"PROLETAfcEC"
je delavsiri lisi za
misleče čitatelje
__Jf*
GLASILO JUGOSLOVANSKE socialistične zveze
Drugi najstarejši jugoslovanski socialistični list
OFfICiAL ORGAN Of JÜGiáLAV FEDERATION, S. r.
ÔTEV. ~ NO llfit
K»t*.rd m «WMd^i» MattM* I> miliar •. 1S0T. at tka pout offica at OMcasu, IU-. unJar tha Act of^oagraag of March trd. 1M79.
CHICAGO, ILL.. 88. NOVEMBRA, NOVEMBER 28.) 1929
Pufcláakad Waakly at I W. Mtk St.
LETO—VOL. XXIV.
HOOVERJEVE KONFERENCE ZA
"OHRJUiniVjPROSPERnnE"
STO TISOČE ODSLOVLJENIH, ZNIŽAVANJA PLAČ, PRIGANJA-NJA S STROJI BM DRUGE NE-
PRILIKE TLAČIJO DELAVCE
Nova 'sprava med delom in kapitalom9 dosežena
Kadar ti «aeno dopovedovati,
da nisi bolan, tedaj ae pripravi na težko bolezen, katero ti hočejo prikriti. Zagotovila, ki jih daje v jav nos t predsednik Hoover in iiuhi strijalni |er finančni prvaki, da ni ameriška prosperiteta v nobeni nevarnosti, imajo edini namen potolažiti bolnika — zrahljano gospodarsko situacijo — da Še bolj ne oboli nego se bolezni upre,, da Čimprej ozdravi.
Listi zelo malo omenjajo naraščajočo brezposelnost. Izven De-troita sploh ne vedo, da je avtomobilska industrija v Fordovem

mestu prišla napol v zastoj in da
je bilo tisoče in tisoče delavcev odstavljenih, pač pa poročajo, da misli Ford povečati plačo svojim delavcem in da se pripravlja na velike zaposlitve.
Sedaj smo v sezoni, ki je navadno žetev za trgovine, ampak bu-siness ne gre kakor druga leta. 4'IJuilje se boje za denar, drže ga
le med seboj zelo odkrito, a ne za javnost. Hoover je baje delodajalcem dejal, vsaj tako so poročali listi, da naj ne izkoristijo sedanje situacije z zniževanjem plač, in industrialci .so obljubili, da je ne bodo. Potem j* pozval unijske voditelje, med njimi Wm. Greena, predsednika A. F. of L. ter John L. Lewiaa, ki le vedno misli, da govori v imenu premogarjev, ter jim v bistvu dejal: "Industrialci so mi obljubili, da ne bodo zniževali plač, vi pa mi obljubite, da ne boste zahtevali višjih in da ne boste vprizarjali stavk." In unijski voditelji so mu baje obljubili izpolniti željo, listi pa so naslednji dan eni z zHo velikimi naslovi — sporočili o 4'spravi med delom in kapitalom."
Henry Ford je na enem sestanku dejal, da so cene potrebščinam mnogo previsoke in jih je potrebno znižati. On je to zaenkrat storil, toda mali trgovci po vsi Ame-
ker so v strahu da morda izgube i '¡ki in tudi veletrgovine so mu
zaslužek," tolmačijo ravnatelji velikih trgovin med seboj, in napravil; so primeren migljaj velikim listom, češ, ako ne bo večjega prometa, bomo morali omejiti oglašanje.". Tak opomin pomaga. Lis-I ti pridno zatrjujejo, da krize ni, je ne bo, da prihajajo tovarnam naročila v milijonskih vsotah in da bodo samo Železnice potrosile nad milijardo dolarjev za nove tračnice, vagone, lokomotive itd. Seveda ne povedo, da so lani potrošile še več. V New Yorku bodo potrošili za javife naprave sto milijonov, tam tudi toliko in toliko milijonov — kakor da do letos sploh n: bilo takih izdatkov!
Dejstvo je, da je že več sto tisoč delavcev ibre« posla, mnogi tedne in mesece, in da jim prihajajoča zima obeta še slabše čase. V malih notieah poročajo listi o bankrotu te firme, o samomoru tega in tega tovarnarja, ker so mu bila naročila odpovedana, s prominent-nimi naslovi pa naznanjajo, da so te in te korapanije naznanile po-sebene dividende, in da so bančne vloge v New Yorku tekom dobrega leta narasle dve mlijardi dolarjev. Seveda ne pojasnijo, da so to večinoma tisti milijoni, ki ao
grozile toliko časa, da bodo organizirale bojkot proti njemu — "ne bomo kupovali tvojih kar" — rit se je udal. Ford ve, da delavci plačujejo za potrebščine mnogo več kakor so vredne, in on pozna tudi vzroke, medtem ko jih delavci večinoma ne poznajo.
Brezposelnost, ki dobiva tudi v tej deželi kroničen značaj, narašča. Industrija in trgovina je v stanju nervoznosti, zdravniki kapitalizma pa ji vbrizgavajo atimu-l&nte. Začasno taka sredstva delujejo, toda treba se bo lotiti drugih medicin, ki pa se ne dobe v kapitalistični lekarni.
Demokraciia in svo-
. , ¡tÍAt i <	' L íf 44
. boda volitev na \Madžarskem
IV iačetku novembra so se na Ogrskem vršile municipalne volitve, v katerih je vladna stranki» dobila glasom poročil štiri petine mandatov. Hoeialiati so jih precej izgubili. To seveda ne dokazuje, da je ljudstvo z diktaturo, pač pa, da so volitve tako i«-
—
ARMADA BREZPOSELNIH SE VEČA.

padle, kakor je hotela vlada, jih ljudi« zaigmli na borzi, pa so Diktatura in volitve — to ne gre morali dvignili svoj denar v *ati-Jskupaj. Volitve V deželah t dik-kah po drugih mestih, da se je taturami so farsa.jj stekal v žrela velikih rib v New Yorka. Dve milijardi več v new-yor*kih bankah pomeni le to, da H dve milijardi dolarjev manj ,v, bankah v ostalih krajih dežele.
Umevno j#, da kapitalistično Ča-••piaje ne more in ne sme pisati resneo o gospodarski situaciji. — Njegova naloga jt, da jo .prik»* ttije v rožnatih barvah in če že piše o samomorih, o javniV kuhinjah za brezposelne in o takih ro-frh, jim ne polagajo nikake važnosti, kajti v deželi vlada le vedno "brezprimerna prosperiteta". kakor običajno. Na aeatankih, ki jih ima Hoover industrialci in finančniki, govo-
AH ste že poslali
Obnovite jo, ako hočete list redno prejemati.
DVORNA ZAROKA, KI ŠE VEDNO VZRUJA DUHOVE
Belgi ici Dravi io* da bi jih reoublika rešila dvornih skrbi.
<Kf ,» , Vasyl Kassian
Maiine r i ja je v prošlih letih izpodrinil ¡z železniških, eUlawkih, lesnih in drugih o-bratov v tej deich nad poldrag milijon delavcev, hi so as v dobi "prosperitete" našli zaslužek v novonaatalih industrijah, predvsem v avtomobilski, gasolinckih postajah, popravljal-nicah avtomobilov, garažah Ud. Sedaj je tudi ta vir postal "normalen** in šlevilo brespo-selnjt ae nagloma dviga. Neprestano izpopolr jevanje tehničnih naprav v svrho, da ae svečo produkcijo m zmanjša število delavcev, dodaja nove čete industrialni rezervni armadi.
Poleg vsega ae je to jesen po'«vila industrialna depresija. Delavce odslavlja'o v stoti-aečik Predsednik Hoover sklicuje ekonomsve konference, časopisje tolaži, finančniki zagotavljajo vznemirjeno ljudatvo, da je ameriška prosperiteta trdro usidrana in ae ni bati krise.
Vzlic temu ja tukaj pereč problem brezposelnih. Uredba kakršna je, je pahnila delavce v popolno ekonomsko odvisnost. Nob«r»e gotovorti ni, če boš hitel jutri še i»>kdbk. bt če ga boš imel ti, ga izarubi tvoj tovariš. Kap«ta'ixem teea vnroaania ne bo wiü, kaHi njemu je aamo za profit. Ako bočeio delavci da se Hof*o n*fl»ovi interesi unoštevaH, ae morajo organizirati v stranki, ki je njihova in za "V. To je eocia'istraa stranka.
Belgijci se še vedno vzrujavajo nad zaroko, ki je zvezala belgijsko prineezinjo Marie-Jose in italijanskega prestolonaslednika princa Humberta. "Če že mora biti prmtolonaslednik, naj bi bil vsaj tak, ki ima kaj veljave," tožarijo užaljeni podaniki kralja Alberta, ampak takih prestolonaslednikov danes ni, razen v palačah mnltimilijonarjev, toda so brez titelnov.
Republ.kanski Belgijci pa to zaroko izrabljajo za agitacijo proti kroni. "Dvoru plačujemo 1 $264,000 letno, ali približno dvakrat toliko, kot dobiva ameriški predsednik. Postaniino republika, pa ne bomo imeli «krbi s kom se poroči kakšna Maria-Jose." Take argumente eujete celo v občinskih odborih' in jih berete v listih. Doforo je, da ne prihajajo od "lojalnih" podanikov, nego od socialistov, ki za kralje itak ne porajtajo. Ampak neprijetnost za monarhiste je v tem, ko poročajo repdrterji tujezemskih listov, da se poloviea prebivalcev navdušuje za republiko.
Največ neprijaznih opomb in kritik gre na račun Muaaolinija ter italijanskega kraljička, ki po zatrdilu liberalnih Belgijcev Mns-
soliniju le prah brise s čevljev,
AMERIŠKA LEGIJA PROTI 'PACIFISTOM' IN 'RDECKARJEM' ««■»« **
*_
NORMAN THOMAS ODGOVARJA FAŠISTOM V IMENU LIGE ZA INDUSTRIALNO DEMOKRACIJO
PROGRESIVNI SENATORJI IN VISOKE CARINE
Interesi privilegiranih slojev najprvo, potem šele ljudski.
Mooverjev carinski načrt je imel v senatu zelo grapavo pot in je obtičal. Demokratje in republikanski progresivci so ga zmrcvarili, da ni prvotnemu detetu nič podoben, ali dodali so mu svoje spremembe, s katerimi načrta niso izboljšali, nego ga po svoje spaekali.
wwwwwswv
Kako je mogoče, da se organizacije bivših
voiakov potegujejo za militarizem
MUSSOLINI PREPOVEDAL "PREVEČ!" REALISTIČNO KNJIGO.
Najbolj nerazumljivo izmed' vseh čudes je to, kako se more organizacija veteranov boriti proti tistim skupinam, ki se trudijo onemogočiti vojno. Nezapopadljivo je da bi ae vojak, ki je že bil na fronti, še navduševal za klanje, v katerem je prisiljen rrskirati svoje ude, zdravje in življenje. l*a je čisto enostavno. Organizacija veteranov, ki je "razpoložena" za vojno, ne govori v imenu veteranov, ali 'bodočih vojakov, nego v Interesu gospodarjev, ki potrebujejo armado in vojno mornarico £a "obrambo domovine" seveda.
Ameriška legija, ki je fašistična po svoji taktiki in nazorih ter ultra militaristična, vodi le dolgo dobro financirano propagando proti pacifističnim in "rdečkars-kim organizacijam ki si prizadevajo "podminirati obrambo te dežele" in jo "izpostaviti nevarnosti sovražnih napadov".
Tako je govoril tudi Hhearer in podkupoval žumaliste, da so pisa-
Kres preišče delovanje desetih pacifističnih in "rdeČkarskih" organizacij, kajti po njenem mnenju jih bo taka preiskava "razkrinkala" in ubila vpliv njenih lobistov v Washingtonu. Med organizacijami, katere ima Ameriška legija na črni listi, je Liga za industrial-no demokracijo, katero vodi Norman Thornas, in par drugih socialističnih skupin, nadalje American Civil Liberties Tnion, Federal Conncil of ChurchPK in Crrist, torej krščanska organizacija, v kateri domini™jo duhovniki protestantskih sekt, Mednarodna ženska liga za svobodo in mir, in pa ena svobodomiselna ter dve mladinski komunistični organizaciji. Ameriška legija zatrjuje, da pacifistične in "rdečkarske" grupe razpolagajo z velikimi denarnimi sredstvi in kongresna pTeinkava nsj dože-ne, kje jih dobe in komu koristi ali (bi korwti1a njihova propaganda. V imenu socialistične Iji
li enako, trnstjanske-korporaeije, Ure z« industrialno demokracijo je
ki dehele od naročil za vojne po trebfleine in gradenj novih vojnih ladij, pa ao mu dale tisočake ter mu Obljubile še izplačati, če izvrši svojo nalogo uspešno, četrt milijona dolarjev.
Ameriška legija aahteva, da kon-
slgovoril /Norman Thomas, da bo tako preiskavo pozdravila, obžaluje pa, ker Liga za industrialno demokracijo nima toliko sredstev kolikor jih ji pripisuje Ameriška legija v svoji fašistični histeriji.
_	pa še celo ta neponosni posel 11111
KATERA VERA JE PRAVA? d0»,ikr«t ^^ In "in" t»^«« »
pap rnatfga vladarčka gre vzeti , .	hči njegovesra veličanstva belgij-
skega kralja!
Iz tega vidite, da imajo v vsa-V Južni Ameriki ki deželi skrbi in težave. Pri nas
z' delnicami in prosperiteto, v
--. ^ t Belgiji z dvorno zaroko, v Fran-
Protestantovske sekfe v Zeti Cji z vladami, v Afghanistanu z državah so mišljenja, da katoli- revolucijami, v Monaku pa s po- P^aebne interese in se bori ska cerkev ni najboljša za izveli- manjkanjem igralcev.	.. —1:1
čanje, pa ponujajo v nadomestilo	___
svojo robo. V ta namen imajo tudi misijonarje za spreobračanje krivovemih. Mnogo jih je v katoliški republikah južne in centralne Amerike. Katoliški duhov- ■ niki v Argentini, Čileju, Braziliji itd. se že dolgo jeze raditega. "•Mar ni naša vera krščanska T'* Seveda je, ampak je le tudi malo paganska zraven. Mi pa hočemo, da postanete pravi kristjani, odgovarjajo protestantovski izpre-obraeevalti duš, ali domači duhovniki jim ne verjamejo. Vi ste agentje .ameriškega dolarizma in apostoli imperijalizma jenkijev, pravi pamflet pod naslovom 'katoličani, bodite na straži," ki ga je izdala katoliška družba v me-atu Hantiago v republiki Čile. V nji je tudi rečeno, da protestantovski misijonarji nče krivo vero, so sovražnkii republike ttle in so le tajni agentje vsemogočnega dolarja. "Varujte se teh za pel j i vce v. dus,M kličejo avtorji brošure, "ki vas vabijo medse z razsipanjem dolarjev in s pretvezo, ds pomagajo ubogim. Ne prodajte svoje duše peklu!"
TVotestantski misijonarji vodi io svoje verske šole in razne dobrodolne ustanove. /Velika gmotna sredstva jim omogočajo, da povzročajo domači katoliški duhovščini nemalo skrbi.
Čemu napredna društva vaše nnr*»!hine ne o»1hmIo svoîih pri-redb tudi v "Proletarcu"?
Mussolini pravi, da pacifizem ljudi pomehkuži, medtem ko daje bojevitost narodu "pep". Vsled tega on ne dovoli, da bi se v Italiji prodajalo knjige, kjer se piše o vojnih grozotah preveč realistično in s "pacifističnimi tendencami.* * Ena takih knjig po njegovem mnenju je povest "Vse mirno na zapadni fronti,**.katero je spisal Krieh Maria ¿Remarque. Prevedena je že v mnoge jezike. Ena italijanska knjigarna v Flo-renči je poskrbela za italijanski prevod in se je pripravila, da jo izda. Fašistični pazniki so duee-ja nato opozorili, in Mussolini je knjigami potom svojih škriban-tov sporočil, "ne bo nič!*' Knjiga v Italiji vsled tega ne icide.
WILLIAM K. BOR AH.
Senatorji iz zapada in ju^oza-pada so dvignili carino na volno protektiranje ameriške volnene industrije ter • ovčjereje, pri tem pa so "prezrli," da se bodo volnene obleke vsled tega zelo podražile in bodo delavcem še težje dosegliive kakor dozdaj. V interesu številično majhnega sloja nai plača posledice m lijome ljudi. Vsak senator zastopa ka-
za
specialne privilegije, v volilnih kempanjah r>a se tope same ljubezni do ljudstva. Taka taktika je razumljiva, kajti posebni interesi založe kampanjske blagajne, ljudje pa razplogajo z glasovi.
Celo senator Borah, ki je neprestano naglašal, da je dolžnost zbornice protektirati interese splošnoati in ne njenih posameznih slojev, se je udal pritisku ter zahteval povišanje carine na tiste izdelke in pridelke, ki so glavni vir dohodkov v njegovi državi
Vzlie "velikim plačam" je a-meriška industrija v stanju konkurirati na mednarodnem trgu z evropsko in vsako drugo induatri-io. Dokaz je v tem, da ameriška zunanja trgovina naglo narašča in da so profiti velikih ameriških korporaeij naravnost 0-gromni. iPevečanje csrin more i-meti v splošnem edino posledico v tem, ds se za ljudstvo življenske potrebščine podraže, profiti velikih korporacij pa se bodo za nekaj sto milijonov zvišali.
VELIK KONCERT
Pevskega Zbora "SAVA"
v nedeljo 1. decembra v dvorani
SNPJ., CHICAGO, ILL.
Dvorana odprta ob 3. popoldne
i0
ßlaseDH iz ¡lascga fciibcuija



Zapisnik vzhodnoohijske konference J. S. Z.
' Konferenca soc. klubov in društev Izobraževalne akcije J- S. Z." za vzhodni Ohio in W. Va. se je vršila 27. oktobra IU29 v naselbini Blaine, O., v prostorih so-druga Sumerja.
Navzočih je bilo 30 zastopnikov in gostov.
Zborovanje je otvoril tajnik Nace Žleinberger, ki v svojem nagovoru omeni, da smo izgubili p onirja in ustanovnega člana JSZ. ter Proletarca, sodruga Jožeta Zavertnika. Pozove navzoče, da naj v znak sožalja in spoštovanja do pokojnika ter njegovega dela vstanejo.
Za predsednika seje izvoljen soglasno .los. Snov, za zapisnika-rieo pa Albina Kravanja.
Zapisnik prejšnje konference sprejet kot čitan.
Sod. Žlemberger poroča, da je tajniški posel vršil po svojih najboljših močeh, toda vsled starosti in utrujenosti od dela v rovu ne zmore več toliko aktivnosti kakor nekoč. V blagajni ima še Njegovi stroški od prejšnje do te konference znašajo 29e. 'Poročilo «prejeto. *
Organizator Jos. Snov poroča, da je bil v svojem delu prilično uspešen. Sodrugi in sodruginje so mu šle povsod na roke, kar mu je bilo v agitaciji za list in naš pokret v veliko pomoč. Proleta* rec je tod že zelo razširjen. Z delom za skupno stvar bo nadaljeval.
Sod. Završnik predlaga, da konferenca izreče s. Snoju priznanje za njegovo delo. Predlog sprejet.
Pregledovalei knjig poročajo, da so računi v redu in da je od skupne veselice klubov, ki so jo priredili v prid konferenčne blagajne dne 2S. avg. na Boydsvilln, +42.75 • prebitka. V blagajni je zdaj jM^.31. Poročilo vzeto na znanje.
O veselici poroča še s. Snoy in omeni, da četudi ni bila najboljše obiskana, je treba priznati, da na Boydsvillu že dolgo ni bilo tako prijetne zabave kakor je bila na tej priredbi. Priporoča, naj bi ge s stičnimi poskušalo tudi v drugih naselbinah v prid 'Konference.
Poročils zastopnikov:
Albina Kravanja (klub št. 2), poroča, da v njihovi naselbini že y „edeljo 24. novembra i2M dve in pol leta ni nobenega za- vrSila v dvorani druš. "Postojan-služka. Moški- so se večinoma ska Jama" SNPJ. v Canonsburgu r;«zšli za delom drugam. Klub št. (Strabane), Pa., konferenca soc 2 je, upoštevajoč razmere, po- k]ttbov ¡n on?anizacij Izobraževal-voljno aktiven in je dobil pred ne akcije jSZ % ki je bi,a zanimi.
kratkem dva nova člana. Ce se va, živahna, in je dobro uspela.
Ki Ir in i> kliiini A/lnuln /Inln Ki	. .	,	,
Predsedoval ji je John Kvar t:ch iz Sygana, zapisnikar pa je bil Louis Britz iz Lawrenca. Gost
ričnega fonda v New York. Ob 'enem poroča, da priredi klub št. ¡11 skupno z druš. št. 13 SNPJ. igro in pleano veselico v soboto 28. decembra v slovenski dvorani na Boydsvillu. Članstvo kluba je vztrajno.
tFr. Zaveršnik (klub št. 95) pravi, da se sodrugi dobro vzamejo skupaj. Klub je napredoval za tri člane. Vsi so naročniki Proletarca. V agitatorični fond. social, stranke so prispevali $5. — Klub ima v blagajni $53. S. J. Strajner in drugi zastopniki pritrdijo poročilu.
S. Mike Smerdel od kluba št. KB pravi, da jim je klub svoje-časno že skoro propadel, postal je neaktiven, nato 60 ga meseca marca reorganizirali. Sedaj po-voljno deluje. Vsi člani so naročniki Proletarca. Klub ima v blagajni	Androina dodaja,
da se bi dalo še mnogo več storiti, ako bi tisti rojaki, ki so bili preje člani, prenehali z nasprotovanjem. Klub ima sposobnega tajnika in upa na napredek tudi v bodoče.
S. Bradley poroča, da imajo | sodrugi v njegovi naselbini veliko polja in se bi dalo napraviti marsikaj, če ne bi dominirala osebna nasprotstva. S.Snoy vzpodbuja člane kluba št. 189. da naj bodo vztrajni, kar bo rodilo s časom dobre sadove. Sodrugi od kluba št. 18?) mii izvajanja odobravajo.
S. Nace Žle mberger pravi, da poročila zastopnikov niso rožnata, niti ne prav povoljna. Nič zato. kajti važno je, da ta skupina razumnih dela\cev in delavk vztraja v svoji akeiji. Lindje. ki imajo načela in so organizirani v ' stranki nrograma katera ima dn-i ločne smerniee in ve kai hoče. so pri raznmnih boli upoštevani in snoštovani kakor tisti, ki niso j nik;»»\ T> vztrainost1 se je zs-hvaliti, d« i« »neialisti^n ndba-1 r n^s^binah no vr^odnem OVi« obnovil« Močna v«1** *o-rNr»nrov in »ndrnfrin* n« CllAn<»ne »i«» ?A VIllK O n»rt<|
magal vse težave in obstoji že petindvajset let. Svoječasno je bil eden najaktivnejših, zredčenje prebivalstva in prenehanje obrata na Olencoe pa mu je odvzelo prejšnje možnosti za agitacijo. Toda kolikor mu razmere dopuščajo, dela, kar smo videli iz poročil.
Društva Izobraževalne akcije.
Albina Kravanja pravi, da v enih društvih ni nič pravega zanimanja za to ustanovo. Za brezbrižnost so mnogo krive osebnosti, slsbe delavske razmere, hujskanja. Za druš. št. 333 poroča sod. Smerdel, da vsled slabih razmer en čas ni plačevalo članarine v Izobraževalno akcijo, sedaj pa so jo obnovili. (Priporoča, da se društvu pošlje kaj litersture. rianstvo je s pripadanjem tej lista novi zadovoljno.
Sod. ttlatnik poroča, da je klub št. 11 v Izobraževalni akeiji. Zdi se mu potrebno, da dobi kaj iger za razne predstave in dobrih knjig. S. Snoy pojasni, da se je Že lani sodelovalo z njimi, da so vprizorili predstavo.-
Žleinberger izvaja, da so za to ustanovo težkoče, ker je v društvih toliko "strank". Ob Novem letu bi se moralo sistematično agitirati, da se jih pridobi za pristop. Snoy je mnenja, da je decemberaka seja pripravnejša radi boljše udeležbe.
S. Renko iz Nanticoke, Pa., ki je prisoten, pravi, da so sedaj v naselbini še brez kluba, obljubi pa, da ga bosta on in s. Kovač skušala organizirati. So težkoče, ker Slovenci tam niso vneti za delavsko gibanje, je pa dosti Poljakov, ki so socialistični agitaciji dostopnejši. S. Kravanja pravi, da je socializem stvar vseh narodov. Vsak zaveden delavec je naš sodrug, neglede na narodnost. O ne gre samo s Slovenci, pa naj organizirajo splošen klub, v katerega naj pristopijo delavci vseh narodnosti, in tak klub lahko pridružijo direktno socialistični strsnki. Blatnik in Androina notriuieta pravilnost teh izvajanj
O uašem tisku. — Bradley pravi, da mu Proletarec s sedanjim obsegom in z gradivom kakršnega priiiaša ugaja. Naj se ga ohrani tako tudi zanaprej. S. Zaveršnik govori o važnosti delavskega časopisja, ki nas izobražuje ter ntivaja na složno delo. Delajmo skupno v bodoče ako mogoče še več kot dozdaj in Širimo "Proletarca", ki se bori za naše pravice.
S. Zlemberger slika razvoj socialističnega gibanja po svetu, ki se je razrastlo v mogočno drevo. Tudi med nami so bili početki skromni. Od kraja smo se zbirali okrog <4OIasa Svobode", potem smo ustanovili "Proletarca", ki še danes izhaja v naš dobrobit.
S. Snoy poroča, da je od prošle do te konference dobil "Proletar-cu" okrog sedemdeset novih naročnikov. Ljudi, ki čitsjo Pro-sveto in IProletarea ali vsaj ene-ge teh dveh listov, se v občevanju takoj spozna, da so razumnej-ši in da dobro pojmujejo položaj. O marsičem so prav dobro poučeni.
V vprašanju agitatorja priporoča s. Završnik, da naj s. Snoy ohrani to mesto. Snoy je bil nato soglasno izvoljen, da ostsne še v bodoče zastopnik Proletarca v tem okrožju.
S. «noy sugestira, da naj bi konferenca podprla nasvet druš. št. 13 SNfPJ. za nabavo slik pokojnega Jožeta Zavertnika. Njena velikost naj bi bila približno 16x20 palcev. Naročala bi jo društva, klubi in posamezniki. V ta namen naj se pošlje resolucijo glavnemu odboru SNPJ. z apelom, da take slike (portret) izda. Konferenca priporočilo ^odobri.
'V razpravi o agitaciji Prole-tarca je bil s. Završnik pooblaščen, da pobira prostovoljne prispevke listu v podporo. Xabr.il je nekaj nad 40}
Volitve odbora: Za tajnika Konference predlagani Žlember-ger, Snoy in Završnik. Žlember-ger izjavi, da mu je vsled že o-menjen h vzrokov ta posel teiko vršiti z uspehom in želi, ds naj ga prevzame mlajša, svežejša moč. Sf Završnik nominacijo odkloni. Sprejel jo jP Snoy in bil soglasno
izvoljen.
Za organizatorje izvoljeni Fr. Završnik, Mary Pire in Mike Smerdel.
Za pregledovanje knjig Margareta Završnik in Fr. Matko.
Sklenjeno, da odbor določi datum za prihodnjo konferenco po 15. marcu do 15. aprila prihodnje leto. Vrši se naj v naselbini Piney Kork, O.
Ob zaključku dnevnega reda poziva predsednik zborovalce, naj se pogostoma oglašajo v Pro-letarcu s poročili; domnevo, da niso zmožni, naj opuste kajti on ve, da so sposobni pisati poročila v liste. Proletarcu, njim in naii agitaciji «bo koristilo, če bodo v listu poročila iz naših naselbin bolj pogosta.
Konferenca se s. 8umerju lepo zahvali za brezplačne prostore in klubu št. 189 za izvrstno postrežbo, ki je bila tudi brezplačna.
Konferenca izreče sodrugu Na-eetu Žlembergerju za njegovo dolgoletno požrtvovalno delo priznanje in zaupnico. S/Žlember-ger se zahvali in pravi, da so taka zborovanja, kjer sodrugi drug drugega razumejo in delajo složno, človeku v vzpodbudo. Kot dozdaj, pojdimo naprej po začrtani poti, po kateri pridemo sigurno do cilja.
Albina Kravanja, jtao'wikari ca. — Jo«, tnoy, predsednik.
KNJIŽNICA KLUBA ÖT 1 J. 8. Z
Knjige iz knjižnice kluba št. 1 v Chicagu, ki se nahaja v uradu iProletarca, se bodo v bodoče po-sojevale vsak petek zvečer od 6. do 6. in od 7. do 8. Knjižničar je Chas. Pogorelec.
Na seji kluba v petek 22. nov. je bilo sklenjeno, da si nabavimo zopet za $50 knjig. Na razpolago so nam tudi knjige Slo venske narodne čitalnice v Wan-kegann in Socialističnega pevskega zbora "Naprej," s katerima jih bomo zamenjavali.
V svrho. da se sproti dobi sredstva za vezavo knjig, računa knjižnea Članom kluba 5e od vsake iznosojene knjige, nečlanom pa 10c.
DOPISI
V
J
' "NO, KAKO JE?"
Olaveland, 0. — Veliko je bilo vzrujavanja v tem mestu do 5. novembra in še nekaj dni potem. Treba je bilo izvoliti "mestne motu ljudje so volili "kot običajno". In socialistični kandida-tje so propadli, "kakor je navada". Delavstvo v splošnem v tek volitvah ni pokazalo, da se je česa naučilo kar je tudi » "običajno". Sledi kapitalističnim frazam, kakor zmerom. Kapitalisti se vesele, ker še vedno zmagujejo na vsi črti. Pri nas so občinske volitve izpadle "po navadi". Izvoljenih je nekaj novih koncilmanov in nekaj starih je odpadlo. Novi bodo imeli pri graftanju ravno toliko deleža in besede, kakor prešnji. Načelnost, pri volitvi ni odločevala, nego osebnosti in pa kapitalistična politika.
• Delavstvo kot tako nima nobenega zastopnika v mestni zbornici, četudi delavski glasovi odločujejo pri vofitvah. Kapitalistično časopisje je v kampanji "nepristransko" na strani privatnih interesov. Pomaga vedno k izvolitvi "mašinskih" politikov. Potem pa, ko se odkrivajo škandali, isti listi patriotično vpijejo: "Kakršno administracijo sle si izbrali, tako imateP Se celo Lojze Pire se drži tega pravila. Vzgledi mikajo.
Socialistična stranka je "zopet propadlaPa ni! Njeni glasovi nekaj pomenijo — to priznajo ce lo kapitalistični listi. In kar je glavno, vzlic krizam, ki jih jc imela socialistična stranka v povojni dobi posebno v Clevelandu, jo njeni grobokopi niso mogli spraviti v grob. Jedro je tukaj, ideje žive, glasovi naraščajo. Ko pride pravi psihologični moment, pa postane S. P. v Clevelandu zopet močna in organizatorično trdnejša kot kedaj poprej.
Dne 15. novembra je priredila v hotelu \Vinton socialistična stranka tega bkraja banket v slovo sodrugu Fr. Manningu, kate
bi kje v bližini odprlo delo, bi imel klub lepe izglede za napredek. Blagajno ima precej močno. Ostale zastopnice tega kluba, Julija Kobler, Mary Pire in Fany" Pire, se strinjajo s poročilom.
Za klub št. .11 poroča s. Louis Androina. Klub napreduje in Članstvo dela v slogi za socisli-stično strsnko. Zastopnika D. Bradač in F. Blatnik pritrdila poročilu.
Fr. Matko izvaja,da se bi doseglo za našo agitacijo veliko več, ako bi bile boljše delavske razmere. F. Wočko je istega mnenja.
J. Snov poroča, da je s. Blatnik nabral v agitatorični fond soc. rtranke. on (8noy) in s. Bradley pa nekaj nad $4. Vsoto ao posla
l.a tej konferenci je bil Joseph ^noy iz Bridgeporta,. Ohio.
Poročila.
Poročilo tajnika Ambrožiča je konferefiea sprejela na znanje, ravno tako razna druga poročila, v katerih je bilo podano finančno stanje te orgsnizacije ter njeno delo od prejšnjega pa do tega zborovanja.
Poročila in razprava o zadnjih volitvah je bila prav poučna ter živahna, ob enem razveseljiva za naš pokret.
Agitacija sa Proletarca.
Veliko so uborovalci razpravljali o agitaciji za naš tisk, predvsem o "Proletarcu." Vladalo je raz
j---	•• j ...... T •. »	n» (nima-	— -------—	----... — ^. • »■■
li kampanjskemu uradu agitato- položenje, da bomo v bodoče v sta /f 1' =
Uspeh pardnevne agitacije.
Joteph Snoy is Bridgeporta, O., js bil nekaj dni na agitaciji v Johnstownu, Pa., m okolici. S sodelovanjem članov kluba št. 5 ja dobil 66 naročnikov. Ako ki h ti načm agitacije podvselo v rasnih krajih, p« bi "Proleta-rec" kmaHa imel tisoč naročnikov vse. Zadnji izkaz od •gftstorjsv potisnih rarocnm js bil največji, od kar "Pro-letsrsc" isfcajs v tej obliki. Pri Snoyevem številu js po-mots. Namesto 42 bi morala biti številka 66. Skupaj potisnih naročnin js bilo 111.
Jf
nju več narediti za naše glasilo kakor dozdaj. -
Sod ni g Snoy. ki nam je izročil pozdrave johnstownskih sodru-gov, je govoril zelo vzpodbujeval-no. " Proletarec'r je nam potreben. Oitamo ga in ob enem čutimo, kako potrebno je, da bi ga či-tali tudi drugi. To željo pa moremo uresničiti edino z agitacijo. IzvajanJam sodruga Snoya so prisotni pazno sledili. Kamor koli gre, je uspešen v agitaciji. Ko bo imel priliko, obišče tudi tukajšnje naselbine, da Se razširi v njih "Proletarca." Ali mu obljubljamo vse sodelovanje in spremstvo. Konferenca je sprejela tudi predlog, da prispeva iz svoje blagajne $50 Proletarcu v podporo.
Prihodnja konferenca bo na Lavrrencu.
Prihodnje rborovanje tukajšnjih klubov in društev Izobraževalne akcije se vrši v naselbini Law« renče v dvorani druš. SNPJ. najmanj pet tednov pred zborom JSZ. Od strani tukajšnjih organizacij se Lo skušalo, da pošljejo na zbor JiSZ. čimvečje zastopstvo.
Zavertnikove slike.
Konferenca se je izreki« sa sugestijo druš. št. 13 SNPJ. v Bridgeportu, O., ds se vpliva na m^rodajne faktorje v SNPJ., da dajo izdelati slike pokojnega Jožeta Zavertnika v obsegu srednje-velikega portreta. Naročili bi jih nedvomno posamezniki, društva, klubi JSZ. in dvorsne.
Naša konferenca Želi, da se tudi federscija društev SNPJ. v tem OKrožju izreče za omenjeni nasvet. Prejšnji odbor ponovno isvoljen.
Vsi prejšnji odborniki so ponovno izvoljeni. Jacob Ambrožič je
Canonsburgu za
Agitacija za "Proletarca" bo pottala živahnejša
zopet tajnik, organizator je John Terčelj in firegledovalca knjig in računov sta Louis Britz in Louis Glažar.
Izobraževalna akcija J. 8. Z.
Glede Izobraževalne akcije J.SZ. so zborovalci naglasili sledeče svoje stališče:
"Konferenca soc. klubov in društev Izobraževalne akcije JSZ., vršeča se v nedeljo 24. januarja 1929 v Strabane, Pa., nsglsša, da je prosvetno delo, ki ga vrši JSZ. ne le važno nego tudi nujno potrebno in vsled tega zasluži njena ustsnova Izobraževalne akcije ise naše sodelovanje ter gmotno in moralno podporo.
Konferenca JSZ. za zapadno Pennsylvanijo na tem zborovanju poziva vsa posamezna podporna in kulturna društva, da se ji pridružijo, nadalje, da se zanjo zavzamejo glsvni odborniki in odborniki društev. Slednji naj jo priporočajo na svojih sejah, prvi pa v listih.
Hazlogi, vsled katerih prihajamo s temi priporočili od strani naše konference so sledeči:
Napredek delavskega ljudstva 1e samo v organizaciji in izobrazbi. Le tisti predstavniki delavstva v političnih in podpornih organizacijah, ki uravnavajo taktiko po pravilu te resnice^o na svojem me-stn. Zavedati se morajo, da so sloji, ki zastopajo delavstvu protiv-ne interese, složni v izkoriščanju delš veev.Ne odrekajo se nobenemu sredstvu, ki jim služi za profitar-«ke namene. Delavcem jemljejo celo pravico do organiziranja, kratijo jim civilne svobodščine, znižujejo plače kjer in kadar morejo in v stavkah nastopajo proti njim z
brezobzirno brutalnostjo.
Vladajoči drže ljudstvo v nevednosti, ker se zavedajo, da dokler bo narod neveden, bo tudi dostopen vsakojakemu beganju in nesposoben za odpravo teme. Pot v osvobojenje drži skozi znanje.
Bodočnost je na strani delavstva. Znaki, ki to dokazujejo, so bolj in bolj vidni. Delavstvo ustvarja svojo literaturo, gradi svoje časopisje, čitalnice, knjižnice in š<Je, prireja predavateljske kurze in se organizira v namenu zgraditi pošteno človeško uredbo, Pravica
na strani, delavcev, in izvojeva-lo si jo bo, kadar ukloni sistem, ki bazira na izkoriščanju. In čimveč izobraževalnega dela opravimo, toliko bolj pospešujemo pot k našim ciljem.
V raznih volilnih bojih smo ra-zvideli, da je ljudstvo bolj in bolj dostopno razlagi, da gospodarji, ki se potegujejo za ljudske glasove, ne. mislijo, ne morejo in ne bodo zastopali interesov splošnosti nego samo svoje. Kadar tudi delavstvo spozna vrednost znanja in organizacije, se bo poslužilo o-bojega v toliki meri, da mu bo zmsga zagotovljena. Kjerkoli ima delavstvo besedo v vladi, kjerkoli ;ma administracijo v svojih rokah, je dokazalo, da je sposobno gospodariti — ne v^prid posameznikov, nego v korist vsega delovnega ljudstva.
♦ Rojski, tovariši, somišljeniki, o-klenite se JSZ. Pridružite svoja podporna, kulturna in gospodarska društva njeni Izobraževalni
akciji.
Leto 1930 naj v f^h prizadevanjih za naše gibanje triumf. — Manifestirajmo za načelo delav-
ske izobrazbe s pristopom v Izobraževalno akcijo JSZ. in pokažimo, da se zavedamo našega gesla: V znanju in organizaciji je moč!
John Kvartič, predsednik Konference; Jacob Ambrosich, konferenčni tajnik.
*
Naše delavstvo v Pennsylvaniji veruje* v združeno delo % združeni-m; močmi. Naša konferenca je prva po vojni, ki si je obnovila, in skrfoeli bomo, da ostane tu<fc prva v aktivnostih. — Poročevalec.
SEJA EK8EKUTIVE J. 8. Z.
Prihodnja redna seja članov ek-sekutive in drugih odborov JSZ. se vrši v petek 6. decembra v uradu "Proletarca". Dnevni red zelo važen, ob enem bo na nji nadaljevanje razprave o pripravah za bodoči zbor JSZ.
rega je eksekutiva soc. stranke imenovala za direktorja Socialii tične mladinske lige ter ga premestila v Chicago. S. Manning je sposoben organizator, poln idealizma in volje za energično delo. Soc. organizacija našega okraja bi ga rada pridržala tukaj, ker ga potrebuje. Ali če ga kliče dolžnost drugam,- se mora organizacija tukaj podati, v priznanje Manningu pa je priredil« omenjeni banket, katerega se je udeleži
10	razen sodrugov tudi nekaj odličnih somišljenikov, med njimi di. Walts, ki je bil pri prošlih volitvah izvoljen v mestni svet kot neodvisen demokrat. Qficielnim de mokratom ni on prav nič po godu. Imel je na tej prireditvi dalj-
11	govor, govoril pa je kot govore socialisti. V mestni zbornici je on razkrinkal graftarje'in vsled njegovega prizadevanja je iz tistega grafta nastal "škandal", o katerem se je javnost lahko podrobno informirala. Izjavil je, da bo deloval vztrajno za ljudske interese.
Govoril je tudi član ohijske legislature Bender, ki ni prišel na banket vsled prijateljstva do so-cialistov nego vsled dr. Waltza. Njegov govor pa je bil oprezen. Spretno se je ogibal vsega, kar bi ga lahko predstavilo pred gospodarji v slabi htči.
Govorili so tudi predstavniki socialističnih klubov in vsakdo je izrazil željo, da naj ostane s. Manning pri nas. Med drugimi je govoril tudi znani Če&ki socialist ia delavski časnikar s. Jos. Msrti-rek. Predsednik omizja je bil s. Ventroub, upravnik "Dally For-wards."
V času, ko deluje tu s. Manning, je socislistična stranka v Cleve-lendu precej oživela. Organifl-ral je postojanko YPSL, in angleško poslujočo soc. organizacijo. V prošli volilni kampanji je bila naša stranka zelo aktivna in je dobila tudi prilično "publieitete" v listih. Soc. mladinska liga (YP^ SL) že izdaja svoj ineisetaik. Vsa znamenja nw zagotavljajo, da pride socialistična stranka v tem mestu zopet "na zemljevid."
J. Krebtl
Koroška.
Prejšnje čase, ko so še koroške ženice kadile iz vivčkov, se je neki gospodinji pripetilo tole:
Ko je devala močnik v skledo, ji je iz ust padel vivček v vrelo jed. Žena je prinesla jed na mizo in rekla družini:
"Nesreča se mi je prigodila. Vivček mi je padel v močnik. Pazite malo, da mi ga kdo ne zamenja s štrukljem in požre."
Godčevska.
V neki fari so imeli običaja® velikonočno izpraševanje in je župnik vprašal nekega šaljivega godca, kaj pomenijo besede: vera, upanje in ljubezen.
Pa je godec odgovoril: "Vera je na vsakem molku, ki ni ra«-trgan. Upanje je pri gostilsi4 čar ju, pa le za tiste, ki so dobro znani. Ljubezni je še največ pri fantih in dekletih, a pri oženje-nih je ljubezen navadno že zelo obrabljena.
Nič vec ne odlašajte !
»
Sodrugi, ojačite J. 5. Z/ Ce hočemo voditi
za socialistično stranko, potrebujemo klube v vseh naselbinah, kjer X-ve jugoslovanski delavci.— Cas za agitacijo je ugoden. Socializem ie danes dnevno in svetovno vprašanje. O njem se povsod razpravlja.
Razširite "Proletarca", ki je najboljše agitatori'čno sredstvo za pridobivanje novih bojevnikov socializma.
, kjer se nabirajo ogronxm premišljujejo, kje bodo prebili akno, se ▼o m »vila. Možje, če imajo dalo,
hra, je tudi mesto revščine. Medtem ko bogati ni draina ukvarjajo g skrbmi, kje dobiti ie malo, morda 30 do 40c na i*p, n^atere pa
stikujejo po železniških premikališčih za premogom, ki p«U iz napolnjenih kar, da otroci ne bodo zmrzovalL
Hm ? ' m

DOPISI
PREDAVANJA V KLUBU ŠT. 27 J. 8. Z
Cleveland, 0. — V nedeljo 17. novembra popoldne je imel v klu-<bu št. 27, J&Z. zanimivo predava* ' nje s. Joseph piskov k: h o danskem učenjaku Antony Leeuwenhoecku. Dasi to predavanje ni bilo oglasa-no nego sp dobili člani kluba le pismena obvestila, je bila udeležba povoljna. »
Prihodnjo predavanje bo v nedeljo 15. decembra. Predmet bo zporočen v kratkem. Na ta predavanja so vabljeni vsi, ki se za rje zanimajo m se ne upirajo širjenju svojega obzorja. , Sodrug CSiakovich je nam ua o-luenjenem predavanju opisoval * med preprostim ljudstvom malo znaaega genija Leeuwenhoeeka, ki je bil rojen 1. 1632 in je nmrl \ starosti devetdeset let. Leen .Metfhoeek rma neprecenljive zasluge v uporabi mikroskopa, s katerim je dognal funkcije krvnih telesc in spermatoze. Z izpopolnjevanjem mikroskopa je dokazal strmečemu svetu, da je v vodi milijarde živih telesc-baeilov ali mikrobov, človeštvu škodljivih in koristnih. O teh svojih dognanjih je včasi pripovedoval drugim, ki pa so se delali začudene in mu niso verjeli, eni pa so ga smatrali za napol blaznega, češ, da so ga študije čisto zmešale. Ni ne oziral na ljudska mnenja in je raziskoval naprej, po dvajsetih iMih napornega dela jc izdelal več stotin povečalnih stekel za mikroskope, in večinoma vsaki je bil boljši od prejšnjih. Po dolgem času so culi o njemu tudi na kraljevi univerzi v Londonu in profesorji so se odločili, da bodo o tem 4 4 čudaku " poizvedovali. Vpraševali «o ga za pojasnila, on pa jim je odpisal, da ako jim je na tem, da se o njegovem delu pouče, naj pridejo k njemu osebno. Nekega dne jih rea pride nekaj, in niso se mogli Tia-čuditi in /Te verjeti svojim očem,
V nedeljo 22. decembra se vrši konferenca soc. klube* in društev
Izobraževalne akcije JSZ. v Slov. r&r. domu v Clevelandu. Večer pr^l zborovanjem bo zabava v prid konference. <H>činstvo je vabljeno di se je udeleži in s tem pripomore do potrebnega uspeha, ob enem pa se zabava v sodruž-nem prijateljskem krogu.
L. Z.
j0hnst0wnska kronika.
Johnstown, Pa. Tu se je nahajal na agifteiji za Proletarea s. Joseph 8noy iz Bridgeporta. Spoznali smo v njemu vnetega, agilne-£h in uspešnega agitatorja že preje iz poročil, sedaj pa smo se o tem uverili tudi osebno. Škoda, da nimamo več takih. Tu je bilo njegovo delo pi^cej uspešno in dobil je lepo število uovih naročnikov. ^a.te apeliram, naj "Pro-Lctarca'' pazno kitajo in zagotavljam jih, da ko to store, jim bo postal naj prilj ubij eneja i list, brez katerega ne bodo ¿hoteli biti.
Franceljna iz Park Hilla je zad nja prireditev tukajšnjega kluba JSZ. tako navdušila, da je mnenja, da se lahko kosamo tudi s Či-ktžani. No, kar se veselic tiče morda že. Toda "kaj pa časnikar-» stvbf Tam se lahko kar čez noč pojavi list, ki oürtii ves narod, medtem *ko pri nas tega ne zmoremo, zato naj bo Francelj v svojem ponosu bolj skromen. Plešemo res lahko, organiziramo *e tudi lahko, zavedni, napredki in i>o; božni smo lahko, nikakor pa ne moremo od rešiti naroda z uovo no-vino. Tega so zinozni edino v .Cfci-eagu, kjer se zdryzujejo tako ©či-Vidno v razdruževauju, da človeku že preseda. Pa nič ne zamerite!
. a
Cerkvena ovca, ki je prišla skozi cerkveui piknik v roke našemu sodrugu, se zelo dobro počuti, a čuje se, da so ji dnevi šteti. Sezona krvavih klobas, zahvalnih in drugih pojedin je tuka^.
v
Včasi čujemo pripombo: "( emu se kronikar toliko zanima za cer-
-----------— —	ikev T" Tega so cerkvenjakl naj-
kar so videli nkozi mikrowkop. Pa- ^^ j^j. Zadnjič so se po-
le Tereze še videli niso in ga sifiu-da nobenkrat ue bodo.
Kot že omenjeno,, je obisk s. Suova pripomogel, da se je števi-J lo čitateljev Proletarea v tem kraju jeko povečalo. Želeti je, da postanejo tudi člani našega kluba. Z vašo pomočjo bi napravili i« njega močno postojanko, ki bi socialistični stranki v tem kraju pripomogla do rubrike na glasoVniei in ob enem volilcem do kandidatov, ki h* bili vredni njihovih glasov.
Klubove seje se vrie vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v lastnrti prostorih na Franklinu. Somišljeniki, pridite na prihodnjo sejo!
Kronikar.
PKOLKTAB K C
vpeaiuuuu združenjaj KLUBA J. 8. Z. 8 PEV8KIM zborom "BLED".
Johnstown, fa. — Klub št f J.
8. Z. je jKKfvzel'korake za tdrrrze-njc s pevskim zborom "Bled". — Motiv zdrtrtettja je skupno delovanje ua prireditvah obeh skupin, to je nu koncertih, predstavah, veselicah, piknikih itd.
Klub ima pri tej akciji le naj-' boljše namene. Kkušaje drugod i dokazujejo, da se lahko opravi več ín uspešnejšega kulturnega dela, če so naše sile zdrušene, nsmesto da bi delovala vsska napredna skupina zase.
Upamo, da bodo tudi pri 44Bledu" izprevideli, kako koristuo bi bilo tako enotno delovanje. Imeli bi potem možnosti, da si ustanovimo v skupni organizaciji še močan dramski odsek, ki bi vprizarjal igre v slovenskem in angleškem jeziku in pritegnil na ta način v naš krog tudi tgladiiio
Osebnosti naj ne najdejo mesta pri takih akeijah, če hočemo, da bodo uspešne. Cilj naj nam bo e-notno delo za napredek v korist vse uaaeftúne. Morebitne predsodke, ki se lahko pojavijo, bomo premagali z dobro voljo. Naša naloga je kultfcrno delo, in ako si jo fcaptfemo v svoj program ter jo smotremo izvajamo, ne bo razprtij.
V Johnatowuu in okolici jc za t« ko delovanje veliko polje. Ali smo zato, da ga izrabimo v delu po skupnem načrtu v skupnih na-ogah skupno/ Bodočnost nam [>ravi, da naj se odločimo za skupnost in delamo enotno, ker nam o prinese večje uspehe in vidnejše rezultate.
Članica kluba št. 5 J8Z
zil je na obiskovalce, da mu ni nihče ničesar odnesel, kajti saj so Ue^jaki z iičenjaškimi naslovi, pa iiaj študirajo! Ko so se o vrednosti njegovih dognanj in mikroskopa «verili tudi na vaeučiližcu, so ga začflipriznavati za znanstvenika in so mu podelili časten^ naslov, za kar ps *e' Je on le malo brigal.
Ni moj namen na dolgo opisovati predmet proslejra predavanja, poč pa "podati le delno sliko, de čitatelji razvidije. koliko lahko iz-jedo, < e poslušajo predavatelja, ki jfci o tem fa bn« poljudno niz
Ifcgi
javile med nami cerkvene kolek torice, ki so nabirale doneske, da se kupi sv. Mali Terezi venec, ki jo imajo na oltarju tukajšnje nove iare. Povedale so nam. da sla bo izgleda, ker nima venca. Jo kolekatnje seveda ni nič slabega, pametnega pa menda tudi ne. - Pi-hcc te kroniko je mnenja, da bi bilo ravno tako w čast in slavo svetnice, ôe se ji bi dalo na glavo lepo ruto. katero se bi lahko dobilo zastonj med članicami te žup nije.' Pomoto so kolektoriee napravil«- v tem. 4$ "O se obrnile zh prispevke na ljudi, ki kipa sv. Ma
DBBATA 0 PROHIBICIJI V KLUBU $T. 1 JSZ
Ohioago, m. — V petek 22. novembra se je v klubu št. 1 vršilo zanimivo predavanje o vprašanju MAli je probibicija v Zed. državah fiaskoP Donald J. Lotrich in John Kopach sta imela afirmativ-no in Oscar Godina ter John Rak pa negativno stran. Glavna de-batorja sta bila Lotrich in Osear Godina. Debata je trajala blizu' tri ure. Predsedoval je Fr. Burk-Spodnja dvorana je bila polua članov kluba št. 1 in drugih, ki so; prišli poslušati argumente o iaro-bibieiji. Lotriču seveda ni bilo težko dokazati, da je prohibieija kakršna je velik polom, razen lepi je on dober govornik in svoj referat je tudi paao* pripravil. Na drugi »traui je Oacar Godina pokazal, da se razvija v dobrega ,(oratorja. Oborožil se je s citati znanstvenikov, policijskih in sodnih avtoritet, s katerimi je doka^ zoval, da prohibicija ni .t»k pokopi kot trdijo njeni nasprotniki iu da ima največ nasprotnikov v velikih mestih, posebno med tujerodci, medtem ko je zanjo velika večina prebivalcev. Dokazoval je tudi škodljivost alkoholnih pijač in je to naglašal z izjavami medicinskih avtoritet ter soeijalnih delavcev.
Udeleženci so se v veliki večini bolj strinjali z izvajanji so^ru-ga liotriča, kar je po mnenju mladega Oscarja Godine naravno, kajti 44vzgojeni in zrastli snu» v atmosferi pijače." —- Poročevalec.
&ILVMTBOVA ZABAVA NA PINEY POBKU.
Piney Pork, 0. — Na starega leta, veeer v torek 31. decembra priredi klub št. 95 JSZ. Silm-atrovo zabavo, na katero vabi vse prijatelje in znance tu in v okolici. Zabave bo mnogo, Poslovili ae bomo skupaj od starega leta ter nazdravili drug drugemu v novem.
Leto mine in leto pride. Priče-; tek novega Yeta za flefavee nima tistega pomena kakor za boga las? in korporaoije. > Oni si dele profit, mi sme zadovoljni, ee ima-mc delo. Toda običaj je, da se okrog novega leta odšla vi ja posebno po mestih tisoče delavcev*. Če-
PLB8NA ZABAVA KLUBA *T. t
' \ *
J. 8. Z.
Oleneoe, 0. — Klub št. 2 JSZ. priredi v soboto :*). novembra zvečer plesno zabavo v prostorih s. Kravanje. Vabimo prijatelje kluba in vse nafte občinstvo, da pride na to zabavo. Za dobro postrežbo in razvedrilo bo poikrbel odbor. — . ' *
mu naj se bogata gospoda sploh briga zanje, ko pa jo skrbi edino le, kako bo zapravila profit, ki so ga ji nftkupičili trplnt!
Vslic tam olikam »mo dclavci upravlreni do zsbave, Jtcs da povečini nimamo prilike obiskovati sijajnih dvorau, iu da nam je gosposka zabava neznana. 8iao pa iaiiko veseli, kadar smo taed seboj. In veseli bomo tudi na Sil-vestrovo. Pridite vsi iu prive-dite tudi druge s seboj. Zalutva bo v prostorih sod. Frank Završ-nika. — Nace Zlemberger.
Nova Scotia odpravila prohibicijo
Provinca Nova Scotia v Kanadi, ki je imela prohibicijo devet let, je s splošnim glasovanjem odločila, da alkoholne pijače ne bodo več prepovedane, toda prodajala jih bo država po sistemu, k.i-kor ga ima provinca Ontario. ^a odpravo prohibicije in vladno kontrolo distribucije alkoholnih pijač je bilo oddanih nad 90,000
glaaov, proti pa nad -II,<000
J 1
Veličina delavskega zadružništva •
Svobodno zadružništvo, orga uizirano v Mednarodni zadružni zvezi v Londonu, oskrbuje z živ-ljenskimi potrlbščinami 51 milijonov delavskili družini
Na Slovenskem poslujejo med drugim naslednja konsumna društva: Konsumno društvo za iSlo-venijo s 50 oddajališči, Konsumno društvo 44Delavski dom ' vi Trbovljah s 3 oddajališči, Konsumno društvo 'r,PosavjeM v Zagorju z 2 oddajaiiščema in Konsumno društvo rudarjev v Hrastniku s 4 oddajališči l
-l---
Kuusumno društvo za Slovenijo« (Kodes) oskrbuje 17.000 družin in je postavilo skupnemu delavskemu pokretu M krasnih delavskih domov!
SEZNAM BANOVCE. VIH KONCERTOV
Chicago (Hou t h Side). V nedeljo 1. decembra.
Cleveland, 0.« Slov. nar. dom.) V aredo 4. 4Íe«*cuibra.
Calumet, Mich. . V nedeljo 8. decembra, . Z* J
Milwaukee,
deccmbra.
Wis.1 V nedeljo 15.
Ako vam je naročnina na "Proletarca" potekla, ali ste jo ža obnovili? -
aees»eeeMMa#*i*»*»»ff»o»f
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN SURGEON
Office hours at 3724 W. 26th ¿»treet
Tul. Crawford 2212 I :'.() :: ;{o i; :;0 M:yO Daily At Hlsvaty's l>rug Store • iS&S WEST 22ND ST. llf (¿:tK) P. M. l>sily Except Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel. — Crawford 8440
»eeeeeeeeseeeeeeeeesssseees
., . . . .........
rir: : :
PrUlojajte k SLOVENSKI NARODNI

PODPORNI JEDNOTI. Naročite si dnevnik
"P B 0 S V E T A"
SUne K« celo leto $6.00. pol leta $3 00.
Ustanavljajte nova društva.
Deset članov (ic) je treba za novo dru&fro. Naslov sa list in za tajništvo'je:
2657 S. LAVVNDALE AVE.,
CHICACO, ILL.
i« »i w»«r: ta h -*i ttimm p ot<w OtO^ ê* mm~ -
)
(t
Dr. Andrew Furlan
ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave.
(Ofden Bank Bid«-)
Uradne ure: Od do dop., od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9 zvečer. Tel. Crawford 2893. Tal. na domu Rockwell 2616.
"TheMilwaukee Leader"
Največji junoriški socialistični dnevnik.—Naročnina: $6 na leto, $3 za pol leta, $1.50 za tri mesece.
Naslov: $28 Juneau Ave.
MILWAUKEE, WIS.
irxxrxrrirzL m;mag
FRANK M1VSEK
Coal, Coke and Wood.—Gravel. WAUKEGAN, ILL. Phone 2726
Ali RABITE PUJE ZA HAZME?
Piéito pe viere* halare vsakomur po-áljtmo ZA-STOÄJ. !•*-«ne Kaef «e Zfotovljco* . blazin«. Za popotno zméo-
Etimo >
ALBERT STETZ FEATHER CO.
tat Paeaak St.. Paaaalc, N. J.
ANTON ZORNIK
HERMINIE, PA.
Trgovina s melanin blffom. Peči in pralni stroji naía posebnost. Tel. üermiaie 2221
Fu. Ki; i-Miiiaa3aaaiM

Aar Hrt
Priredbe klubov J. S. Z. in drugih soc. orga-nizacij. November.
CHICAGO, ILL. — Banket orga. nizacije it. 20 JSZ.. 2260 Oykoarn Ave., v prid dosega taasbnraikaga abora v četrtek nov.
CL£nCOt. O. — Veselica kluba it. t v soboto 30. noveMbr« v pro-storili s. Kravanje.
m i»
December.
I CHICAGO, ILL.—V »odol>o 1. do. cenikra koncert pevskega sbora "Sa. va** v dvorani SNPJ.
MILWAUKEE, ^IS. — Koncort
••Flaprrja" In vpr.ioritev drame "HrOT p nedeljo S^ecembtf po-polA¿e hi >Wer v S: S Me Tem HaH C BARB* RT ON. O^lUneert in va-ae I ira kluba it. W JSZ. V aoboto 14.
derrmbra
CLÍVELAND. O. — V soboto 21. decsMVra preAon feranČna priredba JSZ. v Slov. ¿ar. dam«. —
CLEVELAND, O. — V nedeljo 21 decembra konferenca JSZ- v prostorih klub« It. 27 v Slov. nar. ¿orna. f BRIDGEPORT, O.—Veselica in predelava klalm it. 11 ¿kvpno i dreitvem v soboto M. do«. 4 Sloven s ki dvorani mm BoH»vill«.
CHICAGO, IU-—Silva.trov. u. bava Vlub« %t. 1 v torek 31. dM.
rtÄEY FORK. Ö. — Silvestroma nabava k I ob. it. H JSZ. v iWefc 31 doc. pri «. Fr. ZavWialte. " * f
FENCL'S ;
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 S. Lawndale Ave.,
Chicago, 111.
i
Tel. Crawford 1382
Koncert y nedeljo 1. de-•t cembra v dvorani SNPJ., 7 7	Chicago, HI
fSava" ima ugled, da prireja • bod imenom koncert RES
koncepte
januarja I 1 v dvora
COLUt predstava
1930.
CHICAGO, ILL.—V nedeljo 26.
j«n«arja «ngletka predatav« kluba it. •rani ČSPS.
NWOOD, O. — Veselica in
________u Maka It. 4t JSZ. v nedeljo
fetr«br)a v SUv del dam«. B ARBERTON, O.' Moikaradna veeelica kloba it. 232 JSZ. «a Past-•I večOr S. marca.
CHICAGO. U4--—fredatava dram. akega oHielt« it. 1 v n*^l«ljo 30. moren v dvorani ČSPS * CHICAGO, ILL.—Koncert "Sava" v nedeljo 27. aprila v dvorani ČSPS.
CHICAGO. ILL.—-Ono 1. m.,» majska «lavnoet klube it.' I v dvorani
thtJ
OSMI 'REDNI ZBQP J. s. z. dne
36.—71. «¿«ja Ur 1. j«*i»a v mesta M ga članstvo določi mas««« januarji s sploinhn glasoVbnjom.
j[Tajnik« klubov pršimo, 6« nam ' l«ss« sv«jib priredb, da jib
Najnovejši razvoj zadružništva je,v no-politični atnrri 4<Kor dtfiM je že lansko leto upeljal fond za zavarovanje svojih Članov za btaraet, smrt in brezposelnost !
Čisti dobiček privatne trgovine obogati posameznike, čiati dobiček zadružnik organizacij je pa namenjen veemu članstvu!
Geslo zadružništva :
vse, vsi za enega !
Eden za
Oglašajte drugih organizacij v
društev in "Proletar-
cu.'
4eeeeeeeeeeeeeeeae»eeeeeo
Pristna in oknsn« domača jedila. < ¡ Com zmerne. Potreiba točna.
♦eeeeeeeeeeeeeeeee»eeeeee<
>eeeeeeeee»eee»»»>#»»»»ea#
ROYAL BAKERY |
SLOVENSKA UNIJSKA ' PEKARNA.
, ANTON F. ŽAGAR,
lKt	lastnik.
1724 S. Sheridan Rd^ No. Chicago, 111.
Gospodinje, zahtevajte v trgovinah kruh iz naSe pekarne.
>eeee»eee»e
e»6»6666eeeeeeeeeeeeeeee»e
SLOVENCEM PRIPOROČAMO
kavarna MERKUR
3551 W. 26th St., CBICAOO, ILL.
1 (V bližini urada SNPJ in Proletarea.)
FINA KUHINJA IN POSTREŽBA.
KARL GLASER, lastnik.
"NEW LEADER"
angleški socialistični tednik
Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše urejevan angleški socialistični list v Ameriki. Mno- < pro slovenskih delavcev ga čita. \ Narocitc si f?a tudi vi. Naročni- \ no zanj sprejema "Froletarec". J
laiaaeaaaaaaaaaagaeeaeaea
rxi^aszrjiria i i ^UTmrryg MARTIN BARETINCIC
POGREBNI
ZAVOD
................
: MLADENIČI - MOŽJE! Obleka po vati meri
MI vam izdelamo obleko ali > suknjo, da vam bo pri-> stojala Jtakor rokavica na roki.
: CISTA : VOLMA SAMO-
VINKO ARBANAS
1320 W. lStb St., Chicago, IU. Telefon Canal 4340 SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC.
Svoše cvetlice »a ploeo, avadbe, pogrebe itd.
324 Broad Street
Tel. 1475 JOHNSTOWN, Pa.
DR. OTIS M. WALTER ZDRAVNIK 1 KIRURG 4002 W. 26th St., CHICAGO, ILL.
V uradu od 2. do 4. popoldne in od 6. do 7:30 zvečer. TEJj.: LAWNDALE 4R72. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. du 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah.
rr i.ixT,,r;r ;■ r,i' izzzxxzxztm ¡¡ft
e»ee»ee»e»eeee»e»eeeee»e»
Naročite sa obleko ali suknjo pri nas.
Delo jatmčeno
John Močnik
6517 St. Clair Avenuc CLEVELAND, OHIO
4 '	» t.
eeeee#»e»e»»eeeeeeee
Victor Navinshek
331 Oreeve Street, CONEMAUOH, PA. N
Trgovina druitvenih potrebščin kot regalij, prekoramaic, znakov, kap, uojform, itd.
Svilene zastave, slovenske, hrvatske in ameriike.
Zaloga godbenih inštrumentov ter finih
CpLUMSIA CRAFONOL od $30 do $280 in slovenskih ter hrvatskih rekordov.
Moje geslo je: Zmerne ceno in točna poatreiba.
Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
Ne misli da mnogo vaš, pac pa, da hočeš vedeti več.
POTOM BRZ0JAVA1
eeeeeeeeeeeteeeeeeee
; ; P0SILJ1TE DENAR	J^J
I MILLARD STATE BANK
3643-3645 W. 26th St., at Millard Avenne, Ohlcsgo, 111.
poiilja denar v Jugoslavijo brzojavno brez poa.bnib .troikov .. br.oj.v bodisi v dolarsk^ali v dinarskih nakarilih. Poslana vsoU bo Izplačana na poWnein nmdu v S. do dneh, in to brez odbitka.
Mi sfno potili mnogo časa in denarja, da smo uvedli ta izredni	^^
v vaia korist Poslutjte * In nikoli več ne boate na drugi način pojjljali svojega denarja v «tar. kraj. Naie brzojavne c«ne so običajno nitje od poštnih cen bodisi katervkoll (Iruge bankr Za pošiljanje večjih vsot vprašajte za naše posebne cene.
URADNE URE»
V pondeljek i. iotrtek od ». sjntraj do 6. .*«*«», v torek, sredo in p.tok od 9. sj«tr«j do S. poldne,
v soboto od 9. «ju traj do 3. popoldne.


P BOLETA K K C
PROLETAREC
List sa interese delavskega ljudstva. Izhaja vsak tetrtek.
Isdaja Jugotlovaaak« D«Uv»ka TUkovns Druiba, Chicago, III.
Glasila Jugoslovanska Socialistična Zveaa.
NAROČNINA za Zedlnjer.* države in Kanado, za celo Isto $3.00; za pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. Inozsmstvo: z» celo leto $3.60; zs pol leta $2.00. *
bilo zamanj in upi v čudeže so šli po vodi. Zi vi svetniki in svetnice so riskirana stvar. Sest deset let star grob je mnogo varnejše podvzetje za čudodelniŠtvo.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu nsj-posneje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna.
PROLETAREO
Published evsry Thursdsy by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. é ^ Established 1906

Editor Busiaeas Manager
..... Frank Zaitz
Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
Address:
PKOLETARE 0
363» W. 26th St., Chicago, III. Telephone Rockwell 2S64.
►Ml
KDO JE DOBIL VOJNO
Ko je pred nekaj dnevi umri stari francoski državnik Ceorges Clemenceau, so mu med dru gim naprtili tudi zaslugo, da je on dobil vojno. Avtoriteta za to izjavo ni nftče drugi kakor biv vsi nemški prestolonaslednik)
Clemenceau je bil pač državnik svoje sorte. Francoski kabinet je moral izvrševati njegovo voljo in na versaillaki mirovni konferenci je bil mir skovan po njegovem načrtu.
Ko je v tem letu umrl maršal Foch, so rekli, da je bil on glavni činitelj zavezniške zmage. č< jutri umrje general Pershing, bodo rekli isto < njemu. Ob WiIsonovi smrti je imel on to za slugo. V Italiji so mnenja, da bi zavezniki nikoli ne zmagali brez italijanske pomoči.
Pa vendar, ali je sploh kdo zmagal? Svet čezdalje bolj spoznava, da v vojnah nihče ne zmaga, razen tistih, ki jim ni treba na fronto v trenče nego lahko uživajo vse dobrine, ki jih lahko kupi denar. Vojne v interesu teh se ne iz plačajo, in če bo ljudstvo v bodoče bolj pametno, se ne bo več pustilo zavesti v klanje.
Vejaa Med Rusijo ii Kitajsko
Ko je poleglo razburjenje, ki so ga povzroči- | le senzacionalne vesti o preteči vojni nevarnosti med Roaijo in Kitajsko radi kitajske vzhodne železnice, ki teče skozi Mandžurijo v Vladivo-stok. se je "vojna" v resnici začela vzlic K^llog-govemu paktu. Največ vedo o ruski kitajski voj ni reporterji v Harbinu. Rusi vdro sedaj v to. aedaj v drugo mandžursko mesto, rušijo, pobijajo in požigajo. Kitajci se branijo in "pripravljajo" — in vsa vojna se drugi dan ponovi, in tako čitsmo vesti od dne do dne. kako ruske če te vzamejo mesto Ko-in-to, ga potem porušijo, od-* idejo, in nato ves proces naslednji dan zoprt ponove.
Dejstvo je. da rusko-kitajski spor ni še rešen, da se radi sporne železnice mnogo intrigira, Hrt da se dogajajo tudi oboroženi spopadi. Ta čudna vojna ob enem dokazuje, kako anarhične so razmere v Mandžuriji in v vsi Kitajski.
DOLGA KRILA
J
Ameriški dnevniki in magazini vprašujejo, preiskujejo in pišejo o vprašanju ženskih kril. Ali bodo ženske sprejele diktat mode. ki pravi, ds je sedaj "sezona" dolgih kril? To je važno "pitanje." V Denverju so ženske večinoma za kratke noše. v Butte se oblačijo čez dan v kratka, in zvečer v dolga krila — torej zares selo važno, posebno za prodajalne, ki bi rade mnogo kšefta. Če se ženske obrnejo po modi. kakor je običaj, bo mnogo profita, kajti zavreči bodo morale svoje kratke obleke pa si nabaviti dolge. Tukaj pa pride v upoštev ekonomsko pitanie in zato je mnogo žensk mnenja, da ostanejo kratka krila še nadalje v veljavi. Dnevniki in magazini, ki eksistirajo od oglasov, pomagajo prodajalnam, in tako so spravili ns dnevni red vprašanje dolgosti ženskih kril. "Če hočeš kai šteti, oblači se po modi." pravi reklama v obliki člankov in novic. Prevedeno v faktični Domen, se to pravi: "Če imaš še kaj denarja, kupi si novih oblek, ako ga nimaš, si jih kupi na kredit."
"7na» se mora," je rekel modrijan iz Kurje vasi.
iz-
MOB, KI BELA ČUDEŽE
Bostonski katoliški nadškof O Conell je i dal poziv na verne in radovedne, da naj nehajo romati na pokopališče Sv. križa k grobu Rev. Patrick J. Powerja, ki je umrl pred 60 leti. Sedaj dela čudeže.
četrt milijona ljudi je obiskalo U grob pred-prošlo nedeljo, prošlo pa 100,000. Ameriška legija, policijska pehota in konjenica "drži red in mir." Predprošlo nedeljo je deževalo, toda kaj bi se človek bal dežja, če pa lahko vidi sveti grob, ki je postal preko noči oblagodarjen s čudežno močjo I Prošlo nedeljo je bilo mrzlo, pihala je ledena burja, a vzlic temu se je dobilo sto tisoč vernikov, radovednežev ter pohabljencev in bolnikov, ki so prišli iz Bostona in drugih krajev vzhoda na sveti grob. Cela procesija pohabljencev na vožičkih. bergjjah in ob palicah. eni na nosilnicah, so v vrsti po cele ure in se polagoma pomikajo do groba, so poročali listi. Ob grobu molijo duhovni in nune. Bolniki jokajo in prosijo 60 let mrtvega Patricka J." Powerja, da naj jih usliŠi.
Nadškof 0'Conell obljubuje, da bo cerkev preiskovala, toda tega ne more, dokler bo na pokopališču Sv. križa tolikšna gnječa. Zato pro- , si verne, bolnike in radovedne, naj nekaj časa potrpe ...
Izgleda, da dobe Irci kmalu, novega svetnika v pratiko. Slovenci bi radi spravili vanjo Barago in Slomška, pa imajo pri sveti stolici zelo ma to — najbrž nikakesra vpliva. Tudi so Slovenci ori odkrivaniu čudežev zelo nespretni. Znan je še slučaj, kako je neko dekle na Gorenjskem potilo kri. Tisoči so romali tja, duhovniki in nune so molili kakor sedai na pokopališču Sv> Krila, tn cerkev je obljubila preiskavo. Pa se js dobil predrzen salezijanski duhovnik Valia-vec, ki je ootegnil odejo raz dekleta in je nalet pri nji steklenico telečje krvi. Vse romanje je
KAJ JE AMEMKAMZEM ?
Ako ima beseda ' amerikanizem" sploh kak pomen, tedaj mora pomeniti nekaj, kar je pristno ameriškega — nekaj, kar se je razvilo, zrastlo ali je bilo^uatvarjeno tukaj na ameriških tleh brez najmanjšega vpliva od zunaj. Ta 'nekaj bi mo ral biti posebna, izvirna ameriška yistitucija ali karkoli si že hočemo predstaviti v pravem pomenu te besede, če pa ta beseda pomeni nekaj, kar že eksistira v kateri drugi državi ali v več tujih državah, tedaj je brez pomena in dela le oviro racionalnemu mišljenju.
K.<*j imamo pristno ameriškega? Imamo Indijance, linčanje zamorcev, dolarje in visoko formo'kapitalistične organizacije. To so ameriške posebnosti, katerih ni najti v nobeni drugi državi na svetu. Včasi smo mislili, da je Amerika radi
jim
tega posebno dobra dežela, ker nima dinastične vlade, ali tudi v tem je bila zmota. Mogočne oligarhije kapitala so v mnogih ozirih podobne dinastičnim vladam. To velja zlasti za Pennsyl-vanijo, ki je pod peto dinastije jeklarskega tru-sta, v gornjem Michiganu vidimo vlado bakrske-ga trusta, v West Virginiji gospodujejo s svojimi privatnimi armadami premogovni knezi, ki imajo večjo oblast kot jo je imel marsikateri fevd v novem veku, in v New Yorku je Morganova kom-panija z njenim gigantičnim vplivom na zunanjo politiko. #>t	,»
Visoko organizirani industrials fevdalizem je ameriška posebnost, ki še nima para na svetu — in to je torej naš amerikanizem. Kar se pa tiče drugih karakteristik ameriškega kapitalizma, iih vidimo tudi v Angliji, Franciji, Italiji. Nemčiji. Belgiji, na Japonskem itd.
Obožavanje patriot zma vendar ni ameriško, kajti to je v navadi tudi drugod. Kdor pravi, da amerikanizem zahteva, da moram spadati h kakšni cerkvi, mu lahko odgovorimo, da to zahteva tudi anglicizem, francinizem in nemčizem. Ako je spoštovanje zakonov amerikanizenr*, tedaj ni to nič amerikanskega, kajti zakoni se spoštujejo v vseh civiliziranih državah, če človek noče biti zločinec.
Pojdimo, kamor hočemo, povsod najdemo manijo, da morajo ljudje oboževati institucije, ki v splošnem koristijo le mednarodnemu kapitalizmu. Jo je zdaj nova vera in glavni apostoli te vere so' mednarodni imperialist^ bankirji in industrialci. V vsaki državi so misjonarji teh apostolov, ki vsiljujejo in prodajajo novo vero na neštete načine.
Amerikanizem, kot ga uče nebrojni apostoli, ie vera v industrialni fevdalizem. Ta vera zahteva: obožavaj denarne mogoče, bodi zVest in ubogaj jih za vsako ceno.
Amerikanigti so odeli vse kapitane industrij s svetniško glorijolo in dolarskim aristokratom «o poveznili krone na glave in zdaj nas pozivajo, d« pademo na kolena pred ta božanstva in jih molimo. Kdor tega ne stori, je "nelojalnež" in "boljševik".
Vsak izgovor, da delo amerikanizma opravljajo posamezniki in skupine, ki nimajo nobene zveze s kapitalisti, je le za duševno bolne ljudi.
Naši politični nasprotniki nas bodo. zopet napadli, da "blatimo deželo, ki nam daje kruh" in nas bodo spomnili, da amerikanizem pomeni spoštovanje in obrambo ustave.
Dobro. Ameriška ustava je posebna ameriška institucija, ki se ne more primerjati z nobeno drugo na svetu. Nekoč — v začetku — je bila najradikalneiša ustava na svetu, dasiravno je do leta 1865. dovolila telesno sužnost. _Toda kje je ustava? Z drugimi besedami: Ali je ustava še v veljavi? Mar niso tisti, ki Jo najbolj naglašaio. njeni največii kršilci?
(Konec prihodnjič.)
4
Vlada denarja iB vlada ljudstva
Vladarji našega življenja ne bodo odstopili od avmjega gospodstva. Nadaljevali ga bodo in pomnoževali svojo gospodarsko moč, dokler ne bo večina ljudstvs videla njihove "skrivnostne" moči v deželi. Proti tej nevarnosti je edina od-pomoč v socialistični stranki.
Današnje vladanje je vladanje denarja, ne pa vladanje ljudstva. Da je temu tako, je Vzrok v tem. ker je na krmilu kapitalizem. Kadar bo na krmilu socializem, bo šele vladanje ljudstva mogoče. Dolžnost vseh tistih, ki žele da pride ljudska vlada namesto denarne vlade, je, da delajo za Socializem.
0 ZEDINJENIH DRŽAVAH EVROPE' aliste preskrbljeni za starostt
Belgijski socialist Louis ds Brou- Keu je bil stoletja vojaška meja,
okérs prepotoval Bolgarijo in Jugoslavijo,—-Predavanje v Beogradu.
Beograd, 4. novembra 1929. iielgijaki narodni poslsuec iu eden prvakov socialistične atran-ke in élan eksekutive U. inter-iiacionsle, de Brouckere, ae je prve dni aoveinbra udeležil kongresa bolgdrskih sut?ialistov ter je to priliko porabil, da prouči vprašanje o stališču socialistov do bolgaroko - jugoslovanskega vprašanja. Potoval je povsem privatno ter je na tej svoji poti pregledal tudi kraje južne Sroije-Macedonije v Hpreiiurtvu s. dr. Živka Topalovtfa, centralnega tajnika delavskih zbornic v Jugoslaviji. Dnfe 3. nov, je de Brouekere v domu Delavske zbornice v ograriu predaval o vprašanju Zedinjenih držav Evrope, o zamisli, ki jo je »prožil francoski politik Briarnl. De Brouekere je izvajal v glavnem sledeče misli :
Nekoliko dni sem že v vaši državi, ki jo želim v tem kratkem času spoznati, v kolikor je to pač mogoči?? V Jugoslaviji kakor tudi v vseh državah, ki sem jih prepotoval, t»em opazil delavsko gibanje, ki sliči na veliko delavsko gibanje, ki je objelo tudi naš za-pad. Vidim, da ho tudi vaši delavci zedinjeni v strokovne organizacije, da stremijo za, istim ci
krvava meja. Galijci so ob njem prelivali avojo kri, potem je postal krvava meja rimskega e*r-stva, a v najnovejšem času je postal Ken meja dveh civilizacij. Ob Renu se bije borba za hegemonijo v Evropi: Francozi in Nemci se bore za prvenstvo. Kdorkoli hoče prvemttvo Evrope, mora iskati opore ob Renu, tam, kjer bije srce zahoda. Tu se spopadajo že stoletja tisočletne mržnje nairo-dov.
Dane* je za mir na Renu pod-piaan Locarno. Res da ni več krvi ne klanja. Priznam, da jaz sam sila malo verujem pisanim dogovorom, a Ren je stvarni center velikega industrijskega okraja, ki ne pozna državnih meja. Včasi so bili to razni industrijski bazeni, zdaj so eno. Politično pripada Ren tako Franciji kot Nemčiji in Holandski in Belgiji in Luzemburški, njegov industrijski bazen veže pet držav. Razvoj tehnike je obsodil te samostojne industrijske bazene, da poginejo. Nekoč so se borili med seboj, zdaj lahko le sknpno živijo. Ce se 'Nemčija izolira, propade njen premog, če se Francija izolira, propadejo njene rude. To veljs tudi za ostale tri držsve.
Posledica: Po vojnah in krvavih borbah so se narodi na bazenu Rena industrijsko sporazumeli, kartelizirali so se in zveza-
Ijem. kakor borci našega gibanja, ü * dogovori, pogodbami. To áuo
pa vsa zato imenujem sodruge.
(Potujem kot turist. Hotel sem v.deti, občutiti in razumeti. A to ni vedno lahko za tujca. Ko sem prvič stopil v dom Delavske zls>rnice, so me zaprosili, naj vam predavam. Pristal sem. Prišel sem v vašo državo, da bi poslušal, a glejte, zdaj vam bom tudi govoril.	;„
Govoril vam bom o problemu, splošno važnem za nas, o vprašanja reorganizacije 'Evrope, ka-tor ga je nedavno pred Društvo narodov postavil veliki francoski politik Aristid Briaml. Govoril vam bom o ideji Zedinjenih držav Evrope.,;*/
'Vi in mi kakor tudi vee države Evrope in vaega sveta — vsi smo prišli iz dolge in težke pe-r jode vojne. Zadnjih, deset let govorimo o vqjni konkretno, z razumevanjem tega strašnega gorja, ki ga mrzimo. Vsi mi smo videli vojno, vi jo sovražite kakor jo sovražim jaz. Malo pred 1914. je veliki angleški delavski politik nap:sal knjigo "Velika Iluzija". Velika iltttija, to je vojna. Italija, da se bo z vojno razčistilo "mnoge probleme in da se bo po vojni prišlo do miru. Pisec je zapisal: Vojna ničesar ne rešuje, vojna pripravlja nove vojne; zmagovalec in premaganec se znajdeta v ktem položaju. Zato se mora človeštvo čuvati vojne. Živimo v stoletju racionalizacije, v stoletju industrije, računa, varčevanja. Politiki so prišli na miael, ds bi temeljito racionalizirali mednarodne odno-šajc, in to mimo in zaupno. Zakaj videli smo, tudi po vsem morju prelite krvi tečejo dogodki normalno, narodi se razvijajo naravno. Dogovori o arbitraži, kon-siliaciji, ohoroženju in razorožitvi — vse to so poizkusi racionalizacije mednarodnih odnožajev.
Ne gre za to, ustvariti mir, ki bi počival ns koniei meča, marveč za mir v znaku braUtva in solidarnosti. Ce hočete spoštovati vse ljudi, je treba najprej ljubiti svojega bližnjega. A solidarnost je treba ustvarjati po skupinah, po državah. To so
več nacionalni sporazumi in pogodbe in karteli, to so danes mednarodni karteli in mednarodne pogodbe. DovČerajšnji sovražniki t>o sklenili zvezo na tKetiUv——— Če hoče teh pet držav živeti, morajo ustanoviti skupno industrijo, ki bo mogoče predhodnica Zedinjenih držav Evrope. A gospodarske sodelovanje je nemogoče brez političnega sporazuma. Gibanje delavstva zedinjuje narode v ideji enakosti. Ni zado-aten aamo mir. Ni zadosti enaka zakonodaja, potrebna je tudi «kupna politika, carinska, finančna. bremena morajo biti enaka, potrebno je tudi enako mišljenje v morlebitmih Zedinjenih državah Evrope. A potrebna je tudi skupna politika v vojaškem po-jrledu a prav tako tudi varnost. Da nekateri ne bodo odvisni od vojaške sile drugih, ker bi se po-
Kapitalistično pravilo, da se vsakdo, če je le priden, lahke preskrbi za starost, izgublja tiAli v tej deželi svojo veljavo; ne mislimo med delavci, kajti ti vedo drugače iz izkušenj, nego med onimi, ki so najbolj oglašali ta nazor. Se nikoli ni bila propaganda za socialno zavarovanje v Zed. državah tako jaka kakor je sedaj in postaja jačja. Socialistična stranka je izdala nov letak, katerega posamežni deli so objavljeni na angleški strani v tej številki A. F. of L. je sklenila, da se bo z vsemi močmi zavzela za starostno zavarovanje. Če vse življenje garaš, mar zaslužiš, da greš beračit na starost, ako Ii "sreča" ko si delat ni bih» mila? Druftir kateri si dal vse svoje moči. je dolžna, da ti vsaj nekoliko povr-ne — ne kakor miloščino, nego nekaj, do česar si upravičen, ne-* koliko od tvojega defeža. ki si ga v času ko si bil močan in zdrav prispeval k grajenju bogastev. Vsa bogastva je ustvarilo delo čemu naj bi bil ravno delavec tisti, ki bi moral vzlic'temu živeti v nesigurnosti in v bedi n starost?
poljedelskim produktom in da kmečki kraji hirajo, dočim se industrijski dvigajo. Razumljivo. Nič slabšega kot izoliran kmet in aič., močnejšega od, zediujenega kmeta. In to ne zedinjen v konkurenci in za konkurenco, marveč zedinjen v nujni solidarnosti.
•Vi se morate gospodarsko . ze-diniti, 'ospoKobiti se za izvoz. In če mi dovolite, da dodam še en temtakem ne moglo govoriti med. nasvet: vi se morate tudi finan-državsmi odkrito in iskreno. Po- eno zed niti, da bi lahko oživeli trezna je tudi duhovna moralna. bajna bogastva, ki počivajo v zaiedniea.	zemlji Balkana. A za to vam je
•Vojna je povzročila zbliženje treba mnoK°, mnogo denarja. Vi narodov. Potrebno je zdaj ustva-|bo8te d<ybi,i ta denar od napada, riti mednarodno demokracijo. nas NaS> bankirji vam ga Vsaka držav« mora pristopiti h**10 cla,i-	drago yam IPt
mednarodni zajednici, svobodna, hoiio vračunali, če 8e pojavite zavedna, kakor državljan pristo- kot konkurenti med seboj. Vi pa v svojo. narodnost. (Medna- d°bite denar lahko danes, če pri-rodna demokracija mora biti v	če sklonite, pripognefce
popolnem soglasju z nacionalni- K,ave in «prejmete jarem, da po-mi demokracijami. Zakaj nikar 8tanet* Vazali **U>*da. "To se ne misliti, da bi v Evropi pod vam wbo tuci* brezpogojno pripe-Hohenzollernci in Habsburgovci ti,0j	pojavite pred sapadom
lahko prišlo do Zveze narodov.
Ali se bodo kaj kmalu ustvarile želje Brianda m ali se bo prihodnje leto sestala konferenca za
kot
težkih časih.
poizkusi Pan-Evrope in vseh kom- dvoma jt^ ds ustvarja zapad E.
«ložni, sknpno, ve« Balkan ena sama enota." (Poslušalci so sprejeli izvajali nie de Brouekčra z navdušenjem ustvaritev Zedinjenih drUv	nokszali, da so razumeli delo
vropeT Jaz ne verujem. Prete-1 ^'"I^V* Hf>lii1arnost v teh klo bo še mnogo dolgih let, preden bi 'Evropa imela organizacijo, podobno Zedinjenim državam Amerike.
A treba je stremeti za tem. Velika cesta k ustvaritvi tega so trgovske in carinske pogodbe med posameznimi državami. Lahko pa pričakujemo ustvaritev močnejšega in bolj generalnega Ijocarna. Mogoče bomo dobili1 kot rezultat tega mednarodno sodišče za vse spore. Zakaj brez
LINČARSKA JUSTI-CA NI SENTIMENTALNA.
binaeij do zadnje Briandove, ki je misel o Zedinjenih državah Evrope.
To so problemi vzhoda in zahoda v Evrop'. Vzhod in Zahod stremita za zbližanjem. A vzhod in zahod sta se različno razvijala od začetka, a definitivno sta se razšla po razpadu rimskega ce-«arstva.
Ksteri problem naj vam razlo-žimt (Problem vzhoda t Jaz ga poznam le iz knjig. Zato bom govoril posebej o zahodu. Priznam, ds je problem zelo zmeden. Za» ksi zahod ni edinka, saj je poli-tično in socialno različen. T*ro-Mem zahoda brez ozira na Italijo, ISpsnijo in Skandinavske države, ki imajo svoje preglavice, obstoji prav zs pratf f problemu« Rm*
vrope predhodno situacijo za federacijo. A treba je potrpeti.
Potreba politične solidsrnnsti se manifestira tako na vzhodu kakor tudi na zapadu. To mi je jasno, o tem sem prepričan. Zadosti je premisliti natančno, da trpi vzhod od vojne kakor jo je grenko občutil tudi zapad. Voj-na ubija ne le narode, marveč tu-di teritorije. Bil sem te dni v južni Srbiji in videl kraje, kjer je vojna nničils polja in gozdove ter rszvalila celo zemljo. A* malo — pa bi se vsa ta pokrajina spremenila v puščavo. Tudi drugi razlogi tirjajo od vzhoda solidarnosti. Nss na zapadu silijo industrijski razlogi, vsa ns vzhodu poljedelski. Vam je pogrebna poljedelska solidarnost. t>ejsli

ai*
Hi

(m ri
(roke Bèein, .Pqrenje). Zaka; »o m«, da dandanes padajo cene
I)asi po zatrdilih statističarjev linčanja niso več tako pogosta kakor pred leti, so vendar še vedno prepogosta. Najmanj pa so linčanja ' "potrebna" na jugu, kjer so sodniki običajno strogi in baje nedostopni korupciji. Ampak so "prepočssni." Ukvarjajo se z dolgimi obratnavami, poslušajo priče in odvetnike, a Čemu tega treba t (Linčarji ne poznajo nič takih ovir. Oni opravijo svoje delo v minutah do pol ure.
V Eastlsndu, Te*., so imeli zaprtega Marahall Katliffa radi bančnega ropa. Dne 1«. novembra je skušal pobegniti in pri tem nevarno obstrelil 4d*puty flerifa Jonesa. Bil je obsojen na smrt. kstere se je hotel rešiti z begom, kar mt) je pospešilo konec. Organizirala se je lrnčarsk* skoni-ns. dovedla pred ječo drhal dva tisoč ljudi, in izmed teh iih fe ks-kih dve sto sledilo voditeliem v ječo, kier so vzeli šerifu klhtte, |.'n privlekli prestrašen s ra JUtlif-fa nagega na ctsto. Vlekli «o ga
na trg, kjer so mu nataknili zanj-ko okrog vratu in vrgli vrv na telefonski drog. Ko so Ratliffa hoteli potegniti kvišku, se je vrr utrgal« in vzelo, je 15 minut pred-no so našli novo. Ko so ga zaee-** li dvigati drugič, je nekdo zavpil, počakajte, morda bi pa rad kaj govoril! Spustili so vrv ter rsz-maknili zanjko. "Yes, rad bi govoril, nekaj bi rad povedal." Ko se je ozrl po linčarjih in videl, da mu ne bodo prizanesli, je skušal iz sebe spraviti glas, a ni več mogel. "O, heHrvlecite," je zavpil vodja, in nago telo Ratliffa se je dv gnilo kvišku.
Banovcev koncert v 5o. Chicastu.
V nedeljo 1. decembra bo imel Svetozar Banove« pod avspicijo pevskega zbora M Slovan" koncert v Calumet Park Field House, 98th St and Lake "Michigan. Spored koncerta obsega 17 točk. Prične se točno ob 2. popoldne. Ns gla4 sovir ga bo spremljal g. F. Rubina. Nabavite si vstopnice naprej ker se jih pri vratih ne bo oddajalo. Dobite jih pri članih pevske* ga zbora 4'Slovan" ali pa v trgovini rojaka Josipa Kuhelja, 958Í Ewing Ave.
Rojaki v South Chioagu, na l*ull-manu in drugje v Chicagu, pošalite ta koncert v obilnem številu in ne pozabite, da si morate preskrbeti vstopnice v nsprej.
iS tega koncerta odide g. Banovce na koncert "Save" v dvorano SNPJ., kjer zapoje nekaj pesmi i» v z-boru. — P. O.
ŽIDOVSKO N (PREBIVALSTVO MESTA NEW YORK
»V New Yorku je 1,833,000 Židov, kakor poroča Jewish eosi-munal survey. Največ jih je v Brooklyinu, namreč 916,000, v Bronxu 500,000, v Manliattanu 400,000, v gueensu 75,000 in v Richmondu 3,000. Iz Manhatta-na se jih je od leta 1905 izselilo okrog 100,000 v manj natrpane kraje. Najbolj se is Manhattans napeljujejo v Bronx in Brooklyn.
BREZPOSELNOST NA JAPONSKEM NARA&ČA.
Japonske oblasti so v skrbeh radi naraščajoče brezposelnosti. Biro za socialne zadeve je po raznih študijah dognal, da le petina brezposelnih more dobiti delo, ostale štiri petine pa so v rezervi, ker je delavcev veliko več kakor m jih potrebuj«.

\a laljevëuje.)
(Murano je m«l otok s 4,000 preb. Tu ao sloveče tovarne za , «teklo in mosaik. Bil-sein v več tovarnah. Ta industrija j» tukaj »tara že več kot dvanajat «to let. Potem katedrala iz dvanajstega [ stoletja.
Torccllo, nekdaj bogat in lep otok, leži šest milj od Benetk. Tu je kraana katedrala is aedmega «toletja, krstilnica is desetega in Sv. Fosea, čudna bizantinska cerkev is dvanajstega stoletja.
Proti rojstnamn kraju.
8 tem ae moja pot po Italiji zaključuje. Neko jutro kmalu za tem sva se peljala s ženo po velikem kanalu pod (Ponte del Riai-to, mimo lepih palač, muzejev in cerkev, katerih nisem videl, za nama je atal gondoliero ter v dolgih aunkih veslal. Sedel aem ko-modno v gondoli, noge na mojih cekarjih in saujal o — domu.
Trst. Zlezli smo is.vagonov in ae drenjali pri izhodu. Miliva sva čakala na drugi vlak, ki naju popelje v ubijamo. Približa ae nama človek srednje velikosti čedno oblečen. "Kam greste, gospod f" me vpraia. Začuden ga pogledam, "v Ljubljano". 44Jaz aem zastopnik jugoslovanske vlade in moja naloga je paziti za dobrobit naših ljudi; oe kaj potrebujete sem vam na razpolago."
Peljal me je do okna kjer sem zamenjal kar mi je se ostalo ital-j antik i h lir io naju spremil do ku-.. prja kjer je nama z željo, da se dobro imamo v Jugoslaviji, segel v roko. Take malenkosti napravijo zelo dober vtis na človeka.
Počasi smo se pomikali proti Krasu. Vlak, s katerim smo se vozili, je bil Sofijski ekspres. Gledal sem skosi okno na nekdaj slovensko semljo, po kateri je tekel vlak in nikdar nisem bolj zasovražil fašiste kot tisto uro. Zraven mene je sedela klepetava ita-
hajal. Ni se veliko izpremeni-. vori o modernizaciji mesta. Je ¡o, sem pomislit. Zunaj smo vse ¡neki projekt, ki bi odpravil Zvezdo in bi se tam postavila moderna poslopja. Isto tako bi se
ü voz in ae odpeljali k tílonu. Zopet v Ljubljani.
preuredile ulice. Je lepa stVsr
Ljubljana . . . poznate jo, ne'" . •	4 *T. . 7.
bom jo na dolgo ouiaaval ¿i'?	* .
- J<> našli prašno \7zakajen" l ^	Sf* P*
drugi lepo in belo. Odvisno je P°kWI 10 tt*d0m"tl 1 Umetß°^
menda od razpoloženja.
Meni ae je Ljubljana vedno do-padla od tistega časa, ko sem bil prvič v tem mestu, star sem bil trinajst let — spominjam ae, v Zvezdi so praznovali petindvajsetletnih okupacije Bosne in Hercegovine. Igrala je vojaška godba. Mene je ta svečanost takrat tako prevzela, da sem se zgubil v gnječi če tudi *em imel očeta s seboj; |>a do poznejših let, ko sem ne ueil pri Devici Mariji v Polju krojaStva. Vsak teden dvakrat sem pripeljal mali voziček oblek v slovensko prestoli-co. In Tivoli — kje je kakšen
Pomislite aaiuo na grad. Grad s Studeutovsko ulico . . . Ali ima katero mesto ksj lepšega T Dolg nepretrgan zid, ki veže hiše kot na vrvi med zelenjem. Tri dni sem bil v Ljubljani in dva poldneva sem prebil na gradu.
Drugače je Ljubljana kot so vsa provincial na mesta v Evropi. Ulice ho lepe v večini tlakirane, precej Čedne trgovine, majhen starinski Tramway, katerega v kratkem nadomestijo z novim. Bolj skromni hoteli ali dobre kuhinje, Lepe kavarne. Ali najbolj zauikrno poštno poslopje ksr sem jih videl na celi poti.
1 . -, .....	.Stare oguljene mize, tintniki brez
u<-en.e v Ljubljani in nad in pod t¡nte j, ,,,„!,„T pesniki brez
aieni francoščini pripovedovala da se pelje v Postojno, kjer je aslužben njen mol Postaja za postajo — vse italijansko, sami mali črni ogoreli kalabrijski tipi na postajah. Samo kadar zapelje vlak ven skozi vasi pa vidiš plavolase otroke, ki se igrajo ob potih . . .
V Postojni.
Postojna. Tu izstopi italijanska vojaška straža iz vlaka ob eaem z moštvom — in Jugoslovani vzamejo vlak. V kratkem ¿asu, ko smo stali na postaji sem imel priliko opazovati malega o-holega fašista v uniformi, ki je stal na postaji. Fant je stal raz-koračen v veliki dramatični pozi prav v ospredju. Zavedal se je lantina svoje velikosti in sile. Ko smo se že pomikali iz kolodvora sem še vedno videl njegov mrtvaško bledi obraz izza črne srajce in dolgi čop, ki mu j? padal s ka^ pe na nos.
Rakek. Tu vstopi jugoslovanska fioanca in orožnistvo za pregled potnih listov in prtljage. S potnimi listi so hitro gotovi, ali prtljago so mi temeljito pregledali. Menda posnemajo ameriške kolege. Po končanem delu odidejo. (Kar človeku prijetno izne-nadi je, da po tisti večni vožnji * Tojaajcem spremstvom naenkrat zavlada mir in je konec vojaštva. Ko si enkrat v Jugoslaviji, ae lahko komodno vsedei in nobeden \nniformiranec s bajonetom ti ne bo pravil kako moraš sedeti. Pe-ljemo se po čisto slovenskih krstih. Kmalu, Rmo na Borovniškem aiostu, mimo Vrhnike in smo v Ljubljani. .
"Priznati moram, da sem s nekimi čudnimi čustvi izstopil iz kupeia. Sedemnajst let je minilo, ko sem rfidnjič atal na južnem kolodvoru, takrat sem od-
Liubl •ano, da ga ne pozna e bili so lepi časi.
Spomin na žamljs.
Ko sem sedaj korakal po Flor-janski ulici, mi je prišla na misel precej amešna zgodba. Neko ne
peres ali na polomljeni. Predno sem mogel oddati eno priporočeno pismo aem mogel skakati od Poneiia do Pilata. V resnici po-atrefcba harmonira s poslopjem.• Obiskal sem preeei znancev.
deljo — bilo je pred Veliko noč-1*"' novsod lepo «preiet. Posebno jo — smo prišli štirje učenci cM*	n» roko Zadružna
obleko v Ljubljano. Mandelj, tako ne je namreč imenoval moj mojster, je veroval v otroškjp delo kot najcenejše. -Precej zaspani jo primahamo proti cerkvi Sv. Florijana. Hivali smo namreč vso noč. Jože, najstarejši učenec, ki je bil načelnik naše ekspedicije
banka.
Doma pri Sv. Križu.
Sedaj pa proti Sv. Križu. Svetili Križev je na Slovenskem veliko. Ce se ne motim, jih bo kakega pol ducata. Naš ima a ost a-vek "pri Litiji", če prav je do Litije štiri ure peš hoje. Mala vas
je postal lačen. 4'.Počakajte, jaz „ farn0 cerkvijo, ki leži v dolini si grem kupiti zemljo," in že je med Litij0 in Mirnem. Ko sem zginil skozi vrata pekarije. rez	™ jmM «rti»«***!
malo časa pride ven in nam po-miga naj sledimo. Vstopimo — nobenega v prodajalni. In na
sc peljal po ozki vijugasti cesti, ki pelje v Sv. Križ, od Litije ime m opazil bogve kakšne izpre-menihe po sedemnajstih letih. late
kontorjn pa veliki jerbasi žemelj.k^ MR10 tu in tain je katcra Kot na komando smo posegli injI)0g0re]a Ljudje so bili v večini
kmalu so bili polni vsi žepi in	na po|ju __ bj]0 je na b0boto po-
nrajee. Kobalček. zelo delikaten	pofcjan. y «v. Križu sem opa-
Jjanska bahnica ter mi v. polom-(4eeko— klicali smo ga navadno	ti\ noVo poslopje požarne" bram-
* 'Cortelček" — se spravi na kaj-	be. To je že napredek. Ali žali-
zerce. Jih bo» dal nazaj zarjove	^og ta jc bil edini, ki sem ga opa-
Jože. «Č> so navadne žemlje do-	& 1)oma sem bi| dva tejna In
bre za nas so dobre zate. In na-	v teh dveh tednih sem veliko vi-
zaj so šle kajzeree. Vstopi pek.	del in opazil. Od moje rodbine
Jože stoni naorej. 14Eno žemlio	sta žjva oie in 8estra. Oče ko.
prosim." Pek nas gleda in nato	renjak star 76 let še nese koš mrve
jerbase — da Jožetu žemlio in jo	na dvajsetletnik. Pač
oberemo proti Zvonarski ulici.	na ta način sva se srečala ko sem
Obrnem se nazai, pek stoji med	bil sedaj doma. Oče jo je ravno
Adam Milkovié
MUMIJA MANA
Novinar Peter* Ivanovič lftc je vera in ga s pomočjo molitve zo-
sinoui v mraku obiskal in mi pripovedoval :
V pariškem predmestju je živel človek z imenom 'Fjtestier. Po poklicu je bil stariuar. Sam pravzaprav ne vem, kako sem sc ieznanil ž njim.
Bilo je nekoč pozno zvečer, ko
pet apravil v rake v. Potem je potegnil mene iz vode in me brez besede od vedel iz grobnice. Trepetal sem od groze in mraza.
44 Ali sedaj verujete v posmrtno življenje f' je dejal nato s komaj vidnim sm< hljajem. "Popolnoma," sem mu priznal
*va stopala po široki ulici. Malo in noge so mi klecale.
je govoril ta človek, in še to kar
je povedal, je vzbujalo grozo v meni.
14 Torej vi nc verujete v posmrtno življenje?"
14Ne/' aein uiu odgovoril kratko. Stari Ferestier je obstal, sklonit glavo in spačil obraz. ''Pojdite z menoj." je rekel skoro u-kazujoče. *4&e nocoj se vam bodo dvignili lasje."
Krenila sva v stranske polža senčene ulice. Mesečna luč je silila vanje. Starinar je molčal skoro vm) pot, le enkrat je spotoma obstal in povesil oči. "Ko prestopite prag v grobnici mumije Mane, dvigiiite levico in položite disnico na prsi v znak spoštovanja."
"Kdo je Mana?"
"Človek, ki ne' more umreti. Človek po rodu Egipčan, ki leži že dolgih 2600 let kot mumija v rakvi in ne more umreti,je ponavljal s tihim glasom starinar.
Pet minut kesneje sem se sklonil pod obokanim vhodom v podzemlju in vstopil za starinar jem Vlažen vzduh mi je legel na prsi. Skozi malo odprtino je sijala bleda mesečina in obsevala v rakvi polzastrto počrnelo lice. Fo-restier se je globoko priklonil; mm taz sem k vsem spoštovanjem izvršil pozdrav.
4'Nisem strahopeten človek," je nadaljeval novinar lvanovič, toda takrat me je ob pogledu na strahoten obraz »preletelo po vsem životu. Postalo me je strah, strah kakor malega otroka. Najraje bi bil pobegnil. Že sem se oziral proti izhodu, ki pa je bil zaprt . . .
Peter Ivanovtft se je zamislil, ae «tresel in umolknil. Tudi mene je zazeblo. Na palen desrilTno-ge sem začutil mraz, ki mi je le-
vratrni in gleda za nami . . . Od kar sem bil nazadnje v
primahal z .velikim košem mrve iz doline in jaz pa z Vozom do-
Ljubljani je mesto zelo zraslo. mov . . . Proti Šiški, Zeleni Jami, Božjem j (Videl sem precej mojih starih Grobu, Mirju in Viču se razte- prijateljev in sošolcev. Ali kod zajo nove vile in hiše. Tudi v mora leži še nad njimi zadnja mestu samem sem opazil prec-jj vojna. Karkoli smo začeli govo-novih poslbpij. Ogledal sem sijrjti smo vedno končali z vojno, delavsko palačo, katero mi je raz-j To jim je zašlo tako daleč v dušo, kazal sodrug Kristan. Krasno (|a j«. postalo del njih mišljenja moderno poslopje z vsemi napra- ¡n je nepozabljivo.. Popraševal
vami, telovadnico, obednicc kjer dobiš prehrano za par dinarjev na dan, toči se tudi brez alkoho-lična pijača. Nato je knjižnica, kopeli- itd. Pozneje je naju spremljal sodrug (Mile Klopci*, ki je ameriškim Slovencem dobro znan po svojih pesmih. Šli smo na grad, ki je najstarejša in najlepša točka mesta.
Sedanja Ljubljana stoji na razvalinah nekdanjega rimskega mesta Emone. Ugodna lega napol stisnjene doline, ki se odpira na tri strani, ji daje že od nekdaj ugoden položaj za razvoj in trgovino. Najstarejši del mesta, ki spada nazaj v srednji vek je grad in tisti del mesta, ki se na eni strani razteza do Florijanske ulice, do Ljubljence in nazaj proti škofiji ob strugi reke. Nekdanja Ljubljana je bilo obzidano mesto, za kar pričajo še danes gotova imena. Seve, vsi ti ostanki so že davno izginili — samo grad in pa vijugaste ulice v bližini gradu, vas še spominjajo na nekdanje čase. Sedaj ne veliko go-
sem kaj mislijo o Avstriji. Moj oče, navdušen vojak Franc-Iože fa, saj je bil v Bosni osemins*»-demdesetega leta — mi je povedal, da se je nihče ne spominja, in videl sem, da je Avstrija v zadnjih letih vojne ubila vso vero vase, celo pri pohlevnih dolenjskih kmetih. To kar mi je novedal oee je bila resnica, dobil «em povsod iste odgovore.
' SlEi
(Dalje prihadnjiČ.)
Sodrugom v Olevelandu.
S «j« klub« it. 27 JSZ. •• rrU mk prvi p« t «k ob 7130 mwimr in vsako tretjo nodoljo ob ti30 oopolda« t kluboTih prostorih v SIot. narod. Jam«. Sodra ti, prihajajta rodno na sojo in pridobivajte novih šla-aov, da bo mofol napraviti čim vaš na polj« socialistično vagojo in v borbi um aaia prava.
"Nikomur še nisem izdal te skrivnosti narave," je potem zre-hnil obraz, 44 vi Peter lvanovič ste prvi in edini, ki veste za to. Pro-aim pa," je dejal bolj aam zase, "ne obesite tega na veliki zvon, da se duh Mane ne maščuje nad menoj *amim.''
Nato sem odšel s povešcuo glavo in strah me je bilo.
"In poteiu?" sem silil vanj po kratkem molku.
— Ne vem, ali bi ti povedal, ali bi zamolčal. Nu pa, saj veš... llin, novinarski poklic! Molčati nisem mogel. Vso noč je stala pred menoj skrivnostna mumija Maiia. Šel sem in sem napisal dolgo (kolono z velikim naslovom v naš zjutraj izhajajoči duevnik. Naslednje jutro je v Parizu završalo, kakor v ogromni m panju. Na tisoče ljudi je hitelo k skrivnostnemu starinar-ju. Vsakdo si je hotel kupiti pri njem to ali ono stvar. Tako se jc zgodilo, da ao ogromne gruče ljudi pokupile do dvanajste ure prav vse, kar je imel skrivnostni starinar v avoji, sicer obilni zalogi. Forestier je prav dobro vrdel, da je' svojo skrivnost pokazal pravemu človeku, ki mu je v tako*kratkem času preskrbe! za toliko reklamo: Zadovoljno sI je mož mel roke. Toliko kakor ta dan, že ni prodal dve leti.
In sedaj pride najzanimivejši del, — je dejal novinar Peter lvanovič in se z milejšim pogledom uprl v moje oči: — Proti večeru istega dne, ko so ljudje pokupili pri znamenitem starinar-ju vso starino, so se za skrivnostno mumijo Mano pričela zanimati tudi obla*tva. Ko se je zmračilo. je prikorakala do starinarja komisija z nalogom, da prouči to tajno narav<\ Tudi novinarjev zel po telesu navzgor, dokler ni ni primanjkovalo in med vsemi prilezel do srca in mi ga v neki nem bil im žalost tudi jaz. Pro-grozi stisnil.	•	*ili smo starinarja, naj bi nas
"Jh potem?" sem vprašal rado-' popeljal v grobnico skrivnosti, vedri*, t	! "V grobnico?" je ponovil Fo-
Pcter lvanovič- je uprl svoje 1	"Izvolite, prosim!" Steg-
oči v moje in nadaljeval:-Zbral 1Je (Ie8ni,C0 in odPrl sem vse moči, kar sem jih še imel k» vrata. In smo šl. - in^smo
in sem stopil korak naprej. Starinar se je sklonil skoro do mrtvega, od lune obžarjenega obraza in nerazumljivo mrmral. Zdi se mi, da je molil. Gledal sem z odprtimi očmi in sem videl, kako se je mrtvecu vračalo Življenje. O groza! Naenkrat sem postal trd kamen. Mumija Mana je pričela dvigati trepalnice. Nemo je strmela predse, kakor bi pač strmel človek, ako bi se prebudil po tisočih letih v svojem grobu. Še danes ga vidim. Imel je ostekle-nelc, a lepo modre oči. Vražji starinar pa še ni miroval. Počasi je stegoval roke proti mrtvecu, strmel v njegove pči in ga oživljal bolj in bolj. » Hotel sem zbeža-ti, toda nisem mogel. Bil sem živ kip. Prav v tistem trenutku je pričel mrtvec, ki je bil ovit v belo haljo, posejano s hieroglifi, vstajati iz rakve. Starinar pa, dedec stari, še ni odnehal, dokler ni mumija Mana popolnoma vata-la. Jaz sem imel lase pokoncu. Mrtvec se mi je bližal, jaz sem sc sesedel. Vsedel sem se v posodo napolnjeno z vodo in sem obsedel v njej kakor mrtev. Ko je starinar videl, da sem že popolnoma uničen in, da torej popolnoma verujem v posmrtno življenje, tedaj se je oprezno dotaknil mrt-
Wm. B. putz
Cicero'« I "«iS., (Florist
Cvetlice In venci za v»e «lučaje
5134 W. 25th St.,	Cicero, III.
Tel. : Cicero 69. Nt domu Cicero 2143
Lične tiskovine, hitro b po zmernih cenah, vam izdela
TISKMIA "SPR AVEDLNOSTI"
Last Češke federacije S. P. 2534-36 So. Kedzie Ave., Chicago, 111.
Tal.: Crawford 3333
"Proletarec" se tiska pri nas.
našli rakev prazno.
"Kje imate mumijo Mano?'' je vprašal član komisije.
"Večerjo kuha," se je uamuz-nil starinar. Mi smo se spogledali. Potem, ko je Forestier zapazil med gručo tudi mene, je pristopil korak naprej. "Oprostite, dragi prijatelj, danes moja žena nima časa. Pravi, da ji je že sinoči bilo dolgčas .v tej rakvi. Hvala vam za reklamo."
Kakor bi jih naprosil, so tedaj vsi obvisell v mojih očeh in se mi od srca zasmejal i. Jaz sem postal od presenečenja rdeč kot puran in sem jo koj odkuril. Potem nisem pr+tkanca L videl nikoli več . . .
'Naročajte knjige is knjigarne "Prolatarca". •
►
►
1. 2. 3.
4.
6.
7.
> < <
w * w m m m y^»»1»'»
Socialistični Pevski Zbor
SAVA!'
(odsek kluba št. 1 J. S. Z.)
CHICAGO, ILL.
priredi
v nedeljo 1. decembra 1929 v dvorani s. n. p. j.
2657 So. Lawndale Ave.
KONCERT
na katerem sodeluje tudi g. SVETOZAR BANOVEC,
prvi tenorist Ljubljanske opere.
Začetek točno ob 4. pop. Dvorana odprta ob 3. pop. Vstopnina 75c za osebo.
SPORED: "Oj travca zelene."...............Mešan zbor
Pozdravri govor, pred: 'Save".....Frank Alesh
,4Gor čez jezero," M. Hubaü, iesteroapev, sopran Alice Artach, alt Anna Hribar, 1. tenor Louis 2e?e, II. tenor D. J. Lotrich, I. baa Andrew Miško, II. baa Chaa. Pogorelec. "Pagan Love Song," N. H. Brown, igra na saxophone .....................F. L. Jenko
Na glasovir spremlja Miss* Lucile Muha. "Na vasi fantje pojejo," Mira Wagnerjeva—
......................Mešan zbor
a)	' Kkfeni valcer," igra erbski mladinski tamburaški zbor Budučnost"
b)	"Bledi mesec", igra na harmonike Ilija Dabič
"Divja rožica," H. Volaric, duet, sopran Anna Milko, alt Anna Hribar.	,
8.	"Je pa davi slanca padla," H. Drugo vič, ¿etv^ro-spev, L tenor Lonia Žela. H. tenor Joseph Ger-bajs, I. bas Anton Garden, II. baa Frank Benchina.
9.	"Tyrolean Fantasia," G. E. Holmes. igra na
saxophone...............Fred Church
Na glasovir spremlja Amelia Church.
10.	») "Pojdem na prejo," Fr. Gerbič b) "On the Road to Mandalay," Oley Speaks
/ Bariton solo..............Izidor Zupančič
11.	"Ljudmila," H. Volaric.............Mešan zbor
Tenor aolo g. Svetozar Banovec, sopran solo Frances Vider, alt Anna Hribar.
12.	I. "Lepa naša domovina," II. "Otok bleski," III "Venček na glavi," IV. "Po jezeru," igra na violino....................Lou» Vites
13.	I. Arija Franco it opere "Gorenjski slavček," II. "Prav zauber sem fantič," III. "Sem se ože-nu, ce kesam," IV. "Zaspančkaj sladko o-trok," poje g. Svetozar Banovec, tenorist ljubljanske opere.
ODMOR.
II. del.:
"Šnubači in Rožmarin"
Narodne popevke v prizorih.
OSEBE:
Oče, bariton........................Anton Garden
Njegova hči, sopran....................Anna Mi^ko
Dekla, alt............. ....., -----Anna Hribar
I.	fant, tenor............. .........Joseph Gerbajs
II.	fant, bariton.....................Izidor Zupančič
III.	fant, bas........................Anton Medved
Suiter ................................John Rak
Tiiler............................ . John R. Sprohar
Oitir.............................Chaa. Pogorelec
Dohtar.............................Anton Andres
Klančičev Juri........................Andrew Miško
15. "Internacionala," Pottier...........Mešan zbor
Zborovodja Jacob Muha Sodeluje Mrs. Mary Muha	Orkester Zvonimir
Po programu ples in prosta zabava.
ii	lil iillliiae»«^^

DAROVE V NOVCIH ZA BOŽIČ
pošljite svojim sorodnikom v stari domovini potom naše banke. Vsako denarno pošiljatev dostavimo v najkrajšem času in po najniiji ceni. Pošiljamo jih vsak dan večje število in smo v direktni zvezi a atarokrajskimi bankami.
Božični Izlet
v staro domovino smo organizirali letos z velikimi in najhitrejšimi parni k i pod vodstvom skušenih spremljevalcev, ki so strokovnjaki v tem poklicu. Vsa ta postrežba je brezplačna. Originalne cene. Za pojasnila se obrnite na
é îLV-I .,..
. -	.L v.i	, ______i •
Kaspar American State Bank
1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO^ ILL.
BY TAINTED BREATH
¿fm#tvM. Itatici» petja j* vkljuiis* spored eno Mko na glasovir, ki jo je igrala .Misa Mea Lauritih.
Zbor ♦ Pre&n ua'; Je Vodil Mar* fui Janeioe iu "Liro'' Ciabriei Chrzanovski.	* . ' t
Zakljirfua točka je bila enode-janska burka ^ZaMorec" V kateri so imeli vloge PraTik Prah, Stanko Mofina, Anton ITdoviČ, ,t& sip Hribar in Anton BaSa
V "Pre&ernorem" zboru je nastopilo dvajset moških. Ker poseduje drtbre glaVHTVe ima pogoje, da se lahko razvije v dober molki perski zbor. Program, ki je tvoril v glavnem narodne p<*mii, je 'občinstvu ugajat. Poset je bil številen,—X.
KLUB iT. 1 VPRE50RI DRAMO "THE MtAOTlmB "
Dramski odsek kluba št. 1 s svojim angleškim pododsekom vprizo-ri v nedeljo 26. januarja v dvorani Č8RS. llpton Sinclairjevo dramo "The Machine" v treh dejanjih. Uežijo vodi D. J. Lotrieh. — Jgrana bo v angleškem jeziku, a poleg te bo vprizorjena tudi slovenska enodejanka.'— P, O.
Vsak« Itto |t u Um«* «kljub lju-	a« r«*tte. Poiljite kupo« tm S danat
bežni zgubljenih valed neprijetnega	poskusno steklenic« Triaerjevega
dtka Is geta. P0€ novega v teta.	grenkega vina. MiHjone ffh poana
..Ako veete, da J« vaia »rakava iz	te prijetno odvajat»« toniko mn)t-
reda, ako vest«, da eo vaia ¿reva	n« ts kalifornijskega vina, kaskare in
■■hasena ki va* žetedee ar detoje	dragi k edravilnik seNM. V četo V»
jm *>volj vzrok«, da «posute zakaj	ure predno kkl> spat p« nvr«dilik.
h vai dik neprijeten. Kadar opazite	vam ftrtiati dik, odpravi vadigaaj«.
pri kom tiste venjevtte dnhovc. je	glavobol, plin In druge neredno.», v
te znak da prihaja negft jetei dih i«	vaith ¿rev i k, PtSit» ic dane«. Va-
grla. Dajte da vam p«kaiem« kako	lika steklenica $1.28 v vaek lekarnah.
POŠLJITE TA BREZPLAČNI KUPON TAKOJ!
Jos. Trlner Co., Dept. 27, 1333 So. Ashland Ave„ Chicago, III. — Pošljite mi zastonj, poštnine prosto 2 dnevno poskusno steklenico Trmerjevoga grenkega vina.	* "
Ime.........................
Mesto
Država
ŠIRITE SI
ZNANJE!
BANKA
Ljubljana, Jugoslavia,
V LASTNI HIŠI, MIKLOiiekVA ČUTA 1», BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI el M VM COimAfttKK fMU, ZLAftTli h
I.) sprejeme 4ener so kranilne vloge ali g« IsMl rn2u« proti
najboljšemu obrestovan ju. S.) posreduje »ojcaoojio doetogo danernik pošiljk is Amerike g
domovino in obratno 3.) posreduj« g ?i«k gospodarskih sodevek hitro in po coni. s f	1 ■» H	a t t ' * k «
Denar, ki se namerava poslati v staro domovino, naj so nakaže na račun Zadružno banke na Amalgamated Bonk of Now York. 11-18 Uaion Square. Now York, N< YH tototeono naj so Zsdruino banko o torn obvesti in naroči izplačilo. Na« upravni zastopnik sa Ameriko Jr Joseph Montoa, 1*824 Normandy Ave., Detroit. Mich. Obračajto a» nanj.
Obračaj U so v rook bančnih poslih sa stari kraj na Zodruftoe banko g Ljubljani.
Naročite jih iz knjigar ne "Proletarca"
Tajništvo J. S. Z.
PHOLKTARBC
INDIJANSKI	PUBLEO, NEW MEXICO
» teto iJkštŠpM> itâfa ft k ,-rUaJ	- i ---1------' ■
Račun razpečanlh znamk J.S Z
aa IMIM oktober, ltl»
Držav« in mesto
lilnt Dditai —	iHnki
hj Str/ l#tn» Mea*+nl
|»ri»p»v ky
Kov«, fond
j a. z
Skupaj
CALIFORNIA:	
M. at L T..*..	10
ILLINOIS:	
Springfield	S
M. at L.......	6
	i
Chicago No. 20	ft
Chicago No. 1..	150
INDIANA:	
	3
KANSAS:	
Arma .t......	: 4
MICHIGAN:	
Detroit No. 114.	90
MINNESOTA: u . T	O SS
OHIO:	12
	20
	SO
Glencoe .... I..	1
Newburgh	11
Blaine ..	-M»
Collinwood	15
Bridgeport	11
PENNSYLVANIA:	
Canonsburg ...	30
Burgettatown . .	2
Grayslanding .,	17
	U
	—
Forest City ....	4
Sygan ........	11
Pittsburgh ....	10
WISCONSIN:	
West Allis ____	_
Sheboygan . ..	20
WYOMING:	
Suhlet ......	3
Skupaj ... ..	
2
0
20 50
20 —
1.30 3.DO 1.20 8.60 «2.50
1.25
1.90
IH.00
H.IU)
9.50 6.00
I.86 3.65 3.85 4:50 4.35
II.70 1.30 5.10 4.00 2.10
• 2.25 3.30 &70
3.50 20.00
-L2L
40
1.20 .40
20.00
.40
.«0»
1.70 5.10 1.60 11.00 K2.50
1.65
2.50
5.00 21.00
1.20
3.0U 2.00 .40 1.20 1.10 1.50 1.40
3.90 .40 1.60 2.00 .60 .70 .1.10 1.20
1.00 6.00
—diL
4.80
12 50 8 00 • 1.75 4.85 4.95 6.00 5.75
15.60 1.70 6.70 6.00 2.70 2.95 4.40 4.90
4.50
26.00
1.65
Izhod is zagate.
Marjana je lepa, mlada lena, ki pa ima to smolo, da se je zagledala v domačega kaplana. Njen mož Luka to «luti in išče prilike, kako bi jo ujel., Nekoč gre žena zgodaj k «povedi, a mož hiti takoj skrivoma za njo ter sede v spoved nieo, ki je bila Že prazna.
Žena pride in se začne v veri, da je v spovednici kaplan, izpovedovati takole: "Oinožena sem. pa v« ndar ljubim neogenjenca,
vojaka in vas, gospod kaplan.''
Mož so razjezi, zapusti spoved-nieo in gre domov. Žena, ki vidi,, kakšna smola jo je zadela, vpraža /a «vet svojo sosedo in ta ji reče: "Tvoj mož je pohleven. Keci mu, da si vedela, da je on v apovednici, zaradi denar si tako govorila. Reci mu: Ljubila sem te, ko «i bil se neoženjen. Prav tako sem te iinela rada, ko si bil vojak. Dane* pa si bil moj spovednik in sem ti zopet razodeta svojo ljubezen."

Ogl
Fotografija oljnate slike, ki je delo slovenske ga umetnika H. G. Peružka. — Peruškove sliko bodo dne 6., 7. » 8. decembra razstavljene v Slovenskem domu v Pituburghu, Pa. Slovenci v sapadni ■aajo • to razstavo prvič priliko, da vidijo umotvore tega priznanega jstnu
195
Znamk na roki 1. okt. ... Kispečanih tekom meKeca Na roki SI. okt. 1929 .
$194.55 $62.20 >256.75
ijte priredbe podpornih društev, klubov J. S. Z. in kulturnih ter vseh drugih naprednih organizacij v
"PROLETARCIT
Rednih 2039 421

;_ > _
Razstava Peruskovih v Pittsburgh*!, Pa.
Slovenski dom v Pittsburghu ho drte 6., 7. in 8. decembra hram umetnosti. Prvič v zgodovini slovenskih naselbin v Pennsylvaniji se dogodi, da bo ena njih imela razstavo slik slovenskega umetni-ka. -
H. Gregor Peružek j« znan že vsakemu ameriškemu Slovencu, ki čita nafte liste. Marsikdo ga osebno pozna. Drugi ga poznajo iz njegovih del in spisov. Proalo poletje je bil po 23 letih na ^obisku v starem kraju. Domovina ga je sprejela prijateljsko in z radovednostjo, ksjti
ko je odhajal z doma v starosti 17 let, je bil pac «e neznan, daleč od slovesa, ki ga uživa sedaj. Nekaj reprodukcij njegovih del je ob tej priliki priobčila revija "Dom in svet", nekaj jh je izšlo v drugih «t a rok rajnkih ilustrirsrnih listih. Izmed ameriških jugoslovanskih publikacij jih je bilo priobčenih največ v Ameriškem družinskem koledarju ter v prvomajskih in drugih izdajah "Proletar-ca." —
' Njegove slike so bile razstavljene med Slovenci dvakrat v Chica-gu, v Clevelandn, v Milwaukee-ju, KlyjUf Chisholmu in po nekaj v več drugih krajih. Letos so bile razstavljene tudi v milwauakem Art institutu in v galeriji umetnosti v Madisonu, Wis. S posameznimi slikami je bil Peružek zastopan že na mnogih razstavah. V raznih art klubih ter galerijah je imel že dostikrat večje skupine svojih slik. Povabila, da jih razstavi, dobiva od mnogih strani in letos jh je moral več odkloniti.
Ocenjevalci likovne' umetnosti pišejo v ameriških listih jako laskavo o Peruftku ter njegovih delih. Slovesa, ki ga uživa kot u-metnik je' po vsej pravici tudi vreden. Žal, da v svoji skromnosti in pa v sovražtvn do komercializ-ma njegove slike niso prodrle na
trg v toliki meri, kot je za umetnika, ki mora ustvarjati vedno nova dela, potrebno, toda Perušek sc s takimi mislimi ne ukvarja, nego slika naprej.
Precej njegovih' umotvorov je že med Slovenci. Ene ^rase stene
H. GREGORY PERUŠEK
slovenskih dvoran, knjižnic in čitalnic, druge so v privatnih domovih. Upamo, da se bodo tudi rojaki v Penni poslužili prilike ter si jih izbrali, da bodo v kras njihovim domovom.
Ko je imel razstavo v milwaui-kem art institutu, je bil vabljen, da predava v raznih ameriških klubih in reporterji so pridno beležili njegova mnenja in nazore, ki jim jih je razkladal v govorih in intervjuvih.
Samuel, Putman. priznan kritik likovne umetnosti, sotrudnik revije Magazine of the *\rt. World, Je pisal v enem Članku, da si on lasti kr<vlit,i da je odkril umetniki Peružka Amerikaneem ob priliki razstave slik čikaških umetnikov, na kateri je bil zastopan. — Tega je že mnogo let nszaj. Od t "da j se za Peruška zanimajo kritiki in umetniki, Ljudje radi pri hnjajo k njegovim slikam, da se opajajo ob njihni krasoti. Enako
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
narodna tiskarna
2142-2150 BLUE I8LAND AVENIJE CHIOAOO, ILL.
Mi tiskarna e 3l.~a.k—. H^aikom. Slovaške».	Polj.k«**
kakor taJi e Aa«loiko» i* Nmmik.m jo.ik«. Nala pasokaast *o titkoviaa aa drmUim ia trgam.	_
...................................................-I™1' l,mftn°"ti ~ F I
pohvalno kakor Putnam so pisali ¿e pred leti o Peružku razni drugi art kritiki, med njimi Marguerite B. Williams, Katherine Davis, C. J. Bulliet, F. M. Lvndon in drn-
K1, —	i
H. G. Peružek je doma iz Sodra- j z:ce. V Ameriko je odžel 1. 1906, ko mu je bilo 17 let. Ustanovil se je najpryo v Clevelandu, kj?r je delal dve leti v železolivarni za plat o 90c na dan. Delal je 12 ur dnevno. Slikanje ga ¿e neizmerno veselilo, a ker ni bilo sredstev za priprave in barve, je risal a svinčnikom na papir, da si mu je bilo to težko, ker so mu bile roke ntm- ! jene od napornega dela. Ko se mu je zdelo tovarne v Clevelandu zadosti, ga je gnal nagon ven iz mesta v naravo. Iskal je utehe svoji nemirni duži ter potoval, kakor so delali mnogi drugi, ki niso pustili, da bi jih tovarna gotovega I kraja za vedno priklenila nase. —f Delal je v gozdovih, na železnicah in poskusil je tudi rov. Medtem pa je risal — če je imel priliko, )e dobil tudi barve iu slikal. Ko se je po več letih priselil v Chicago, se je čisto poavetil slikarstvu.
Imel j** trnjevo pot, toda on je človek, ki vzame življenje kakršno je. Nič se ne pritožuje, če je slabo, če ni solnca kadar bi ga Človek rad. Njegove slike so izraz n.iegove duše. Ne'olika, da bi komu ugajal,, nego da da izraza temu, kar vidi in čuti. Ne slika po
naročilih, ne tako kakor bi kdo
■ i
hotel, nego tako kakor mu narekuje razum in lepota.
Slovenci v zapadni Pennsylva-^j niji, pojdite na to razstafb Peruš-kovih slik, zazrite se vanje in jih« skusajte razumeti. Lepe so, govore vam o naravi, razigrajo vam čustva, predstavljajo solnce in dan v manifestaciji barv, ki se li-jejo po platnu v najlepši harmoniji. Samo tri dni traja razstava v Slovenskem domu na Butler St. Naj je nihče ne zamudi. In pa pOskrt>ite, da se vrne s te razstave čim manj slik nazaj na Peruškov dom. Razpredite jih po vaših dvo-j ranah in domovih.
v v>* * J, . i •	t
Cene f Zelo zelo nizke. Na nobeni razstavi k galerijah slik ne bi smel imeti/na njih tako malih cen kakoi/jih ima na razstavi med svojimi /4jaki. Oljne slike priznanih umetnikov (originali seveda) stanejo od petdeset pa do pet sto, tisoč in tudi več tisoč dolarjev. Cena mnogih Pemžokvih slik, katerih vsaka jt vredna *to do dve sto dolarjev, je komaj tolikšna, da pokrije umetnikn njegove stroške, med tem ko mu dela ne plača. "Nisem komercialen arti*tM|j przvi Perušek. ksr g* sicer dvj-guje kot um?tnikn. a gospodarsko mu je v škodo. Vseeno, on je velik zsto. ker je umetnik in dela
Letnih
Dual
Izjem
1618
■
Prvenstvo izmed vseh ju- Povestneslikeizvojne
X 4
-«.»a.
Letnik 1930 bo po kakovosti in ¡zbranosti gradivi ter ilustracij nadkrilil vse dosedanje izdaje
Koledar vsebuje bogat leposlovni, zabavni in informativni del. Popularnost te knjige je dokazana v tem. da je naročenih do danes že rud štiri tisoč izvodov.

Vojak se poslavlja od svoje roke, sname s nje poročni prstan, jo še enkrat objame, nato mu jo zakoplje jo. "Kako bom oral, ko se vrnem," ves obupan vprašuje. Čitajte v Koledarju to epizodo v odlomku Frejr-» jevega romana "Roka."
•	r
Trume vojakov se vale iz italijanske fronte, med njimi ponosni avstrijski oficirji, krne morejo zapopasti, da carstva dvoglavega orla ni več. In s vojaki se vračajo "Magdalene." Slučaji, prigovarjanja, "dolžnost do domovine," nasilnosti in take reči so povzročile, da so iz deklet, ki so pred vojno sanjale o sreči, o domu in svojem fantu na fronti, postale "Magdalene." O eni teh
rev boste čitali v Koledarju povest, ki jo je spisala Kat-
■
ka Zupančič.	. »
' '	* v	t -	. .
Še en srebrni jubilej
je opis, ki vam pove, kako skromen je bil začetek slo venske proletarske književnosti v Amsriki. Pred 25. leti je izša prva naša proletaurska knjiga, pravzaprav knjižica, in ^ nji ima nas proletarski pesnik in pisatelj svojo prvo pesem. Kdo? Izvedeli botte, ko prečitate članek * Petindvajseti;tnica naše proletarske knjige v Ameriki."
' '	• J ■ n * ' ,
Slike in ilustracije
Slik je v letniku 1930 več kot v kateremkoli prejšnjem. Ene teh so prvič natisnjene v našem Koledarju. Slovenski umetniki iz domovine so častno zastopani.
H. G. Perušek ima v Koledarju eno svojih novejših slik, ob enem je v koledarju njegov portret, ki ga je naslikal itarolcrajski umetnik Ivan Cargo.
Stanko 2ele ima v tem koledarju dve sliki. "Pro-letarčev" kartonist Felix Rozina ima eno sliko, ki predstavlja delo pokojnega Jožeta Zavertnika.
Ilustracije k noveli "Zidovi" je napravil Geo. Grosz. Nove vinjete za koledarske strani je narisal u-metnik Stiplovšek, sliko na naslovni sirarni pa umetnik ^ Serajnflc.
Naročite Koledar svojcem v starem kraju
Več sto izvodov Koledarja gre vsako leto v stari kraj. Cena za stari kraj je $1.12 izvod. Vi nam pošljete le vsoto in naslov,'drugo uredimo mi. Naročite koledar tudi vašim sorodnikom ali prijateljem v Kanadi in v Južni Ameriki, ali pa jim priporočite, da si ga sami na roče.
Koledar Je sedaj dotiskan
Vezan bo v platno, kakor prejšnja leta. toda naročilo smo oddali boljši knjigoveznici kakor lani in vezba vsakega izvoda nas bo stala vsled tega štiri cente več. Toda dobili boste zato toliko lepšo in boljšo vezavo.
Koledar bo razposlan prvi teden v decembru. Cena za Ameriko $1 za izvod. Poštnino plačamo mi. Pri večjih naročilih popust.	**

CHICAGO, It L.

"WC
rtMtMSHW "
OKI AWOW* WWO ROÖBCO ft FttKNfr-
O0E AW: EDUCATION, I ORGANIZATION,
il	OOOFKRATIVS _
[ —
A Jugoelav Weekly Devoted to the tntorott of tho Workers.
Official Organ of Jugoslav Federation, fc. P.
Who is Prosperous Row?
According to the income figures for 1927, 11.000 Americans got one-fifth of all the cash dividends paid by domestic corporations in the country. That ia, something like one-hundredth of one per cent got a fifth of the dividends in a country where under the "new capitalism" we are told that even workers are becoming stock' holders. Well, about four million Americana, at at conservative estimate, did try to become stockholders or rather stock gamblers on Wall Street only to be shaken out by the inevitable collapse of mass gambling. Not a single real value was substantially akered when paper values which had been driven preposterously high fell to what may in some cases be prepostereualy low prices. The overlords of our economic life, beyond some worries for the psychological situation, haven't suffered at all. They have simply consolidated their control by gathering up the stock the little fellows had to drop. Of course the Rockefellers bought stock during the crash. Why not?. It was a bargain sale. Once more on a more spectacular scale the old, old story has been re-enacted. Will the men and women who were burned ever learn the lesson that there is no real wealth apart from labor with hand and brain >
"¡I ,, aimamSaM11 HIULaMl
rrogressivtsm wiinoiii
pMi njt| ala
In this present situation there »n't a ghost of good leadership at Washington. The Democratic-Progressive coalition has negatively done a certain amount. of good. It has defeated the tariff written by. and for the big industrial interests. It has showed up the essential weakness of the Hoover majority. But positively its leadership has been absurd, or worse. The coalition has no philosophy and no program. It does not want to end a bad economic system; it wants to pass around special privilege. It does not scientifically seek lower ^tariffs; it grabs for tariffs and debentures for products of states represented in the coalition. Senator Borah himself waa a leader in getting a 31c specific duty on wool — specific, mind you, which applies to all grades of wool and makes the price of woolen clothing for the poor man almost prohibitive for the sake of a handful of sheep growers in Idaho. The progressive Democrat, Senator Dill, has to fight for a tariff on shingles, to the hurt of the whole country, because the state of Washington has Single mills. Senators Wheeler and Walsh fight for the tariff on manganese, an utterly indefensible tariff which will only
lead
to the exhaustion of such inferior are as we have in t|sia country. The steel trust may not like the tariff on manganese. Certainly it does not come into court with clean hands against it but rather with hands dripping with the gravy of its own tariff privileges. Nevertheless the opposition
of
the steel trust does not make the duty on manganese which the steel trust will pass on to consumers sensible or wise. Until what passes for Pfogressivisiu in America has behind it a sound philosophy and a sounder slogan "Pass 'round the gravy", there is nothing positive to be hoped from progressivism.
2,300,000 EMPLOYEES ELIMINATED IN FOUR INDUSTRIES BY IMPROVED MACHINERY
Legion Again Show Its Horns
That the Legion has not abandoned its policy of antagonism toward efforts for peace is shown by an Armistice Day incident in Milwaukee. Miss Eleanor Brannan of the National Council for the Prevention of War was scheduled to speak at a church service, but her talk was cancelled because of protests from the D. A. R. and the Legion. This recalls that last year Commander Spa fford wrote to all states in which Sherwood Eddy was speaking for the Y. M. C. A., suggesting that local legionares get in touch with the "proper people" and get the engage ments cancelled. Of course, the proper people are the same class as those who pulled on the purse strings of the churches in Detroit an J closed them to labor speekera, who hire tha thugs who beat up labor organisers, and who own the newspapers, the courts, the schools, the churclqp, and the Y. M. C. A,'s everywhere. They are the class that fostered the Legion and who control it now.	y *
So Stop tho Gins Forever
The poisoning of tha human soul by hatred, the darkening of the human mind by lies, and the hardening of the human heart by elan«liter and destruction are evils that spread and fester long after the guns have stopped.—George Bernard Shaw.
Improved machinery in four major industries—farming, manufacturing, railroading and miniag—kas elimina ted about 2,300,000 employees in the lust eight years, it was revealed recently ia a survey of unemployment made by Dr. Harry W. Laidler, vice-president of the National Bureau of Economic Research and director of the League for Industrial Democracy.
Dr. Inidler's survey stressed improved machinery as one of the four factors contributing to a permanent unemployment problem. The others, his survey deefcres, <u£ seasonal unemployment. cyclical unemployment, and, fourth, the discrimination in industry against workers 40 years of age.
GSvm Figure» on Displacements hy Rtachin«».
Referring to technological unemployment resulting from improved machinery, Dr. Laidler*s survey says-
"Sevea men now do the work which formerly required sixty te perform in casting pig iraa; 2 men now do the work which formerly required 128 to perform in loading pig iron! 1 man replaces 42 in operating open-hearth fa maces.
"A brick-making machine hi Chicago Makes 40,000 bricks in an hour. It formerly took one man 8 hours to make 450.
'In New York from i»H to ltfg* the number of workers ia the paper box industrv decreased 32 per cent, while the output per wage earner in-rrefsed 121 per cent.
'it kas been estimated them has been a decrease of abeut 2,300,00ft during the last eight years in the number of persons employed in the four major industries farming, manufacturing, railroading and mining. In 1925, .for instance, there were 000,000 factory wage-earners less ia New England, and the Middle Atlantic States than ia 1910.
"Nor has this decrease in the number of workers been attended by a decrease in product. While the out-pat in agriculture has gone down slightly, that in manufacture and in mining has increased about 10 per cent, and the number of freight-ton-miles on the railroads, about 4 per cent.
Dr. Laidler quotes the findings of other economists who declare all industries touched, more or lass, by seasonal unemployment, and continues:
"A reeeat investigation of eight representative plants in tha man's clothing industry showed that over a period of three years tha equipment was utilised in tha average hot 60 per cent of the possible working time. The shoe industry Is in a similar situation, whjye sales in some months run as much as 250 per cent higher than the average, and in others as low as 87 per cent below. In the building trades the Hoover engineers some years ago estimated that the workers were employed an the average about 63 per cent of tha year." Says "Speed-Up" Advances ladustrial Dead-Una.
The unemployment problem, Dr. Laidler finds, is greatly complicate^ by the tendency in industry te die-card the middle aged worker on the ground that he cannot be speeded up In the same way as can workers in
Activities of Branch
ko. L J. S. F.
the twenties snd thirties. "Thli is particularly true of our industries engaged in mass production. On» Dodge worker expressed it, 'The speed-up system is so terrific that after a man is ready for the hospital he is likely to be cast on the industrial scrap-heap to starve.'
"At the Highland Park plant of the Ford Company about three-fourths of tha men were found to be under 40. It is practically impossible for a mas over 40 to get a job there, while men who have reached that ago find difficulty in holding their jobs. In a recent investigation in certain steel mills, it was found that the average age of the steel workers was not fa* from thirty. The problem of the reemployment of the middle aged and old aged worker is one of increasing seriousness."
That Postal Deficit
The accounts of the United States postal service show a deficit for the pest fiscal year of over $120,000,000. Charges af inefficiency are -being made against the state department.
We are not in a position to judge as to the efficiency or inefficiency of the management.
This deficit, however, is
sEAnajmeiif
■By Donald J. Lotrich
P"It was very interesting", we were told bv many of the folks that attea-e<l last FYiday's debate. Whatever else is said the debates* had an eqaaHy interesting time. A1 least the large attendance and their attentive ess made us put forth aad added effort to utlsty them. Already we were told that more debates ought ta be held. Perhap* arrangement* can be made for four young ladies ta appear in the acts of earners. — Or perhaps a mixed team. We are certain thai We can get a couple af young ladles to Join our forcea. In the meantime prohibition is still s failure according to the listeners because tha negative side didn't convince them
that It has succeeded.
e e a a
This is Thanksgiving Day. to be thaakful for ev has transpired since oujr giving. We wonder what the fellows that trot tha streets of Chicago dsv after day leakhNV for work can be thankful fort


ft will afford people af Wauk.-gan to read titles held at Milwaukee and ( hicaga, etc. To shew that there is a desire lor this i people should atftka Books are loaned U well as members.
• :
win he off the pram this week. Immediately after it is beané It will he mailed la those who have ¿Jarea their orders. Don't wait tea Wag to place yeur order, if yon haven't already dans so. The Almanac needs no Jfiitroduction. It has estiblldtod itself In tha hemes el American ¿Ole-
are thousands of them folks that played the stock markets, aad lost , thing they possessed. For what can they be thankful? And the one million farmers who have been obliged
Corporations
tîlis together ta talk ever the seat economical conditions ia the
- ----hopes af averting a crisis. The pledge
And the has been made, and our newspapers
»< »" imurueus Mt,i ruiusvriM
rations have agreed to continue
expansions, ngk- Hoov^j^p tha leaders of these ipstitu-
V*1111',	lion farmers who have b
asad by opponents to government f , . .
ownership, a. a bit of propaganda ta
show how much better is private ■ bt 1 HUSe
_______juiliness was sa bad. The
„^^HHHHHBMI	t workers have a whole lot more
ownership.	for y*ich(o be thankful. ît they
Theft*«» it U well to meal a few	We of ^^ 1m	.
facts. They will show that "private, . if they had a labor party and iin,t_c#ncfrt	]
ownership'' isaot the cure for, bouS1^ ^^¡lo^^ie^Stives ¡gfc	^nénee
'»¿Z?*	in the legislatures governing them. ' ^ * ™
Under the Coolidge administration the railroads were handed an Increase of about $40,000,000 a year for carrying the malls. This bleeding is kept up year for year.
The postal department must p^v the United States shipping companies three times the rates for first-class mail that it need pay foreign shipping companies.
No, gentlejnen, you can't get away with it. The deficit of the postal department does hot «how what government ownership ean do.
BUT IT DOES SHOW WHAT CAPITALIST MANAGEMENT WILL DO WHEN IT GETS IN CONTROL OF GOVERNMENT ENTERPRISES.
THAT'S WHY WE NEED SOCIALISTS IN OmCE. — Milwaukee Leader.
EXPERIENCE NOT REQUIRED.
"Does your small boy annov you by asking question*?''
No," answered the patient par eat "What annoys me is his calm and confident assumption that he know« the answer to everything."
legislatures governing o e a 5.
Suva's conceit, comes this Sunday Dec. 1st at the SNPJ. auditorium; there wiRibe an added attraction by tha appearance of Svetosar Banovec
the Slovene opera sieger. A. deet. quartet, sextette, and map? satioaaJ folks song will be dialogued. Following the program good music lor dancing will play antil mldnlfth*.
# k *
Over 1500 Slovene Books are bald in th« libraries of Wauksgan, Milwaukee and Chicago members of the Educations! Division of the JSZ. — The three libraries have listed all their titles and authors and wfll lean to one another under certain stipulations agreed upoa. Anyone desirm« aay reading material should have no difficulty in the aalections. Chas. IS-gorelee at 3639 W. 16th St. wfll loan books between the bears af f and 8 any Friday or by other arrangements. Narodna Citalnica at Wauke-gan possesses quite a library of its own with a reading room, and Milwaukee's chib has masy volumes. —
ere full of premises. But tha work ma are still beta« kid off: we feel however that Hoover's stop we* a
good move in the right direction to at least offset the heavv atmosphere. If the people ttfk of better times, they will da much ta create them.
.. • : • . Preieroa's Male Choir hVld their
Hall last was on participants. A greater number same in the evening to danee; Jerry Sebesta's orchestra played.
'it •
Last Thursday night John Olip lectured to the Waakegan Little Fort LedfeLef the SNPJ. on "The Educa-tienal Division of the J. 8. F." Mr. Olip tells us that he was thoroughly surprised at the way the young folks took in what he had to my. He ep» ine spirit, entnwsmsm ana iset wui that would rival even tha Piepeeff. At that ha felt just like he attending the Pioneeta madtlng always thought the foika of K gan had the stuffins. A little ean*N(e and a Httle added work will bring them what they lack._ .
by the Socialist Party.)
_	40 year amrk and etill hase
a job a"'i ape'ngt afraid of what, will happen whea yoa lose it. yen are lucky. Toe ara uauseal.
> oi most of the men aad woama working in tha offices and factorisa* b terrible te ha 40 and asm SbaSaem is fcui. even fo^P UtUe while, they are m first to go. then they must shop around for a nan job. pretending aH the time to be younger than they are. They must bag for a place te wet* because tbeg have committed the crime of no longer being as yoaag
Yea may net be one ef thorn qI pot being wanted any mere, hat yoer friends aie samng them. Tbey asav keep a smile far you aad a stiff upper lip, hut they are afraid ef tke time business office aad factory will want them no
Look amend yon. Don't read the newi lives of year friands-ate not scandalous look around yen* Where have they gone—the hops
girls with mb©m yoa grew apf
J^ftW j
played
CONTRAST
WANTED
Ah she hay, ta eee yea ts light-complex toned mine dark.	a
Sambo—Dassall von gal. When Ah ptves her a Alj wants te me It.
no*
WEEK-END CASUALTIES '
High east of living increases Ret ovary holiday week-end an increasing number of citisens escape it forever.—Bostbn Transcript.	_
.	.....Li* aJca -JBLMiA......JML.X. . . * .
. On Sunday Dec. 1st Seva, one of the oldest Slovene singing societies, will give its first concert of this semen at the SNPJ. Auditorium, 2657 S. Lawndale Ave.
Its proi^am has been well arranged and selected, which will consist of manv modern folk songs snd other compositions. In sddltion Mr. Baao-vec, a member of the Jugoslav National Opera, will make his ael>ee-rence among t|e singers. Early In that aftemooa he will sing at a concert in So. Chicago. More details can be found on the inside pages.
In the past months Sava has secur ed a number of new singers aad today wks oae of the largest Slavene singing societies In America. Tickets sre now on sale and can be obtained from raenher* or at the office of Proletaree, 3639 W. 26th St.
* e 1 i-X-
Branch No. 1 JSF. which have for twelve euccessive years held their New Years Eve dance at the SNPJ
Auditorium, will this year hold their annual celebration at the Masonic Temnle on 23rd and Millaid Am. Johnny Hecevar and his gang of merry makers will furnish the me sic for both old and young. Don't forgej the date Dec. 81st. A good tune Is in store far every one.
The English section o( the Dra »• pai in^j a Anam ia thro« acts which wfll ha given an
the 26th of January 1030. More details will be anounced later.
W OIL
MEN OVER
tO NfcO HOT
r	.
thmt- 5O#MY? Ar * *A*-$eeM AT FQ*rY-i "ore YOU HAVC S€-rrek IVCK M ball together in the street or played Indians in the evetads and tha fields of goldenrod. Now they am scattered, men and women with families, cares, treeb* the bread they ate yesterday sad oat tomorrow and the rent money to ha paid at tha first of the month. One or two hate grown welHo-do. perhaps You yourself don't have to worry about the time when you win loss your job, perkapa. Rut what aboat the others?
>ta ja a cVjJ bra company that makes medicil instruments. When he lose* his job he knows them is no ether place where his training will be worth good meney. Mike ia eae of the switchmen who loot his job tha day they pat ff a tower in the yards where " > mil eh of track. Nellie t told her yet that whea the the summer he will be told Helen west to werk in a where they doa't like their jUd what happened to Mamie Whipped to trip the light fantastic si New York? Ever since ber years e«o she's been scrubbing floors morning in aa office buildiag and erpa^put soap body on la place of rnird leader who gets her vote had to go to him to get that
Yea never think of these people any mom. Yoa don't see them anymore. Yoa have other friends sow, people who own their own cars. If you met them others on the street tomorrow they would be too proud to tell you that they envied you, toq proud to tell you of the clouds which have gathered around the twilight of their lives.
Bat you ean do something for them, jest as a metier 6f decency, coming from one friend to another.
You can vote to put an old age pension Isw on the books. You can vote that your old friends shall not grow old In fear of hunger snd want. You csn tot* that the poor house dhall not stare at them by day aad bv night from over the hills.
Is that asking too much of vou?
Do you want to be thanked for it?
Hundreds of thousands of people with only a little less luck In life than yourself will eleep more hsppihr the day yoa and enough of your friends cast that vote far them.
a
Only tea of our states have old age pension laws ss yet snd in only two of them, Msrylsnd sad Colorado, do they really help people much. Almost all tho other countries in the world—except India, China «ad the United States enable their people ta face old age unafraid. In this country a Socialist introduced the first federal bill for old age pension, at Washington in 1012. The labor unions have fought for It for twenty years. In Canada they won it in 1927.
When the next election to the State Legislature cornea, find out whet party has a real-—aot a fake-old age pension bill ia its platform. The Social»* Party has it.
e
In every city aad town throughout tho country organisations of labor should immediately take action on this mattet. Special meetings should be held to diarun the rttp* to ha taken. Mam meetings should be heM and addressee by capable spaakers. Resolutions khould he adopted. Publicity should be obtained ia the eewspepere. Every organisation possible should be placed upon record for or against this humane legislation. Shorn that yoa are in earnest, that yos are determined, that you will not be any longer fooled by the hackneyed policy ef "investigation". ^
Have no illusion In this figfct. The professional petltieiaae will dedga If they can. They have delayod aad ¿pftiffd. Ia so aw states they have eqpeted l«f<£ lation that is a heartless mockery. We have ho® enough of this. We now want action and should
determine to have it.