tega zneska je določiti 145%, kar znaša 11 06 4 K- Če primerjamo ta znesek z višino državne užitnine 636 K. vidimo, da je nova deželna doklada v Ljubljani natančno 174od-stotna in ne 145odstotna, kakor na deželi. Ker je do 1. marca veljala 40%na doklada od 636 K v znesku 2*544 pro hI, je torej deželna doklada od 1. marca naprej za WWtm K večja od doklade pred 1. marcem ali v odstotkih povedano, za 335% večja. (Silno ogorčenje.)
Na deželi je državna užitnina na vino le 5*94 K. Nova deželna 145% doklada bo znašala 8 61 K. Doslej je bila 2*37« K, povišek znaša 6 23- K in ie toret nova doklada na deželi za 262 U% večja.
Ljubljanski davkoplačevalec mora z ogorčenjem protestirati tudi proti temu. da se njemu naloži večje breme, nego v enakem slučaju davkoplačevalcu na deželi, kar se mora najmilejše imenovati skrajno krivično postopanje s strani deželnozbor-ske večine. Na deželi plačajo državno užitnino skoraj samo gostilničarji. In pravim tudi, da nikjer uradniki in tudi drugi sloji ne popijejo toliko ob-dačenega vina, kakor se na deželi po farovžih popije neobdačenega vina. (Klic: Sveta vojska ie žejna!) (Burna veselost.)
Pri presojanju zvišane doklade na užitnino in predvsem na no se združi današnje zborovanje političnih pristašev narodno-ni. redne stranke z zborovanjem Zveze ^ostil-ničarskih zadrug. Ne da se tajni, da je z novim zvišanjem doklad najhuje prizadeta tudi vsa gostiln arska obrt. Vsem nam je znano, kak o je začela gostilničarska obrt propadati zadnja leta. odkar je nastopila huda gospodarska kriza. Konzum je padel, marsikak gostilničar se ie preživljal z največjo težavo, ali imel je vsaj upanje, da se morajo v najkrajšem času razmere zboljšati. Sklep deželnega zbora pa je podrl zadnje upanje. Kajti gotovo je. da bo konzum še bolj padel, in da se bo umaknil gostilne še marsikak gost. ki se je doslej vendar .se mogel včasih privoščiti vsaj Četrtinko.
Na naše ugovore je dr. Krek zaklical konsumetom: Pa manj pijte! Čudno da ni še materam in otrokom zaklical: Pa še manj jejte! Kajti višje deželne doklade ne bodo imele samo vpliv na podraženje vina, temveč tudi mesa in drugih živil.
V Ljubljani znaša državna užitnina na glavo klavne živine 840 K; 20% na izredna državna doklada znaša 1 68 K, skupaj 1008 K. Na ta znesek nova 145%na doklada znaša 14*61* K. Ker je do 1. marca znašala deželna doklada samo 336 K, je torej od 1. marca večja za 11*25« K- Ce smo že težko čakali, da bo cena mesa na ljubljanskem trgu padla, je z novim zakonom tudi to upanje podrto. (Klic: Klali bomo klerikalce!)
Pri tem pa bo mestna občina imela še temvečjo škodo, ker bo morala svojo režijo zdatno zvišati, ker se ji bo delo v užitninskem zakupu najmanj P9dvojilo, ne da bi za to dobila od dežele najmanjšo odškodnino.
Drug predlog za delno pokritje deželnega deficita je zvijanji In *i-
cer od 40% na M%, oziroma 75% doklad na direktne davke. Ljubljanskega najemnika brez razlike stanu bo najhuje zadelo zvišanje najemni-nin. V deželnem zboru le dr. Grego-rič poizkusil vtis tega zvišanja nekoliko ublažiti z nizkimi števili. Naj obračunajo z njim hišni gospodarji, mi uradniki, trgovci in delavci dobro vemo, da ne bodo hišni gospodarji prevzeli davkov nase, da jih bodo prevalili na najemnike In ne samo v polni meri, temveč bodo zvišali najemnine tudi nekoliko bolj, da bodo še oni nekoliko pridobili. Pričakovati in bati se je, da se bodo najemnine zvišale povprečno za 10%. Na vsak tisoč kron najemnine bo plačati novih sto kron. Dežela bo s tem pri vsakih 100 K pridobila 46 48 K, ostanek pa bodo spravili drugi faktorji, največ gospodar in država.
Doslej znaša skupno najemnina v Ljubljani okroglo pet milijonov kron, najemnina se utegne povišati za pol milijona kron in dobi dežela 232.400 kron.
Državna užitnina je v Ljubljani zadnja leta v najboljšem letu 1910. nesla 267.12878 K, v najslabšem letu 1913. pa 199.17175 K. Ce preračunamo novo deželno doklado na podlagi teh osnov, prištevši 20% no izredno državno doklado po 53.425*76 K, oziroma 39.83435 K, dobimo v prvem slučaju 464.o04*08 K, oziroma •M6.55885 K. Povprečno vzeto, bo torej pri enakem konsumu nova deželna doklada izžela iz Ljubljane 400.000 kron. Če prišejemo prej omenjenega pol milijona zaradi zvišanja najemnine, dobimo, da bodo morali ljubljanski davkoplačevalci zaradi zvišanja užitnine in samo najemninskih doklad iztresti iz svojih žepov ?kupai okroglo 900 tisoč kron. Kje pa so še višji pridobninski in obrtnin-ski davki!
Ce k 400 tisočem užitnine prištejemo 232 tisočev od najemnin in druge nove davke, vidimo, da bodo ljubljanski davkoplačevalci k tistim 1.600.000 K, ki jih hoče dežela imeti, prispevali najmani z ogromno vsoto 650 do 700 tisoč kron.
To vsoto hočejo iztisniti iz Ljubljane, da zadoste svojim strankarskim potrebam na deželi, ki niso v prvi vrsti ljudske potrebe. Viharno odobravanje je sledilo govornikovim besedam, nakar sta bili sprejeti sledeči resoluciji:
Nato se sprejme nasbdnia
resolucija:
Javen ljudski shod v Mestnem domu dne 1. marca odobruie postopanje poslancev narodno-napred-ne stranke v odseku za volilno reformo ter obsoja S. L. S., ki ie onemogočila volilno reformo za deželni zbor po principu splošne in enake volilne pravice s proporcom.
Na javnem shodu v Mestnem domu zbrani davkoplačevalci deželnega stolnega mesta Ljubljana z ogorčenjem protestirajo proti neču-venemu zvišanju deželnih davščin, s katerimi se zlasti ubijata obrt in trgovina in to od malega obrtnika in trgovca, pa gori do velike trgovine in industrije: zvišanje deželnih davščin v tej meri presega gospodarsko moč omenjenih slojev ter je sposobno, da uniči mnogo dosedaj samostojnih gospodarskih eksistenc: na shodu zbrani davkoplačevalci poživljajo in prosijo vlado, da prepreči nameravani atentat, ki ima vse lastnosti, da v izdatni meri zmanjša davčno moč ne samo deželnega stolnega mesta Ljubljana, ampak cele dežele — napram državi.
Tajnik Zveze gostilničarskih zadrug gosp. P i n t a r je nato predlagal v imenu Zveze sledečo
resolucijo,
ki je bila z viharnim odobravanjem sprejeta:
Na protestnem shodu v Mestnem domu dne 1* marca 1914 zbrani gostilničar}] cele Kranjske, poleg tega zastopani še po Deželni zvezi gostilničarskih zadrug, katera šteje okrog 3000 članov, protestirajo najodločneje proti sklepom večine deželnega zbora za uvedbo zvišanja doklade na užitnino. Ta protest je utemeljen v tem, da ie današnji položaj gostllničarstva vsled pretirane draginje vseh živil že Itak neznosen in ne daje nobenega zaslužka, nadalje, ker Je promet vsled slabih vinskih letin ter denarne in gospodarstvene krize v državi in deželi že seda) več kot polovico slabejši kot nekdaj, to vedo deželni aktorji sami, imajo izgube pri v zakup vzetem pobiranju daca, nadalje ker merodajni faktorji vsepovsod, koder se ka) zamore vtesnltl obratovanje ali omejiti izvrševanje podanih gostilničarskih pravic, to dosledno prakticiralo, tako pri podeljevanju licenc za razne veselice In plese, pri prodajanja žga-nin it<L, se izdajajo vedno le prepovedi za take čase, kadar bi imela biti dana prilika gostilničarju vsled večjega zbiranja ljudstva, kaj v denar spraviti.   Pod takimi razmerami je
nemogoče biti gostilničarju tisti faktor, ki naj pri zopetnem zvišanju deželnih naklad igra tistega, ki bo iz ljudstva moral vleči In dreti žulje za korist deželne uprave.
Slavno predsedstvo današnjega shoda se prosi to resolucijo, oziroma protest, voditi na vsa pristojna mesta, osobito na visoko ministrstvo, ako potreba tudi na kabinetno pisarno NJega Veličanstva cesarja.
Nadaljni govornik je bil deželni poslanec gospod
^ dr. Novak.
Omejiti se hočem na krajše podatke iz zadnjega zasedanja. Ko je lansko jesen presenetila neinformirano javnost vest, da je zakonodajna doba deželnega zbora predčasno zaključena, smo oni, ki nas ločijo že danes pred sodnim dnevom od bac-kov, čutili, da se pripravlja zopet osoden udaren. To se je vresničilo. Če bi se bile davščine lani zvišale, je jasno, da bi S. L. S. danes ne imela več te večine v zbornici, ki jo ima. Tekom volilne dobe pa je agitirala ta stranka s trditvijo, da še misliti ni na to, da bi zvišala davčna bremena. Komaj pa se je sestal deželni zbor, že se je zgodilo, kar smo pričakovali.
Govornik omeni nato, da so razveljavili dva napredna mandata, dvema je vzel deželni glavar besedo, enega hočejo, da ga naj državni pravdnik obesi, vsi drugi napredni poslanci pa so dobili ukore in graje. Iz te bilance je razvidno, da se ie skušalo s strani S. L. S. in predsed-va deželnega zbora napredne poslance na nezakonit način spraviti ob besedo. Proti takemu postopanju ni nikdar dosti ogorčen protest.
Po srednjeveškem vojnem pravu je imel zmagovalec pravico tri dni pleniti na račun premaganega. S. L. stranka pa dela sedaj to po naših žepih. (Klic: Plindrajo, pa ne samo tri dni!) Poleg že omenjenih davkov pa so zvišali tudi pridobninski davek od 40 % na 75%, oziroma na 55%. Ta davek bodo občutili vsi naši obrtniki in podjetniki. Kdor pozna krutost državnega davčnega vijaka, ve, kaj to pomeni. Na ta način mislijo iz-prešati še nadaljnih 300.000 kron, (Ogorčenje.) Seveda je potem umlji-vo, da se predsedstvo deželnega zbora tako boji kritike nar^>dno-na-predne stranke. Kdor se upa kritizi-tati postopanje njegovega deželnega pa ga da izključiti. Kljub temu tega veličanstva, temu vzame besedo, ali veličanstva ne bomo nikdar priznali.
Obžalujem, da ie bila zadnja seja tako skrajno forsirana. Po poslovniku mora biti dnevni red 24 ur prej dostavljen poslancem, to je pravilo, zdi se pa, da hoče to predsedstvo izjemo napraviti za pravilo. Dnevni red je obsegal 80 točk, o katerih pa so bili informirani samo klerikalci, nam se ni dala prilika. Proti takemu nasilnemu, netaktnemu in nedostojnemu postopanju protestiramo naj-odločnejše. (Klic: Kje pa je vlada? Ali je slepa?)
Klerikalci pa so si v proračunu odprli pod poglavji »Razni izdatki«
dispozicijski fond,
ki bo služil za politično agitacijo in za nova korita, nam pa so onemogočili vsako kontrolo. Ta fond znaša veliko nad 300.000 K. da čez 500.000 kron. (Klic: Čez en milijon!) O tem ne bo nobenega računa, nobenega vpogleda. Če bi zahtevali tak vpogled, bi vstalo deželno veličanstvo: To je nezaupanje, žalitev deželnega glavarja, vržem vas ven! (Klici: Slabo vest imajo!)
Zahtevali smo, da naj se ustanovi deželna kontrolna komisija iz vseh kurij. Dr. Krek je sprejel ta predlog in se izgovarjal sem in tja, končno pa priporočal, da se odkaže odseku. Jaz pa sem prepričan, da ta predlog nikdar ne bo prišel iz odseka, če je res, da je dr. Pegan zaklical, ko se je predlog bral: »Kaj še!« Potem bo koza cela in volk sit.
Še nekaj. Dr. Krek je izrazil prepričanje, da hišni gospodarji najemnine ne bodo zvišali in tudi dr. Gregorič, ki se vam je že tolikokrat ponujal, je izrazil isto mnenje. Meni bi bilo prav, pa ne verjamem. Dr. Krek je tudi rekel, da bodo udarjeni samo bogati in visoki. Koliko bogatih pa imamo v Ljubljani? 2al, ne toliko, kakor pravi dr. Krek, zato je njegova trditev samo farbarija. Zato pa pravim: Če je deželni glavar rekel, da bi bila S. L. S. trapasta, če bi na volilnem redu izpremenila, pravimo mi, da bi bili še bolj trapasti, če bi pustili to gospodarstvo brez kritike.   (Dolgotrajno odobravanje.)
Sprejeta je bila nato sledeča
resolucija.
Na javnem shodu v Mestnem domu zbrani volilci stolnega mesta Ljubljana odločno protestirajo proti nasilnostim, katerim so brez mogoče brarabe izpostavljeni zastopniki na-rodno-napredne stranke v deželnem zboru kranjskem, zlasti protestiralo proti  pristranskemu  postopanju in *
vodstvu sel s strani deželnega glavarja dr. Šusteršiča.
Končno je povzel besedo še deželni poslanec in župan ljubljanski gospod
dr. Ivan Tavčar.
Slavna gospoda!
Predno končamo ta velepomem-ben in tako lepo uspeli shod, dovolite še meni kot deželnemu poslancu in županu ljubljanskemu par besed.
Ne bom vas spominjal na čase, ko je bilo gospodarstvo v deželi tako da v deželnih blagajnah ni bilo primanjkljaja. Sedanji grozen primanjkljaj je ustvarila šele katoliška ljudska stranka in prav rad ji priznam to veliko in občutno zaslugo. Snočnji in predsnočnji pisatelj v katoliškem listu »Slovencu« pa je označil to kot »sijajen finančni korak« S. L. S- Ko sem to bral, sem se spomnil Človeka, ki ga je rabelj potegnil na vislice. Ko je obešen, pa stopi stran in reče: Prijatelj, sedaj sem si stekei za tebe veliko zaslugo, storil sem tebi nasproti sijajen finančni korak, rešen si vsega, ni ti treba več piti in ne jesti. Gospodarskih skrbi nimaš več! (Burna veselost.) V takem položaju so sedaj mesta, zlasti pa Ljubljana.
Brezvestna klerikalna večina deželnega zbora je povišala deželne doklade tako, da bo morala Ljubljana samo za užitnino plačati 400.000 kron, povišala pa še tudi doklade na druge davke, tako da bodo od tega povišanja plačali Ljubljančani še poleg tega vsaj 320.000 K.
Pa poglejmo, kaj pomeni to za mestno občino ljubljansko? Mestna občina potrebuje na leto 1,600.000 K. V eni sami seji pa ie deželni zbor kranjski sklenil, da naj Ljubljana plačuje skoraj 800.000 K, torej polovico onega, kar je pobirala do sedaj za svoje potrebe. Tega Ljubljana ne bo mogla zmagovati. Tajto početje pa je tudi nemoralno, ker se dela razlika med volilci. Dočim namreč drugi volilci ne nosijo skoraj nobenega bremena, mora nositi Ljubljana skoraj vse, drugih pravic pa, zlasti da bi kaj dobila od dežele, nima. (Ogorčenje.)
Kaj takega bi ne smelo biti mogoče v pravni državi.
Ti katoliški duhovniki organizirajo po deželi
sveto vojsko
in dr. Krek je še nedavno zdihovat, da krijejo četrtino vseh potreb dežele šnopsarji. Danes pa so se postavili na stališče, da naj se od sedaj naprej v deželi popije še veliko več šnopsa. Povsod je namreč posledica zvišanja cen vinu.ta. da revež, ki nima druge tolažbe za svoje skrbi, kakor tu in tam kako merico vina, poseže po šnopsu. In jaz odločno rečem, da je s tem, da je povišala cene vinu
S. L. S. prava stranka nekdanjega ljubljanskega Pichlerjevga kevdra.
(Burna veselost in pritrjevanje.)
Še nekaj je, kar moramo imeti pred očmi: Kako pride Ljubljana do tega, da naj plačuje tako ogromne vsote, za to pa ne dobi ničesar. Res, potlačena je Ljubljana, ena sama, sicer zelo slaba tolažba pa ji ostane, da ni sama. Potlačen je tudi oni del dežele, ki je najrevnejši, to je naša Dolenjska. Ali mislite, da se bo izboljšalo stališče naših vinorodnih krajev, ki so navezani na Ljubljano in na mesta? Zgodilo se bo, da bodo vinogradniki v dobrih vinskih letinah zlivali svoje zaloge vina v Kolpo in v Krko, samo da se rešijo ogromnih davkov. Nad klerikalno stranko pa se bo to še kruto maščevalo.
Ena stvar pa je, ki mi ni jasna, to je
stališče vlade.
Vprašal sem v zadnji seji deželnega predsednika, kako stališče bo on zavzel napram tako nečuvenemu postopanju klerikalne večine. On mi ni vedel odgovora, zato pa je odgovoril monsinjor, eden najhudobnejših katoliških duhovnikov pod solncem, dr. Lampe. Ta ne pozna skrbi in prepričan sem, da bo kljub dokladam pil še naprej vino. (Ko je omenil župan Lampet. nasiljeje nastal v celi dvorani nepopisen hrup, jasen izraz ljudskega sovraštva do tega človeka.) Nobeden ga ni vprašal in on govori za deželnega predsednika. (Ponovno ogorčenje.)
Meni se zdi samo čudno, da se dobi v Avstriji vlada, ki dela s našo takozvano S. L. S. take kupčije. Ena stvar pa je gotova:
Završeti mora glas o tem roparstvu, tudi v občinskem svetu mora priti do odmeva, in segati mora ta glas tako daleč, da bo prišel tudi pred prestol tistega, ki je pravičen vsem svojim narodom, (Viharno odobravanje) Mi nismo državljani samo, da le plačujemo! Od tam, upam, da nam pride rešitev iz teh krivic! (Burno, dolgotrajno odobravanje.)
S tem je bil ta pomembni shod zaključen in zborovalci so se ob 12. opoldne mirno razšli
__
Protestni shod i Postojni.
Včeraj popoldne se je vršil v Postojni pod predsedstvom g. Franc A r k o t a velik protestni shod. Župan LavrenČič je poročal o zasedanju deželnega zbora. Ko je omenjal razveljavljenje mandatov narod-no-naprednih poslancev, je ljudstvo divjalo ogorčenja ter protestiralo proti terorizmu in absolutizmu klerikalcev. Ogorčenje pa kar ni hotelo poleči, ko je govornik začel razkladati ogromne nove deželne davščine. Kot drugi govornik je nastopil deželni poslanec R i b n i k a r , ki je uvodoma govoril o pogajanjih za volilno reformo. V nadaljnem govoru je dokazoval pristranost in koruptnost deželne uprave. Govornik našteva na podlagi proračuna posamezne postavke, ki služijo edinole kot dispozi-cijski fond za S. L. S. Končno razloži govornik, kakšnim nasilnostim je izpostavljena manjšina v deželnem ---•oru vsled pristranskega postopa-I deželnega glavarja. Burno odo-rrvanje in pritrjevanje je sledilo njegovim izvajanjem.
Meščan Paternost nato predlaga, da se že danes proklamira za kandidata župan LavrenČič, Kar
lo z velikanskim odobravanjem
^oglasno sprejeto.
Na predlog g. Kutina sta biii sprejeti naslednji dve resoluciji:
1. Voliiei mesca Postojne, zbrani na današnjem protestnem shodu najodločneje protestirajo, da se je brez vsake zakonite  podiage   in zgolj iz
;karskega nasilstva razveiiavilo deželnozborske mandate notranjske in dolenjske mestne volilne skupine. Obenem poživljalo visoko vlado, da iti zakonito zajamčene oravice in koristi mest in trgov pred brutalnim terorizmom vladajoče stranke.
.?. Davkoplačevalci, zbrani na dannšruo:*i protestnem shodu najodločneje pro^e:-tirajo proti neopravičenem zvišanju deželnih davščin, s katerimi se rez mero obremenjuje kmet. obrtnik in rgovec. Zlasti pro-o radi tega, ker se deželni dohodki ne porabljato !e za resnične in neizogibne deželne potrebe, marveč tudi za stvari, ki služijo le strankar-
skim interesom.
Eešfts-nBmEfea spravno pogajanja.
Včeraj je bil odločilen dan v češko-r.emških spravnih pogajanjih. Predsedoval je shodu dvorni svetnik Bach-mann, ki je podal referat ter napadal nemški Volksrat, ki hoče zapovedovati celo poslancem. Pravi, da mora vlada svoje spravne predloge brezpogojno preklicati. Govornik je dosegel s svojim govorom ovacije za nemško napredno stranko na Češkem. Drugi govorniki so označili predloge vlade ne samo kot nespremljive marveč sploh za nesposobne, da bi se na tej podlagi vršila pogajanja. Dvorni svetnik Pfersche zahteva narodnostno razdelitev Češke ter odklanja dvojezičnost seh državnih uradov. Bavi se s sodišči ter se pritožuje, da bi morali znati nemški sodniki na Češkem tudi Češko. V tem smislu je bila sprejeta tudi resolucija, ki odklanja vladne predloge.
Omeniti je treba še, da je pri konferenci bivših nemških poslancev na Češkem prišlo do spora med nemškimi naprednjaki in nemškimi radi-kalci, kateri zadnji so se odpovedali .-kupnega delovanja z Bachmanovimi si in si pridržali popolnoma prosto roko v vseh narodnih in političnih vprašanjih. „Prager Tagblat" poroča, da ,e po rezultatu konference bivših nemških deželn h po slanu računati z razpadom ne samo zveze bivših nemških deželnih poslancev na Češ<em, temveč tudi z razpadom nemškega nacionalver-banda. Ne le nemški rad kalci namreč tudi nemški agrarci se bodo izrekli za samostojni nastop.
Hrvaški sabor.
V Z3 dni jih sejah hrvaškega sa-a se je  skoraj   izključno pralo ^ano perilo obeh pravaških frak-cilj, frankovcev in starčevicancev, Na dnevnem redu   tako četrtkove, or sobotne seje je bilo poročilo "ifikacijskega in imunitetnega odreka o izročitvi   dr. M. Starčevića, ?a toži frankovec dr. Aleksander Horvat. K predmetu 1e v prejšnji seji imel 10 urni govor dr. M. Starčevi je ostro   napadal frankovce, slasti pa dr. Horvata,
Dr. Starčeviču je v sobotni seji odgovarjal dr. Horvat.
Zatrjeval je, da je vse, kar je govoril dr. Starčevič o njem in fran-kovcih, gola neresnica. Dr. Mile Starčevič je že opetovano govoril, da hoče — njega, dr. Horvata, uničiti
in zabiti poslednji žebelj v njegovo krsto. Saborska večina pri tem podpira dr. Starčevića, kar je dokazala se tem, da je dovolila, da se je saboru
prečitala Starčevićeva okrožnica o razkolu v pravaški stranki, ona okrožnica, radi katere je dr. Starčevič tožen in radi katere zahteva sodišče njegovo izročitev.
Govornik je zatrjeval, da je komisar Čuvaj dal njega zapreti radi posmrtne zadruge -Balkan«, ne iz stvarnih, marveč samo iz političnih motivov. On torej ni bil zločinec, marveč političen mučenik.
Za časa komisarijata je on šel v Ljubljano k dr Susteršiču, da bi ga pregovoril, naj bi slovenski poslanci v parlamentu storili vse, da se odpravi komisarijat na Hrvaškem. Par dni kasneje je šel z dr. Prebegom tudi na Dunaj in izposloval ono važno izjavo, ki jo je podal ministrski predsednik grof Stiirgkh na Šusteršičevo interpelacijo. Za v se to je izvedel Čuvaj in se nad njim maščeval s tem, da ga le dal zaradi zadruge vBalknii zapreti kot navadnega zločinca.
Koncem svojega govora je dr. Horvat predlagal, naj sabor dr. Starčevića izroči sodišču.
Frankovci so priredili dr. Hor-u vehke ovacije.
Predsednik je ob 4. popoldne ^rekinil sejo.
Nadaljevala se je ob pol 8. zvečer. Govoril je najprvo dr. Starčevič, ki je polemiziral s Horvatom, končno ?a je govoril zopet dr. Horvat. Konec seje ob 11. ponoči. Prihodnja seja bo v sredo ob 10. dopoldne.
Stalersfeo.
Vesela epizoda iz štajerskega
deželnega zbora. V eni izmed zadnjih sej je govoril socijalistični poslanec Resel o tem, da ima 40.000 štajerskih delavcev manj poslancev ko 200 veleposestnikov. Največji škandal pa je, da pripadajo deželnemu zboru iz neumevnih razlogov dva škofa in pa vseučiliščni rektor. Slovenskokleri-kalni poslanec Jakob Vrečko se je nad trditvijo, da bi škofi ne imeli kot vi-rilisti pravice sedeti v deželnem zboru, silno razburil. Kako tudi ne? Ponkva ob Južni žel. je postala slavna zaradi tega, ker je tam Slomšek doma. In sedanji lavantinski škof Mihael je tako zaslužen in odličen mož. Zbornica se je nad Vrečkovim razburjenjem nemalo zabavala in nekje je padla opazka, da je šmarskemu deželnemu poslancu red „pro ecclesia et pontifice* zasi-guran.
Kaj pa Zveza južnostajerskih obrtnih zadrug? V deželnem zboru so te dni poskušali klerikalci kar v dveh vprašanjih oškodovati naše obrtništvo. S tem so svoje sovraštvo do obrtnikov znova jasno dokumentirali — in mi mislimo, da jim bodo obrtniki vračali ljubezen z ljubeznijo. Po naših mislih bi bila sedaj primerno, da bi Zveza južnostajerskih obrtnih zadrug izrazila odločno svojo solidarnost s stališčem dež. posl. dr. Kukovca. ki se je skoro edini v deželnem zboru energično postavil za načelo, da se ne sme obs* iečega obrtnega reda niti v najmanj h zadevah kršiti. Obtrne orga- zacije. osobito Občeslovensko obrti i društvo v Celju bi imelo sedaj »Ižnost sklicevati shode, na katerih bi se obrtnikom stališče klerikalce pojasnilo in jih pozvalo k energičn nu odporu. Položaj je jasen in vodstvo tega društva ne bo več moglo plavati nad vodami in izjavljati, da se mora klerikalce pardonirati. Obrtnik, ki se vesi na škrice očitim svojim sovražnikom, ne zasluži, da bi se ga smatralo za značajnega moža.
Iz Št. Jurja ob J ž. Podružnica c. kr. kmetijske družbe Štajerske priredi v nedeljo dne 15. marca ob 4. pop. v kmetijski šoli javno predavanje o gospodarstvu. Predaval bo gozdarski komisar I. Urbas iz Maribora.
Razpisano je mesto pisarniškega uradnika 10. ali 11. plač. razreda pri c. kr. okrožnem sodišču v Mariboru. Prošnje do 28. marca.
Iz Središča. Dne 26. marca se bode obravnavala pri upravnem sodišču na Dunaju pritožba trške občine središke proti štajerski namestniji zaradi krivične porazdelitve mandatov trško-mestne skupine v ormoškem okrajnem zastopu. Dočim so imeli poprej Sredtščani enako število zastopnikov kot Ormožani, se je dalo sedaj Središčanom le 3, Ormožanom pa 5 zastopnikov.
Gornjegrajsko učiteljsko društvo zboruje dne 19. marca t. 1. ob 10. dopoldne v šoli pri Sv. Frančišku. Natančni spored bo objavljen v stanovskem listu. Ker so iia dnevnem redu zelo važne zadeve glede učiteljskih organizacij, vabi k polno-številni udeležbi — Ivan Kclc, t C. predsednik.
Šoštanj. S kakimi nasilstvi se moramo tukajšnji Slovenci boriti, kažejo sledeči slučaji. Ko se je po-
srečilo priti nemčurski kliki v občinski zastop, so se ji začele sline cediti tudi po raznih korporacijah, kakor po skupni obrtni zadrugi, okrajni bolniški blagajni, obrtni nadaljevalni šoli itd. Najprej so naskočili skupno obrtno zadrugo. Ta ima denar in tega bi radi imeli Nemci. Začetkom leta 1911. so si kar naenkrat izmislili, da mora lep slov. napis pri obrtni zadrugi zginiti in se nadomestiti z dvojezičnim! Ker pa to ni šlo tako gladko, so poklicali tuk. nemčurji na pomoč c. kr. okr. glav. v Slov. gradcu, od katerega je kmalu priromal dopis, s kojim zahteva odstranitev samo-slovenskega in nadomeščer.je z dvojezičnim napisom! Ni še rok za izvršitev potekel, ko je bila že tudi ur-genca tukaj in g. župan so iz svojega kupili nov dvojezičen napis pri obrtni zadrugi in bolniški blagajni. Ker gre c. kr. okr. glavar tako vestno nem-čurjem na roko, apelujemo javno na ravno isto si. c. kr. okr. glavarstvo v Slov. gradcu, da naj poskrbi za dvojezičen napis pri tukajšnjem mestnem uradu, na drugi strani pa na si. c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu za dvojezičen napis na našem poštnem vozu, v kar smo upravičeni po avstrijskih zakonih. Smo radovedni! Čez par dni bomo gotovo imeli že povsod dvojezične napise — ha, ha! Tudi naša poštarica panger-m-nska gdč. Lissetz (!) pride ob priložnosti na vrsto! Ko je nemčurska klika zagledala dvojezičen napis pri zadrugi in bolniški blagajni, je postala naravnost požrešna! Našla se je ritka brihtna glavca — baje nek gostilničar in mesar —, ki je vložil prošnjo za ceplienje skupne obrtne zadruge v dve in sicer eno za mesto Šoštanj, eno pa za ostale občine! Na vprašanje, zakaj se to namerava, je bfl enostaven odgovor, da šoštanjski obrtniki ne rabijo zunanjih! Vpošte-vajte in zapomnite si to, zunanji obrtniki! Občni zbor skupne obrtne zadruge dne 9. aprila 1911 se je izrekel v navzočnosti 167 članov soglasno proti delitvi. Kljub temu je izdala c, kr. namestnija odlok na vse obrtnike celega okraja, da se bode vsi isti smatrali za delitev, ki se tekom 14 dni ne izjavilo pismeno proti! Toda obrtniki so bili toli zavedni, da so se skoro vsi izrekli proti! Pa to še ni bilo dovolj! Slavna c. kr. namestnija je dovolila delitev po preteku 2 ler z odi. dne 22. decembra 1913 štev-. 4206/7 na podlagi obrtnega reda § 109. Proti temu odloku so se uprli vsi obrtniki z rekurzi na ministrstvo in zahtevali, da se preosnuje skupna zadruga v tri sorodne zadruge za cel okraj in sicer v rokodelsko, koncesijonirano in v proste obrti. Izmed 76 šošt. obrtnikov je vložilo rekurz nad 40. v Velenju — kjer je tudi več nemških obrtnikov — pa menda razun 4 vsi! Iz tega bi lahko tudi c. kr. okr. glavarstvo in c. kr. namestnija razvidela, da se tukaj ni šlo nemČurjem za procvit obrtništva, ampak edino za hujskanje! Obenem z zadrugo so se vrgli tudi na okr. bolniško blagajno. Naenkrat jim ni bil slov. tajnik po volji in imeti so hoteli nemškega. Temu se je seveda uprl odbor! Pa kar na mah priroma zor»et od1ok od c. kr. okr. glavarstva v Tlov. gradcu z dne 30. junija 1912 št. 15.991. s katerim se odbor razpusti, ker noče zaželjenega tajnika na-Wti. ki bi seveda bolniško blagajno ponemčuril. Odbor je za vse odgovoren in zato lahko nastavi kogar hoče za tajnika! Vendar se je odbor na ljubo nemčurjem razpustil. Prišel je strokovnjak Huber revidirat — pa glej, vse je našel v redu! Rekel je, da si on noče prstov opeči in da naj gospodari okr. glavar, kakor hoče! Dovolj značilno, kaj ne?! In si. c. kr. okrajno glavarstvo je samo gospodarilo skoz 7 mesecev tako, da je v tem času zapravilo nad 1000 K rezervnega fonda! Videč to jetično gospodarstvo, so vsi večji podjetniki naznanili svoj izstop in bolniška * blagajna bi seveda šla rakom žvižgat! To je razvidilo tudi sL okr. glav. in razpisalo je nove volitve, kjer je bil izvoljen zopet v celoti ves razpuščeni odbor in tudi tajnik je Slovenec. — Pride še več!
Nazadovanje klerikalnega časopisja na Štajerskem. »Straža« zmr-zuje, »Naš Dom« je pa — zmrznil. »Slov. Gospodar« naznanja, da bode včasi v prilogi obravnaval isto snov kakor »Naš Dom«. Ta list se je pred več leti ustanovil kot protiutež proti »Štajercu«. Ko je pa zavladala na Sp. Štajerju "oroščeva politika in so se klerikalci deželno-: in državno-zborskih volitvah vedno pogosteje naslanjali na nemško pomoč, je tudi »Naš Dom« zapustil stara pota in se popolnoma posvetil hujskanju zoper — Slovence, ki se jim ne zdi potrebno hoditi v političnem življenju za dr. Korošcem. Osobito se je vrgel »Naš Dom« na hujskanje mladine. No, odziva je bilo najbrže premalo in list je neslavno končal. Solza ne I bode potekla nobena z* njim. Naza-
dovanje klerikalnega časopisja bi naj vzpodbujalo naše ljudi, da bi s toliko večjo vnemo širili »Slov. Narod« in »Narodni list«.
Spodnje štajerski duhovniki, učite se pri ovojih laških tovariših spoštovanja do maternega jezika! »Slovenec* poroča, kako energično so nastopili v Pulju italijanski duhovniki na deKinijski konferenci za to, da se lazpravija v italijanskem jeziku. Uprli so se celo škofovemu ukazu, ki je zapovedoval latinsko razpravljanje. Tako c dločno seve naši spod-nještajerski duhovniki niso. Na dekanijskih komriencah se splošno razpravlja v i črnskem jeziku, dasi ni v celi škofiji t nega nemškega duhovnika! Letni i/'-az far in duhovništva, ki ga izdaja ordinarijat, je nemški. Lradni jezik pri ordinarijatu v Mariboru je isiuu ko nemški. In veliko je župn;kov po deželi, ki še dandanes vodijo matrike v nemškem jeziku! Take se daje sk.b vzgled od statut, ki je mer da rdi«i v deželi docela neodvisen <-cl Ntir^ev ;r. vlade. Pa rasi gg. duhovniki gredo še dalje s sod-TP aim in o*f*#i m : *. arstvi o v:n-jej'■ v nc-m.v eni Jeziku, sprejemno nemške do« ise m na n-.mško odgovarjajo. Da so nen e tudi nešte-vilne de^.hciLciic, ' si jih privošči naša hovfčina ti učiieij^m, uradnikom in obrtnikom, dostavljamo zato, da nrišo javnost znova opozorimo na to plat delovanja spodnje-Štaierskiti Kristusovih namestnikov. Daleč smo zavozili Slovenci, da vodijo našo politiko in skoro vse naše javno živlienje takile, rodoljubi in poštenjaki. Če ostane pri tem, ne more biti več daleč do nagega kenca.
Ustrel en tat. Zloarlasni, nevarni koniski in živinski tat Hinko Figer iz Movrač, blizu Figerjevega mosta (ob štajerski meji) na Hrvaškem, ki je že več let tukajšno okolico in daljne kraje s svojo predrznostjo vznemirjal, je zapal svoji usodi, — bil je v torek 24. t. m. blizu Kozjega ustreljen po poveljniku žandarmerijske postaje g. stražmeštru Trstenjaku. Figer je baje nekega jetniČarja na Hrvaškem ubil, večkrat iz zapora in zasledujoči žandarmeriji ušel ter po tiralnici iskan. Ukradel je po noči od ponedeljka na torek dva vola v grajščini Pušče na Hrvaškem in ju gnal na sejem v Kozje. Med potom in blizu sejmišča jih je tako vredno ponujal, da se je zdel kupcem sumljiv, na kar je takoj vole ostavil in pod predvezo, da gre po svoje sosede, zbežal. Tukajšnjemu vrlemu žandarmerijskem poveljniku se je posrečilo ga na cesti od Kozjega v Podsredo zasačiti in tako naše kraje hudega zločinca rešiti, za kar mu je vse prebivalstvo zelo hvaležno.
Iz Maribora. Pri „Straži" so uvideli, da ni dobro jamrati, zato v drugi številki korajžno zatrjujejo: • „Naš list ima toliko življenske moči v sebi, da bo krepko živel in dalje deloval .. Korajža je vedno lepa reč in če je še kaj zmore tisti, ki očividno umira, tem lepša.
Murski Sokol v Ljutomeru izraža tem potom prav iskreno zahvalo bratskemu društvu v Varaždinu za dar 75 K, nabranih na njegovem sokol-skem plesnem venčku za „Sokolski dom" v Ljutomeru. Dal Bog, da bi brat-ko društvo v Varaždinu našlo veliko posnemovalcev! Jože Vel nar, t č. blagajnik; Franjo Painhart, t. č tajnik.
Iz Maribora. Na naše nemalo začudenje beremo v časopisih, s kakim navdušenjem zagovarja dr. Korošec v štajerskem deželnem zboru železnici Zeleni travnik - Maribor, ki nima ne za dotične kraje ne za Maribor kakega gospodarskega pomena, temveč ima le služiti hitrejšemu ponem-čenju zgornje Pesniške doline in sploh zvezati Maribor še po eni plati z nemškim Štajerjem. In tisto ogavno lezenje v čreva, ki si ga je dr. Korošec privoščil napram Negru in Ornigu! Oba se potem lahko iz nas in naših slavnih zastopnikov" do mile volje norca delata. Naj tu spomnimo le na eno zadevo. Podjetna slovenska družba je poskusila z avto-mobilno zvezo Sv. Lenart - Maribor. Stvar bi šla jako dobro, kakor je pokazal začetek. Tu pa pride mariborski magistrat in prepove vožnjo — iz same nevoščljivos. in kljubovalno-sti proti Slovencem. Kako je sedaj s to zadevo, dalje ne vemo. Čudno pa se mora zdeti človeku, da gre potem vodja slovenske delegacije v deželnem zboru in zagovarja interese mariborskih Nemcev! Ali je še tista pasja slovenska servilnost, ali je to s čemurkoli kupljeno postopanje ali pa prizadevanje, da bi nemškutarji Klerikalne kandidate pri prihodnjih deželnozborskih volitvah podpirali? Eno bo — če ne vse roje. In kakor dr. Korošec, tako nastopajo v deželnem zboru klavrno vsi drugi klerikalni poslanci. Doma vpijejo o svojem junaškem boju, v deželnem zboru bi pa držali celo roke na klop, ako bi jim to Nemci ukazali! Pardon — za eno stvar imajo pogum: interpe-liraii so zaradi stavljenja koz v Bra-
slovčah, da bi oškodovali — slovenskega zdravnika in istotako bojujejo veliko vojsko proti braslovškemu dimnikarju. Vse to, kar nam prizadenejo Nemci v deželni upravi, v spod-nještajerskih mestih in občinah, vse to visokočastiti duhovščini ni nič mar. Če bi bil dr. Korošec bolj hud, bi znabiti kak nemškutar več postal protestant —- in klerikalni poslanci morajo v prvi vrsti braniti interese katoliške cerkve, potem interese svojih mandatov, žepov in zavodov, potem ni nič in nazadnje še le pridejo narodne zadeve, po navadi takrat, če je treba loviti kake kaline na fa-rovške limanice. Nezadovoljnost s tako politiko mora biti vsak dan večja.
Ljutomer, Na tukajšnji pošti imamo kot vodjo gosp. Otona Schantla, rojenega Nemca, ki sicer ne zna slovensko, a je poštenjak v vsakem oziru. Da so postali vsled tega odno-šaji med njim in med slovenskim občinstvom zelo dobri, kakor še nikdar poprej, to zopet našim Nemcem ne da miru in zakleli so se — seveda naš župan in notar Thurn jim morata biti na čelu —, spraviti tega moža v kako gnezdo, kjer vsakih 14 dni vidi kakega boljšega človeka, njega pa nadomestiti s človekom, ki je v prvi vrsti Nemec, ki pleše, kakor mu žvižgajo gg. Thurn et cons. in ki je, ko ni ničesar več drugega za »ogrožene^ Nemce delati, tedaj šele uradnik slavne c. kr. avstrijske pošte. — Pred kakimi 14. dnevi je revidiral neki komisar tukajšnjo pošto. Našel je. seveda vse vnajlepšem redu, kakor je to pričakovati, ter tudi gosp. poštnega vodjo večkrat pohvalil. To še je bilo vse dopoldne. Na kosilo pa so povabili tega komisarčka naš občinski oče, gospod Thurn. Kaj so mu vse pri obedu čez vodjo slabega povedali, tega ne vem, znano mi je le toliko, da je bila revizija popoldne dosti strožja in da so gosp. komisar-ček začeli ponujati našemu poštarju drugo mesto, ker se baje ne počuti dobro tukaj v Ljutomeru. Ta c. kr. avstrijski uradnik je celo vprašal, zakaj se baje naš poštar nemškim družbam in prireditvam odteguje ter končno rekel, da ima že za tukajšnji urad pripravljenega drugega uradnika, ki bi bil bolj na mestu. Tako daleč smo! Ne poštno ravnateljstvo, ampak notar Thurn in njegova klika nam nastavljajo tukaj uradnike in to ne samo pri pošti, ampak pri vseh uradih. Ampak Drašek, ne bo to tako lahko več šlo. Tudi mi Slovenci imamo pravico, pobrigati se malo za naše uradništvo. Priznam, da smo sami največ krivi, da vladajo take razmere pri c. kr. uradih. Naši ljudje mislijo, če pridejo na pošto, kjer sedi pri oknu nega gospodična, ki sliši na ime »Schon« — bogme, ne vem, na kak način je prišla do tega imena — in noče razumeti slovenske govorice, da se s tem zelo prikupijo dotični uradnici ali uradniku, Če tudi govore nemško. In to ravno naša inteligenca! Seveda se potem na višjem mestu lahko reče: Saj ne potrebujejo slovenskih uradnikov, saj nikdo v slovenščini ne zahteva. Ravno isto je pri sodniji, davkariji, na železnici, sploh povsod. Če uradnik ne zna slovensko, ga ne rabimo, naj gre tja, kjer ne potrebuje slovenščine. Da pa to dosežemo, treba je, da zahtevamo vsepovsod v svojem jeziku, ne oziraje se na to, ali dotični uradnik razume naš jezik, ali ne. Če ne razumeš, pa se uči, ali pa pojdi! Vam pa, gospod Tiranu obljubimo, da bomo tudi mi Slovenci zasledovali vaše korake pri pošti glede gosp. Schantla, da se možu ne bo godila krivica, vam pa bi svetovali, da se raie brigate malo bolj za cestne razmere v Ljutomeru, da človeku ne bo treba plavati do kolodvora, če le količkaj prši. Kakšne pa so ceste v trgu samem, pa tako lahko sami vidite in slišite, kako vam cestno blato vpije v ušesa, oče, pustite politiko, pa se nas usmilite, da pridemo s ceste stran, tukaj nas preveč gazijo.
Drobne npvice. Umrl je v Ptuju Franc Nekola, 71 let star. Pokojnik se je udeležil voine v Italiji L 1866.
— Iz Schladminga na Žg. Štajerskem poročajo, da so zaprli celo rodbino Sieder, in sicer mater, hčer in sina. Siederjevi so na sumu, da so po Anižki dolini iz hudobije in iz dobič-karije zažigali. — Čudno darilo. K mežnarju in krojaču v vasi Aller-heiligen pri Judenburgu je prinesla neznana, slovenski govoreča ženska neko škatljo. Ko se je odstranila, je mežnar pogledal v škatljo in našel tam okoli 5 mesecev starega embrija.
— V Pivoli pri Hočah so biii pri občinskih volitvah izvoljeni slovenski kandidatje. Štajercijanci niso imeli vkljub precejšnji agitaciji posebnega uspeha. — Umrl je v Mariboru sprevodnik Južne železnice Rudolf Eich-tinger v 36. letu svoje starosti, — Iz Maribora, Ker je starejši Urbaczek odstopil kot zdravnik Južne železnice, ga nadomesti mlajši Urbaczek. Dr. Urbaczek  starejši   ie  bil Žele^nični
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD-, ine 2. marce 1914.
49. štev.
zdravnik 45 let. — V Pobrežu pri Mariboru je ukradla posestniku Lo-einšku njegova gospodinja Marija Ma-tella 280 kron v gotovini in izginila.
Koroško.
Drobne vesti. Zastrupila se je v nekem hotelu neka celovška dama. Zvečer je pisala v kavarni več pisem, jih oddala in odšla v sobo. Zjutraj so jo našli na pol mrtvo v postelji. Odpeljali so jo v brezupnem stanju v bolnišnico. — Samomor pred poroko. Pred kratkem smo poročali, da bi se bila morala vršiti pri Sv. Ilgu ob Dravi poroka, ki pa je izostala, ker je izginila nevesta 27-letna posestnikova hči Marija Oagl. Dekle je šlo na poročni dan zjutraj od doma z izgovorom, da gre k spovedi. Preiskava je dognala, da je izvršila nevesta samomor in da je skočila v Dravo. Njenega trupla še niso našli. — Celovška porota se je sestala danes k prvi obravnavi. Za danes je bila določena obravnava proti Viktorju Rutinu zaradi razžaljenja časti potom tiska. Na to pridejo na vrsto: Jurij Prosen. umor in javno nasilstvo. Josip Robec in Katarina Stravs. rop. Josip Zamere in Albert Herzog, rop: Josip Prikoršnik, hudodelstvo proti nravnosti: Josip Kal-tenbruner. poneverba in krida; Jakob Reucher, tatvina in Karel Bauer, uboj.
Primorsko.
Goriški deželni zbor. Na dnevnem redu sobotne seje je bilo več •nujnih predlogov, med temi predloga posl. Prandvia glede omejitve špekulacije z zemljišči, predlog posl. Cesciuttija glede ustanovitve laške univerze v Trstu, dalje poročila deželnega odbora glede stroškov za cepljenje koz, katere naj bi prevzela država, glede ustanovitve kmetijske nadaljevalne šole v Gorici in v Gradišču itd. Vsi predlogi so bili sprejeti. Končno je prišel na razpravo zakon-iki načrt o kolonski pogodbi. Poročal je posl. dr. Bugatto. V imenu Slovenskega kluba je predlagal posl. dr Podgornik, da naj se vrne načrt kombiniranemu odseku v svrho revizije slovenskega besedila in naj poroča odsek v dveh dneh. Posl. Ce-sciutti je predlagal, da naj se izroči načrt še komisiji zastopnikov veleposestnikov, kolonov in izvedencev. proti temu je bil zastopnik poljedelskega ministrstva baron Unterrich-ter. ki je trdil, da je to nepotrebno, ker se je ta načrt študiral in popravlja! že štiri leta. Posl. Fon je predlagal, da naj se preide v podrobno debato. Nato se je seja prekinila. Pri večerni seji je posl. Ce-sciutti umaknil svoj predlog.na kar je bit zakonski načrt o kolonski pogodbi sprejet. Za predlog na prehod v podrobno debato so glasovali Italijani in klerikalni novostrujarii.
Vzor dušnega pastirja je gotovo župnik v Ajdovščini, ki popolnoma odgovarja rim^ko-klerikalnim političnim zahtevam in ki je vreden, da bi se ga priporočilo toplo celo v Rimu. Ta mož je na prižnici po lastnem nazoru morda s?.mo neokusen, po nazoru njegovih občanov pa neznosen, ker porabi vsako priliko,da žali svoje farane in jih izroča javnemu zasmehovanju in zaničevanju. Kako je nastopal proti deželnemu poslancu županu Kovaču, ki je vseskozi ugleden in častivreden mož in naprednjak, je še gotovo vsem v spominu. Napadel ga ie raz prižnico tako. da je moralo to početje cejo najbolj navadnemu človeku presedati. Župijani so odgovorili temu napadu s tem, da so skoro vsi volili župana Kovača za poslanca. Obenem so vložili na škofijo prošnjo, v kateri so zahtevali drugega dušnega pastirja. Njemu pa so odpovedali stanovanje in mu zaprli vodovod in elektriko. Posredovala je nato politična oblast, ki je dosegla ta uspeh, da škof ni ukrenil ničesar proti župniku, politična oblast pa je izjavila, da je izročila zadevo naprej, kjer leži in bo bržkotne obležala. Trdovratnemu možu to ne zadostuje in on nima niti toliko takta, da bi šel, ko vidi, da ga nihče ne mara, sam iz kraja. Nasprotno se je zopet pripetil slučaj, podoben prvemu. Pretekli mesec je poročil neki ugleden posestnik in trgovec neko protestantovsko dekle iz Nemčije. Poroka se je izvršila na željo staršev po evangelskem obredu. Prvo nedeljo, ko sta se no-voporočenca vrnila domov, je že pri-digoval župnik o katoliškem zakonu in omenil, da se je eden njegovih fa-ranov poročil nekatoliško, kar ima prednost, da ta zakon ni kar tako ne-razdružljiv. Navadno prebivalstvo, za katero obstoja samo katoliški zakon in ne pozna postav, smatra to za konkubinat, ki se trpi. Ce bi prebivalci župnika ne poznali tako dobro, bi gotovo dotičnik vsled tega veliko trpeL
Pottajeaačetnftk Wleeer v Gorici. Deženi poslanec dr. Podgornik je vložil v deželnem  zboru goriškem
obširno interpelacijo glede neznosnih razmer na državnem kolodvoru v Gorici, vstvarjenih in vzdrževanih od postajenačelnika Frana Wieseria. Interpelacija, ki navaja več drastičnih in skoro neverjetnih slučajev, ki so se dogodili na goriški postaji, je trpki bič in popolna obsodba nemškega nasilstva v Gorici. Persekucija Slovencev od strani VVieserja, ki ima zaslombo zgoraj, je dosegla višek in še tako miren človek mora vzrojiti, če bere, kako se postopa s slovenskimi uradniki in drugimi uslužbenci v Goric . Odpor proti takim krivicam je moral priti, kajti mera je polna. Javen škandal je to, kar počenja Wieser s svojimi slovenskimi pod-ložniki in ne samo železničarjev, marveč tudi celo prebivalstva se je polotila taka nejevolja, da se mora napraviti tem razmeram konec. Koncem interpelacije je stavil dr. Podgornik na železniškega ministra dr. Forstnerja sledeči vprašanji: Ali so vaši ekscelenci znane opisane razmer-* na državnem kolodvoru v Gorici, katere je ustvaril in jih vzdržuje postajenačelnik Franc Wieser? Ali je vaša ekscelenca voljna odrediti, da se bo vpošteval v železniški službi državni temeljni zakon o ravnopravnosti avstrijskih državljanov in ukreniti, da se odstranijo vse ovire, ki onemogočujejo ravnopravnost na državnem kolodvoru v Gorici?
Iz sodne službe. Za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika v Komnu je imenovan sodnik dr. Andrej Novak v Buzetu.
Nevaren ropar. Orožnik Josip Paladin je naletel na cesti v bližini Devina na nevarnega roparja in vlomilca Henrika Barufaldo iz Mantove. Ko ga je hotel aretirati, mu je iztrgal ropar bajonet s puške in ga sunil v desno oko. Nato je Barufaica pobegnil. Orožnik je kljub poškodbi ustrelil parkrat za beguncem. Za roparjem so stekli tudi domačini, ki so slišali strele. Na nje je ustrelil Baiu-faldo večkrat iz samokresa. Zadel ni nikogar, preplašil pa je zasledovalce toliko, da se mu je posrečilo pobegniti v bližnji gozd. Orožnik ie precej poškodovan in je nevarnost, da icihko oslepi na desno oko.
Občinske volitve na Reki. V soboto so se vršile na Reki občinske volitve. Laške stranke so se zedinile za eno listo, volitev je potekla mirno, udeležba je bila slaba. Hrvati in Ogri se volitve niso udeležili. Za župana bo bržkotne izvoljen bivši poslanec prof. Rihard Zanella.
Drobne vesti. Pri Gradežu so našli neznanega utopljenca, ki ie bil že najmanj pet dni v vodi. Perilo je imel zaznamovano s črkama .i. P. Ti dve črki sta tudi na denarnici, v kateri so našli 574 K denarja. — V ulici Tončič pod Kostanjevico v Gorici je skoro popolnoma zgorela hiša žel. strojevodje A. Levičnika. Ogenj je nastal v dimniku, kjer se je vnel neki lesen tram. Škoda je velika. — Prva porotna obravnava v Trstu se bo vršila proti Josipu BenČ u zaradi uboja. — Tatica. V Trstu so aretirali 251etno zasebno radnico Luizo Ghidini iz Ljubljane, ker je ukradla svoji gospodinji iranilno knjižico za 130 K, en bank vec za 20 K in več finega perila. Is di so jo že delj časa.
Tistim, hi hočejo iti v Srbijo.
Slovensko društvo >Triglav* v Belgradu nam pošilja sledeči dopis:
Svoječasno smo naznanili po slovenskih listih, da se je v okviru našega društva osnoval informacijski odsek, ki si je stavil nalogo, informirati slovensko javnost glede služb in naseljenja v Srbiji. Ta odsek prične v najkrajšem času poslovati v smislu dane naloge. Da pa bo mogel v obojestransko zadovoljnost izvrševati svoj program, moramo takoj v početku pojasniti svojim rojakom v domovini nekaj dejstev, katerih konstatiranje se nam zdi za neobhodno potrebno, da se ne preob-loži informacijski odsek takoj ob svojem rojstvu s popolnoma nepotrebnim delom.
Pri nas v domovini se je žalibog utrdilo prepričanje, da je Srbija in sploh Balkan postal Eldorado za vse mogoče izgubljene in neizgubljene eksistence. Zdi se nam, da večina naših sorojakov še vedno misli, da v Srbiji le vsak petdeseti prebivalec zna čitati in pisati, da je pa še od teh učenjakov več kot polovica obležala na balkanskih bojnih poljih, da torej vsak naš absolviran ljudskošolski bosopetnik v Srbiji dobi takoj prvo mesto za ministrom. — To le docela naivno in napačno naziranje. — V Srbiji je kljub preteklim balkanskim vojnam še vedno dovolj sposobnih ljudi, s katerimi more država za sik) ugoditi tudi zahtevi po večjem Šte-
vilu uradništva v novoosvobojenih krajih. S tem pa seveda še ni rečeno, da se službe v Srbiji sploh ne dobi. Tudi tako naziranje bi bilo napačno. Treba je le, da so kompetenti res sposobni, značajni in zanesljivi ljudje, ki morejo v vsakem oziru v splošno zadovoljstvo izvrševati poverjene jim posle. Takih resnih ljudi potrebuje Srbija, ne pa nadutih, napol izobražencev, ki mislijo, da jim bodo pod krinko hlinjenega Jugoslo-vanstva v Srbiji leteli pečeni golob-je v usta.
To je prvo, kar moramo javno pribiti, da ne bodo v bodoče zahajali v Srbijo ljudje, ki delajo sramoto ne samo samim sebi, temveč, kar je glavno, škodijo na ugledu vsem slovenskemu narodu in izpodjedajo na ta način zaupanje merodajnih tukajšnjih krogov do v resnici častivrednih mož.
In še eno dejstvo je, ki ga moramo omeniti na tem mestu, dejstvo, ki v bengalični luči odkriva lahko-miseljnost naših ljudi. Prihajajo namreč v Srbijo ne samo na slepo srečo, ampak tudi brez vsakih najmanjših gmotnih sredstev, tako, da so navezani takorekoč na miloščino svojih sorojakov, ali celo Srbov, kar se nam Slovencem nikakor ne more šteti v čast. Ko enkrat vidi tak možakar, da se je varal v upanju, da ga pričaka pol Srbije z razvitimi zastavami na belgrajskem kolodvoru, takrat začne celo zabavljati čez Srbe, češ, da niso gostoljubni itd. Takih slučajev nam je več znanih, povemo pa že sedaj, da tega ne bomo več trpeli in da bomo odslej nastopili brezobzirno proti ljudem, ki hočejo biti dobri Jugoslovani samo za mastna korita. Koritarstva v Srbiji ne poznajo, zato naj ljudje s takimi tendencami ostanejo Ie lepo doma za pečjo. Najmanj, kar se more zahtevati od človeka z zdravim naravnim razumom, je, da mora biti toliko diplomata, da se ga vsak slučaj preskrbi pred odhodom iz domovine tudi z denarjem za vožnjo nazaj, če gre na slepo srečo v tujino.
Da se izognemo vsem takim ne-prilikam, osnovali smo poseben odsek, ki bo na eni strani skrbel, da se bodo nastavljali v Srbiji le zmožni in značajni ljudje, na drugi strani pa bo vsakemu posamezniku dana prilika, informirati sc pred odhodom iz domovine preko tega odseka o službah v Srbiji. Ko si zasigura odsek vse potrebne zveze s tukajšnjimi oblastmi, bo mogel na vsako tozadevno vprašanje popolnoma verodostojno odgovoriti. Preskrboval bo sposobnim ljudem službe, napravljal prošnje, jih opremljal s potrebnimi priporočili, inseriral po tukajšnjih časopisih, tako. da bo vsak, ki se sploh more sprejeti, prišel v Srbijo že na gotovo mesto in mu ne bo treba zaman izdajati nemalih potnih stroškov.
Za vsako državno in občinsko službo v Srbiji je treba napraviti prošnjo v srbskem jeziku in jo kol-kovati s kolkom po 50 para (vin.). — Vsako prilogo se mora zopet kol-kovati ž 20, oziroma 30 para. Ce pridenemo k temu še rekomandira-ne poštnine in druge gotove izdatke, je ob sebi umljivo. da odsek ne more iz skromnih društvenih sredstev utr-peti teh stroškov in se bo mogel ozi-r«21 i samo na vprašanja, katerim bo priložena vsota 5 K. Vsak, kdor dobi potom društva službo v Srbiji, se mora zavezati, da bo vplačal poleg tega v društveno blagajno znesek 20 K, delavci pa 5 K. da se more na ta način odškodovati delo informacijskega odseka. Odsek sam bo vršil svojo nalogo popolnoma brezplačno in more posamezne člane nagraditi za marljivo delo le občni zbor društva »Triglava . Kdor se obrne na informacijski odsek za posredovanje, naj poleg omenjene vsote S K in potrebnih dokumentov priloži še priporočilo m kake znane ugledne in vplivne narodne osebe svojega kraja. — Toliko v pojasnilo interesentom.
Opomba uredništva: Ce kdo doma ne more dobiti kruha, ali si ne more pomagati naprej, ie pač naravno, da si poišče drugod zaslužka in nič ni bolj naravno, kakor da gre v sedanjih razmerah v Srbijo. — Odločno pa svarimo pred lahkomiselnim izseljevanjem. Tudi doma rabimo ljudi!!
Dnevne vesti.
'+ Razkritje poslanca Reisnerja. Deželnozborska seja, ki se je vršila v noči od petka na soboto, ostane klerikalcem pač še dolgo v spominu. V tej seji je ljubljanski poslanec prof. Reisner prišel na sled nekaj tako ne-čuvenemu in brezprimernemu, da mora človek res strmeti, kje so vzeli klerikalci pogum, da so se drznili kaj takega storiti. Deželni odbor Je predložil deželnemu zboru uradno poročilo o zvišanju doklad In pravi v n|em, da se bo pobirala v LJabOaal
za klavno živino 14ftodstotna dokla-
da. Tako stoji v uradnem poročilu. Profesor Reisner je stvar natančno pregledal in preračunal in je spoznal, da je deželni odbor v s volem uradnem poročilu deželnemu zboru poročal neresnico. Od klavne živine se ne bo v Ljubljani pobiralo 145, ampak 174 odstotkov. Več o tem je čitati v našem poročilu o včerajšnjem shodu v »Mestnem domu«. Ko je profesor Reisner v deželnem zboru razkril to stvar, ko je klerikalcem strgal krinko z obraza, se je zgodilo nekaj zanimivega. Dr. Lampe, ki je ves ta švindel uprizoril in ie odgovoren zanj, se je z njemu lastno predrznostjo osmelil zaklicati prof. Reisnerju: To ni res. Na to znamenje se je oglasil ves hripavi zbor klerikalnih osvetnikov. Kričali so: To je napačno računanje! Profesor J are je zaklical: Cvaite, gospod kolega. — Ubogi dr. Zajec, ki komaj izračuna, koliko zajame iz raznih korit, se je tudi oglasil in zaklical prof. Reisnerju: Bom Vam dal eno nalogo. In celo fajmošter H 1 a d n i k, ki vendar ranžira med največje duševne reveže, se je čutil poklicanega, da je eno povedal, in sicer je zaklical profesorju Reisnerju: Ungeniigend. Pa še drugih medklicev je bilo, ki pa jih ni bilo razumeti. Zabeležili smo pa nalašč tiste, ki jih je priobčil »Slovenec^, da tako nihče izmed prizadetih ne bo mogel tajiti svoje blamaže. Ti Jarci, Zajci, Hladniki in drugi med-klicatelji so namreč grozno blamirani. Profesor Reisner je namreč popolnoma pravilno računal in je dokazal, da se bo v Ljubljani užitnina od klavne živine zvišala ne na 145, ampak na 174r . Izkazalo se je, da je imel profesor Reisner prav in proračunski poročevalec dr. Krek je to tudi moral izrecno priznati v javni seji. O tej stvari bomo še govorili, zlasti o odgovornosti, ki pade za to na dr. Šusteršiča, dr. Lampeta in dežel, knjigovodjo Lindtnerja, danes pa le pribijamo velikansko blamažo, ki so jo doživeli Jarc. Zajec in Hladnik. Dr. Lampe tem trem ničesar ni povedal, kaj je napravil, to je pač samo ob sebi umevno. Ti so, kakor nedolžna jagnjeta sedeli v deželnem zboru in vpili, ker jim je dr. Lampe dal znamenja. Zdaj pa se vidi, da ti ljudje niti najvažnejših predlog ne preštudirajo, da slepo vse verjamejo, kar jim predloži deželni odbor, da nič ne razumejo, kar se godi v dežel-
! nem zboru in samo čakajo, kdaj dobe povelje, pa začno zmerjati. Res, lepa je ta blamaža, tako velika in mastna, da je kaj.
-r Vinogradnikom bo pomagano! Klerikalci se poslužujejo že naj-obupnejših laži, da bi spravili prebivalstvo v zmoto glede strašnega povišanja užitnine. Celo tako predrzni so, da trde, da bo podraženje vina koristilo vinogradnikom na Kranjskem. To presega pač vse meje. Čim večji so davki in doklade na vino, toliko težje se spravi ta pridelek v denar. S kranjskim vinom je že sedaj težka. V zadnjih letih so Vipavci svoje pridelke lahko prodali, ker je Nižjeavstrijska premalo vina pridelala. Čim bodo zopet boljše letine na Nižjeavstrijskem, bodo pa Vipavci svoje vino lahko sami pili- 5e slabše je pa z dolenjskim vinom. Saj vidimo, da izpodrivajo štajerska vina vse bolj in bolj dolenjsko vino celo na Kranjskem. Drugod pa dolenjskega vina sploh ne marajo. Klerikalci so vendar že poskusili, da bi izvažali dolenjsko vino na Češko in celo v Ameriko. Pa ni šlo. Železniški tarifi so previsoki. Tistih par sodov vina, ki so jih klerikalci prodali na Moravsko in na Češko, ne pride v po-štev, ker ni ž njimi nikomur pomagano. Čehi sploh ne popijo dosti vina. Dalmatinci so se zelo potrudili, da bi spravili svoje vino na Češko, pa niso uspeli. Sploh pa je za Čehe ugodnejše, da kupujejo nižjeav*strij-sko vino, ker jih ne velja toliko, kakor kranjsko, že zaradi železniških tarifov in ker jim bolje ugaja. Kdor trdi, da se bo dalo kranjsko vino kdaj v večjih množinah izvažati, govori neresnico. Za izvoz to vino ni, ampak se bo moralo doma prodati — če se bo sploh moglo spraviti v denar. Povišanje užitnine bo imelo to posledico, da bodo mnogi rajši pili pivo, kakor vino, drugi pa zopet šnops. Konsum vina bo nazadoval in naravno je, da bodo tudi gostilničarji, ki jih zadene tako breme, pritisnili na kmeta in ga prisilili, da jim bo dal vino za nižjo ceno. Priznati se torej mora, da so klerikalci tudi vinogradnikom prav izdatno pomagali, kajti
I Vsled zvišanja užitnine bodo ljudje manj kranjskega vina popili, kakor sedaj, cena vinu pa bo čisto gotovo pritisnjena navzdol, če že ne iz drugega vzroka, pa že zato, ker se vinogradništvo na Štajerskem lepo razvija in je Čisto naravno, da sili štajersko vino vse bolj na Kranjsko in pridobiva tu vse več konsumentov.
+ Iz vseh strani dežele nam poročajo o nepopisnem ogorčenju pre-
' bivalstva radi ogromnega zvišanja
deželnih doklad. Ljudstvo je povsod naravnost razburjeno, da si upajo deželni zapravljiva na tako brezvesten način grešiti na potrpljenje prebivalstva ter mu nalagati taksna ogromna bremena. Po mnogih krajih so se že jeli pripravljati, da se izsek v Ameriko, ali na Balkan, češ, da si pod temi pogoji ne upajo več živeti na Kranjskem. Penzijonisti v Ljubljani, ki so ;e že sedaj pritoževali nad stanovsko in življenjsko draginjo v mestu, pravijo, da jim ni več mogoče živeti v Ljubljani, in da se čim naj-preje izsele v Gradec, ki je sicer mnogo večje mesto, kakor Ljubljana, kjer pa je neprimerno mnogo cenejše. Kakor je videti, bodo klerikalci res popolnoma upropastili ne samo dežele, marveč predvsem Ljubljano, ki ie že itak morala dosedaj nosni težino vseh deželnih bremen.
+ Vipavski poslanec in njego- i voliici. Vsled ogromnega povišani t doklad na vino, bodo najbolj prizadeti naši vinorodni okraji, pred vsem Vipava. Čim se je izvedelo po Vipavskem, da nameravajo v deželnem zboru povišati doklade na vino. t e je polastilo vsega prebivalstva, bre; razlike političnega mišljenja, veliko razburjenje in, kakor smo izvedeli, so se prav klerikalni voliici obrnili na svojega poslanca M. Perliav-c a s pozivom, naj v deželnem zboru z vso energijo nastopi proti zvišanju doklad. Na ta poziv je odgovoril poslanec Perhavc s tem, da ni samo glasoval za zvišanje doklad, marveč se je celo oglasil za besedo ter je v daljšem govoru naravnost zagovarjal predlog deželnozborske večine, da se zvišajo doklade na vino, češ, da tako zvišanje ne bo v škodo niii producentom, niti konsurnemom. Radovedni smo sedaj, kai bodo k temi: rekli Perhavčevi voliici? Ako so možje, bodo pač ž njim pošteno obračunali, če so pa šlapce, bodo se ou njega še nadalje dali vleči za nos.
+ V deželnem zboru sedi na klerikalni strani tudi znana zdravniška kapaciteta dr. Zajec. Ta je tudi član ljubljanskega občinskega sveta in kot tak ie posebno navdušen, da se Ljubljančanom podraže meso. vino, stanovanja in druge potrebščine. Mož je namreč tako dobro preskrbljen, da ga tako podraženje prav nič ne ženira. V deželnem zboru ni za nobeno rabo. ker nič ne ve in nič m: zna. a da bi svet nanj ne pozabil in ga ne štel med parlamentarne mutec. poskuša nase obrniti pozornost z medklici. Kriči pri vsaki priliki in ne-priliki, a vse, kar pove, je tako neumno, da se še Drobnič iz njeg:; norca dela. Dobri in umestni, duhu-viti, ali karakteristični medklici so naposled nekaka zabela vsake debate, ampak kar podaja dr. Zajec, to je bedasto riganje in nič več. in s tem bi dr. Zajec že lahko ostal v »Uni-onu<\
+ Politično društvo »Jednako-pravnost« v Idriji sklicuje javen ljudski shod, ki se vrši prihodnjo nedeljo, dne 8. t. m., ob 9. uri dopoldne
V salonu gospe M. Šepetavčeve. Na shodu poda poslanec g. E. G a n g 1 poročilo o zasedanju deželnega zbora.
+ Misijon v Postojni. Ker je deželni zbor razveljavil mandat posl. Lavrenčiča, se klerikalci že pripravljajo na nadomestne volitve.
V Postojni se vsled tega vrši misijon, ki ga vodijo patri jezuiti. Zlobni jeziki pravijo, da se bo zadnje dni udeleževal misijona tudi klerikalni kandidat dr. M a r o 11 iz Vrhnike.
+ Naroden škandal! Pod naslovom »Kam smo prišli?« piše celovški »Mir,«: »V kranjskem deželnem zboru se vršijo med strankami pogajanja za volilno reformo za deželni zbor. Liberalni poslanec Ribni-kar je zahteval, da naj dobi peščica kočevskih Nemcev svoj mandat v kmetski kuriji. Od liberalcev nismo kaj boljšega pričakovali.« (Pripominjamo, da se je svoječasno »Slovenec« zlagal, ko je poročal, da je posl. Ribnikar v odseku za volilno reformo predlagal, naj se da nemškim Kočevcem še en mandat v kmetski kuriji. Posl. Ribnikar je samo predlagal, naj se razdeli za volitve v kmetski kuriji dežela v toliko posebnih volilnih okrajev, kolikor je treba voliti v tej skupini poslancev. To in ničesar drugega ni zahteval posl. Ribnikar! Toliko v zanje in ravnanje spoštovanemu »Miru«! Opomba uredništva.) Ko je tako »Mir« po krivici oštel Ribnikarja, nadaljuje: »Pozneje pa vstane dr. Šušte r š i č in tudi predlaga za nemške Kočevarje poseben mandat, kakor ga že imajo za državni zbor. To stori vodja S. L. S. v času, ko se še nasilnim koroškim Nemcem niti ne sanja, da bi popravili krivico, ki so jo storili Slovencem, tretjini prebivalcev v deželi, ko so proti najhujšemu protestu Slovencev napravili volilne okraje za Koroško. Tolaži nas edino to, da je storil dr. Šusteršič to na lastno pest, brez klubovega sklepa. To Je naroden škandal!« — No,
»Miru« moramo odvzeti zadnjo njegovo tolažbo in mu povedati, da je
dr. ŠusteršiČ podal imenovano Izjavo kot vodja stranke, pooblaščen v to od klerikalnega kluba! Ne brez
pikanterije na tem napadu na Šuster-šiča je dejstvo, da je napad izšel v Miru«, ki se tiska v »Katoliški tiskar ni« v Ljubljani in da podpisuje list Kot odgovorni urednik — posl. Jos. Gostinca r. To bo sedaj šuster-šič rohnel nad gospodi pri »Katoliški« in nad »tovarišem« Gostinčar-jem!
— C. kr. postno  in brzojavno
ravnateljstvo v Trstu je z odredbo z
dne 17. februarja 1913, št. 4066. za-ukazalo poštnim uradom, da mora hiti denar za izplačevanje učiteljskih službenih prejemkov, 3 dni pred izplačilnim dnevom, pripravljen. Na deželi pa temu ni tako. Učitelji so marsikje odvisni naravnost od milo-poštnih uradov. Navadni izgovori so: Nimamo, mogoče kdo kaj prinese, potrpite, denarja ne smemo držati na pošti, bomo prosili zanj in tako lahko ubogi učitelj cel teden čaka na te bore vinarčke.Pri vsem tem se pa še vrste od vseh strani pisani pogledi, ker ne more pravočasno poravnavati svojih mesečnih dolgov. Prej je bilo veliko bolje. Šli smo k Javkariji, in če tudi z malim, praznih rok se nismo vrnili. Upamo, da slavno c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v tem oziru potrebno ukrene, da ne bo imelo učiteljstvo na Kranjskem pri tej beraški plači in pri raznih batinah, ki padajo po njem, še to nadlogo z nerednim izplačevanjem krvavo zasluženih grošev.
+ Volitve delegate in namestnikov za občni zbor deželnega urada splošnega pokojninskega zavoda za nameščence v Trstu se bodo vršile v nedeljo, dne 29. marca 1914. od 8. ure zjutraj do 12. ure dopoldne v prostorih deželnega urada v Trstu, Via dela Caserma št. 4. II. nadstropje. Prepis volilnega imenika je od 1. marca na vpogled pri agenturi v Ljubljani, kjer se tudi dobe vsa druga pojasnila.
— Iz liudskošolskc   službe. Za
začasnega učitelja v Cerknici je imenovan suplent   v   Sp. Logatcu Fr.
Škof.
— Manom Antona Aškerca, bo
posvečen gotovo lep večer, ki ga priredi siov. akad. društvo »Slovenija« na Dunaju dne 11. marca t. 1. Komaj je zatisnil Anton Aškerc oči — in že smo ga skoro pozabili. In vendar je bil on skoro edini, gotovo pa največji, ki je kot epik izpolnil občutno vrzel v slovenski poeziji: c ovenski miadini. v nadašniih razmerah živeči, pa bi ne mogli pokarati silnejšega vzgleda, kakor njega
- moža. ki kljub prigovarjanjem, obljubam in pritiskom od različnih 5trani ni odstopil od svojega svetovnega naziranja, niti za ped. Oboje — \ntona Aškerca kot pesnika in kot človeka — hoče proslaviti akade-mična mladina, združena v Sloveniji«, in prepričani smo. da se temu slavju pridruži ne le ostalo slovensko dijaštvo. ampak vsa slovenska : olonija na Dunaju. — Da se spomin pokojnega pesnika proslavi kar naj-:astnejše, je naprosila j Slovenija« za sodelovanje naše najboljše na Dunaju bivajoče   umetnike in izbornega
oznavalca Aškerčevega, poleg katerega sodeljujejo: gospa Jeanette : 1. Foedranspergova. gg. Josip Rija-
ec. Ignacij Gruden. Anton Neffat ter dijaški salonski orkester.
— Vedno lepše!   V sobotnem
»Slovenskem Narodu    se povsem opravičeno huduje dopisnik iz Ljutomera nad »Slovencem«, da je prekr-* 1 medjimurski >Razkriž« v Racz-Voružo«. Zadnji   Slovenec- pa piše r deželnem zboru štajerskem, da je k poročal o izpremembi zakona e regulacije Drave od Maribora Polstrave«! Torej niti slovenske-Središča    Slovenec   ne pozna! Čudimo se le. da   Slovenec« ni piči: »od Marburga do Petave, Frida-ve in Polstrave, kakor navadno ime-te kraje tudi nemškutarski »Šta-erc". Res, sramota   za slovenski dnevnik, ki pači na ta način naše lepe slovenske kraje!
— Predavanje poslanca dr. Oto-
Karja Rybafa v Pragi, o katerem smo že javili, je bilo izredno številno posečeaa Obširnejše poročilo priobčimo jutri.
— Umrl je bivši hranilnični bla-k Josip Kagnu \ star 73 let.
Umrla je v starosti 80 let gospa Marija Zebre.
— Poročil se je gosp. Egidij Epih. c. kr. poštni asistent z gdč.
K r a k e r v Ljubljani.
— Pisarna pisarničnega ravnatelja »Mestne hranilnice ljubljanske« vt od 2. marca t. L dalje nahaja v drugem nadstropju hranilnične palače — dohod skozi hranilnične uradne
tore; pisarna »Kreditnega društva- te hranilnice pa se od istega dne dalje nahaja nasproti dosedanji pisarni
Samomor. V Podhruiki pri Kamniku se je obesil posestnika sin Anton U r a n k a r. Zapustil je vdovo in majhnega otroka.
Požar. V Knežini pri Črnomlju je požar uničil vsa gospodarska poslopja posestnika Janeza Hudelje. Bržkone je užgala zlobna roka. — V Zlatem polju pri Lukovici je gorelo pri posestniku Lovrencu Novaku. Škode je 4000 K.
Kinematograf »Ideal«. Obletnica bitke pri Oeverseeju, ki se je praznovala v Gradcu in princ Wied na Dunaju, prinaša Pathe žurnal v torek v kinematografu »Ideal«. Poleg tega tudi še neprekosljivo džungeldramo v dveh delih »Strahote džungel« in veseloigro »Moric in vesela vdova«. Danes zadnji dan krasne veseloigre »Kolodvorski hoteU ki je te dni povzročala bučen smeh.
V mestni klavnici v Ljubljani so aklali od 12. februarja do 22. februarja 67 volov, 1 bika, 10 krav, 186 prašičev, 135 telet. 26 koštrunov in 35 kozliČev. Vpeljali so 1231 kg mesa in l zaklano goved, 3 zaklana prašiče in 39 zaklanih telet.
Oko poškodoval si je na južnem kolodvoru pomožni delavec Ivan Žižek. Stal ie ob progi, ko je peljal mimo vlak in mu je priletela iz strojnega dimnika neka tvarina v levo oko. Poškodovanec bode moral ostati dalj časa v zdravniški oskrbi.
V prepiru je včeraj doma na Ižanski cesti z lopato po glavi udaril posestnik Ivan Šare svojo ženo ter jo težko telesno poškodoval. Poklicali so zdravnika, da jo je obvezal ter je ostala potem v domači oskrbi.
Metereorologični mesečni pre gled. Minoli mesec svečan je bil sprva zelo mrzel, potem mil in vlažen brez znatne padavine. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopinjah: Ob 7 zjutraj — 2*5°, ob ob dveh popoldne 3*4°, ob devetih zvečer 0*6°, tako da znaša srednja zračna toplina tega meseca 0*5°, za 0*7° nad normalom ; največ namreč 12*0° je dosegla dne 24., najmanj, namreč —14*8° dne 1. zjutraj. — Opazovanja na tlakomeru dado 737*7 mm kot srednji zračni pritisk, za 1*7 mm nad normalom; najvišje, namreč 749*4 mm je stalo živo srebro dne 2. zjutraj, najnižje, namreč 717*8 mm dne 23. zvečer. — Mokrih dni je bilo 8; padavina in nekoliko snega, znaša 23*6 mm od katerih pride 6*5 kot največja svota na dan 27. — Prvi teden je zelo zmr-zovalo, kakor v prosincu, potem je pa bilo vreme trajno milo do konca meseca; topla zgornja sapa, ki je prišla do tal, deloma tudi solnce sta sneg kmalu snedla, tako da so bili travniki in polja dne 23. že brez bele odeje. Vsled tega je bil zrak želo vlažen, vendar padavina malenkostna; dne 19. popoldne je padlo nekoliko snega, ki pa je hitro izginil. Megla je stala ob 15. dnevih.
Izgubljene stvari v času od 16. do 28. februarja 1914, ki so bile prijavljene pri policijskem ravnateljstvu: 6 K drobiža, 1 denarnica z drobižem in bankovcem za 20 K, 1 damska torbica z denarnico 2—3 K, 1 denarnica z 12—13 K denarja, 1 listnica z bankovcem za 20 K in legitimacijo s fotografijo, 1 denarr ca z 909 K, 1 konjska preproga znasl om, 1 srebrna vratna verižica s 3 obeski, 1 zavitek z robci in kravatami, 1 ( nar-nica s 3 pari zlatih uhanov, 1 :lata igla z monogramom I. F. in k uček za kovčeg.
Najdene stvari včasuodl do 28. februarja 1914, ki se dobe pri policijskem ravnateljstvu: 1 denarnica s 70 K, 1 zavitek kave 5 kg, 1 damska torbica z rožnim vencem, 1 zlata vratna verižica z obeskom, 1 očala brez etuija, 1 bankovec za 10 K, 2 hranilnični knjižici z vlogama 600 K, 1 srebrna damska ura, 1 srebrna verižica za uro, 70 K denarja v bankovcih, 1 velik vezni ključ, 1 črni dežnik, 1 zlat šči-palnik z etuijem.
»Izgovor krivca« je velezanimh dedektivski kriminalni roman francoskega pisatelja E. Gaboriana. Ta privlačen roman priobčuje letos »Slovenski Ilustrovani Tednik«. Priporočamo vsem, da si naroče »Slovenski Ilustrovani Tednik« in opozarjamo p. n. čitatelje, da je vsej nakladi današnjega lista priložen odtis začetka romana »Izgovor krivca«. V prilogi je tiskovna napaka, da je začel »Slov. Ilustr. Tednik« priobče-vati ta izborni roman 18. svečana 1913: ne 1913, temveč letos 1914. Naročite si torej takoj »Slovenski Ilustrovani Tednik«!
Narodno obramba.
Družbi sv. Cirila in Metoda je
nakazal po »Kmetski posojilnici ljubljanske okolice« gosp. I. Koder, poštni ravnatelj v p. 15 K 02 vin. Na svatbi mladega Spana se je nabralo 20 K 23 vin., vsoto je poslal gospod Pogačnik. G. Ivana Dolenc v Trstu je poslala 10 K, katere je nabrala ob priliki svatbe g. Dolenčeve in g. Jakopiča za »našo miijenko«. G. Mac
Hočevar v Strugah je poslala 6 K, nabranih na svatbi g. K. Fakulje. Na svatbi g. Josipa Gruntarja v Kobaridu se ie nabralo 17 K, katere je vpo-slala ga. Marija Gaberšček. G. bančni uradnik Rudolf Sark je ob svoji poroki z gdč. Marijo Jevnikarjevo daroval 1 K 35 vin. G. Josip Orel je nabral na ženitnini g. Henrika Zorna št. 107 v Prvačini 13 K 20 vin. Družbeni nabiralniki v Trbovljah so bili tudi ta mesec zelo plodoviti. Marljivi gosp. blagajnik Oset je poslal iz tega vira 32 K 05 vin. Sedaj ie pridobil prvenstvo nabiralnik pri gosp. Josipu Letniku, pohvalo pa zaslužijo tudi oni pri Goropevšku, Fortetu in Vol-kerju. Na gostiji Goznik v gostilni Golob v Vurbergu se je nabralo 2 K. Na svatbi gosp. V. Bona na Raki je nabrala g. Anica Hrastnikova za družbo 8 K.
Društvena naznanila.
Sokol I je priredil v soboto 28. t. m. v društvenem lokalu dobro obiskano Člansko predavanje. Predaval je br. S t. Vidmar o .mednarodnih tekmah". Zanimivo predavanje je obsegalo tekme v Turinu, Luksemburgu, zlasti pa zadnjo tekmo v Parizu. Stane Vidmar je orisal zlasti predpriprave za te zlete, ter stališče slovenske vrste napram ostalim tekmovalnim vrstam. Opisal je pot v Pariz, tamkaj predpri-, prave za tekmo ter razne nezgode in neprilike, ki so zadele slovensko vrsto v Parizu. Posebna krivica se je delala Slovencem od strani raznih pristranskih razsodnikov, a je kljub vsemu temu vrsta dosegla V. mesto ter dobila kot nagrado vazo, ki je vredna 2000 K. To zanimivo Člansko predavanje je bilo dobro obiskano, br. S t. Vidmar je žel obilo priznanja in upati je, da Sokol I v doglednem času priredi v svojem društvenem lokalu še mnogo sličnih predavanj.
„Društvo nižjih mestnih uslužbencev" je imelo v soboto, dne 28. februarja ob 7. uri zvečer v mestni posvetovalnici svoj redni občni zbor. Predsednik g. Bevc otvori obilo obiskano zborovanje, nakar prebere tajnik zapisnika zadnjega rednega in izrednega občnega zbora in se ta odobrita. Predsedniško poročilo omenja predvsem velike uspehe, ki jih je doseglo društvo s službeno pragmatiko, ki je večini prineslo prav izdatno izboljšanje. Društvo je za posamezne člane vložilo več prošenj, od katerih je bila večina ugodno rešena, ostale prošnje pa se rešijo prvo polovico tega leta.
— K društvu je pristopilo v minulem letu 24 članov, izstopil pa je samo eden. Za overovatelja zapisnika sta bila imenovana gospoda Ažman in Demšar. — Blagajniško poročilo izkazuje 798 K 30 v članarine in skupnega premoženja 1932 K 70 v. Pregledovalo računov so pregledali knjige v minulem letu enkrat tet našli vse v najlepšem redu, nakar se podeli blagajniku ter celemu odboru absolutorij.
— Pri na to sledečih volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Bevc, v ostali odbor pa g. Ničman, kot podpredsednik, Demšar tajnik, Ažman blagajnik ter gg. Brice 1 j, Jontes in Bizjak; za pregledovalca računov Tomaž Iglic ter Zupančič. — Nato se določijo društveni prispevki po daljši debati na 60 v, na kar zaključi predsednik, ker se nihče več no oglasi, obilo obiskani občni zbor.
Društvo jugoslovanskih želez-nišk h uradnikov naznanja, da izide prva letošnja številka »Časopisa* šele 7. marca.
Deželnega društva državnih pisarniških oftei-antov in pomočnikov za Kranjsko občni zbor se vrši v nedeljo dne 8. marca 1.1. ob 3. uri popoldne v Prešernovi sobi restavracije „Novi svet", Marije Terezije cesta 14.
Prvo slovensko pevsko društvo „L'ra" v Kamniku opozarja vso javnost, naj se v društvenih zadevah v bodoče vsakdo obrača le na njegov odbor, nikakor pa na posamezne odbornike ali člane. •
Gledališka predstava v Mokronogu. »Bralno društvo« v Mokronogu priredi v nedeljo 8. t. m. ob 8. zvečer v gostilni pri »Stari pošti« gledališko predstavo. Vprizori se krasna Anzengruberjeva narodna igra Krivoprisežnik«. Opozarjamo narodno občinstvo v Mokronogu in okolici že sedaj na to predstavo.
Iz Postojne. Tudi letošnjo pred-pustno sezijo veselic v Postojni je zaključila, kakor običajno maskara-da našega »Sokola«. Bila je to ena najbolj uspelih veselic v našem mestecu. Veliko dvorano »Narodnega hotela« je pretvoril v ta namen naš zaslužni brat Andrej Baraga, ki je priznan mojster - dekorater, v elegantno svetišče boginje Terpishore, v katerem je mladež, pa tudi starejši člani rajala v neskaljenem, pred-pustnem veselju do ranega jutra. Došlo je dokaj lepih in elegantnih mask, kakor: Japonka, nagel jček, brhki Italijanki, ciganki, domini, Pieroti, klovni, Gorenjec, avtomobilist, Anglež i. dr. ter skupina ljubkih, a nagajivih satanel in satančkov. ki so
bili jako lični in zabavni. Četvorke in »besede« je spretno vodil br. Cene Zaletel. Originalno je bilo tudi potovanje princa Wieda v Albanijo, ki je povzročilo obilo smeha. Omenimo naj tudi, da je bilo plesišče jako lepo dekorirano z raznimi karikaturami, času primernimi, ki so jih izvršili bratje Maver, Ogrizek, Vilhar itd. Sokolska maskarada se je v Postojni tako udomačila, da se zanjo zanima staro in mlado, domačini in tujci. To nam je v spodbudo ter dokaz, da se ljudstvo zaveda narodnih dolžnosti. Ples je počastil tudi naš gosp. župan in bivši deželni poslanec Josip LavrenČič, vse napredno misleče uradništvo in učiteljstvo ter meščanstvo, tako, da lahko rečemo, da je bila zastopana vsa inteligenca postojnska in vsi sloji vseh stanov, in tako je prav! Počastili so našo maskarado tudi sosedje iz Matenje-vasi. Slavine, št. Petra, Landola., Razdrtega in celo iz Ljubljane. Postojnska godba je pridno svirala. S postrežbo smo bili zadovoljni. Bodi izrečena vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da je maskarada tako lepo uspela, naša najiskrenejša zahvala. Na svidenje prihodnje leto!
»Sava«, društvo svobod, slov. akademikov na Dunaju priredi svoj četrti redni občni zbor XXII. teč. dne 5. marca ob 8. zvečer v restavraciji »HamerlinghoK VIII. Hamerling-platz, z običajnim dnevnim redom.
Prosvek
Go*-*->vania hrvaške opere. Dna
12. marca se uprizorita Viktorja Parme operna ornanca „Stara pesem" m Leoncav Ilova opera „P agi i a cciM. Dne 13. marca pa se uprizori kot zadnja Verdijeva opera „Otelio". Hrvaška opera nam torej prinese tudi delo domačega avtorja, kar moremo le pozdravljati. Vstopnice se dobe pri ge. Češarkovi.
Gledališče. Jurčič - Govekarievi Rokovnjači« so privabili včeraj toliko občinstva višjih in nižjih slojev, da je bilo gledališče razprodano in da se je moralo vrniti mnogo takih, ki niso dobili več vstopnic. Ti »Rokovnjači« — pa naj se prerekajo ljudje sem ali tja — so dobra ljudska igra in do zdaj med vsemi, kar jih imamo, najboljša. Zlasti prvi dve dejanji sta tako pisani, tako živahni in krepko realistični, da bi bilo prav čudno, če ne bi potegnili občinstva za seboj. Proti koncu malo zelo opleta romantičnost, pa le spet prizor v Črnem grabnu poživi pisanost in zanimivost te nenavadno bogate snovi. Karakte-rizacija oseb je izborna, osebe same na sebi enako. Kje na primer imamo tipičnejšo in krepkejšo kmetiško figuro, nego je Blaž Mozol. ta skala-sta duša, ki se ne boji ne hudirja, ne rokovnjača?! In Obloški Tonček in še cela kopa jedrnatih in živih oseb. ki govore s takimi besedami, da ti jih en stavek potrdi in pribije in nimaš časa premišljati, ali so igralci, ali so pristni kmetje in tatovi. Blaž Mozolj in Krjavelj sta figuri.ki nam potrjujeta Verovška od njegove najboljše umetniške strani. On igra ta dva junaka, kakor nihče drugi. Zelo riskirana zadeva je, lotiti se enega ali drugega in posnemati mojstra. — Včeraj je igral Mozola gosp. Salmič. Ni bil Verovšek, prav dober Mozol pa je bil vsekakor- Zlasti v pivnici, kjer ga končno ubijejo rokovnjači, se je na široko razmahnil in razigral. Humor je prišel ž njim do veljave, postava je bila krepka in resnična v vsi širjavi kmetiške bahavosti, ko-rajže in dobre volje. Gospod Danilo je igral Obloškega Tončka, eno izmed dobro znanih in priznanih svojih vlog. Polonica je bila gdč. \Vintrova. Prav dobro in čustveno je nastopila gospa Bukškova. Gosp. Grom je igral Nandeta s temperamentom in kazal napredek. Prijetno je delovala lepa Parmova godba. Navdušenja je bilo mnogo, iskreno je pozdravljalo občinstvo zlasti gospoda Salmiča. — Igralci so prejeli tudi par šopkov, g. Salmič pa lovorjev venec. Igra je bila dobro naštudirana, izvedba točna.
P.
Izpred sodišču.
Obravnava pri okrožnem   sodišču v Novem mestu.
Sanje Pavlihe II. pred sodiščem.
Dva nova dogodka. V Cušni vasi pri Trebnjem je bil porojen Pavlihov naslednik A. Zore, v zadnjem času usnjarski vajenec pri nekem trgovcu z usnjem v Mokronogu. Povedati, zakaj je tega nepridiprav fanta, sina umobolne pobiralke cunj in kosti celo neka javna oblast sodišču zaznamovala kot novega kranjskega Pavlino, to bi Šlo predaleč. Za enkrat bodi omenjen le drugi dogodek, namreč, da so se sanje tega novega Pavlihe uporabile kot zanj obtežilne >okolnostne« priče pred kazenskim sodiščem. To je prišlo tako - le: Neki trgovec z usnjem v Mokronogu je zgolj iz usmiljenja, za vse neumnosti
zrelega ptička sprejel v hišo kot vajenca, da iz njega naredi poštenega človeka. Pa kako se je opekel! Kmalu ko je Zore prišel v hišo, so opazili, da kokoši vedno manj jajc neso. — Pavliha II. boljšim jedilom nagnjeni želodec je poskrbel, da se domači niso preobjedli z jajci. Iz malega na-rase veliko. Zore je kmalu pogruntal, da ima njegov gospodar veliko odveč denarja v pisalni mizi shranjenega. Ležali so tam lepo zloženi kupčki bankovcev do 14.000 K. Bral je nekje nauk o enakopravnosti članov človeške družbe in sklenil ga praktično izvrševati. Da njegovo socijalno naziranje ne pride prehitro na dan, je svoj načrt jako previdno izrabljal. Ni vzel naenkrat večjih bankovcev, zadovoljil se je z manjšimi zneski. Pri tolikem denarju, kdo bo na malenkosti prišel? Začel je dobro živeti in staviti v loterijo. Ker je semtertja kaj malega tudi zadel, je svoj načrt o »enakopravnosti« tem brezskrbneje nadaljeval. Barantal je tudi z urami po vrednosti od ene k večjem do dveh kron. Vzbudila pa se mu je tudi želja po boljših — zlatih urah. Naročil si je bil cenike in iz njih izbral najboljše stvari. Zato pa je bilo treba že več denarja. To hrepenenje pa ga je zapeljalo predaleč od pota dosedanje prakse previdnosti. Ko je mojster imel nekoč v miz-nici zopet za več tisoč lepo zloženih bankovcev, jih je kar za 400 kron olajšal. Pa tudi to jako previdno. Mojster je bil namreč opazil, da mu račun z njegovimi bankovci ne »šti-ma«. Pri natančnejši reviziji je bil zapazil, da manjka bankovec za 20 kron. Zato je vdrugiČ zložene kupčke previdneje razvrstil. Zato je Zore tudi iz previdnosti bankovce raje vzel pri sredi, nego kar od vrha. Kdo v hiši bi bil tak duh, da bi iz zaprte miznice brez sledu olajševal gospodarjevo blagajno? Odgovor je obvi-sel na Zoretu. Prijeli so ga in fant se je vdal. Pa samo za 20 kron, glede katerih ga pravzaprav niso prijeli, ker gospodar sam ni bil prav gotov, ali so mu bile okradene ali se je pri štetju zmotil. Dvajset kron sem vzel, več pa ne. tako gotovo, kot tukaj stojim. Prišli pa so mu na sled, da je svoje sorodnike oskrboval z usnjem brez gospodarjevega dovoljenja. Kako si prišel v miznico, so ga vprašali? Ključ sem našel na njivi, pa sem ga opilil, da je brez zapreke odprl. Komaj pa so tička vtaknili v kletko, glej, se je že premislil, umaknil je svoje priznanje tudi glede 20 K ter sodniku rekel, da ie to priznal v šali, da bo imel mir. Tej šali seveda ni nihče verjel, pa so ga iz Mokronoga poslali v preiskovalni zapor novomeškega okrožnega sodišča. Neko noč je imel ta hude sanje. Razložil je glasno vse. kako je bilo s tistimi zapeljivimi kupčki na tisoče denarja. Te preglasne sanje je slišal tovariš v isti celici in jih javil, da so prišle na prava ušesa. Pri glavni razpravi se je k obremenilnim okol-nostim vpoštevalo tudi te čudne sanje. Fant je sicer do zadnjega tajil, da bi bil sploh kak denar ukradel, ali že račun njegovih skromnih dohodkov s precej debelemi izdatki se nt vjemal. Sodišče se je po vseh okol-nostih prepričalo, da je Zore za najmanj 420 K olajšal svojega gospodarja in ga ie poslalo v Maribor na 8mesečno pokoro.
Razne stvari.
* Vzrok dvoboja med poročnikoma pl. Lavalette in Haagom v Bero-linu, pri katerem je bil Haag smrtno zadet, je ta, da se je Lavalette na neki maskeradi nespodobno obnašal proti Haagovi soprogi.
* V odpomoč brezposelnim delavcem je dovolila ogrska vlada v mesecu decembru 100.000 kron in mesto Budimpešta 50.000 kron. Ker ti zneski niso zadoščali, je dovolilo te dni mesto v isti namen zopet 100.000 kron podpore.
* Ruski rekord. Ruski aviatik Si-gorski je preletel v dveh urah in šestih minutah v višini 1000 m progo od Petrograda čez Gačino v Carsko selo in nazaj, ne da bi pristal. Imel je na krovu 8 pasažirjev. S tem je dosegel zopet nov rekord.
* Aretacija. V Hamburgu so aretirali barona pl. Paleske zaradi ponarejanja menic. Paleske je bil preje častnik pri gardnih grenadirjih v Be-rolinu. Kvitiral je zaradi dolgov in šel v Argentinijo. Od tam je stopil v zvezo s hamburškim trgovcem Er-hartom in je ponaredil dve njegovi menici za 50.000 mark.
* Sleparska oprostitev od vojaške službe. V Olomucu so odkrili zopet velik vojaški škandal. Vojaški zdravnik deželnobrambnega pešpol-ka št. 31 in pa štirje podčastniki so oproščali vojaške novince proti plačilu od 500 do 1000 kron. Vse Štiri so aretirali, preiskavo vodi sedaj Krakovsko korno poveljstvo.
* Velika nesreča na električni železnici. Na progi električne železnice  Budimpešta-VVaitzen  so no*
■mi'
pravljali delavci napeljavo. Med delom so prezrli, da se je dotaknila žica železnega droga, na katerem so delali. Zadel jih je električni tok 10.000 voltov. En deJavec je obležal na mestu mrtev, 6 delavcev pa je smrtno nevarno poškodovanih in ni upanja, da bi okrevali.
* Obsodba Keilinga. Znani bivši berolinski policijski agent Keiling. ki je pripeljal za časa mezdnega gibanja stavcev nemške stavk oka ze v Avstrijo in ustrelil pri ti priliki v De-činu strojnega mojstra Ivana Solin-gerja. je bil obsojen pred poroto v Litomericah zaradi pregreška proti varnosti življenja na 8 mesecev strogega zapora. Vprašanje glede umora so porotniki soglasno zanikali.
Obravnava proti vohunoma bratoma Jandrić. Spisi obravnave proti nadporočniku Cedomilu Jan-liriču, ki je bil. kakor smo že poročali, obsojen pred vojnim sodiščem, so sedaj pri najvišjem vojaškem sodnem dvoru. Obsodba bo razglašena šele, ko jo ta dvor potrdi. Obravnava proti njegovemu bratu slikarju Aleksandru Jandriču se je pričela včeraj. Obravnava je tajna in vzbudila veliko pozornost.
* Zrakoplovstvo. Ruske oblasti so prijele zrakoplovca Berlinerja. ki je pristal na Uralu s svojim balonom, s katerim je preletel 3600 km. Sumijo ga vohustva. do sedaj ga še niso izpustili. — Ruski rekord. Na letalnem polju pri Petrogradu se je dvignil z aeroplanom »Ilia Muro-mec ms. aviatik Sukorski. Na krov ie vzel 16 oseb in enega psa. Krožil ie deset minut v višini 300 m. S tem je dosegel rekord in sicer s težo 1310 kg brez bencina in olja.
Telefonska in brzojavna poročila.
Češko-nemška sprava.
Praga, 2. marca. Izid konference bivših nemških deželnih poslancev na Češkem v Čeških krogih ni presenetil. V torek se sestanejo češke stranke, da se posvetujejo o nadaljnih korakih. Češka agrarna stranka izjavlja že sedaj: Brez češkega deželnega zbora ne sme biti državnega zbora.
Praga, 2. marca. Bivši minister posi. Prašek, duševni vodja češke ob-štrukcije v državnem zboru je na nekem včerajšnem zborovanju izjavil: Češka agrarna stranka bo v pomladni seziji drž. zbora z najostrejšimi sredstvi nastopila proti vladi in preprečila državnozborsko zasedanje.
Kard-nal Kopo.
Opava, 2. marca. Kardinal škof dr. Kopp leži v agoniji.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 2. marca. V državnem zboru je prišlo do hudih nemirov. Poslanec Polonvi je dolžil Romune, da so politični in moralicni povzročitelji debrečinskega atentata.
Ogrrka magnatska zborn'ca.
Budimpešta, 2. marca. Načrt ogrskega tiskovnega zakona je bil v splošnem in v detajlih sprejet.
Budimpešta, 2. marca. Magnatska zbornica je sprejela predlogo o volilnih okrožjih.
Atentat v Debrečinu.
Budimpešta, 2. marca. Madžarski
listi vstrajajo na svoji trditvi, da ima atentat politično ozadje. Listi pravijo, da je duševni povzročitelj atentata grot Bobrinski, ki je v Bukarešti najel atentatorje. Policija te vesti zanika, vendar pa kroži po listih še druga vest, da je duševni povročitelj ruski poslanik v Bukarešti.
Kriza v Italiji.
Rim, 2. marca. V italijanskem državnem zboru je prišlo v soboto do nasprotstev med ministrom Sacchijem in poslancem Luzattijem zaradi pogozdovanja in osuševanja benečanskih močvirij, v katera se je vmešaval tudi Giolitti. Vsled teh dogodkov se je že govorilo o demisiji kabineta ter se je ministrski svet bavil s tem vprašanjem Francoska.
Pariz, 2. marca. Senat je sprejel zakonsko predlogo o posojilu za maroški protektorat.
Rudarska stavka.
Pariz, 2. marca. Rudarji so sklenili na velikem zborovanju, da ustavijo 3. marca stavko.
Španska. Madrid, 2. marca. V Valenciji je prišlo do krvavih bojev na barikadah. Vojaštvo je streljalo. Mnogo ljudi je bilo ubitih, nad mestom je bilo proglašeno obsedno stanje. Mehika.
London, 2. marca. Iz New Vorka poročajo, da so Zedinjene države vprašale argentinsko in brazilsko vlado, če bosta sodelovali pri eventualni intervenciji v Mehiki, kar pa sta obe vladi odklonili. Argentinska vlada je celo izjavila, da bi imel celo oborožen korak Zedinjenih držav nepregledne Jjosiedice.
Albanija.
Dunaj, dne 2. marca. Esad paša se je v avdijenci zahvalil za podelitev velikega križa Fran Josipovega reda.
Drač, dne 2. marca. Kneževa telesna straža se zbira. Tudi več sto orožnikov je prispelo. Pravijo, da pride Esad paša kot poslanik v Carigrad, drugi pravijo, da bo vojni minister. Knežev konak je pripravljen. Stanova* nja so horendno draga. Majhna hišica s 5. sobami stane 6000 frankov letno
Atene, dne 2. marca. Grške ladje že prevažajo grško vojaštvo s severnega Epira na otok Krf.
Dunaj, dne 2. marca. Albanska deputacija je govorjia pred cesarjem o princu Wiedu veano z naslovom kralj. Cesar ga je nazival suverena. Prvo albansko ministrstvo bo sestavljeno sledeče; muzelmamski ministrski predsednik, en katoličan in en pravoslaven kot ministra.
Oetinje. dne 2. marca. Malisori katoliškega plemena Kasratijev so se dvignili in prepodili muzilmanske posestnike. Prišlo je do krvavih bojev. Skadrski gubernator Philip je poslal med Malisore albansko orožništvo.
VHona, dne 2. marca. Kontrolna komisija je dobila od epirskega prov. predsednika Zografosa brzojavko v v kateri pravi, da prebivalci Epira nikdar ne bodo priznali gospodstva Albanije. Ustanovili so si lastno državo in se bodo z vsemi silami upirali če bi albanska vlada poslala proti njim orožnike.
Pa*iz, dne 2. marca. Listi poročajo, da so vse premožne epirske rodbine zbežale na Grško. Pričakovati je krvavih bojev. „Petit Parisien*' pravi, da bo princ Wied zaradi dogodkov v Albaniji zopet preložil svoje odpoto-tovanje.
Orijentske železnice. Belgrad. 2. marca. Srbski poslanik Jovanovič je odpotoval na Dunaj. Pred svojim odhodom je izjavil, da so predpogajanja zaradi orijent-skih železnic končana in da se prič-no v najkrajšem času meritorna pogajanja, o katerih upa, da bodo uspešna.
Bolgarska in Grška.
Sofija, 2. marca. Kljub intervenciji ruske vlade Grška še vedno ni izpustila bolgarskih političnih vjetni-kov. Izpustila je včeraj samo 47 Bolgarov, ki so bili osumljeni zaradi političnih deliktov.
Turčija.
Carigrad, 2. marca. Predsednik senata Said paša. ki je bil 9krat veliki vezir, je umrl.
Carigrad. 2. marca. Srbski delegat Stepanovič pravi, da upa. da bo v najkrajšem času mir med Turčijo in Srbijo podpisan.
Egejski otoki,
Berolin, dne 2. marca. Grška vlada odklanja turški predlog, da naj se zamenjata otoka Kios in Mitilene za druge turške otoke v Egejskem morju. Grška vlada je izjavila v Carigradu, da se drži v tem vprašanju na sklepe velesil in da tudi brez ozira na to ne more v prihodnje pripustiti turškega gospodstva na teh d eh otokih.
London, dne 2. marca „Daily Chronide" poroča iz Carigrad Enver paša je odredil „poskusno" mobilizacijo armadnih zborov Aidin, .rzerum in Damaskus.
Gospodarstvo.
— »Ljubljanska kreditna banka«. V mesecu februarju vložilo se je na knjižice in na tekoči račun 2,907.074 K 94 v. dvignilo pa 2,053.609 K 89 v. Stanje koncem februarja 19,566.078 K 98 v.
\# ^JLJf" .snu-
Ljubljani
Bratje I
Vsesokolski zlet se bliža. Naša dolžnost je, da pokažemo z dostojnim nastopom naše dosedanje delovanje. Radi vsestranskega razgovora se poživlja vse brate člane, kakor tudi interesente za pristop k jezd. odseku, da se vsi udeleže ginf tja SMtaakft ▼
tiriM, mareal L ▼ i-Mta vrsai|l
Prosi se gotove udeležbe. Nazdarl
Daiakii list obsega t strni.
Izdajatelj In odgovorni dr. Vladimir Ravnfhar. drž. poslanec. Lastnina in tisk »1
Podpirajte
itfafko podporno ftriftvo
»Radogoj" v Ljubljani.
Odol
|=- dosledno rabi vsak
dan, po naših današnjih
znanostih kar najbolje
neguje zobe in usta.
Cena: Vi steklenica (za cele mesece) K 2*^-1 2 bteklenica K 1*20.
,  Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi   dun. borze
naložbeni papirji.
4° o majeva renta .... 4 2<> o srebrna renta . . . 4° o avstr. kronska renta , 4° o opr kronska renta 4° o kranjsko dež. oosojilo 4° o k. o. češke dež. banke
Srečke.
Srečke iz !. 1860 Vs . . .
„ „ 1864 .....
tiske.......
zemeljske t izdaje
" ,. odrske hipotečne . dun. komuna ne . avstr. kreditne • . ljubljanske .... avstr. rdeč. križa •
bazitika ..... turške ......
marca 1914.
*7
n m
n
m tt ** »i
m
«3 30!
87 75 <
pazsl
830',
88 25!
4~9~ 670-—
293*75 280 50 242-50 23->50
477 — 61 —
52-50
83 53 87 95
83*25 *9 — 89-25
44Q- — 680 —
30375 290*50 252-5.0 238-50
487 —
idr—
56 50
226 — ; 229-
Delnice.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda Dunajske bančne družbe
Južne železnice.....
Državne železnice ....
Aloine-Montan......
ČeSke sladkorne družbe . Živnostenske banke ...
Valute*
404-— 64 V— t 536--105-60 717-50 847 — 322 nO : 2SO-50!
11-38 117--0 95-301 S4-95 ; 253-37 i
405-50 f*2-— 537-— 106-60 718 50 849-— 325- -281*50
11-42 117*75 95-50 95*20 254*37
Cekini.........
Marke.........
Franki
Lire..........
Rublji.........
Zetne cene v Budimpežii«
Dn* 2. marca 1914. Termin.
Pšenica za apr. 1914.  .  .  za 50 kg 12 52
Pšenica za maj 1914.   .  . za 50 kg 12 47
Pšenica za oktobet 1914.      za 50 kg 11 24
R2 za  arr. 1914   ....   za 50 kg 9-30
Rž za oktober 1914 .  . .  za 50 kg 8*76
Oves za apr. 1914.     . .  za 50 kz 7-66
Oves: za oktober 1914   .  ,  za 50 kg 7 70
Koruza za mai 19M     . .  za 50 kg 6 83
Koruza za iulij 1M4     ..  za 50 kg 6*95
Heteorolojlfoo poročilo.
Višina nad ■•rjen SM-2
Fredtji zračni tlak 736 mm
rt p*	Cas opazovanja	Stanje barometra ¥ mm	s-: E 2 ** ts i-* ■	Vetrovi	Nebo
28. n	2. pop. 9.zv.	7347 736 4	8*5 54	si. jvzh. sr. vzh.	oblačno ■
1 3.	7. zj.	737-9	1*3	•	■
»> f»	2. pop. 9. zv.	736-8 736 4	4*3 1*9	sr. izvh. sr. svzh.	del.oblač. ■
2	7.Z1.	7M3	—21	•	soparno
Srednia temperatura sobote     6'7(, norm
1*2ft,nedelje 25\ norm. 1*4\ Padavina, v 24 urah 1*4 mm in 0*0 mm.
Zahvala.
Za mnogoštevilne ljubeznive dokaze povodom bolezni in prerane smrti naše ljubljene hčerke
Viktorije frohinar
se tem potom najtopleje zahvaljujemo vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem.
Osobito pa se srčno zahvaljujemo preblagorodnim gospodom: prvemu državnemu pravdniku vitezu pl. Lu-tehtna, višjesodnemu svetniku Veder-njtku in rtvnttelju jetnišnice Rabiču ter gospodom uradnikom deželne in okrajne sodni je.
Pevskemu društvu Slavec bodi za toltibepoino petje najiskrenejša zahvala.
Zahvaljujemo se sa darovane krasne vence ter za mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku.
Bog pitaj!
Prebiatrjera.
Brez vsakega posebnega naznanila.
Prežalostnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod
Filip Fajdiff.fi
mizarski mojster, posestnik in meščan
po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes 2. marca ob 3. uri zjutraj v 63. letu starosti v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega bo v torek, 3. t. m., ob 3. uri popoldan iz hiše žalosti Sv. Petra cesta 17 k Sv. Križu. Sv. maše se bodo darovale v več cerkvah.
V LJUBLJANI, dne 2. marca 1914. 847 Žalujoči ostali.
'k t  "■ Trn fJL" •
ZAHVALA.
Povodom smrti našega ljubljenega brata, strica, in svaka, gospoda
Antona Gutni
načelnika anagrafskega urada
izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem onim za ljubeznjivost, katero so izkazali preblagemu pokojniku tekom njegove dolgotrajne bolezni, kakor tudi za skrb in trud ob priliki smrti. Osobito se zahvaljujemo preč. gosp. Ivanu Vrhovniku, župniku trnovskemu, za tolažilne obiske v bolezni in za verske obrede katere je izvršil pri umirajočem. Zahvaljujemo se slednjič vsem onim, ki so blagega pokojnika spremili na zadnji poti, v prvi vrsti blag. gosp. županu ljubljanskemu dr. Iv. Tavčarju, dalje vsem magistratnim uradnikom kakor tudi vsem drugim mnogoštevilnim, prijateljem in znancem. Iskrena hvala tudi vsem darovalcem krasnih vencev, šopkov in slednjič vsem, ki so se na katerikoli način spomnili blagega pokojnika.
LJUBLJANA, 1. marca 1914.
S39
Žalujoči ostalia
Zahvala.
Za vse izkazano srčno sožalje povodom prerane smrti našega preljubega soproga in očeta, gospoda
August Heuffel
Cm kr- pismonoša
kakor tudi za toliko časteče spremstvo pokojnika k večnemu počitku izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo prisrčno zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujemo velespoštovanemu c. kr. pošt. nadoskrbniku gosp Fleretu, dalje uradnikom in stanovskim kolegom ranjkega, dalje si. tei. društvu »Sokol« iz Most, si. drušvu veteranov in si. gasilnemu društvu v Mostah, si. političnemu društvu za vodmaski okraj kakor tudi si. pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« za tolažbepolno petje. Zahvaljujemo se vsem darovalcem prelepih vencev ter vsem onim, ki so ranjkega obiskavali in tolažili med ooleznijo.
Iskrena hvala prav vsem !
V Ljubljani, dne 2. marca 1914.
Žalujoči ostali.
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
DtbstfeiQ kOBcnijmiraia prodaja strupov.
Ustanovljena leta 1897.'
Jnton l^ane
LJubljana. Židovska ulica 1.
Ceniki na razpolago.
Ceniki na razpolago.
■
3M6
49. itev.
•flLOVBSK! narod*, dne t. mara« mm.
Stran 7.
Pozor! Pozor!
proda  se  popolnoma   dobra ohnajei
Iszlavir
tvrdke   Bosendorfer.   Posudbe  pod:
Poštni prodal „14%* Ifnbllaaa.
.— . ——— ——
I$ce 00 za deželo k drema malima
deklicama
vrtnarju
z dobrimi izpričevali, zmožni slovenskega in nemškega jezika.
Ponudbe naj se pošljejo pod ♦vrtnaržsa 836'« na upravn. »Slov.
Naroda«. 836
xxxxxxxxxxxxxx
V slovo!
dovodom najine preselitve v
Gradec izrekava vsem prijate-Ijem in znancem najiskreneišo zahvalo za nama v tako obili meri izkazano zaupanje.
843
A- Geiss in soproga.
Od danes naprej
vedno sveže
pivo
1 : litra vrček po 20 vin, steklenica *,: litra čez  ulico ravno tako 20 vin.
priporoča 837
Anton Maver
hotel »Vega", Spod. Siska 26.
Najbolje za zobe
Poslovilo!
Oinjen mnogih dokazov spoštovanja in dobrohotnosti, ki sem je bi! deležen sedaj skončane sezije in po/edom 15 letnega jubileja mo-poučevanja ter zadovoljen z lepimi uspehi svojih prizadevanj, vsem svojim cenj. učenkam, učencem ter p. n. gardedamam kličem: „!fa veselo svidenje jeseni l"
Zlasti se zahvaljujem prebl. g. ravnatelju \rturju Mahru, gdč. nadz. dami Wessnerjevi, ^e. Valeriji Haarmann, slav. ravnateljstvu zavoda Huth-Hans, p. n. učencem c. kr. učiteljišča, slav. ravnateljstvu .Mladike*, gospe županji dr. Tavčarjevi, ge. dr. Furlanovi, gdč. učiteljici Ludv. Kleč, gojencem c. kr. realke in c. kr. D. drž. gimnazije, slav. predstojništvu .Narodne Čitalnice', gospe Mariji Wettachovi, Lei knezovi in Heh Souvanovi, gojencem c kr. državne gimnazije, slav. plesnemu odseku ruštva D. Turnverein, slav. ravn. društva Ka->noverein za njih ljubeznivo pospeševanje mojega skromnega delovanja.
S spoštvovanjem in vdanostjo
Oinlio Mortorrai
plesni učitelj.
N'B. Moj bodoči naslov: Giulio Mor« lerra, Trst, Via Acquedotto št. 39.
RontorUtlnJo
fijo> strojepisja In t eedno eun*ejaae ▼ tok. veletrgo znajo tudi laško imajo pr po dogovoru — Ponudbe
1 800 bron I
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin Ha Vaših kurjih očes, bradavic, otiičancev ne odstrani v 3 dneh brea bolečin. Cena lončka z garancijskim pismom 1 K. 3 lončki
2 50 K Besnenj, man (Umi) L, Foatf. 13/730 OmlSL 628
Potnik
špecerijske stroke, zmožen obeh deželnih jezikov, po možnosti na Kranjskem vpeljan, M takol sprelnaO.
Ponudbe z zahtevo plačila in curnculum   vitae   ped   „1000 7§S"
na uprav n. »Slov. Naroda«. 763
deklica
z dobrimi
šolskimi v trgovino
spričevali i mešani n blagom, kot vajenka, pri Ivan Zlhorln
789
4022
vsak torek in petek.
Vedno fino praško blago, kakor šunke, razne salame, hrenovke, prekaieno meso in kranjske klobase priporoča
Jan Ckalapnlk, preknlnlee, Stari trff stev. 10. Ljubljana,
P. n.
Usojam se vljudno naznanjati, da sem svojo trgovino a špecerijskim blnpefua, ki sem
jo vodil na tukajšnjem trgu
Pred Škofijo štev. 20
pod t\r ko
J. Skofizh
prepustil gospodu
010
P. n.
UID
Dovoljujem si Vam vljudno naznanjati, da ■j  sem od gospoda
J. Skoffizha
kupnim potom pridobil
trgovino s špecerijskim blagom
ki jo bom vodil pod tvrdko
A n l os Ravhekar.
s vsemi aktivi in pasivi«
Ko se zahvaljuem za zaupanje, ki  ste mi
ga izkazali v tako obilni meri tako dolgo vrsto let, Vas vljudno prosim, da istega obranite tudi mojemu nasledniku.
Z odličnim spoštovanjem
010
Poleg špecerifskega blaga vpeljal sem
tudi
J. Skofizh.
ir.
JE
3EE
trgovino   z   moko,   semeni in rudninskimi vodami i. t. d.
Prosim Vas, da mojemu gospodu predniku izkazano zaupanje tudi meni ohranite in se priporočam
z odličnim spoštovanjem
Anton Ravhekar.
j t
ItslE
j l
J. GROBELNIK
prej Franc Snuvan sin
LJUBLJANA
naznanja, da ima tudi v svoji na novo urejeni manufakturni trgovini posebno bogato zalogo
Mestni trg št. 22
nasproti lekarne 7rnkdczy
sukna
za moške in ženske obleke
Na novo došlo 600 najnovejših vzorcev po brezkon-kurenčnih cenah
401. uspeli,"
na tisoče priznanj
ianj VJVQ) J
Želodčna
tinkturo
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin.
NaroČila sprejema lekarna
I. PiecoUfa,
LiUblJl!
Hekoj, bor Se nI bilo:
4000 m različnih ostankov izvrstnega sukna
od K 1*20 m naprej sem nakupil v veliki tovarni za polovično ceno. Preje 1 m K 6—7, sedaj le K 3-60 tako da stane cela obleka 3 m K 10*80.
Proiaja m
4«Uer 1« kal v MlogL
Velika partij robcev
Ne za
1000 rakla
milite
ducatov modernih žepnih mno ceno K 2"— ducati
to redko prilike!
2 itnšu lička
še dobro ohranjena 80 eenč prodnata
iclnbirfova nI. 6* II. nad. desno.
842
Proda se
stavblšče
na lepem prostoru v Spodnji Sliki
nad cerkvijo. Lep razgled. Meri 800 sežnjev (klafcer) po 6 K. Je za dve hišici.
Poisve se: tok, glavna pošta Ljublana. 644
Kavarna
vso noč
lostilna
Florijanska ulica št 6.
Proda se
gostilna
z gospodarskim poslopjem, stavbene parcele, travniki, njive ¥ Ljubljani blizu Dolenjskega kolodvora in gozdi na Oolovcn.
Poizvedbe pri upravništvu »Slov. Naroda«. 702
Ifiežiiin
(trg. pom. železu, stroke)
vojaščine prost, spreten prodajalec ia
aranžer, se takoj sprejme.
Ponudbe z natančno navedbo dosedanje prakse naj še pošljejo na upravn. »Slov. Naroda« pod „Prva moč 788". 788
= O molitev. =
Čednemu, zdravemu dekletu ali pa mladi vdovi s 50.000 kronami razpoložljive dote, v starosti med 20 in 30 letom, se nudi lepa prilika za takojšen res srečen zakon, ker so vsi pogoji za to dani. Dota se bode pupilamo varno suvat'ovala na velikem premoženju.
Le resne ponudbe se prosijo na upravništvo »Slov. žsaroda" pod šifro „April 1914/787".
Stroga diskrecija zajamčena.
Pošteni in resni posredovalci niso izključeni. 787
Postrežba točna!      Cene solidne!
Prva največja domača In eksportna tvrdka!
Zaiagatelj c. kr. armade, vojne mornarice, domobrance? itt
Glavni zastopnik največjih tovarn ur v Svicl Prlpoznano najboljše
Švicarske ore. Sdufhaeseo ore, Onega ore iti
Najbogatejša maloga brilantnlb la drugih, prstanov, uhanov, verižic, zapestnic itd. Namizno orodje. — Krasni nastavki ta srebra Itd. itd.
ii  najnovejši cenik brezplačno« a
bprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti Je   ugodno   zavarovanje aa
doživetje in smrt s 12 vplačili.
o*
i.
• a
tat kanlsallte E 111,105.304-2 S zavarovalnica nase ar. Ivo s vankafi slovaasko-narodno naravo.
i mm i kanal e« ta. M
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj In najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
1
Lorl Sprejema tudi zavarovanja
proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
048
nizke ceni!
topite ii nnčijte nkn, nodio blifo, perilo i. dr. pri
Zahtevajte vzorce!
snaiifi na 4
DRUŽBA „P. WERNIG" BOROVLJE, KOROŠKO.
LOVSKE PUŠKE-STRELJIVO. POPRAVILA. REVOLVERJI. ITD. ITD. si   CENIK 1914. n
C. kr. avstrijske <S$? državne železnice. Izvleček  iz voznega reda.
=—r----Veljaven od 1. maja 1913.--;—- ----------
Postala; LJubljana jninl kolodvor. Odhod.
6*54 zjutraj. Osebni v!ak na Krani, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St. Vid ob Glini.
Dunaj.
7-32 zjutraj. Osebni vlak na Grosupije, Kočevje, Trebnje, Št Jan2, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kram, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo. Koln, Celovec, Line, Dunni, Prajco, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solno?rad.]
11*30 dopoldne. Osebni vlak na Krani, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beiiak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1*20 popoldne. Osebni vlak na Škofio Loko, Kranj, Radovljico, Jesen.ee. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
1*30 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo. Stražo - Toplic j.
3*40 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec,
6*35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Temenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inornost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line Dunaj.
7»46 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St. Janž, Rudolfovo.
lO-Ot po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, SolnogTad, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7*25 zjutraj. Osebni vta* iz Trsta. Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
vlak oa Trsta, Linca, Celovca,
Beljaka. Tržiča,
iz   Jesenic z
lina, Draždan, Pra^e, Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-rnosta, Beljaka\ Tržiča, Krania.
C-59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, Si Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega,
9*52 dopoldne. ^Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda, Inomosta. Beljaka.
11*14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja. Linca. Celovca, Beljaka Tržiča, Krania
3-00 popoldne. Osebni iz Straže-Ioplic, Rudolfovega, St. lanža. Trebnjega, Kočevja, Grosupljega
4*33 popoldne. Osebni Gorice, Trbiža, Jesenic, Solnograda. Franzenfeste Kranja
5'5t    zvečer. Brzovlak
vezo na brzovlak iz Berlina, Draždan,
Prage   Dunaja,   Linca, Celovca, Kolna, makovega, Solnograda, Inomosta, Fran-
zensfesta. Beijaka, (direktni vez Solnograd-
Opatija-Reka). 8*16 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice
Trbiža. Jesenic, Dunaja. Linca, Celovca
Belpuca, Tržiča, Kranja. 9*00 zvečer.   Osebni   vlak  iz Jesenic,
Radovljice, Kranja, SKofje Loke. (Zabavni
vlak, voz: jasno ob nedeijah in praznikih). 9«16 po noč«. Osebni vlak \z Scražc-lo-
plic, Kudolfovega, St. Janža, Trebniega
Kočevja, Grosupljega. 11*31 po noči. Osebn: vlak :z Trsta, Go-
nce.Troiža,Jesen:c, Celovca. BeijaKa, Kranja
Postaja: Ljubljana dri. kolodvor
Odhod na Kamnik:  7-32, 11*50, 3*12,
7-15,  ii-oo (Jb nrdelian in praznikih
Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41, 6*15, (10-30 ob nedeljah in praznikih).
Prodajalka
špecerijske in mešane stroke išče službe takoj bodisi v Ljubljani ali na deželi.
Ponudbe pod „Takoj 822" na upr. »Slovenskega Nareda«. $22
zmožna slov. in nem. strojepisja in stenografije se takoj sprejme.
Ponudbe pod poštno ležeče glavna pošta Ljubljana, predal 98. 777
frgovim
1 53
prej Franc Souvan sin
Ijjiihl^ana, Mestni trg št. 22
—--------- nasproti lekarne Trnkoczi/. s
Velika izbera zadnjih novosti za domske obleke.
t
Krasno   sukneno   blago   za   domske pomladne
kostume.
nnj
Karel Camernik S 3Co.
specijalna  trgovina   s kolesi, motorji, avtomobili in posamezni deli.
Mehanična delavnica in garaža.
LJUBLJANA
Dunajska cesta §«12.
Jlicne norosti za bluze iz svile, krepa, balista
m deloma.
Zahtevajte   vzorce!   —   Oglejte s* izložbe/
Velika izbera preprog in zares, Schrollovi sifoni, platno, rute itd, itd. 846
ii m :
Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
:: Živahna zveza z Ameriko. :: delniška glavnica K 8,000.000. aaSazZU v Ameriko In akre-iiilri.
Knpnie in prodaja vrednostne papirje { »prejema vloge na hranilne kjižlce j Sskcmptlra: menice, slevize in faktmra,
* ■ ■    ~   x« i       «... „~        i„ AA8,n»         ,    203 i — Zavarovance vredn. papirtev proti
(rente, zastavna ozsma. delnice, srečke ter aa zar© in tCHCOH .-uCV.a. i f T, *
1      ' p    ^ ' ! : knrzni izguđt. — Revm°a žrebanja
itd.) — Valute in devize. — Promese j Obrestovanje od dne vložitve do dne dviga, j spežk Dr@zpiaeiio. — Hembonrs-krediti.
===== k vsem žrebanjem. ======== j Bentni davek plača banka iz sv©|e§a. \
Sorzna naročila. — Isikaso.
hranilnica
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3
T
Denarnega prometa koncem leta 1913......K 700,000.000 —
Vlog...................„   43,500.000 —
Rezervnega zaklada.............„    1,330.000«—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po        J g    /      / brez odbitka. Hranilnilntca je pnpilarno varna in
2/0
stoji pod kotrolo o. kr. deželne vlade.
Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 5 'AV. obrestim in najmanj V.0/, amortizacije.  Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike.