Slovenske Narodne Podporne Jednote SJLSVVErTtK v združeni 11 )e moč! JUNIJA (JUNE) 1916. LETO—YEA* DC. U GLAVNEGA URADA. pravico dobiti skozi tri ato tednov Itirideaet odatotkov plače njene-' K« soproge. Neki Robert C. Kehrea Je due 18. Januarja t. 1. aiurtno poneare-«11 v Philadelphiji. Delal Je ao tvrdkb Willlamaport Toal Oe. iti je sapuatil vdovo v blegoalovlje-neut atanu. Drulba je bili takoj pri volji vdovi plačati I7.+A akozi 300 tednov. Vdova ni bila a tem zadovoljna ln je reki*, da lin* o trok, ki ae bo lele rodil tudi pre vleo do odikodnlne. KomJ*Qe Je vaela prltolbo na anagje lu odločila, da Ima data, pravleo do pet odatotkov ofiatova maade ali 94e skozi 300 tednov. Po tem čssu do-bi IS odatotkov ali $8.80 na tedeu do 18. leta. - Stavka prlstanilčnlh dela* oev aa paolfiftnem obrežja* U Kan Kraneiscs poročajo, da je sastavkalo v veeb priatanib do 9000 pristan IMnib delavcev. \H. lavei saktavajo fto povila«ja pla* če ns uro ln dvojno plalo aa nad* čas. Patrioti«*! kapitalisti, kl slikajo Vedno na steno aaija&ko nevarnost, skušajo dobiti Viliplnee kot atatkokaae. Da, da, ia Ja denarna moinja v nevarnosti, kapitalisti kibnejo na patrlotiaem ln ljubši ao jim asijatskl delavei, kot "polnokrvni" Američani, kl ae lahko poaajajo, da ao ia »Jih predniki pripeljali a ladjo "Mayflower 11 v Ameriko. f y \ - Dvojaa mara Na piaaalk kinfisnjs »robov 4 je Gloria J. Cooke, šestnajstletni sla »ftw- niski tajnik dnevnika "Nsrodni listi" obsojeni ns aiurt radi Špi-jonaie in velei*daje. Povsročili so gibanje, da se Češka pribllia Rusiji. Je |e res, da avstrijski mo-gotei »e dajo prav nič, če..radi njih interesov umrje tisoče ljudi ua vislicah ali v strelskih ju-kik. AU vest je vseeno sumljiva In je bila nekje skovana, ker "ogrsko-češke stranke" ni na svetu. Vojni ujetniki v ruskih taboriščih umirajo. — ls Dunaja poročajo, da poročevalce "združenega tiska" piše, da je v rualfih taborih pri Orenburgu v vshodni "Rusiji umrlo 17,000 avstroogrskih Ujetnikov, ker primanjkuje v taborih sdrevstvenlh naprav. hrane, obleke in kuriva. Krog 80,000 vojnih ujetnikov prebiva v teh taborih. Tako poroča ameriške po-alaništvo v Petrogradu, 'ki jc na prošnjo avstrijske vlade podvaelo preiskavo. Ruska vlada je dovolila denar sa oakrbo ujetnikov, ki je pa večinoma sginil v lepih ta-tiiinkih uradnikov. V vaaki baraki je bila n. pr. peč. veudar pa ujetniki niso dobili kuriva, dasi 'je bilo drv v izobilju. Ujetniki so morali spali ua ledenih klopeh, zaviti v cunje, ki so služile njih tovarišem za obleko, k{ sb umrli Ka nalezljivimi boleznimi. X .. nistrstvo a Hughesen na čelu na strani podjetnikov. Na priporočilo br. gl. vrhovnega zdravnika-je gl. upravni odbor „klenil. da ae pojasnilo glede atro-ikov za operacijo priobči v liatu iu tako Hcznani brtltc in aestre S. X. P. J-, k t ere operacije so potrebne za ohranitev človeškega življenja. ' * ' ; pojasnilo članom 8. N. F. J. glede stroškov sa operacija. p« prsvilih plačuje naša Jedno-ta za povrnitev operacijskih stroškov samo za take operacije, ki so neobhodno potrebne, za rešitev življenja. Med te bi spadale operacije za -vnetje slepega črevesa (acute appendicitis), za kilo, še je zavozljana (stranguleted-l hernia), za žolčne kamne in kamne v mehurju, za trebušne operacije sploh, če so akutne. Pri ženskah specislno se plačuje le za a-kn t ne bolezni, ki zahtevajo-opera-eijo, nc pa za kronična vnetja notranjih apolovily Ne plačuje pa Jednota za operacije za navadno kilo (kronično) ali za kronično vnetje alepega črevesa, niti ne za manjše operacije v nosu.ali grlu (za tonsillitis) tudi ue za manjše gnojitve po raznih delih telcaa ali za majhne izrastke, hradOviee itd. Ni sedaj mogoče navesti vseli operacij, za katere se plača ali ne plača. Pravila niso prav jasna za vse slučaje. Vrhovni odbor bo u-redil za vaak slučaj po svoji najboljši previdnosti, v zmislu. pravil in pa da se čUao* ah dal* vica. /^Ž^mSBH^HOH^S — Francija. Iz Pariza poročajo, da je ae nauka abomiea sprejela predlogo* kl določa najvllje cene za živila. Predloga aenatne zbornice se loči od predloge nilje zbornice. Nižja zbornlea prizna, da imajo oblasti pravieo določiti cene aa Živila, kurivo In rapvet-Ijavo, mejtem ko aenatna predloga izključuj* najvllje eene aa maslo, sir, jajoa, selenjavo, vino, wo|t, ,pivo, špirit za kurivo, drva itd. Tako se oba sborniel prepirata In tratita 6as, franeoako ljudstvo pa plačuje mejtem neznosne cene ljudskim oderuhom, če hoče Jesti in v oblačiti. — Nem&ja. Ia Kopenhageus poročajo, da je list "Politiken" dobil is Berlioa brzojavko, ds prida \ socialistični poslanec dr. Kari Uottneoht Pred sodišče radi veleizdaje. Liebkneoht je bil aretiran pri majnllkl demonstraciji aa mir in Šovinistična, nazadnjaška parlamentarna večina je a^lenila, da ga ne varuje imuniteta. .....; .• -Anglija. I^ork Kitehenerja ui veš. Iz Londona poro&ajo, da Je angleški krilar Hampshire na potu v Rusijo pri otoftjh Orkney zadel na mino ali Ja bil pa torpedlran. Na njem ja bil lord Kitchener,' angleški vojni minister, s njegovi štabom, da izvede važno ailaijo v Rusiji. Pa poroftlllh iz Londona so utonili vsi. .Kiteheafr.JeW 4rav| tip ffc — Rusija. NazadnJaitvo v Ru-iji ravnotako predrzno dviga vojo irlavo kot v drugih deželah, i so zapletene v svetovno vojno. 1 Ruski ja • VJedomosti" -poroča ta je oblast uničila delavski list ')Jai 01 as" v ttamari. Policija na gjftju in peš Je obkolila u redni« Wk žaadorjl ki difevgl„ pmfd- eo Krasnošokovo in urednika. Zaplenili so korespondenco, spise in članke. Pri nekterih sotraduiklh ae je vršila hišna preiskala. % "Naš Glas" je imel velik vpliv med delavci in uredniki ao ga muluji čas tako spretno urejevali, da ga oblaat ni mogla' zapleniti. Kaj je vlado napotilo, da je Isvr-šila to naailje, ni susno. Hociali-stični poslanci bodo skrbeli v du* ,mi, da ae prijasuost vlade do de-laveov pokaže v pravi luči. Dežela sladkih detelji«. aelena driers Wieeonsin, se mi je Še vse-Uj doped Is, kadarkoli som jo polotil In nič drugele ni bilo tO pot. Lilo je kot is počenega čebre, ko sra v soboto (27. msjs) popoldne s torsriiem odhsjsU Iz Cfclcsge v Keeosbo, da Um prisostvujevs prosls vi desetletnim drultvs **b liri je," Itev. 38 0. N. P. J. ki se je imeU vrttttl dragi dan. K »re-l,^. M so delovni bogovi imeli kooiajj dovolj Škropilnic sa opiranja ehi-'•aškik grešnikov, pa jih isti dan ni bilo v Kenoeho. — Na kakšen našin sva aašU v gostoljuben dvor g. ftuštenšiša, Še som prav ne vem, vem pe. da nama je bilo isradno v|eč in najrajši bi bila kar U

prav kot je pel SaUmon o vi-sokl pesmi. Velike ideje in si stili prince!s nem je popisane na jedilnem listu, t Pa veste, kaj je U ikreUljček črni vpralalf Ce morda nismo llaiijeni I Le s vo jn primernim pridulsnjem * jo prepričeli, de smo Slovwiei] Končno ee JC "ekskjussla" ln do-daU, ds bl vsak na prvi pogled obsodil moje dve tovariša ae lu I i jena, mene ps zs — Names! Morda je mlellla na tisto peeem: "O, du meln lieber Autuetin... I", Aiupsk v "luft" spravilo me je pa vseeno lu sa insult nspovedsl bi jI bil takoj dvoboj, če ne hi| bila lenaka, če ue bi bila lepa; če| ne bi bilo letoe prestopno leto in če bi ne bilo le cel regiment takih "še," hi ao bili vsi proti V čisto oprani nedeljski »raj-ei vsdtgnile.se je duhteče manj-itlhovo jutro is srebrnih valov Mlehigatiakege jssers in sledil Je Uho lep pomledni dsn,.kot de se eeU narave s nami vred veeeli deset let niee društva Ilirija in kre- miru. Divne slovenska peU od peveev, kot jih ime zbor 'Neprej,"mora očarati Jas bi jih ml poelušal kar bres jedi in pijače, ne vem kako dolgo, kakor tisti pravljični menih, ki > peel ušel čudovito ptico 100 let. Kj, to bi me gledsli v Cicero, še bi se is Kenoehe vniil s brado do kolen. Sitno bi bilo lo to, ker bi ne našel nobenih ' vnukov in pra* vnukov, ia enostevnegs raslega, ker — no je, po rajši pustimo to! — Igra "Tri sestre" je iaborno IzpadU, sko ee vpošteva neroden, osek, pa visok oder, pomanjkljive kulise in to, da je večina dOetan-tov še le prvič javno nastopila. Igra je prav primerne se prestop* no leto In le to le tam, kjer lejrt, spol ni še pohujšan od sufrafstk Posestnik Orli (Mr. P. Žerovec) je bil imeniten s svojo "fnjfo" in svojim pridušanjem: ti prešnaen-t ana reč! Njegova žena Helena (Mre. P. Kebscl) bile je do ušcc zaljubljene samo v svojo naj-mlajšo hšerko Anico (Hiss U. Span ring), ki je biU silno resve-jena In kujeva deklica, posnejc pa strašno huda in ljubosumna ženica. Ze vsako malenkost ee je zjokala/ da je bilo ree veselje Anton, organist (Mr. J. Prcstrl) Anin šeotilee in poanejši mol, bil ie imenitna kontia izmed nas 9 ljubimo v keko eifro, potom pa omedlevamo, kakor muke v preži. Oebrov France (Mr. P. Zabu-ko vee) bil j« ls drugačnege lesa, Ko mu jc Spela (Mrs. M. Oarb-ner) najbolj divje restressla jezo In sitnost, jc vseelo žvižgal pooko-čnc koračnice in vsaki njeni termi je hotel ugoditi do ekrajnoetl Celo vos ji je hotel napreči, da bi jo peljsl, ko jo pretila se vtopiti. Priknetl pe sc ji more, de ee je snela isborno kujsti, Dekla Jera (Mm. M. KoeUlc) MU je Imonit-ne v svojem kričečem • kmečkem koetumu — c. ps njeni topoli Kakor de ste videU Chsrlie Chap-lina. Majdo, nsjsUrcjšo lamed treh sceter, ki ni megl% šenine dobiti. Ur jc bile vsled tega etra-šansko moralna in pobošna, je prcdetevljele Mre. M. lulteršič. V kostumu stsre, aarjeveU device j rožnim vencem in velikim molit* \ en I kom v roki, jc hinavoko obra čals oil proti nebu ln ce sgrpšala nad tem "ferderbaolm" osmerjala vee in sejele reaper, kjer je mogla. Z eno beeedo, Jfai-ds je bila kot zagrisena, obrekljl va tercljalka neprekosljlvs. Pred sečetkom Igre deklamlra U nem je goepioe Julija šič peaem "Ob ssdnjl uri". To vaui je bilo nehaj divnegn. Peeem asius ne sebi sveni. hot da je Aškerčeva (ali jas je uisern še nikjer čital), je s*lo pomenljiva ln primerna čaau vubujsjočegs delsvstvs. Da ste videli vitho de klico v najlepši dobi cveta, keko vem stisks drobne peatl in preti onim, ki so dosedaj živeli od šu Ijev drugih, de cc to v doglednem času neha. Vsak bo moral deUtl če bo hotef jesti, keder pride snega nepredka S. N. P. J . ktertjjčas. sile pa. ki bo U čudež svrll društvo pripeda. Gostje so začeli le je v neših Ustnih rokah in gle prihsjati iz Waukegena. Raeine, vsh pros vet ljenegs delsvstva. Cu Milwaukee. Chieegv in eelo la dovlto Je bilo videti drobno, neš Cicero, prav ; 1 « "kot ds metuljčki Ml. ua rožni cvet. po sladki bi rojems hiteli!" je prečitel obse sUvnost in je priznan organizator garanti* da bo sUvnost imeU tudi ve-fitumeijelni uspeh, oko ee ho a po njegovem načrtu. Brat-so odobrili načrt in povečali W0 Bad bi vam še kej povedal » drežestnih šmarnieeh in sladldk deteljicah, klrrih je v Kenoeki mulo, e so sato toliko — ampak, skoro nc upom! Vi tam na bregovih Jordana, ali ko ao še tide voda imenuje, vil se je nov prerok, ki pokoro. Du H ima kaj na cehi (kot Janez Krstnik. ne vem, ampak vem to, di ga rastje jo s glasom vpijočega v ičavi. Nikar ee no emejeju, e božji, U nov prerok pol , c, da nae navadi kdaj in je treba emejati. Kadar bi n rail smsjsti na vee glas. ao tč kot ostrige in kadar bi m Vali držati ne dež. se reUU afne. Včasi bi bito dovolj o sa «n palec, pa ga to 4B centi meterskega kalibra, pa nerobp. To ee vse neha, ko de amešni diktator. V Nemčiji maio diktatorja aa hrano, i raeriški Slovenci dobimo pa rja a» ameh. Ta nam bo tiusčno pred 0 i sal,'kdaj se jati, kdaj ae in koliko proti ta sladkim, pri tej ali priliki. Povedal ho natančno ko datoš je smeh zdrav in len, pokasal ho mejnik, k solne kisel, kjer postane in kjer bi ffu aploh treba V Avstrlii in Nemšiii famlo i j ^^ obje,'kajpak! Koprive eo u£* slsd^iee, da jih je sploh prepovedano vlivati. Tu pri nae ps smo naprednejši in vpeljalibomo karte na smeh. Vee bo črno na belem: kdaj ae sme emejati in koliko se sme. Za vsak naameh pa ee preššipne karta. Se bo videlo le boste enkrat pametni nil no! Pravijo, da jo ree le les, ds ae poje* vi med nami ta prerok, savit v raševino in plaši ls kameljih dlak! Niomo zastonj moUli: "VI oblaki ga roeite, ali zemlja naj Ltda----!" Anton J, Terbovec: prvo ijo, ki jo bila po kretke, ker eo v spodnjih prostorih zebevni ecetanek. Navzočih je tudi mnogo Članov, da počs-itjim priljubljenega br. pred nika W. K. Nučičs k njegove-rojstnemu dnevu, spodnjih proetorih nae jc il e codčkom pive. Br. Nu je bil vee v rožah. Dobil je to-o cvetličnih šopkov, da bi po-bovei kmelu ekspresni vos, da popelje domov. Oekrbnik do-OddfeBow ga je počeetil s le-nagovorom in kršenim šop-u Med gost mi smo šteli g mee z gospo soprogo. Ze vstop prosili tudi deUgetje od lože d fellow in najvišji uradniki [organizacije. V uniformi Centano|a Germa-jih je prišlo 25 in 10 čnatni-pod vodstvom kapitana B Le ta jc podaril šopek etlie in leetitel br. Nučiču kot všemu mojstru Oddfellows in niku "Slovenije." Po kon m sestanku smo šli vsi na mo veeelieo društve "OrcL" n mo zapeli "sdaj pa grenjo dam. dokler se ne dela * ker se je br. Dolinar tako oddfellowskih mečev, se ni upal domov, dokler n Ince fUlo že visoka ne nebu Vsakemu bratu, ki ni bil nav I, je lakko žal za U vder. Brat-pridite vodno k sejem vsi, ker zsbavo skrbi naš odbor. Pri Inja seja Je dne 10. junija 11. na dnevnem redu bo dosti točk slavnoeti in drugih zanimi- 3S - P. Primožič. l' gae od delavske savsrovnlim družbe. ln kej eo mi odpieailf Oe zs- voljo važnih odMh no morejo nil peelati. Tukaj v lMCfi(i jc tudi dosti važnih edredb ^.praznih želodcev pravijo« da ee naši bratje bojujejo so njih domovino. Kakšna jo ta domovina T > pridelalo in »vine .redijo, ni njih« haano ki pretehtano in kaznovani ao. če ne dajo živine. Ce bi mi tudi kaj darovali, bi sc sgodilo ravno ta, ko. kot čc bi kdo poleti kupil funt masls v prodajalni in ga nesel roki sa pol ure na scilnoo Tako jo tudi s denarjem. Ne dobi ga tleti, kateremiT jo namenjen. Ce kdo Uhko polije svojim T starem kraju, pa Vsak naj pctfUp naj jim pošlje »aj mu nihle ne brani. Obveščam članke društva Jtov 184, da naj bolj redno prihajajo k acjam. Cc ne morajo priti na sejo, naj izroče drugi členiei denar ali pa sporoše^ da bodo plačale. Dostikrat ne vem**, kaj naremtii plačsti ali čleeise snsptmdiratl« Članice ne mislite, da jaz to zahtevam. temveč pravila sakteva-jo, da jc asesment plačan.H Br. uredniki Nihče ee nc eem priailjen se ogbmiti. DeUvskc raamerc niao ugodne. Tudi društve ne napredujejo, kot bi imele napredovati, ker ni dela. Bojaki m celijo odtod za dolom. Nekje v Alabemi sc nahaja neki slovenski stric in prodaja del* nice za neko Miaciaaippi družbo Bojaki v Alabemi naj bodo nanj pozorni, ker je pravi Pavliha. Poz J Ta v Slovencem in Slovenkam. Anton Bišnar. no deklico v tskl preteči vlogi prev kot bi amejoče pomladno i jutro naenkrat zagrozilo s burjo mrd. In nevihto. Daal je gospiea šele prvič neetoplla na odru. bil je njeu nastop neustrašen in odlo-(termama čeu, kretnje piwvibie in naglaša-nje tutli dobro Buren apUvs je drklemeaije v vseh oairih "firet els-s." — Veselice as vršila se je brez vse-kegs usjnisnjšege "truble." je vsega prisnanje vredno, po tHWiirni pruetori llell. bili «i kmalu polni Zabavali smo sr vKsk po svoje Kol pri ple- j pričal, da je bila su, drugi pri bari, tretji s petjem. /eirli « (»rijeieljskiml pogovori, nekteri s šeljivo pošlo, ali pa eelo a icecreaiuom Skoro |»ov- Ohicago, 111. ;, Cen jeni uredpik ! — Odstopite prostora v našem vrlem imam poročati še- pm Komej je 4 tedne, odkar smo. spremile našo sestro B. t ssdnjemu počitku, že jo krute smrt ugrabila drugo se-ctro iz naše erede. Za večno jo zatisnils oil sestra Agnes Jursčič, ki jc bila zvesU članica do njene emrtl. Celih de-y*t mesecev si je lakaja sdravje po ve« krajih, ali kade bolezen ^ jotlka, jo je držala s vso svojo neoljo, in mesto okravanja je prezgodnjo smrt Pokoj-mb Je MU etara komaj 98 let, in je sapustilo dva nedoresle o-tnoks. Bee je to lelostns vest, ali annjo Je to objem miru in sladkega pokoja po trudepolnem detel. Težko jo pogrešamo, ko je nlfvel med nami All to je ueoda vseh: ker ee rodi to umre, in nolo dolžnost je, da nadaljujemo mi ttm, kjer nss je one puatila, dok-ler ne pojdemo tudi mi za njo. Oanes smo sdravi, jutri lahko ^ptvi. Sestre in bratje, akrbimo sase, dokler smo sdravi, in pripeljemo v nele društvo veskogsr, kdor misli, da no potrebuje dru-Ikra. Nc peeebimo, de naša S. N. P. J. je noša mati, ki pomaga nam v boleani in Velim sorodni-Imm po naši smrti, t* i • Društvo "Nada" je. sprsmilo metro ki sadnjemu počitku in ji isreklo sadnji peedrav. Njenemu soprogu izrekamo nsše sožaljc, naši sestri pe bodi lahka tujo sem IJica P A. Hren, prfedeednica. [k* t Springfield, HL Br urednik! ~ Vceelcge ni-team kaj poročati, ker se dels alabo. Tukaj Žive veČine premo-garji, premogorovov je vel sspr-tlh, in uko js večina delavcev bres delji. Ce ni dela, potem si lahko veek sam predeli, kakšno življenje Ime dcUvska družine. Ko U pišem, mi pride v roke če> sepia. ki piše "sdrsmimo ae." Ja, človsks kef mraz strese, ko bere. <14 naj ubogi ameriški del., ki še »vojlh otrok ne more preživeti, pošilja deuar v stsri kraj. Ali ni bolj pametno, če potnsgs Usti. U I dobro obiakano eejo lahko pomaga, svojim tukaj v A-sts bili dve tretjini čle- raeriki, kjer je smirsj dosti Iju- di brez dele, brez jeefi in oble-ko. Koliko pa bomo mi dobili le Aval rije, če prosimo pomoči? Ko se je pričele vojne, eem pi-nele, de naj mi pošljejo, kar mi Adah, Pa. Br. urednik: — Odstopite mi malo prostora, v našem "Oleai-lu." Že dolgo lasa sem tukaj, pa le nisem šital dnpica ia našo naselbine, sato sem sc odločil, opi-seti nekoliko tukajšnje razmere Z delom gre le preeej dobro, a zaslužek jc raaličcn, četudi delamo vaaki dan. Kdor ima dat>er Br. jundnik} — Poročati mo-ram, kako delejo tukajinji kapitalisti v nekterih livarnah s de-lovci. M četo da bi snilali delavni les, ga pa povišajo. Pri tukajšnji Malliable Iron Co. so tovarniška vrata odprte le ob Itirih zjutraj. O povilanju pleče nI duha ne sluhe. Ne vem. kdaj bodo neM roja-ki sposneli, le košejo sboljtati svoj položaj, da ee morajo organi strati v uniji. Ce delavci niso sdrulrni, ne morejo nič opraviti proti kspitalistom. Tuksj smo ustanovili livarsko unijo in le kečete eebi in svoji otrokom dobro, sc ji, pridružit* Ce sts sdrulenl, ate močni, i adrušenl ste pe šibhL Br. in sodr. V. Milhorčlč ss je poročil s gdč Ivsnko Gugelj. Obilo srde v novem stanu. Tukajinji socielistični klub J. g. Z. je sopet olivel. Slovenskim deUvecm priporočam. da ee udeleto klubove seje dne U. junija 11. Seje prične to-Ino ob pol dveh popoldne v pro. etorih g. J. F. Klobukarje Na dnevnPm redu so važne točke, vsi dobrodolli! • Anton Mravlje. Mew York. Društvo "Slovenije," Itev. M K N. P. J., je obdržsvalo dne 13 meja t Navzoči nov in ii daljnega Coaeeticute je prišel hr. Zelene Dnev. red jc bil rac- obširen in razpravljali smo o slsv-ker nostnem obhajenju društvene de-tletnice dne 10. in 11. febnier- rojsh^ k nub no rečem, da vsbim ker sc delo teško dobi Pred kretkem ono ustanovi« ^ nove dršt. S. B. Itev. 258 8 k i' dro4tvo sreča, »ne 19. apriU je pU8t W. menja potolkU br. Anton Filip. da ni bU mceee dni amožen za cek in drugi. Vel rudniki sdaj le preeej dobra obratujejo. 8 Um natrga. Rojaki! Ali mislite, ds to mogoče koristi naprednosti f AH mislite, da je to komu v korist! Ne I Nobeden nima najmanjše koristi cd Uge* peč pe gorje čes nekoliko čaaa. Tudi sem opazil, di jc prišel neki rojak iskati delo t rudniško pisarno in je vzel klobuk s gUve, kot da bi prišel n« svcU Višarje prositi za lepo vreme. Ta čae mi je poetalo zelo slabo v želodcu, po mi vendar ni bi-lo mogoče iolš izbruhati ic Mbe. Marsikaj aem še videl v tej deželi, ali kaj taccga nikjer kot samo na SubUtu. Upam, če bi bili vsi mojega želodce, bi ne bile toge, empak bi napredovali tudi pri delu, kot napredujemo drugs*«. V društvenih podjetjih amo telo napredni. Naše društve "Bratje Slovenci" iaviutno napreduj* V tej mali naedbini imamo pet društev, ps kot sc kale. bo našo čes nekoliko časa največje. Naši bratje ee eelo zanimajo in tudi navdušeno agrtirajo sa nove kandidate. Zadnjo eeje 21. majs sa» zopet dobili 5 novih členov. Um ti jb, da bomo vsako ss jo Uko napredovali, in da naši brstje mogoče prcdlegejo vaaki po enom kandidate na prihodnji seji. Na prvega julija bomo priredb pl«* no veeelieo. Upam, da ae «ss» polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ne- kateri bomo sklenili vaa potrebno! ' * fU> Tajnik Vkup, la vtem t Lingvist je sedaj tu: Ker smo ravno val Pegess Zs jezdili , mio Dio! Kje naj vseli hi lepoto. Poezije miločutne. Saj o alavtkik irnm»ečih. V selenom tihem gaju. O studenčkih laborer »k; In o rn Mcuh v maju. O pogledih ipoloisrnih. O lepoti pra hlpoMk > O krasoti m* knralnih. Pe o boju era ljubečih. Vee je bilo še opote. Vel nhfl fi: glavo. tt Težko js sa nas poete. Pa saso tole adai akleni Vsem poznanim homo Z: venci Isvorjs ovIU. VMsIk J razprave. u minulim če* la »lavo, ^^ Vaju modernim pevcem prosim, ne zdi tole va« pravo, želim peti slelujo. hUuu> v prihodnje čaee. Sami aliUjo K*aee, h) akorde ti junaki. Torej slušajte kaj P0^« Lingvist France dolgokrakl. ■ IIL V višini črevljcv šeat, Tam vam svetla buča eije. Krasne šopke poezije. Vam ta buča »vetU vije. Cvetke kraene in opojne, Kakor gazolin goreče. Kot nebeški raj dišeče. ]n kot paejl peterMl Ker največ v tej je buči; Prvo sem pokazal v luči IV. Drugi — ideal lepite, Klasični koiaronoeee. Kad bi ljubil — pri Kadoni, jaa pa Vzdlhem: Toni, Toni, Zate niao ne bomboni. Raje minneeoteke "krote". Dvigni kvilku v nebeea, Kot, da v zala bi očeaa. Ti poglede vroče vpiral. Vež. trpel bi hude muke. Če le sline bi požiral. Raje se oprimi petja. Da do stotega stoletja. Mirno v Muzi bodeš snivel. V. Veste France ia Chicago,^ To vam človek je od vraga.' Krepko evojo Muzo atrše. Miloatno pa druge vrže, V njegov nikdar alti kol. Sicer pa je Krže mož. Veste kaj je zadnjič spisal! (Rad bi ga zato nabrieal.) Da po bitju IU ee zve. Bližajočo amrt grozečo. Sedaj revež jaa — gorje —! Vedno v strahu tipljem žilo, Ksjti amrt tedaj ie gre, Ako bi neredno bila. VL Doktor TauČar veste mladi. Brije aicer se po bradi. Vendar je idealiat. Tudi on Pcgasa ježe, Pesnikuje sredi male, Kakor pravi Antikrist. Tudi v svoji sdaj povesti, Ti humorja dobro kleeti. Rečem vam ga ni talenta, Kakor on je; ka "kontenta." Moja dula je a njim. vn. Vae aovražne vzela je aeklra Kočar tuji brado mu ragira Spremljevalko ima pot njegova Jože naš je tale črnogledi, Močan steber nalega je allama. Duhovite slike on podaja evetu, Slike blagega kapitalizma. Upi ao možje kapitalisti, Preblsgi črni njih kopltallaci. Pod mikroskopom on, pa njih vrline. Kaže jasno, čisto, da isgine, Dobrota in lepota njihova. Kot kaplja v širnem morju. Takole Lingvist France poje Ko ubira strune avoje. tvo posameznih organizacij Iv veliko skupino. Odstraniti smo vse sapreke, sdružltev že imeli takorekoč v že pu. pa eo nam posamssni člani teh izvoljenih odborov prekrižali |račune ter redi raznih "časti" po- ri od članatva dsno jim na-Kje iu koliko je krivda na fej ali oni strani, o tem raziskovati ni nsšs zadeva. Vprašanje je le, ali naj res radi krivde nekaterih adružitev zaspi? Naloga članstva vseh prisade-tih Oi*ganiaacij je. da vodi to dg-lo do konečne rešitve, in da sc ne osirc na nikake zapreke. Nsjtež-Je delo je isvrleno, ali naj ostanemo sredi potaf Bratje, sestre, naša naloga ni a | več težavna. Konvencija S. S. P. Z. se bo vrftila v septembru, volili bodete pri nnogobrojnih dru« Štvih naše Zveze delegate. Od teh nalih zastopnikov pa je odvisna asša bodočnost. V resnici naroden greh bo, ako ne isvolimo za to konvencijo ttgne, ki bodo kot en mož stali sa konečno izvršitev zahteve članatva. Društva naj ne imenujejo zastopnikov izven društva, Če jim je le količkaj mogoče, nsj polljejo delegata. Za mala drultva je tO v reaniei velika žrtev, toda pomisliti moramo, da i-ma vsako društvo svoje zmožne moči in avdj glas na konvenciji Zadaja konveneija 8. D. P. Z. v Pitteburgu se je izrekla za adružitev s 8. N. P. J. Izvolila je poseben odbor laven gl. odbora, ali od Čliy)ov osebno zsmteresiranih pri organizaciji. Kakor hitro članstvo omenjene organizacije poeta-ne solventno s S. N. P. J., ksr se bo zgodilo v najkrajšem čaau, ee bo združila brez nadaljnlk" ceremonij. Slovenska Podporna in fprijsKk družba pa se je združila z S. D. P. Z. Združitev torej nI tako nedostopna, kot se nam jo včasih predstavlja. Ako je združitev tam mogoča, zakaj ne bi bila nem, ki nea preveva isti duh. ista misel za iBto idejo T Bratje, sestre, na delo torej 1 Bodimo možje I Cilji naprednih a-meriskih Slovencev, naj se ne raavijajo razkosano, temveč v celoti, združeno. Bivži gl. predsednik br. Ant. Mladič se ^e izrazil ob slovesu na zadnji konvenciji: m^wrn njem zborovanju bodemo združeni v krogu vseh naprednih in svobodomiselnih podpornilf organl-zacij. To naj bode naš cilj, naša misel, pala napredna borba." želja br. Mladiča se pred kon-venci jo ni izvrSila; naša naloga aocir|naj kc torej dokonča na letošnji konvenciji. In to naj bode naša borba t Za društvo: (Seal) I. Smuk. predsednik. | * A. Turk, tsjnik. ■iS-. Somrak, blagajnik. (Or. F. I. imamo na nmpgMgo ameriško kulturo. Poeesimo njej m to v večji meri kot emo dosedaj. Vzgojimo sami sebe ia našo mladino sa voditelje, ne pa /a pokorne fluge drugim. SfMoe Olssilo postane dnevnik in e tem bo več prostora za razprave. Odslej bomo razprave o sploinlh vprašanjih prinašali enkrat v tednu pod napisom "Splošne razprave." Uredništvo "Glasila"! I Opozarjamo člankarjc in dopU- Društvo, "Lundor Adamič,"Hatn pošilja v prilogi, v "Glasl-M^ ^^J^iV^ ]U •» j pravi ja o stvsri. osebo, naj se pu- Upajoč, da ust reže te društveni* m m tako pripomorete slov.|oaebe od stvari, ni sposoben ran- "»rodu v Ameriki. A. Turk, Ujnik. Dr. !.under-Adamič, lUv. 20. previjati javno. Ravnotako bomo črUll lokalni patriotizem. Vee ameriške Slovenca smatramo za narod, za eno družino in neumestno je, če Slovenci v eni nsselbini zebevljajo * V. P. Z. je sklenilo posUti po- Slovencem v drugI nsselbini; Slo-*iv vsem bratakim društvom Ur venec v svoji naeelbinl Klnvnemu odboru sa neumorno!s namenom, da Nadaljevan je v prid združitve. _____ __ I ponižujejo Slo- ................. ________vewi'v drugI naselbini Lokalni Zajedno naj ae objeti v glasilih pstriotizem je škodljive in nasad Vsaka drlava, vsaka ______ vssks narodnost mora Imeti nekak program (angleško "pob ey "). po katerem v splošnem u ravnava avoje delovanje in po katerem ss posamezne države in narodi ločijo med eeboj. Nemčija ima za svoj program 4 4 Weltherrschaft,' • svetovlad je, ua političnem ln industrijskem polju; Anglija ima tisti program in ga je deloma že izvržiU; Rusi ja skula napraviti Slovane močne; Francija vodi svet y estetiki iu leposlovju; Italija prednja*!'*} glasbi in operi. Posamezni narodi imajo sopet avoje posebne cilje, ki so jim pred očmi pri jsvnem delovanju. V Ameriki opazimo, da ima vsaka narodnost kaj poseh ki jo loči od druge. St^ri načelniki ao ae oprijeli ddjatva ia se obogaUll. Tudi hov je veliko farmarjev. K naa agnlma češki pro slovanskimi narodi ao ee bolj amerikanizirali, zato največ vpliva v ameriški ja Oni ee jako aanimajo sa „ ščino, obenem ao pa nsjvdvlšeni Čehi in ponosni na avoja dela ln na svoje mole. Mlajša generacija ne ana tako pravilno čefkega jezika, pa vendar vlada mad njimi strogi češki duh. GUvno pri Cehih je, da poanajo svojo domo no io zgodovino, dočim Slovencev ne ve, kaj ao delali dedje in pradedje. Cehi eo t Ameriki napreden indurt narod, ker so se amerikanlzi PoUm imamo Poljake. Nevzllc velikemu SUvilu Poljakov v Ameriki igrajo v javnosti jako majhno vlogo. Vzrok temu je, ker sc preveč strogo drsijo svojega jeal^ ka in svoje vere; imajo prey farnih šol, kjer se otroci nau le na polovico angleško. Vee I čas porsbijo s svojimi cerkva in organizacijami, namesto da se zanimali sa ameriške naprave Jugoslovani, Slovenci, Hrvati in Srbi smo Poljakom Precej podobni. V tem emo na smo se navadili bo eliti in bolj sv Srfei imajo par dobrih ugl mož po amerižkih universal. , ka-t kor prof. Puplns v. Columbia u« ni verzi, Hrvati Imajo sUvnaga la-najdlUlja Nikola Tesla, o katerem Amerikanci vedo več ko mi Slovenci v javnem življenju le nimamo zastopnikov. Treba je tudi nam formulirati program, po katerem naj ae narod ravna v splošnem. Za to ni tre ba novih strank ali novih organizacij. Stare orgsnizaeije naj vzamejo sa evojo nalogo, da bodoi med člani Urilo aove idejo. Naša-Glasila bi morala apelirati,naj čUne, da postanejo državljani, s ko mislijo sulno oetati v Ameri iki. Vsak mlad Slovenee si mora smatrati aa svojo in sa narodni dolžnost da se nauči angleškega jezika. Jednote in Zveze bi mora ■ podpirati slovenske dijake, ds jim bilo mogoče Itedlrati ns universah. Čim več Izobražencev, tem večji vpliv bo imel tudi narod. Tudi socialisti bi morali sim| patlzirati s slovensko trgovino in industrijo. So rojaki, ki mislijo, da jih vsak slovenski trgovce iz korišča, a jude in druge ,trgov ee smatrajo zs same poltenjakc. Rojaki nad bodo napredni, pri stopajo naj k soe. etranki ln k u nijam, a obenem naj eo emevUml nizi rajo in nauče deželnega jezik« da bodo imeli pri stranki ln pri unijah kako beeedo. VelHto je slo-venskih unijcev, sposobnih mož ss odbore pa skoro nič. Vse naše pissnje po časopisih nam ns bo veliko pomagalo, oko svojih idej in misli na moremo predložiti je v nosti. Nala slovsnsks politika prt Oolttnsburg. Pa. uredniki — Priobčite v prihodnji isdaj i ns- ijo ['fJenjeiii uioj dopis Tukajšnji premogarji smo ns štrajku in čas mi dopušča, da se zopet oglasim v našem "Glasilu." V štev. 123 "Gl. Nar.", a dne 25. maja, je Isšel Članek pod naslovom 44 Naše podporne organi-zaoije, alovenatvo in drugo, ki ga je apiaal dr. Kern, naš vrhovni zdravnik. Člankar kritizira napre-ne podporne organizacije, socializem, dasi prizna, da bo socialiseni končno zmagal. Koncem članka pa pravi: 44Pričakujem, de ss o-glasijo rojaki, ki si upajo v sedenjem času splošne cenzure, Isrečl kako besedo po lastnem prepričanju. . • Moje prepričanje je, da ee o-glasijo odločilni fsktorji pri naprednih organizacijah ln store svojo dolžnost s tem, da. »povedo stvarno svoje misli v obrambo na-predjiih podpornih orgauisaeij. Jaz hočem napisati le par vrstic v obrauJpo socializma. Člankar je proti mednarodnosti. V 4' Glasilu1 'jc isžio mnogo člankov o mednarodnosti, šs več ps v " ProleUrcu," uko, da lah ko vsakdo pojmi, kaj beseda med-narodnoet pomeni, ki je hotel či Uti članke, in popolnoma je od več, da bi ee epuščal v podrobno razpravo, kaj je mednarednoet Torej na kratko. Če bi bili narodi bolj mednarodni in bi ne bilo lo-vinističnih narodnih hujskaAev, bi se dala preprečiti vsaj polovica vojn, če ne vee. Resnica pa je, da bi vojne bile mnogo krajše in ne Uko dolge. Za zgled imamo sedanjo svetovno vojno, in ts zgled pove jasno, čs bi bilo razširjeno in prianano mednarodno na-lo v gospodarstvu, bi vojne ne bilo. Socializem uči mednarodnost in to je popolnoma pravilno; če hočejo kulturni narodi, med ktero spadajo tudi Slovenci, doseči višjo stopnico kulture in civillaa-potem mora med njimi ama- n a rod i in prav nič ne aaoetajajo za njioai. žanjks nam študiranih mož! Kakinihf Manjka nam Itudlre-nlle mol, ki eo naprednega duha, mejo visoke eUje. ki bi žU me.l narod in ga učili In kdor želi, da dobimo take može. naj se savsa-u»e aa Jugoelovaneko Akademijo Ameriki. Ta prskoriatna naprava bi skrbsls sa napredek med Slovenci, da Slovenci ostanemo Slovenci in preskrbeU bi nas a inteligeneo. Koristi od nje bi že meli mi, Še več pa naši otroci. Upam, da ee Še kteri bratov o-glasi in s* to končaui. * J. L. Vaznanila in vabila Na redni eejl 91. maja društva 8. Družina." Itev. «11 S. N. P. J. jc bil predlog sprejet, da se drultvo udeleži obhoda dne 18. junija ob 9 uri sjutraj, Piknik priredi drultvo H. Z. Dolžnost js, z Newcomer, Pa. Fayette Oo. Tajnik. Olavaland, 0. Cenjenim bratom drultva "Primož Trubar," žtev. 12« v Oleve-land. Ohio, rmznanjam, da eem ae preselil Is sterega prostora K. 67 St. na novi proator 6616 Metu Ave., N, K. 66 St., Cleveland, Ohio. Joeef Pogačnik, Ujnik. m. Društvo "Illinois" štev 47 S N P. i., Je na sadnji redni me-sečni seji sklenilo, da priredi pik nik na saenl "Nelson" fsngl, v nedeljo dne 10. Junije. Začetek Ob t ari popoldne. Tem potom uljudno vabimo vsa slov. drultva ,rojake In »rite-trije zabavo ped košati« jam Is Sprtngflelds In okolice, I - Otroci postajajo r Avstriji vojaki. SUrokrsjskl Usti prinaša-Jo tola vest t "£c pred sedanjo vojsko, alsstl pa med vojako, so jc rasli rite po naši Urni Avatrijl misel, da Je mladino le v zgodnji mladost! treba krepiti In pripraviti za vojelkl sten. Aole in raali-čne orgsnizaeije, slasti gaelbtvo ac je s veliko vnemo poprijelo togs dels. Tudi ljubljansko proeto-voljno gasilno In relevalno dru-štto se Je odločilo, ds alsUmstll-no Isvsžbs mladino, mtadonlle od 16. do 18. leta, aa evoj nsrslfaj In sa vojalk! stan. Z vežbanjem prične takoj po veliki noM. Mladeniči, ki Imate smisel sa teko isvežbsnje, prijavite ae na velikonočno sredo sil četrtek od t. do 3. ure popoldne v Mestnem domu. Zadnja prijava |e v ponede-Ijek dne 24. t. m. od II. do »« ure K prijevl js prineetl dovoli-tev staršev sM del'tave ni, da žrtvuje denar in mla- ft.^M! \——---da človeška življenja za^6bram- UHd drozln lins dO" bo pustolovcev v inozemstvu, da 1 tamkaj toliko varnejše strižejo mnmovino. [ Hearst slavnostno izjavlja, da he potrebuje varstva od Združenih držav, ker ima svojo arm* čuva njegovo poaeat. Ka hodke kit en četrt mlllona delavcev. V letu 1014 je imelo ljudstvo v jtfAomnošitev ermade Zakaj priporočajo vseeno' ermado! Povedali smo že, da so nekterl kapitaliati zainteresirani pri dobavi za militarizem. Te gospode pustimo danes na strani. Najbrž je neki kongresnlk govoril resnico, ko js v kongresni zbornici proglseil povišanje ar-mads zS humbug lit dejsl, ds sc ne gre zs to, da bi dobili več mov štvs, ampak pomnožiti hočejo 0-flelrje. Naravno je, če zakon določa, da mora armade šteti 175 eli 200 tiaoč mož, da mora biti' število čaatnlkov polno, četudi primanjkuje moštva. Premalo oficirjev je in te se lahko dobi, četudi se ne more dobiti moštva. Oficirji ne opravljejo p rodu k tivnegs dels, Sinovi naših pluto-kratov ne smstrajo, ds je lepo, aristokratsko in fino, če sede v pisarni in pomsgajo mnošitl boge stvo svojih starišev. Inženirsko delo ee jim zdi prensporno in zs htevs preveč študij. "Zlesti slnč ki" neših plutokretov pa nieo bili nikdar preveč zaljubljeni v uf ne knjige. Na univerzah se bolj pečajo z raznimi iporti kot z algebro, trigonemetrijo, naravoslovjem, kemijo itd Oe se bije Žogo, dirka s konji, svtomoblli ali Jahtami, mine bolj hitro čas, kot če se sedi pri mizi In vkverje suhoparnimi številkami. Za delo z možgani ni bila mladina plutokretov nikdar navdušena. Za ta ko mladino je oficirski stan kot nalašč vstvarjen. Misliti nI treba, čass za kport Je dosti, poaebno če Z eno miljardo dolarja* M ko držsvs uvedls zavarova proti boleznim, nezgodam, : brOs-poselnoetl In za atanmtho oskrbb. OsuKile bi lahko bšrje. uravnala reke in isvedls naprave za umetno namakanje zemlje. Zgradila bi lahko humanitarne zavede, . pomnožila Šole In Uvedla brezplačen poduk na šolah, od najnižje pe najvišje šole. * Drjave hj Ishko "4 tem denerjem, ki i* ji vaško leto ukradejo in ee stopnjevaje množi neštete miljarde, yatvarlle tp. kar M delevee res potem pM svojo domovino, falro pa oeta-Ja denar v žepih tatov dohodninskega davka, ki so podobni te-tu, ki je vpil "držite *;?:da je •dvrnil sum od aoikfr AvJ^ •) Plutokraeija prihajs iz grščine in pomeni vlado denarne mošnje, skupine bogatinov, ki ao ai z bogastvom prisvojili vladno moč. Krsto« ja gršks beseda In pomeni moč. Plutokrst je bogat človek, hi vlada s pomočjo svojega bogaatva. Plutokracija je akupina vladnega ratfeda. ki v leda a svojim bogastvom, plutok rat je posameznik skupine, ki si je s bogastvom osvojila vladno moč. P1ut««s jc v grški mitologiji predstavitelj liogaatva. Verska hajka pripoveduje, de ga Je Zeua, najvišji bog. (Mtlepel, ker Je delil Kje je dom? "žene proelor je doma" sliši mo sedsj pogostokrat, o^ksr so žene pričele zahtevati volilno pravico. In Čs se žens ozre okoli sebe. glede in gleds, vprsšuje ln vprs šuje, kje je njen dom. ne najde tegs doma. i , ^ i .» a -š V deželah, v kteril je l&dusiri-js razvita, večina Šen nima doma. Kapltellzfm je pognal šeno v tovarne, rudnike in pisarne, pov sod naatopa danes kot konkurent-ks delavca, ker je njene delavna moč cenejši ml moške. ' Cm govorimo, da Je proetor aa šeno na domu, potem je . treba stvar razumeti teko, de ženg do-me gospodinji In de moš zaaluši rs potrebne žlvljenske potrebščine. Kej dom? Pred vsem hiše, kateri prebiva družina. In če hoče šeno na domu goapodinjlti, mora družina pred vsem last ova t i hišo. Koliko delavskih družin pa danee leetuje svojo hišo brez dol ge? Ogromna veČina delavahlh družin Ime danes stanovanje najemu: med onimi delavskimi družinami, ki laatujejo hiše. Ima sopet večina intebuliren dolg ne nji- Slovenski pregovor pravi, da goapodInje podpira tri vogele hi še. Ali ta pregovor Je danes prišel oh veljevo hot star slovenskf Is-rek. da goepodinje kruh rele. če hoče gospodinje svobodno možate in samosaveztne so te e, ki bi pe le držale, dokler eriško vojaštvo ne podjarmi ehike. Kakor hitro ameriške če-| zssedejo Mehiko iu prevzame varnostno službo, lahko Hearst o jo ermsdo pošlje k vragu in taHp prihrani lepo vsoto denar sa njsno vzdrfewj^ >?t+ "New York World" je spusti ieačka iz vreče, ko je priobčil, da *S i rednost Hearatovih pašnikov ppinnoži od 420,000,000 na 430,-000,000, Če ameriško vojaštvo za sede Mehiko. . r Za l0 miljonov dolarjev se pa žh'Izplača pisatf, da je v interesa Združeni-h drŽav, če okupira jO Mehiko. . I Združenih državah 4« biljono dolarjev dohodkov 1 Kajne ogrom ne vsote? Ali če to vsoto. ki?c prezentira enoletni narodni doh dek. razdelimo med 100,000,000 prebivaloev, bi prišlo ns vaškega prebivalca še 4460. Vsots ni veli-ka, a če pomislimo, de bi štii\)* člani v družini prejeli 4X460, mol in lene, ki nimata otrok 2X460, bi se dsio izhajati. Mn*< go dslavshlh družin s štirimi aH petimi otroci nima niti $449/] dohodkov na leto. , * v V Ameriki pa živi deaet \ družin, katerih letni dohodki preM-gajo dohodke enegg četrt miljo-na delavcev, pohodki njega oljne ga vellčenatve J. D. Rockefcller-ja so enskl dohodkom/ 100,000 povprečnih delavcev. Kako vemo, de je bilo vseh clo-hodkov v letu 1914 šest in'ttiri deset biljonov 1 0e hočemo odgovoriti nn .to vprašanje, je trebe pregledati vladno Itatiatiko izza leta 11110.; Konzervativna* cenitev v tej statistiki nam pove, da Je narodni dohodek v letu 1910 znašal 436,-769,000,000. Oaebne hranilne ulo-ge so ss v štirih letih pomnožile za 30 odstotkov, vrednost produktov ss je v tem času pomnožlls za 20 odztotkov. Če k dohodkom leto 1910 prištejemo 25 odstotkov, dobimo 44«,000,000,000^ Seveda Je to konzervativha cenitev, kCr niso všteti val dohodki. . Za leto 1910 nam statistika takole našteva dohodke t Hirovlne- ' ("»os111 "Pomenila v Poljski priedlek . 4*5,868,938.000 45 *iv!i«ni Rmlarstvo .../i4»lJ<2.000l 1)11 "^»J ni prišlo dora* pr^ve na aodišču. Razne vesti. JT, .1 mmmmimim lajam*. Če Železniška družba zakrivi, da je pol mesta v razve linah, potem je prvo ksr slišimo da so .hIle uložene tožbe za od škodnino, ki trajajo leta, preden so odločene pri najvišji instanci. (n vendar se je dogodila izje me. . „ Leni je stal dne 27. septem bra voz, naložen s gazolinom ns tihi Santa Fe železnice v Ardmo-ra, Okla. Pipa je bila pokvarjeno lit lz nje je vhajal eksploziven pHn in se razprostiral nsd me toni. Poslali so po delavca, da popravi pipo, ali naenkrat je nastala silna eksplozija, ki je po spremenila v razvaline — Kakšno cvetke najemajo kapitalisti kot stavkokass. Že več-trat so delavski listi opozorili javnoat, da kapitalisti najemajo gtevkokeze ' jz . Človeških nižin. I|d njinir se najdejo morilci, tatovi, vbijolei in drugi junaki, ki vživajo slavo med hudodelci. Te. dni se je pri stavki . ekspresnih voznikov v Chieagu dokazalo, da so take trditve reanične. Rkspresne družbe so se obrnile za stavkokaze do stavkokaških posredovalnic, ki so hitro nabile človeški izvržek iz vseh »tirih ve t rov v Združenih državah 4n ga poslale v Chieago, da opravlja stavkokaško delo. Med temi, cvetkami sts bila tu di Caapar Sehmidz in Homer Clough. Caaper Sehmidtz je u kradel akatuljo, v kteri je bilo za 45^)00 draguljev od tvrdke Spalding k Co. v Brooklynu. Ko je gledal, kaj je v šatulji, so podli nekteri draginji na* tla. Spoznav-_ zaklad v šatulji, jo je popihal iz železniškega skladišča. Nektere dragulje je zgotavil . ff' zastsvni ceh, kamen', vreden 4300, je prodal za $7. Nektere diamante je dal ženem, ki Jih je srečel na ulici. Druge djamante, ki jih je stresel iia ti* v skladišču, je pobral Homer dough, Zdaj imajo oba ptička pod ključem. &e lepše sta nspravila stavko-kaza Edward Robinson in Charles Wilaon, ki sta ukradla vse, kar je bilo naloženega na vozu. Mesto, da bi blago oddala na pravi naslov, sta se z vozom odpeljala na severno stran mesta in tam prodala in poskrila blago. Nekaj blaga so našli v nekem salonu. Kapitalistična zver išče žrtev. lz Pittsburgha. Pa., poročsjo, ds je obtoženih triintrideset de-lsvcev iu tri žene, da so hujsksli delavce k puntu in porušenju poslopij in strojev. Obtožnica je do«-' sledica nemirov; ki so jih povzročili kapitalistični najemniki ob mnogi delegat je petega rudan,^ • ga okraja trdo prijeli gl. 0(ll)(jr nikc. ker so sprejeli za rudarj»! neugodno pogodim. Nekteri ddr gs0e so zahtevali, ds gl. odbomi. ki demisijonirajo. Delo po^Vt y j rudnikih tega okraja. Iz Wendela, W. Va., por(Wau da je Maryland, Coal Co. priznaU po desetdnevni stavki unijo i« j petodstotno povišanje uiczdc. v j }ft. Clairu So ustanovili lokalno 1 organizacijo s ll2 člani. Iz Bluefielda, W. Vs.. pofoi-ajo ] da se je dogodila razstrelba plin,' i v rudniku Houston Collieries Company blizo^ Welcha, W. Vi Štirje rudarji io vbiti in pet jih jc težko ranjenih. Štirideset drugih rtylarjev še je reiilo % hitri* begom. i . T« Iz Hamsaytowna, Pa., poro^ajt da eo se rudarji, ki delajo pon«. či, naveličali pehati naložene va. zičke in če se temu ne odpomore, bodo rudarji najbrž zaStrajkali Družba je do sedaj storila mnog« pbljub. spolnila pa ni nebes« Rudarji so siti do grla praznili obljub. Iz Jamestowns, Ark., poročajo, da rudniki vsepovsod alabo obratujejo. Rudarska stavka v Clark*, villu in Jamestownu, ki je pričela dne 7. junija 1916. še večna traja. , V "/. ...,>S> ^ . V?..j Iz Girsrda, Kans., pišejo, da 10 zaprti vsi rudniki Western Coal and Mining Co. V rudniku fttev. 16 je prenehal delati en streljat Rudarji ao zahtevali, da ae nastavi drugega streljača, družba pa ni hotela priznati zahteve rudarjev. N* to so rudarji rekli, da ne gredo v jamo in pridružili so ae jim rudarji iz drugih jam. Iz Springfielda poročajo, da ae vrše izpiti za rudarje dne 12. junija v New Badehu ; dne 13. junija v Bellevillu ; 17. junija v Stauntonui 20. junija v Eldora-du; 21. junija v Frankfortu, 21 Juniji v Herrinu; 23: junija v DuQuoinu; 27. junija v Sprinf-fieldu in 28. junija v Taylorvillu. - Kedaj lahko strokovna orp-ozadja izobči člana? I/ \cw Vorka poročajo, da Je prizivno MrlttkootfledniSku' porota se jel aržaVno sodišče izreklo, da ima u- i >v- in atvo, ne do hi se osi rs I nsdlnjiti moro hiti gospodsr nod II-sosluge Vpodabljsll ao go novo-.vili ln Jih tudi soma prodoeifoti. dno kot dečks s sreč orogoio. Oaal. ko Je gospodinje kupile h Gosdnl pridelek Ribištvo . . ..... KoŽuhovine . „.e. Izdelovanje (vrednost prišteta k suro- vini) ........... Transportaeija in avans . . •t,. ,, Klektrlčna razavst- . ljava In alia (plin vitet) . • .... Trgovine ne debelo In drobno..... Konstrukcija .... Zemljišča — naraščajoča vrednost . Trgovine nem-ščejočo vrednost. . Stanarina — samo sa reeidenef, drugo Je že všteto Zavarovanje . ... Bančno poalovan ie, drugi bančni dohod ki ao le vfttetl. . .. Profesionalno de-lo Domeče delo 447,080.000 50,000,(100 5,000,odo 8.529,261,000 3,207,042,000 Sknpaj 11 m pa k se je ŽeWnišks družba z večino prizadetih pobotala izven sodišča. 'Za 43 življenj Je plečela 4164,768.38 mllkodnine, sa 478 telesnih poš-kedb $113,840.27, zs škodo na Vmtnini pa 4538.171.87. -- ' * — Pametna dekls. Te dni je lorišla v Los Angelea 20letna gdč. 160,000,000 Resemary Teal iz Milwaukee. D4kle je dokončala šolo za godbe-5,464,000,000 nike v Wisconsinu in ima dohod-1.500,000,1**1 ke, de lahko živi. Gdč. Teal ne iils dogodovščin ns zapedu. tem-3j03i,000,000 več šeli očeta in mater. "Nima sorodnikov in čutim se 2,150,000,000 mamelo," je rekla Tealova. "Če me katera zakonska dvojica, ki se čuti 'osamelo, vzame sa svojo, jo 930.000.000 i m mi ljubila in čaatila." 719,39«,000 Kajne presenetljive so te beeeda v sedanjem času. ko večina deklet v staroati 20 let Seli. da aa-20.000.000 pualc dom in ee otresejo nadzorstvo sterišev. Rode pobite ven v 1.750,006.000 »vot. ker ne vedo. da vsaki dan 1.500.000,000 ravno lati svet zmelje in pogubi -' tisoče njih sester. Verjeti noče- .. 436,769^101,0001JsykskAne nevarnosti preše na celo izrekla, da se 17 obtoženih le posebej obtoži, da so hujskali k umoru. Kratko brzojavno poročilo obtoibi govori jasno, kaj nameravajo izvršiti hlapci kapitaliztov. Ni jim dosti, da so kapitaliatičtti najemniki kot obsedeni streljali ns neoborožen* delavce, temVeč bi radi spravili popolnoma nedolŽ ne ljudi Še na vešala. Mesto da bi sedeli na zatožni klopi najeti morilci, ki zo izstre lili salvo za salvo na neoborožene delavee, pa so obtožili nedolžne delavce. Taka je pravica v kapitalistični družbi, ker delavci v svoji kratkovidnosti volijo okraj nim uradnikom golo orodje kapitalizma. Socialistična stranka se je zav zela za preganjanje delavcev in organizirala je obrambno delo. Znani socialist in advokat Sey mour Stedman iz Chicago prev zame za govorništvo. Stroški bodo veliki, ker jc obtoženih veliko Število delavcev. In če si kteri dela vee lahko odtrga en nikelj eli več za obrambo žrtev, po katerih zdaj kapitalistična zver razteza svoje kremplje, naj ga pošlje na sledeči naslov: Hoc. Party Defns. Com. of Westinghouse Strikers, 205 Lieeum Bldg, Pittsburgh, Pa. Hi-tra pomoč je potrebna, ker bi dr-šavni pravdnik rad hitro spravil delavee v ječo. Obravnava je pri-čela že 26. maja, teden kasneje po obtožbi. Držsvnemu prsvdniku se je mudilo, ds spravi štrajkarje v ječo. Iz Pittsburghs poročsjo tik pred zsključkom lista, da je obravnave končala in je bilo od 26 obtožencev spoznanih 11 krivim, 14 pa' nekrivim. Advokat je so takoj uložlli pri-ziv. » . — Denar sa militaristUao naprava Iz Waahingtona poročajo, da se boj za momsriško predlogo nadaljuje in da so prijatelji in zagovorniki marinizma in militarizma doeegli več uspehov. Izdatke za letala so povišali od 42.000,000 na 43,500,000 Sprejet Je hi! tudi načrt za jeklamo, v keteri bodo isdelovali jeklene plošče. Repu-blikenei ao glaaovali nasproti, in Butler kongresnlk iz Pennsylva-"ije. Je zagovarjal intern* Je- nija pravico izobčiti člana, če krši ustšvo unije. Morris Dazgn, člen tesarske u-nije štev. 77 U. B. of C. and J. of A. je bil obtožen, da se je vmešaval pri sprejemanju delavcev in nastopil kot izpraševalec za delodajalca. Unija mu je poslala pin-no obtožnico in zahtevala, da ae pride zagovarjat. Po končani preiskavi, ga je unija izključila. Dazen je nato tožil unijo za odškodnino ln da se zopet sprejme r unijo. Pri prvi instenei je Dazen tožbo dobil in sodišče mu je priznalo 4900 in odločilo, da ae gt sprejme v unijo. Unija je apelirala, pa tudi Dazen je to storil in zahteval višjo odškodnino. Prizivno soditte je pa odločilo, ds je unija ravnali pravilno, ko je izključila Dazena, ker je kršil ustavo organizacije in da sodišče nima pravice ovreii sodbe unije. — Kako i«F*tnHrtir iskoriMs otroka In lana, dokazuje poročilo trgovskega in delavskega depart-menta v Pennaylvaniji zs leto 1914. Poročilo navaja, da zo de$ki in deklice pod 16 letom delali t 20,571 delavnicah. Dečki so te-kom leta zaslužili 42,723,600. deklice po 42,719,500. • skupaj 45,442,700. Žene. ssposljene v 20.571 delav-nieah. sq zaslužile 472.669.100. Vseh žen je bUo 216,299 Delodajalci radi aprejemajo f delo otroke in žene. ker jih zlsam plačajo. Poročilo navaja, da se j« zaslužek otrok in žen vporabljaj za prehranjevenje družin. Skopni zaalužek družine je komaj stoval sa pošteno prehranltev. I drugimi beeedami bi rekli: Z*«!* žek cele družine je bil tako visok, kakor bi moral biti očetov zaals žek. da bi lahko otroke požiljsl^ šolo. meti bi po opravljala dele doma. v Mow Torka. nizirani v International Mercantile Marinf Union, eo doeegli. * ee Jim pleča podaevo 40r na ponoči eOc, Se delo oh nedeljah » praznikih po 80e. Kpbftrajt* (I Balzam) ob pravem ftasu Ur bi sUm pra-b.h posledic? Dslovanjs Ufa zdravila ia Ja tudi tonika, ki uspešno krepta. Zagotovi rvia 6r«v Ur odpravlja utrujenost, oavaluJa Stomsfc« l«rt 44Aha. tako." je rekel Itaaadilik j^M trdo na ramena Salomona, ve dni neaaališano ceno K 5, Ii l. in ae obrnil od njega proti reki j« Htopal prek klopi k mehkemu apriU ao bili najle|>ši po K trni. 44tukaj aem. Bcn -^je je «ci- Ledežu in krmilu. Zamorca ata mu Njihova doba je Ictoa vsled U-pio - k vragu, aem pridite, ko«- hitro aledila, na parniku so odve redne vročine hitro minula. Sol kokrat naj ac vaa še pokliče! Ltf vrv in "go ahead" ae je sli-1K 0.2H. Vina I hI K Ud). Pšenica Stojte, pri čolnu — pri prihodnji plantaži hočeui na auho — ali bodete lahko potem veslali proti to-kut" 41 Težko gre, maaa, težko," je rekel Scipio; drugi zauioree, ki je snel ponižno klobuk 44silno močan, prav ii." |nil k galerije. 44 Prav dobro gre, maaa^— Sip iaTglaa Čaatnlka7kl je ukazoval IK 1«0. sladko, le proti izkaz,U-krmarju. — Dal je znamenje. «am K 1.20. koleai ata pričeli delati, parnik | —.---•-' ae je v pri anova proti toku. čoln j UBTNIOA UPRAVNltTVA. ae je pa obrnil proti obrežju. Salomon, ki je vodil zadnje ve- Cenjeni bratje tajniki in aeatre lauiorec, ki i Salomon, ki je vodil aadnje ve- . . j tudi posamezni čl a- z glsve pa Lfc. u pogledal proti medkrOVjuITT ntj blagovolijo tukajle do- paroli mladi čolnsr je zgi-> .U|ti yM ,prtmerabe naalovov (Dalje.) ne ve nič o toku," je zstrjeval! Salomon, kateremu je šlo, da spravi gospodarja in tovariše s pa mika — 4 ■ aamo na dveh meatih je malo močan." 44 Dobro — pripravtie ae, ko vatavijo paVnik —" Seveda — na dvelj meatih je malo močan, "«je Sip nejevoljno mrmral, četudi tiho — 44bo že skusil, samo na enem meatu je malo močan, pa celo pot." Naaadnik je stal z nogo na aU-ni, krog njega njegovi zamorci, Ht čakal je, da vstavijo parnik. ■ Jak je vedel, da ima naaproti gospodarja Salij. in četudi ni bilo nevarnoati, da ga spozna, ae mu vendar ni bilo bati več. kot če bi srečal kterega zamorcev. Na drugem |pncu psrnika so bita še ena vrata, ki ao vodile v medkrovje, In tam bi prav lahko arečal pokli cana zamorca. — In Salij — ali ni videla Salomona in V poznala nevarnost, ki ju ugroža. in za tro-notek mu ni preoatiilo drugegti,. kot da je kril samega sebe. Z nevarnostjo, ki je prišla ne nndoma, je zopet rostel njegov pogum. Ko je nasadnik stopil na ozki hodnik, mu je mirno pogledal v oči in ac potem počasi obr nil proti reki. Slišal je zamorce govoriti za njim, čutil je, kako ao šli mimo njega, in. ne da bi kre-iiil z glavo je žvižgal glasno in kljubovalno 44 Yankee Doodle/' ameriško narodno melodijo Nakrat ao ae vatsvils koleaa — remešai)i valovi, v katero je rav ■ lb Son Prencisce, OaL, poročajo, ds so atrojnikom, ki delajp v deUvnicah v kterlh popravlja-jo avtomobile, povišali rneado za 50c na dan. De seda j ao dobivali $4.00 na dan, odslej pa dobe $4.fiQ. ' - >oAiljati vaa spremembe naalovov ilanov in članio, kakor tudi naalo-4% novo sprejetih članov in čla-Uo ln ravnotako imena ln naslova .aobteuih, črtanih in odatopUk ilanov .in šlanlc, upravnlltvu 'GlaaUa," da aa naslovnik pravilna uredi ln ns bo posnejs napo-nebnega aabavljsnja. Blagovolita to upoštevati. \ V. Chauattogi, T*nn.. ao atroj-nikl v'podjetju Culumhian Imn ' RAD BI UVEDEL. Works d^npovišanje mezde in ^ hJ ^^ ftko je ktcrl deveturni delavnik. I, drul!venlh nu brn- V St. Pguhi, Minn., so organ,zi-4 g N p j ku n iU naro*U rani želesolltarjl dtoiegll deset,si- ^ stotno povišsnje mezde. - Kako Hf* v OoriM? One živil so aledeče: Govedina 1 kg 6 K. Svinjaka sgbeU 8 K Konjako meso K 0.70. Kruh le proti iskaz-nioam prav dober K 0.54. Olje. pisalni stroj od "Prsetleal Type-writer Co." 177—28th Stree, Milwaukee, Wia. Želim izvedeti, sko so ga prejeli, da ml pojaanljo, ako je aploh dober sli ne. Pojasnila je poalatl na Martin Raapet, R. K. D. No. 2. Box 140, Irwin, Pa. (Advertisement). m 't llAmnAkniia zapeka, slaba prebava, otrpla NAOrODBVB« Jetra in njeni znaki kakor na« i w ^ 6i.il jezik, zguba »lasti, sploft- ' na sMhost, slabokrvnost ln ftelod6ne nsprlllka naredijo vaa zelo bolna. Zakaj bi na rabili Balsam of Lif< ae je---—--------|SBL - P I kjer je aUla drvarSka koča, v ka-, videli -------- - 7 , ... tero sU bežali v psodefrotni no-1 beaede, ko je videl aled, ki je go-Či. Mladi m4ž jc videl prostor le voriU, da ga je nekdo potegni^ na v odsevu viaokaga plkpClsjočega ognja, kljub tc^u; j^pig,4p6z»il|l ro. Ladja je bila že predaleč, da bi kaj zaklicala in pograbUa je eunjo in jo zavihtela v pozdrav., - V nekaj minutgh ao ladje izginile iz pred oči. Par čolnarjev je videlo, da je moštvo na ladji viharno pozdravilo potnika. Ali kaj tAkega ae je zgodilo vaaki dan. Vsi taki fantje plavajo na ladjah IH) reki nizdol a tokom, vračajo se Ipa s prvim parnikom po reki nav-*Ror proti domu. Da se sUri znan-ri pozdravljajo, če sc arečajo, je ii'knj aamoposebi razumljivega. I i k je bil pa iz več vzrokov ve-o reki ni^lol. Vendar j • «l»'a parniku. jc v Natehezu •ml posodo in živila, ki jih po- obrežje, in veslali amo sopet k ^___plantaži. Poalali amo ala k gospo okolico sopet. Sreeinujc Stripa- dar ju, merliča amo pa pustili tam lo hitrejiei kd js Mkg. zagledal le na auhem. Mejtem ko ao belt meato v bližtoi. r, / - . i IkonaUblcrji s pai v gozdu lovil. Rad bi biLtudl pokHcal Salij, Salij,i;i belopoltneža, je odplul da bi ji pokazal mesto,'AU v^lik naš Čoln a drugimi konaUhlerji cai p<,d krov in ntpno ae ^P^l^i potnikov U medija je n.t'po reki nizdol - daleč, daleč zala tudi častljlva gospa ker je doli Zo šli ln sporočiU vest na vaeh gorela še peč, da ae malo ohlade. plantažah. Napodili smo belokož-In ker je želel, da ne jftori nič, ec v šumo ln pri vseh parnikih kar bi obračalo nanj ppzoruost,'postavili straže. Gospodar ae jc je oatal na krovu: .. •! pripeljal a prvim parnikom in ker Pluli ao mimo; na parniku je nima panika in zamorakih priga bilo še dosti drv d* vSftjrgJft *>lul gledal« so polegli (4n pat . valed lastne teže še rezsl nik je pode. , 4 4 Sip, tu ponisgsj —" je re-kel Salomon in pridno odvezoval ,yrv, z katero je bil vitek čoln pri-vezan k parniku — "akočl doli, fant, in pomagaj maal vatopiti!" ^'Zamorci ao hitro potegnili čoln pod aadnji del parnika. IJijtem ko sta zamorska priganjača. pomagala gospodarju s parnika, sla gu zdolsj pmlpirsla drugs dva W. P. SEVERA CO., Cadar Rapida, Iowa MP je hitro mimo laestv M W tjoril za ubežnike še sinoči tsfkvno pot. S parnika je Jak razločno videl močvirje, skozi kaUrSga je pono-či nesel Salij na rokah. ~ Mogoče ao jti zdaj. pwganjalci iskali tamkaj t Pri tah mhdlh -ae je kiju-bovalno amejgl, doklor ni obrežje sopet naae ohmlk, nj^gdv^ pozor- jm pojdite notri — poUgnlte ms , ' ' 'it t. 1.1-I___L.__X.I- I. _ k paznika ln njačev doma, se mora hitro vrniti — jutri pride zopet — no, pa se lahko aabava." 4 4 Pa če me kteri vaših ljudi poznat" " T" " w Ah, kaj Se," je akimal Salo-mon — "saj bi vaz tudi- nc po znal, če bi ne bilo Salij. Belopolt-než je podoben belopoltnežu »•ost. • *i Pluli so prav tesno ob robu gozda in oddala!.' je bjlo -videti o-tok, od katerega sU bekla v šol-niču. Tukaj je bH loček. Skozi ka teregs je s telavo delal pot -tukaj je pričela peščenlna. in tam le, kjer js ns strieejšeui obrežju spoi glas ob njegovi strani, in ko ae jc prestrašen obrnil, je videl poleg sebe sUrega zamorce, ki mu je namežiknit z očmi. ds naj mu sledi Jaku je bilo. kakor da bi mu kri zasule po žllak in kakor o darer, ki mu hoče otrpni« njego ve ude. ga ie sedel glas zenmrcs stsri zamorec, ne da hi se hrigsl sanj. je počasi stopal pred njim na drugo stran parnika. katere ao se potniki vsled prlpekejoče-ga opoldanskega »elnes ogiheb Nihče ni hil Um in ke je Jsk mehanično sledil samoren. se je ferimjeta za tclea tlnl fcviU^^nM proti afemu. * na prodaj tudi v vseh dru "VI ste s Udje Polerid lo klobuk ns čelo in spiu — V pol ure smo tem gori." • 44Srečno Salomon," je rek« I Jak in mu pomolil roko ~ 4'dober iu pošten dečko si." Zemoree se jc previdno otrl krog sebe. predno jc prijel potni jsno desipeo iu jo prisrčno sila nil, poten, je pe zaše(fetal ih ac odet ranil." 44 Hvala masa. če bi kdo videl, da sU dali desnico vbogemu za morcu — o. o, kskšen krik bi za-gnali — pozdravite SaJij iu jI po-vejte, da črn) možje molijo zanj« Kajne maaa, da rsVnate lepo r njo?" 44 Kot bi bile moje eeetre, Ha lom on," je rekel mladi mož pri jezne. 14 Bog vaa blagoslovi, ruase — I bog vas bUgoslovir js šepeUl sUri zemoree in šc enkrst prijel Jaka hitro sa roko —J* zde j ps le proč, proč ln čimprej — toli-i ko boljše — toliko varnejše je." Pe tek beesdah ae je obrnil in je beUl vatopiti v medkrovje. i 44 Ha, Salomon — kje ga neki drli vrag T" ja Mlo slišati glas be lokoiea. ki je prikajal is med krovja. Bil je velik, moča« čio-vek. elegantna oblečen, s' finim mi ■ bih va tsei v s lovatl. * CENA $1.00 Mas VVssMskegs laetltsU, fdaatell dobro saspsgsjels katerega ee Hts v Akademiji sdrsvlletvs m " vise k t ee Arstasd Oautler, rmn rr.,« r.oMr^-vUa^v'^t 'vi«. r»kp\ le drugi, L llo koriat ae as delsvea, ki dola aa aeasdeetae redtlafkraal, ss sls «a klrslee, ss krlbolssee, aa Hsiskovalae, sa ese, ki Mve 3 rTk ia kmjtk ali v s,e#vlr»atik de*.lsk. m vojske ob sls,- " ~ »kratka as ^ o»e, ki live v ««.,to.tao in aesdmveis .uaj«, atoraio tetke Šolati iS SS voe oso, ki |H»tr.l>ujeJo, ds oe jiai MM ,tT/m *a.u "mo »o Ji vslod Ugs, ker"looks m« pHlso takoj d. TRINERJEVO Ameriško Prebavno Grenko'Vino vaebajo resaevroUo reillse oaovi ek ssrovsega rsde/ess vlaa Is drsga sdm-villi. noAt ed iahraalk sdravUslfc seliM, ki oe geteve sdrsvllso vredaeetl. To viooke oeojese rdršvilo Zs to po oko l#tlte esdrsvtn Is sdrsvl ostati, aprotejte vedoe ss saaooljtve nnfiuivo simisgo niBAtnio oanrao ruto. £a edrgaoejoL eteMeetl, silNdoe MeSloe, okorele oktete, peoksolte Trl-Mf'i Wei»*.t/Ts Os jo iSdovoljotvo. L Godba je le mlada «in potrebah pripomočka, sa torej pridite vei, oo veselita, d*»nam tsko pripomorete 4» baljšeaa u. Na prodaj je 40 ekrov ebeel-ne farna lo pol milje oddaljene od Aelesnlike postaje, iole, trgovin j dobre eemljot no voglu lepe oeete, eeeedjo no obe ftrooi Slovenci, doetl dobre vodo, hlia in druge poalopjg v dobrem stanju, poleg je tudi eadnl vrt a mladim drevjem. No 30 akrov raite lepa trava ln detelje, oves, korusa, krompir, fllol ln raanovretno druga selenjo« • glav goveje žtvl-ne, 10 prošlšey, 18 kokoii iu vee pohištvo in atroji oe fpodt. Eo no-taučnejša pojasnila pišite na M. A Klemenčlč, Box SI VMllard, NVia. (Clark Co.) (Advertieemont.) čer. Volepoina aa moško oeebo $1.00, šenske ao vstopnioe proste Vk i videnje dne lft junija! DobeclHsvet. Zdaj pstljeieo • gsrsaeijo SKsa....l.TA SOOK ss,...$ ia.00 10* po \ifl.0p »K T JI l40,oe 100K 14.00 8000 K "... 700.00 AMIB1XANIK1 SLOVIltaO saalai eOOelek, 100« V. Chicago It JOUKT, UU* (— (VUfrar) g premij«vs. ti (CfjTnfcMifci.'*«! Ntawta. ( (Volarlf.) (Oirsas, srto aa gU**.- ( (J«ako.) iU »od ak po J^iS je"tSl|Wc prezrite lega! priložiti denar pa ** "Tu je zopet en verodostojen!m*mk* U naro*iU " ^riporoint doka«, da ima Bolgarski Krvnlf PBAJTK ŽLEBOTE, < "sj dober uspeh, ie eelo v takih klu/rsjih, ko so se drugs sdrsvils I ukazala neunpe&nim," pravi H. II. voh Kehlick, tovarnar Bolgar-nk'v'ga Krvnega Čaja, kateremu je nafta rojakinja Magda Vlsštf, .Mountain, Bprings, poslsls sledeči dopis; eraseb 8teb8ei EOLBOAB za leto me. 329 W. Poplar Street, OHISHOLM, sami. (Advertisement.) •If nogo aem trpela na glsvo-bol u in ponkiiHila sem vnakovrst-nit sdrsvils. t<»da vae brez unpr-lia. (M vašega Bolgarskega Krv-nejfii Oaja ute je prenehala boleti glsvs in se zdaj počutim popu! i|oma sdrava." Kno veliku ikatulju Bulgarske-XU Krvnega Čaja, ki traja za pel mesecev pošljemo KM en dolar kamorkoli; t * Marvel Products Oo. S Marvel Bltfff. PITTSBUROH, PA Ako hodet* poUljatov osignra-tt, pošljite 10c. rod. (Advertisement). DELO DOBI 3000 delavoev na Mesaba tange. Delo jo (Open pit mines) in s par. So lopato. Plaša je sedaj od $2.90 do $3.00 aa 4an. Ea nadaljša pojasnila obrnit« se do Harrison Mi-ne, Nasbwauk, Minnesota (Advertisement.) Prodajam Colombia grefefon«, ter • I O V enako is drvfojoziine ploA^e. Isto-luko are, varili««, Ur rasnovrstae »lat-nino ia srobrninu. - Clnne la llaaie« S. N. P. J. opozarjam ponobno nn lilso isdolaao pretaao in olMako s aaakom H. N. P. J. Pilit« po eeaik. P. f. sin S, Olcoro, LOTE STAVBNA in ve«. Ar > $41.00 eadia Heal ty Company, 4078 Jenkins Area de Building, Pittsburgh; Pa. Na (em zemljišču in poleg bodo tovarne Call ftwitch Co. in imeifta tioual Cyupler Co. Zaposlenih bo 2,000 do 3,000 ljudi. 8 tovarnami *< prične tokoj. Iščemo ssstopui-ke. • (Advertisement) 4 Za farme in oh lepih cestah, blizo železnico, rodovitna zemlja', vgod-no podnebie, dober trg, izvrstna priijka za iivlnoreio, sv in jo rejo fn kurjad, se obrnite na rojaka Wm. Brunschmid, ROJAKOM BA EVA«JE. • * S' | Cenjenim rojakom v Chicagu in bližnji okolici naznanjam, da sem prevzel dobrosnanu gostilno Jaz-bee in Omakne. bivši Martin IV tokarjev Place, na 1025 8. Bacine Ave., ter se jim priporočam za o* bilen obisk. Točil bodem najisbor-uejše pijače ter vsalumu kar najbolje postregel- JOE PITT (Joo. Pungaršiš) 1625 8. Baeine A ve., Chicago, UL Pouk v angliiilRi In lipopisju potom dipltovnli. Alf bi radi anali angleško govo- riti, brati in pisati t • Ali imate veselje do angleščine in se ue snkte učitlf |Ali Vam ni znano koliko vflja angleščina nam tujcem ▼ tej dele-11 f \aj pomislimo, da denar, ki sc frtvuje sa ssmo izobrazbo, ja najbolje nalošen, ln n« vzame ga kriza, nc vojna. Pišit« e« brezplačna pojasnila na Slovenian Correspondence flahool 8110 St. Clair Ave., Cleveland O.V lo s vaako itatuljo Partola, ali dragih zdravil iz svetovno anana Jakama PARTOS. Partola sa čistenje krvi ia * telodca .................$1.00 Parto (Nor? za bolest Bvsav 1.00 Partocuogfc zoper kašelj.., 1.00 Partocnra zoper glavobol., 1.00 Rbeaaa balsam and powder zoper revroatizem........S.00 Triplets št. 1 aa akutni triper 2.00 Tripleto št. 2 s« kronični tri- ■for ................... 2.00 Triplets št S zoper polucijo 290 Tripleto št 4 zoper beU tok 2.00 PaitoBoaaitfl zoper sifilis .. 4.00 I. podpreda. Bcrsack, ' II. podpreda. ImaftljtU HUr Obširna knjiga "Pot k zdrav ju" se pošlje vsakemu brezplačno. ■Upi naalavljajte na t Partes Pharmacy 160 — 2ad Are. Mow York, M. T hetoto—ds bed« Vala trge-vina, alt podjetja le bolj napredovalo: OGLAŠUJTE 1 "t* * ■ m v največjem alovauakem tedniku v * "Glasilu S. N, P. Jednote"! VELIKI SLOVENSKO • ANGLEŠKI TOLMAČ Knjiga obsega poleg elov angl. alovoice, alov.-sngl. razgovore u vaakdajno potrebo, navodilo aa angl«|ko piaavo, epieovanje nngle-Ikik piaom in kako ao postaa« ameri-knuaki državljan. Vrhu tega Ima knjiga dosdaj aajveti alov.aagL ia angL slovar. To Jo najboljla ia najbolj popolna knjiga sa »Haftenje sogloKino im as bi smelo biti alovonakos P' UMI« knjigo no taseL Kniiga trdo is okusno v platnu vezana («0 atrani), volja 02.00 in j« dobiti pri 030 W. liOtil Pilite po J.k. PlKlk - j A. V. Ccrtacr WiClm, bU,.jnlk. — AMERICAN STATE BANK ' 1®26—27 Blue Island Av«., Wiao 18-sU aliee CHIOAGO, ILL. €laralc« Im prebitek $MO,ooo.oo ODPRTO: JnpvA^J t8i -------vse druge dneve pa do 5J popoldan; POZORi Radi aeotalnnstl cen kronske vrednosti, nam jo nemogoče odrediti stalno oeno. Pošiljali bodemo denar še nadalje po najnižjih cem? tekoče vrednosti kron. Upraiajte, ali nam pa pišite aa cene večje svote še po aUjih Pofiljsmo denar ▼ stari kraj in jamčim« da se polteno izplača ali pa Vam vrni, Direktna sveaa a Prve Hrvatako kianOniao la Boeojilnieo v ZaRTobu ia wjjyyimf podružnicami, Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rnaijo. An*i^ io Ftaaeoaka. ( , Govorimo vae alovanske jetike.^ 14,000 narotnikov. Jump River, Wisconsin DR. AB0LF MACH sobozdravm i$o i | Uvsadala A?, vogal W a l MICAOa fbUNOtt PAZITE^ ss val lelodec in knpnjte Is saj-boljln Ja»«ons KaUfornljaka Vina la Igaaj«. CENA: r. O. K V OHIO AO U Zi belo In rodita vlio. 1-galea aodtek............91 JO ft gale« eodftek............Ntt IOV, saiM nod««k........OltJO 80 l'»lea eodftek ....... M salon aodOok ....... K.llfnrnijako Igaaj« iS vritnega anSjn p« IS.OO, gs.00 in Mo ixiiaAnju, anroHU I« poUlte Money aU Jos. Bernard DEPT. Z. 1903 Btaeklssd Ave. Spotidite gi^m UNDERWOOD TYPEWRITER PISALNI STROJI — j Navadno ure- ^ jen njegova | glavna I . uloga. 1 ||Wj0^Vse večje korporacije. | fla: )Vti tekmovalci Jn najboljši £ ( vescaki pisalnih strojev. \ To je pisalni stroi9 ki ga l% bodete gotovo kupuie 1 J% od al liana svete «m v «s> •aami lend A B. P, /.I Sma> mg nardUla ss svriojej« lešas pe O. O. D. Narote se a« aaanj kot 1000 imA p« •« aS «00 Po 10a. John Breskvar r lati, Oleretand. O Izvirno potrdilo (ORIGINAL RECEIPT) "V \ ki nam ga pošlje poštai urad ia starega ^kraja, priša vaakemu, da j, denar, poslan naslovnika, bil izplačan. Potrdilo js podpisano <*j oaeb«, Id ate ji poslali donar in ko ga mi dobimo aem, ga hranimo a j to. dA *e lahko vsak pošiljalec aam prepriča o prejemu poslane vsota Cene po dnevnem kurzu.! ZA DENAR JAMČIMO VSAKEM SLUČAJU! Prebitek In {lunina $669,672.99. Hranilna ulage M,687,201,D PUU. Mm » vai«m nutoriukem jeiiki. n. STATE BANK 1B00 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILLINOIS. Ed a Slovenska Tvrdki ZmUk. resWe. arte. ki*, rebk. ta v«e pdreMitae u anil, in |ei IM. rrr. mto. C«, "uk.. Slma*. c..|k. poiiiju. ...|,H,J F. KERtE, Stil So. MfflarS A venoe, Chicago, 10. I Največja slovanska Qskaras v Ameriki |e ^—Narodna Tiskarna Sloe Island Aveaet, Chleago, Mi. tisksmo v slovenskem, hrvaškem, slovaškem, češkem, Poljakom, kskor tuSi v angleškem in nemikem jeziku. Nsls posebnost oo tiskovino sa društvo in trgovce. - -"GLASILO" se traka v naši tiskani*. odstotkov več dobička nemile Vam prodna* p« nelo niaki rani aU vnlik« eonelo, kakor bl morali pMatl maraikj« dmfje, kjer ae Pridelki velik« mimjE. i« in taai obljubi OOaBNJEM WISOONBOnj, V "DOMOVINI OXTSLJa" . . , ________ Ml Vam •kUnbimo a a to (oetoljubao pomef, 4« aemlliW«, Ur Vna poetnrimo aa pravo Pokaj ie podnobj« n«odnn aa vae pri-Dri-lelovali, tok« da ae Vam no bed« Sole, ter h ve la dvorno U le raj ponndime niako eeno ______ ee liebr« nelnoevito na tem a«v«a aem pel do neodvtenoatl In avobode. Toka delket kater« brnlat« kolell tukaj pridele treba n« n«v«%#iti p«l)ml«lftva. lini. illavnn lelvaniv« tmlie eredi prek« U lemlje. milite takoj pe ksjlll^ v katerik bedet« dobili netriba« in for •ri «« ed a St., ckk»t*> a Frank Stonlcli bvsi alaSavjev Jaasha la J«k«a Stoaiaha, as prtpsiešs ewjaaim mjakam rornaa, itd. ae V bit pil. >14», ...> Ii luvltas ankvslaa tk«v, keto trfi la dobre ►trsk«« in ferae ed nan ku Naaelalkl dobile pri aaa t«di bl/llnL lean« ladattriU T » ,.la/. Tm.li ftfiftlme v«kemu pe A de 10 akrev tlTnStoVC. ^SO««l, pri femur anrelunnm« »amo toliko, kolikor «ase materij«l. toke ds ie vsakem« taaifurna obstoj «s takoj a podotka. ObtokovalreinTie nn rnapelf |»di br^Slsn ven, i. keder kapl^ aaa iTakrerSriJr dob. |m»\ ra.««ne vse avoj« v«sn« »tralko CeWa Je ml IU d« SIO Edward Hines Farm Land Go. J. STONICH in J. GESCHEL (Slovtmki mkbUk) MM »O trm KOMAM A VENI), CniCAOO. nXIHOI. "•toneaHameMmmmmmmmnmemaamtaaMHamd iBiuanfaainBigiaa; Proletarec \\ je slovensko glssilo aocialistlčae drsnke v Ameriki. Vaak delavec ia rojak, ki se sani ms sa aoeiali-stm. bi gs moral redno čitati pravo sliko sooiallsma. Harošalaa saaša IS.S0 aa leta, $100 sa pol leta. Naalov: PBOLBTABBO M W Slot St., CHICAGO, ILLINOIS. PRODAJAM IAA; ■ > VI 100 tvnoo Za S.1.00 papirja la 100 wrt a vašim I jenu gn proato. VAH VOOBHJB, PA. ssa j BMERI^J