165. številka. Ljubljana, nedeljo 22. julija. X. leto, 1877.
SLOVENSKI NAROD.
I »ha j a vaak dan, isvsemši ponedeljke in dneve po praznici h, ter velja po polti prejeman u avitro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., t m eetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za celo leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode nćitelje na ljudskih šolah in ma dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr.. po poiti prejeman za ćetrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od Aetiristopne potit-vrate 6 kr., će ae oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če ae dvakrat in 4 kr. Će se tri- ali većkrat tiska. Dopisi naj ae izvole uankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Urednli tvoje v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št, 3 ^gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" t Kolmanovej hiši.
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Belgrad 21. julija. Srbska skupščina je dala vladi absolucijo (odvezo) za ysc izdaje lanske vojske.
Peterburg 21. julija. „Golos" poroča iz Kurukdare 19. julija. Včeraj je bil vladikavkažki konjiški polk pri Su-botanu od velike večine turške kavalerije zajet in cemiran, pa se je pri Muthiru izbil iz turške srede. 100 Turkov je palo. — Ko je ruska avantgarda prodrla in naprej marširala, bili so Turki prisiljeni nazaj pomakniti se. Turška fronta je na 20 vrst raztresena pa dobro utrjena.
Carigrad 20. julija. Mehemet Ali paša prevzame namesto Abdul-Kerinia glavno poveljstvo turške vojske na Dunavu.
London 20. „Reuterjev bureau" poroča: Dekret sultanov žuga vsem uradnikom, kateri bi svoje mesto v okraji udrijanopoljskcm zapustili ostro kazen. V provinciji adrijanopoljskej se vse moštvo pobira v vojake
Pariz 20. julija. „Temps" poroča iz Aten: Oddelki grških prostovoljcev so prestopili turško mejo. Vstaja v Tesaliji je verjetna. Grško ministerstvo mobilizira vojsko in obo-rožuje prostovoljce.
B u kare št 20. julija. Turški ujetniki so bili 19. t. m. v Turnu-Magurelli pripeljani in se pošljejo v Rusijo.
Carigrad 18. julija. 20.000 rednih vojakov in precej mnogo prostovoljcev je šlo v Adrijanopolj. Prebivaljstvo adrijanopoljsko beži semkaj in ga vlada spravlja na stan v javne
loto.
&tot«k.
Popotna pisma.
i.
V Litiji.
Nikar se ne vstrašite, niti prvega niti druzega napisa! Ne bom vam podajal ni sentimentalnih popisov o vzkajanji ali /uhajanji preljubega solnca, ni risal vam hribovja in gorovja, ni planjave in nižave, ni šumljanja potočkov in vršenja mogočnih rek; ako zaidem včasi v to rahločutno stran, stavite jo na račun stare, železne navade, ki prodere, ako se je tudi Se tako skrbno ogibljemo. Pa tudi druzega napisa bo ne vstrašite; kajti ne bom vam slikal groznih, lase kvišku privzdigajočih dogodkov, kakor jih prinašajo potniki iz Abruc, akoravno vam bom morda govoril o peBtek in krvi, in o JVesteneku in o njegovih klofute ljubečih prijateljih; ako pa tudi tu zaidem včasi v stran, pomislite, da potuje
Vojska.
Veliki dogodek, da so naši bratje Rusi prehodili Balkan, prestrašil in preplašil je vse sovražnike Slovanstva neizmerno. Magjari ne vedo, kaj bi v svojem onemoglem srdu rekli, nemškutarji in Nemci javkajo na svoje vredne brate Turke, Angleži groze. — Rusi pa se ne brigajo in vzemši za Balkanom važno mesto Kazanluk, marširajo na Filipopelj, kjer morejo v treh ali štirih dneh dospeti.
Ker so Turki v Bvojem obupanji odstavili glavnega poveljnika svoje vojske na Dunavu, Abdul-Kerima, obšla je tudi velika žalost vse turške nemškutarske in nemške prijatelje, ki tožijo, da bode to le še večjo zmešnjavo napravilo v turškej vojski. Novi turški poveljnik (denašnji telegram imenuje za tc-cega Mekmet-Ali-pašo, katerega so bili ondan Črnogorci pri Kolaš i uu pretepli) ta novi poveljnik, pravijo, ne pozna ljudij v vojski ne krajev, ne planov, in predno se uživi v novo stvar, mogo ga Rusi uže zdrobiti. Bog daj in sreča slovanska, da se ne bi motili.
„Velika bitva" se nam iz Carigrada napoveduje izpod Ruščuka in tudi iz Azije. Povsod bode taka bitva jako odločevalna, Če bratje naši Rusi zmagajo. Vsak dan torej zdaj važnih poročil pričakujemo. Na Dunavu so Rusi v tvrdnjavah čepeče Turke hudo stisnili. Tu se mora kmalu nekaj prigoditi.
Pa tudi v Aziji so Rusi dobili pomoč, zbrani so nad Karsom, Muktar se je pa uže v vzhod njo stran Karsa pomaknil. Njegove hitre slave je bil kratek konec. To je znamenje, da tudi tu morajo Rusi kmalu večji udarec narediti.
z menoj ljubljanski državni pravdnik, ki vodi iz Rudeževe hiše na starem trgu blagor slovenskih žurnalistov, ki bere celo uro prej ta spis, nego ga dobite vi drugi zemljani v roke; pomislite, da bodete stoprav tedaj smeli upreti svoje oči v to pismo, ko bode prejelo uže davno prej juridični in politični absolvo te.
Zatorej, mirni bodite! Mirni bodite, ako ste c. kr. uradniki, ali pa učitelji s plačo letnih 40O goldinarjev. Mirni bodite, ako ste posestniki ; zarad radovednosti, vsled katere prebirate ta list, vas ne bo nihče terjal, nihče tožil, nihče rubil, še celo c. kr. davkar ne, in tudi ne c. kr. finančna prokuratura, ki vsaki teden v „Laibacker Zeitung" inserira po trideset eksekutivnih dražb. In tudi vo lepe in ljubeznjive bralke, tudi ve mirne bodite; ljub-čeki se vam ne bodo izneverili, možje vam ne bodo dalje od doma izostajali, nego bo uže sedaj navajeni, in tudi v javne liste vas ne bodo jemali, kakor se je to zgodilo loškim in kranjskim gospodičinam in gospem, ki so ob priliki volitve v deželni zbor po kranjskem
Nekateri nemški in sploh Slovanom sovražni listi hudobno raznašajo novice, da kri -stijanski Bolgari, kjer so uže pod ruskim varstvom, neusmiljeno počenjajo s Turki v Bul-gariji in da jim Rusi pomagajo. Mi le konstatiramo, da so to taki listi, ki so predlanskem in lani molče Turkom prav dajali, ko so ti zversko klali cele vasi in mesta bolgarska. Za to jim prvič nij vsega verovati, ali pa nič. Drugič pa za nas nij čuda, če zdaj Bolgar, ki je bil prej 400 let tert, hoj en in morjen, zdaj lopovu in tiranu Turčinu roke ne poljublja. Nemškutarski listi naj nikar ne mislijo, da si je mogel Turčin z zatiranjem bolgarsko ljubezen pridobiti.
Iz turške Sofije so piše: Tukaj se hlastno dela in oborožuje. Povelnjik neregularnih vojakov Abdulah bey organizira svoj vojni oddelek kakor more. Zadnje rezerve so uže sklicane. Celo starci se uvrstujejo v vojake za brambo turško domovine, ravno tako mali še ne dorasli fantje.   Ded in vnuk sta vkup.
Iz Trnovega se piše, da ruski car ostane tako dolgo v Siščovi, dokler ne bode velika bitva izbojevana, ki se pričakuje pri Ruščuku, potem pojde v Trnovo.
Od £riiogror»ke meje 13. jul.
[Izv. dop.]
Kakor sem vam poročil, prešla je Sulei-manova vojska na zahodnji breg Skadarskega jezera, deloma po suhem črez Skadar, deloma na brodovih; ali napada na Crnice do zdaj nij bilo, vojska se je vtaborila biizu Bara in tik morja, ter čaka daljnega povelja, — to priložnost upotrebljujejo ti obžalovanja vredni sinovi Mohamedovi po svoje j šegi, seveda tudi
„placu" kazale Bvoje „šminkano" in „nešmin-kauo" prepričanje. Mirni bodite vsi!
„Pax vobiscum" sem tudi jaz dejal sam pri sebi, ko sem korakal polagoma črez dolgi most preko Save proti Koblerjevej gostilni, ozrši se parkrat po skrivnem na Vestenekovo rezidenco. In oboje je bilo dobro! Pobožni izrek in skrivno pogledovanje. Kajti, ko bi me bil kdo izmej kranjskih „Kranjcev" zapazil, da sem se očitno in javno kam oziral, bi mi tudi najpobožnejši izrek ne bil več koristil, in silna nevarnost bi mi bila pretila, da ne bi bil okusil „sad izpoznanja", ki za nekaj časa v Litiji tako pogostem rase, medicinsko ali ju-ridično — klofuto. „So scbiitzt ein Krainer die Ehre seiner Frau" je dejal baje s komičnim patosom doktor Eržen, kranjski Eisenbart, ko je nekomu prav nemedicinsko „kri puščal", ker ga je oni po strani pogledoval, in je vsled tega sodil omenjeni doktor, da pogledovalec tudi njegove žene ne more posebno častiti. In dalje je menil učeni doktor, ki svojo
za svoje truplo zelo koristno in se kopljejo prav pridno v morji; druge dobrote od cele ekspedicije tako nemajo.
Pa (ini se nam, da hoče visoka porta temu mirovanju svojih neustrašivih vojakov — zunaj albanskih in hercegovskih prostovoljcev in bašibozukov obstoji redni vojni del iz Arnautov in Arabov — kmalu konec storiti. Denes je priplulo v barsko luko dvajset turških parobrodov, da stoje pripravljeni brzo odpeljati tukajšnjo vojsko (blizu 45.000 mož) na važnejše mesto, ali v Bolgarijo ali na grško mejo in v grške provincije, — vkrcati pa se še nijso pričeli, baje nečejo pustiti Črnogorce brez strahu, da bi jih zdaj zopet navdušeni in zmagoviti junaki ne prijeli predrzno na drugej strani.
In res je v Črnej gori uže tako zgovor- < jeno, državica hoče svetu pokazati, da jo Su-lejmanov pohod Še nikako nij premnogo oslabel in da se ona še celo upa biti predrzna, pričeti iz novega oblegovanje za njo osode polnega Nikšica. Žalibog nemajo za tako vojno delo pripravnih topov, razen velikega lani v Medunu dobljenega. V ovi namen so tudi uže drugi bataljoni pozvani, ki do zdaj nijso imeli veliko izgub, na primer doljni crniški, koji zunaj v lanskej malej bitki na Sutonnan nij se boril. Njegov komandir pop Plamenac in drugi Grničani poslovili so bo uže predvčerajšnjem, to je na Petrov dan, od nas, ko so prišli svojim znancem čestitat dobre praznike. Najbolj slavljeni svetnik pravoslavnih, sv. Peter« J° namreč pri mnozih plemenih tudi hišni svetnik, in vsi bratstva istega plemena slavijo oni dan svoje krstno ime: o poludne in na večer velika gostija dobrih prijateljev, po poludne čestitanje druzih znancev pri kavi in čaši vina, na ta praznik pridejo tedaj jednako prijateljski Črnogorci doli k nam. Druga leta je navadno na Petrov dan na Cetinjah velika ljudska slavnost, letos pač nij bila tako vesela, ker imajo mnogi v svojej kuči obžalovati padlega domačina.
Dan poprej bil je na avstrijskej meji mali boj. Šestorica Črnogorcev napadla je z veliko patruljo iz „Hajnehajau v kulo „Čajin" gredočega turškega častnika, njega in nekoliko druzih ubila in jim glave posekala. Slišajoci t „Ilajnehaju" streljanje jeli so svoje topove sproževati na napadujoče, pa namesto njih zadele so kroglje prav blizu a v s t r i j s ke straže
kirurgično vednost v tako neprošenej in res originalnoj praksi prodaje, da nij treba vsakemu „Kranjcu", da si poišče svojo ženo „im S tal le oder in der Weinscheokeu, ker on dobro ve, da se včasi žena tudi v v e ž i, bodi si za vratmi pri „hausmeistru", ali pa zadaj na dvorišči lehko pobere. Bog se usmilil Ženstva je mnogo na svetu, in moških tudi. Takih in takih; jedni so drvarji, pa bi bili lehko doktorji medicine, drugi pa so doktorji medicine, ali celo okrajni zdravniki, pa bi bili tudi lehko drvarji. In ženske 1 Nekatere so iz palač pa postanejo žene beračev, nekatere so pa izza vrat, pa postanejo žene bogatinov, in tudi lehko doktorjev medicine, ki po ulicah in „pajzelnih" brez instrumentov kirurgično eksperimentirajo. Čemu bi se torej človek jezil?
Zato pa „pax vobiscum!"
Zlata vreden bi bil v istini ta izrek za vročekrvne Litjjčane, posebno sedaj, ko je njihova aritacija — tout perdti. Kajti hodeč po Litiji gori in doli in le t tla pred se ozirajoč se, čul sem še drugo pesem o drugej
„Vjeternega guona". Ta sicer nevažni boj je postal v drugem obziru zanimiv. Črnogorski vodja iskal je ranjenega tovariša in povpraševal njemu znane blizu bivajoče Špicane, ti ga pa primejo in prodajo Turkom v Bar. Tedaj so se zdaj tudi ti Črnogorcem po rodu in deloma tudi po veri jednaki sosedi Turkom udali, obetali so Črnogorcem vedno prijateljstvo in torej jim ti tudi nijso plenili itd.; gotovo za naprej ne bodo prevarni sovražnega napada. Vidi se iz takih činov, kako dvaje-zični in neznačajni so vsi ti albanski narodi (Miriditi, Špicani, Kastrati in drugi) in kako pokvarjeni iz različnih na njih vplivajočih uzro-kov — agitacija iz Italije, nikaka omika itd.
Omenjeno obleganje Nikšica se baš ne bo pričelo, piedno se ne umaknejo Turki iz Bara 8č svojimi brodovi, nasproti, dokler se to ne zgodi stoje četiri bataljoni pripravljeni hitro v Crnice marširati.
Ta teden imel je na Taru blizo Kolašina vojvoda Pejović srečen boj, zasedil troja velika sela in pobil mnogo Turkov.
Zopet o kranjskih volitvah.
Pod tem naslovom prinaša praška „Politik" sledeč uže drugi članek:
„Oficijozni listi si na vse kriplje prizadevajo občinstvo sprijazniti z izidom volitev v kranjski deželni zbor, o katerem se celo o ne-federalističnih krogih nič kaj rado ne govori. Prav smešno bo v tej zadevi vede „Prager Abendblatt". Ta nekolekovani organ namreč pravi, da so tožbe o krivičnem volilnem redu brez podlage, ker kolikor je njemu znano, se volilni red na Kranjskem mnogo let sem nij izpremenil in so Slovenci v prejšnjih časih tudi na podlagi sedanjega volilnega reda večino imeli. Prav čudna logika 1 Volilni red tedaj nij krivičen, ako si naravna štiri-najstera veČina prebivalcev more za silo beraško večino 2—3 glasov v deželnem zboru priboriti? Nij li ta volilni red jasno in teško sam sebe obsodil, ker je porinil štirinaj-stero naravno večino v manjšino? Da bi „Prager Abendblatt14 v splošnem Schmerlingove volilne rede mej posnemanja vredne iznajdbe štel, tako kratkoviden pač ne bo ta čestiti Ust; kar pa v posameznem kranjske volilne rede zadeva, kateri 118 „velikot(-posestnikom deset poslanskih sedežev in s temi odločilno besedo neso, se opozornje „Abendblatt" naj
„juridičnej" klofuti, ki je pala na dav-karska lica. Žvrgoleli so vrabci na hiši „der Frau Kindig", da je nekovi jurist pri keglanji izgubil mnogo denarja, naposled pa založil srečnemu soigralcu donečo klofuto, češ, kakor doktor Eržen: „So schtitzt ein „Kiirntner" die Ehre seines — Beutels". Prijetno je res v Litiji — liindlicb, sittlich! Und wie die Alten singen, so zwitschern auch die Jungen! Prišel je minole dni, kakor so mi pravili, neko v pobalin, uradniški sin, v Litijo domov na počitnice, in ta je po navedenem izreku ravnajo se, počel klofutati. In otroče se je počutilo pri tem „so kanibalisch vvohl." Jaz do sedaj še nijsem čul, da bi bili v kakov ,,Lehr-programm" todi pri nas v Avstriji postavili tudi klofutanje, in kakor iz lastne skušnje vem, celo obligatno telovadenje ne pozna te stroke. Pa samoten po Litiji gori in doli ho-i deč sem se domislil, da je gospod „plemeniti" ali „vitez" Vesteneck tudi uže nekedaj v Ljubljani, „als er sich seine Frau holto", kakor pravi doktor Eržen, trpel ob tej ali enakej
bere, ako se mu poljubi, uradni predlog volil« nih reform meseca septembra 1871. 1. v katerem je  prav v oči zbadljivo izrečeno, da prav za prav Kranjska nobenega postavnega velikoposestnika nema.
„Res je, da je ta predlog reform glede volitev v deželni zbor stavilo federalistično mi-nisterstvo, pa upamo, da mu je bil takrat ravno tako svet, kakor vsako drugo vladno označenje prejšnjih in poznejših časov.
„Pri tej priložnosti upokojimo tudi „N"„ fr. Pr.u, katera se boji za našo doslednost. Mi nikakor ne grljivamo čeških velikoposest-nikov. „Chabrus" in pa druge enake reči za-morejo pač tudi gorko navdušenost za to vrsto ljudij ohladiti. Ako se pa izrazimo za vzdrža-nje velikoposestne frakcije na Češkem, nij logično, da bi moralo to veljati tudi za Kranjsko. Češka namreč ima historične in velike posestnike, kateri so n. pr. 1873. leta skupaj plačali precejno svoto 3.300.000 gold. v davkih, med tem, ko onih 118 kranjskih „veliko11-posestnikov, ki imajo v deželnem zboru 10 glasov skupaj ne plača toliko davkov, kakor marsikater velikoposestnik na Češkem sam« — Iz tega razloga je ravno hotelo minister-stvo IIohenwart-Schaeffle bo svojim osnutkom volilnih reform meseca septembra 1871. leta odpraviti ono kranjsko ,,ve-liko"-posestvo, čemur bi mi ravno tako zdaj ne oporekli, kakor tudi takrat nijsino. Mnenje ,,Prager Abendblatta", da mora biti kranjski volilni red za prebivalstvo prav ugoden, ker se toliko časa nij spremenil, stoji na napačni podlagi, kakor se to pri oficijoznih listih lo prevečkrat ponavlja. Oni volilni red je ostal namreč čisto nespremenjen v onih odstavkih, kjer so Slovenci zahtevali spremembe, spremenil pa se je tam, kjer se je ustavovercera. spremembe vreden in potreben zdel. (Slovenci bo leto za letom zahtevali, da bi se predru-gačili volilni statuti deželne stolice, kjer malo število privandranih uradnikov pri volitvah dveh poslancev večino odloči. Slednjič je sklenil kranjski dež. zbor dne 16. oktobra 1871. leta nov volilen statut za Ljubljano, kateri bi bil naravni, slovenski večini prebivalstva (po ces. kr. statističnih izjavah GO odst.) vsaj k mo-gočosti pripomogel, da bi lebko pri volitvah svojo voljo izrekla. Toda ta sklep deželnega zbora nij bil deležen cesarske potrditve. Zato voli Ljubljana zdaj kot prej dva nemška poslanca.
bolezni, ko je s pajdašem Tauffrerjem zalezoval in s klofuto žugal nekemu gospodu, češ, da mu tudi pokaže, ,,\vie ein Krainer die Ehre seiner Frau schiltzt". No, dandenes je gospod Vesteneck v Litiji, in menda mu nij več treba pajdaša Tauffrerja za take ekspedicije, in pajdaš Tauffrer, ki je mej tem svoje vednosti, ki si jih je bil pridobil v dveh letih kadetne pripravnice, zdatno poboljšal, postal je zato okrajni Šolski nadzornik. Če bodo ustanovili v Višnjej gori kako „blirgerschuleu, postal bo baron Taufferer še lehko)„direktor", če se bo do ta čas kaj naučil. Mož je mlad, in dobro je, ako se človek v mladosti kaj uči. Klofutanje mu pa menda ne bo več ,,naprej" pomagalo, kakor pravijo baje o doktor Erženu, ki bo ne-koma ,,naprej" prišel zarad tistega puščanja. Ta — postojino, dovolj je! Ko bi denes še kam dalje potoval, zgodilo bi se mi lehko, da mi moj sopotnik, naš državni pravdnik, popolno ustavi potovanje. „Naš državni pravd-nik je en čuden mož", zatorej z Bogom denes in da se vidimo — v Kamniku.        X. Z.
„Temu nasprotno pa se je meseca januarja 1875. leta volilni red vsaj indirektno tako spremenil, da je ljubljanska kupčijska zbornica do onda j. kakor je naravno, se slovensko večino, naenkrat ustavoverna postala. To spremembo zadevajoča nasilstva so se vršila meseca novembra in decembra 1874. 1. in so zraven „Chabrusovih" jako podučilne epizode napredek značečih desetletij), kajti Slovenci so imeli pri prejšnjih volitvah v kup-čijsko zbornico trojno prevago nad us tavo ver ci. Da bi se ta ogromna večina izpodrinila, morala so „brez odihljeja podkopavajočej ustavnoj ideji'1 različna drastična sredstva pomoči. Sem spada imenovanje 5 ustavovernih in le 1 slovenskega uda one komisije, ki je imela volilne zapisnike osnovati, dalje izbrisanje vseh narodnih branjevcev, kramarjev in krčmarjev, kateri so do takrat nedvomno volilno pravico imeli, dalje premeščenje udov kupcijske zbornice iz jedne sekcije v drugo itd. To vse je pisano v takratnih pritožbah narodnih voditeljev slovenskih.
„Pa dosti tega. Tako se je doseglo, da je prišla kupčijska zbornica v ustavoverne roke, t. j. na ta način sta se izpodmaknila dva sedeža v deželnem zboru, katera zaseda kupčijska zbornica, Slovencem. Ako se tedaj uže pred volitvami ozremo na prihodnji deželni zbor kranjski in vidimo, da imajo za tje-kaj ustavoverci uže v žepu 10 glasov veliko-posestnikov, 2 glasova ljubljanskih poslancev in 2 glasova poslancev kupčijske zbornice, moramo pač priznati, da tudi najhujša agitacija slovenska neizrekljivo težko pokrije to Stevilce. O tej „najhujšej agitaciji1' brali smo prvič v „Prager Abendblattu", sicer pa smo preverjeni, da se pri tej ustavovercem niti las skrivil nij. Morda bi bili pa poželeli, da bi jim bili Slovenci še vse mandate kmečkih občin prepustili?
„Ne zdi se nam, da se bo se slovensko manjšino v novo sestavljenem deželnem zboru ravnalo po pravičnih zahtevah narodnje stranke Kranjske. Samo po sebi je umljivo, da bo bo deželni zbor kmalu sklical, pravijo, da uže meseca avgusta, k kratkem zborovanju, da bi novi, ustavoverni deželni odbor prav brzo svoj posel- pričel. Saj ta je bil glavni povod, da se je deželnemu zboru tako nagloma posvetilo, ker sicer bi bil lehko še do konca tega leta eksistiral. Kaj bo ustavoverna večina še sicer sklenila, tega zdaji ne bodemo preiskovali. Gotovo je, da je žu-ganje in skrivnostne škodoželjne izjave dunajskih listov v zvezi z zagotovljeno zmago pri volitah vzburilo kri slovenskih prebivalcev. Ko nas je zadnjič na tem mestu poskrbelo, da bi tako tlačenje državljanskih pravic ne bila najzdatnejša pomoč propagande panslavizma, nij se „Tagespresse" z nami ujemala. Pa že imamo odločnih dokazov, kateri naše skrbi opravičujejo. Tako se obrača katoliški list »Slovenec" z zdihljejem na slovanska apostola Cirila in Metoda naj bi se v njihovem imenu skoraj uresničilo z j e-dinenje Slovanov. Da nekoji računijo na diplomatici no prijateljstvo rusko vlade, ali da se drugi duševno bratijo se slovanskimi društvi Rusije, ali pa da zopet nekoji slovanske apostole na pomoč kličejo: vse to so različne prikazni, ki imajo jeden in isti vir jeden in isti izliv. Najboljšo hrano pa dobivajo te izjave, mi to še ponavljamo, iz onih ustavovernih listov, kateri Slovanom v Avstriji ne privošijo zraku in svitlobe, kateri jim
odrekajo politično in narodno pravo in vsako njihovo pobit je, če še tako nezadolženo, lehko -miselno zasmehujejo. Oni, ki se s takovim draženjem pečajo, ti bo pravi panslaviati kopajoči grob Avstriji."
Politični razgled.
V Ljubljani 21. julija.
V notranjej naši politiki je še vedno tišina. Več ministrov pohajkova in počiva po ko-pelih. O našej vnanjej politiki pa listi pravijo, da nihče ne ve ali smo mlačni, mrzli ali gorki. Mi potlej tudi ne vemo.
Predvčeranjem so v Pulji Tegvtthnfov spominek odkrili. Časniki spominjajo tega Blatnega avstrijskega admirala in ga prisvajajo nemškemu ustavoverstvu. Mi pa pravimo : On je sijajno zmagal pri Visu tudi, ker je imel hrabre slovanske pomorske vojake.
Iz Prage se poroča: Vsi bolgarski Študentje, ki tu študirajo, dobili so od bolgarskega odbora ukaz, da imajo nemudoma v domovino priti. Vsled tega so večinom uže odšli.
Vnanje rt rac
Veselo je, da se mnogo piše o tem kako bi M'oijfiki zjedinili se in spravili z Rusi na slavjanskej podlagi. Več ko kedaj je upanja da ti poskusi ne bodo zastonj. To bi bila velikanska pridobitev za Slavjanstvo! Poljaki zdaj, baš zdaj lehko vidijo, da so jim edini prijatelji bratje Slavjani ne pa Evropa.
V Cnrif/mtlu vlada popolna zmešnjava. Poleg Abdul Kerima in vojnega ministra Redif-paša, je tudi minister vnanjih zadev Sav-fet-paša padel. Ljudstvo je razburjeno. Vsled tega se je baje sultanov svetovalec Mahmud Damad skril ali je utekel, ker se je bal osvete razjarjenega pčbla. Bog zna, kaj se utegne še vse pripetiti tam doli.
Na Vmnt*o*k<>n* so se včeraj sklicali odbori ali kolegije za volitve. Kjer so bile zdaj občinske volitve, zmagovali so republikanci.
Kaj bodo A.ngle*iT Njih časniki so razburjeni, vpijejo, da Rusi ne smejo v Carigrad priti itd. Ali od druge strani se pa poroča, da Angleška na vse sadne ne bode n i č storila. In to je najbolj verjetno. Veliko vpitja malo jajc.
itnerikfttisk* listi hudo polemizirajo zoper angleško politiko, katera zavira človekoljubne namere Rusov. Več kot verjetno je, da bi Rusija našla zaveznika v Ameriki, če se bode Anglija upala proti Rusiji v ogenj stopiti. Amerikanci bodo potem Angležem Kanado vzeli in jih z amerikanskega morja izrinili.
Dopisi*
Iv feriir-lje 20. julija. [Izvirni dop] Tukaj v okolici se le preveč Izpolnjuje prerokovanje vremenskega preroka Mathieu-a de la Drome-ta. V sredo zjutraj, t. j. 18. t. m. bilo je prav prijetno in tiho obnebje. Okolo 8. ure prevleče se nebo z gostimi, debelimi in po-gubonosnimi oblaki; od severno-vzhodnje strani prične zamolklo grmeti. Ubogi kmetic pričakoval je vsak trenotok najhujšega, in žalibog ne zastonj. Naenkrat, kakor bi se bili oblaki strgali, vsuje se uničevalna toča, katera je vas na Kovku, v tukajšnjej fari, dalje Otlico, Gorenje, Lokavec, Št, Tomaš, Škriljo, Kamenje, Vrtovin v bližnjej Primorskej popolno uničila, tako, da ubogi posestniki prav ni k ako rš-nih pridelkov ne na polji in tudi v vinogradih imeli za letos ne bodo; drevje je do golega vse okleščeno, ravno tako trte, kar bode dalje časa potrebovalo, da zopet kaj k sebi pride. Na Kovku se šo denes cele kupe toče po dolinicah in pod kapi nahaja. Dalje je ta dan tudi bolj ali manj toča poškodovala kraje Bu-danje, Vrhpolje, Sanabor, Col, okolo Podkraja
in proti Črnemu Vrhu, kjer sula je toča mej ogromno ploho. Potok, skozi Šturijo tekoč na-rastel je v trenotku tako, da ga je več, nego dve tretjini po ulicah teklo, a voda Ilubelj narastla je v pol ure poleg tukajšnjih fabrik nad 2 metra. Žalostno je bilo gledati bližnjo okolico, ko se je enkrat zvedrilo, katera je bila, kakor s snegom opadena videti, in voda Hubelj je bila z točo, kakor s6 žaganjem gosto pomešana. Ubogi kmet, ko mu vse najlepše kaže in obeta, ter se veseli dobrih pridelkov, da bi si 8 temi svoje gmotne zadeve nekoliko zopet uredil, pride pa nesrečni tre-notek, kateri mu vse upanje in nadeje zopet za celo leto popolnem uniči in pokonča, kateremu še veča beda, tuga. pomanjkanje, glad in grenke solze sledi !o. Bog pomozi in dobri ljudje ubogim unesrečencem !
I« IBl«h«lia 18. julija I Izvirni dopis.] Nekaj dni j pred volitvijo volilnih mož pričel je poveljnik nemčurskega „hauptkvartirja" baron Cojs s svojim bričom svoje delovanje, pošiljal to človeče od hiše do hiše z onimi malovrednimi oklici ,,kmetje" in tisto brošurico. Na ta način pridobilo je ono človeče večjidel volilce na svojo stran, ter jim ostro zažugalo, da morajo priti k volitvi in voliti gospode: Barona La-zarinija in Cojza, potem Viktor Klinarja, poštenega slovenskega kmeta Franca Volka iz Grada in UlČarja iz Rečice, katera zadnja dva sta obljubila po dolgem nadlegovanji „visokih gospodov" voliti nemčurskega poslanca. Bližal se je zadnji in predzadnji dan volitve volilnih mož. Treba je bilo tedaj zmisliti vsa sredstva in s temi zagotoviti si vse volilce. Sklenil je poveljnik v „hauptkvartirju" (v Cojzovej vili) in prišla je industrij na družba zatopana z vsemi pomagači in sicer: gg. Heinrih in Joh. Mali-ner, Panc, Seitner, Lukman in drugi. Baron Cojz, kot predsednik te družbe poklical je najprvo župana Vestra, katerega bi v pričo ta-cih visocih gospodov najložje prekanil. K sreči bila sta takrat ravno župan iz Gorjan in Bre-zovški pri Vestni, kateremu je bil uže ves nemčurski manever popolnem znan, in bila sta mu oba sosedna župana gotovo dobro došla, povabi jih zaradi tega soboj. Šli so in vsi trije dobro oboroženi za vsak boj s tujim lažnji-viin elementom. Dospevši v „hauptkvartir" za-smejali so bo generalstUblerji ter mislili: kako lepo! pripeljal nam je dobri Vester še dva druga, katera bodemo lehko pridobili za nas. — Ukazali so jim vstopiti. Najprvo bil je lep uvod, kateri je ves ncikal" na volitve, končno pak so pokazali zbrani nem-čurji svojo barvo, ter jih na vse mogoče načine hoteli pridobiti na svojo stran. Ali zastonj je bilo vse, varali so se nad poštenimi župani, najbolj odlikoval pak se je Gorjanski župan, kateri jim je take pravil, kar nij mogoče objaviti. Ko so tedaj izprevideli, da na ta način ne bodo dosta opravili, poslal je baron Cojz cele butaro oklicov županu Vestru s poveljem, naj jih razdeli mej kmete, on je to tudi storil, a da nij manjkalo pri razdelitvi prave opazke, to si lehko vsak bralec misli.
Ko jim je tedaj ta manever spodletel, izmislili so si hitro druzega namreč poslati gozdarje h kmetom, naj jih z lepo ali hudo skušajo pridobiti za svojo stran, dano jim je bilo tudi povelje obetati kmetom vsake vrste reči. Pri tem manevru odlikoval se je nekov gozdar Ažman. Prišel je na Mlino h kmetu Jos. Maroltu, Janezu Pažlerju, Janezu Terpincu in še k več drugim, nagovarjal, za nem-čurske kandidate, ter jih zagotovil,  da jim
bode neka kazen od 20—50 goldinarjev zaradi paše na Planinah, katera je od industrijske družbe naložena, odpuščena, ako volijo   nemčurje.   Gozdar   nij   mnogo opravil. Pridobil jc jednega samega namreč Joža Maroka, kateri pa kljubu temu nij volil, ker ga je IMedski gosp. župnik kot  izdajalca dobro izpovedal.   Na spodnjih vaseh  menda se mu je bolj posrečilo.   Muj tem tedaj ko je gozdar Ažman na najvišje povelje delal na vse kriplje, zmislil si je poveljnik generalštaba, Cojz zopet boljši manever,  poslal je oklice akmetjeu po pošti na spodnje  bledske vasi in sicer toliko, da jih  je pismonoša komaj nesel in pri tem se ve da imel od vsacega dobro plačilo.
Ti oklici imeli so pak dober vspeh, kajti od barona poslani zdeli so se neizobraženemu kmetu na vsak način pošteni, baron Cojz, kateri s takimi kmeti nikdar ne govori, ponižal se je sedaj tako globoko, da pošilja celo tiskane pisma kmetom in to je vse preslepilo. Če več, baron /misli si še neko mogočnejšo in bolj sleparsko. Poslal je namreč svojega pisača Mavre rja k svojej sosedni vdovi Lenki Žvegelj vprašat jo zaradi volitve. Pisač se ve da svetoval iu nagovarjal je na vse mogoče načine nevedno vdovo (sestro preslep-Ijenega Iranca Volka) naposled ko le nij imela miru od sitnega nemčurskega agitatorja, dovolila je res, da naj voli gospod baron kar hoče. Pisač je gotovo hitro reportiral a kmalu pride zopet nazaj in jej reče, naj gro ž njim v pisarno, res ona gre ž njim, ko prideta v pisarno, ukaže jej naj podpiše prazen papir, ona ne vedoč zakaj da je podpisala in kaj da je podpisala nij si upala niti pružati. Iz tega podpisa napravil je baron Cojz pooblastilo, b katerim je potem volil na mesto nje sebe in njegove nemčurske pristaše.
Prišel je tedaj predzadnji dan volitve, nemčurske nesramne agitacije se ve da nij bilo še konca. Bilo je nedeljo pred volitvijo, volilci zbrali so se pri županu Vestru v prav mnogobrojnem številu, in kako iznenađeni bili so narodni agitatorji, ko so čuli, da so vsi za nemčurske volilne može, treba je bilo razložiti jim a malo je pomagalo. Ko ti tedaj ne bili k sreči prišli gg. kaplan More, Župnik Umek in Žužek in podobar Ambrožić, izgubljeno bi bilo vse, a ti možje obrnili so narodne volilce zadnji trenotek skoraj vse na pravi pot.
Domače Nt vari.
— (Maturo na lj ubij anskej gimnaziji) je letos naredilo izmej 32 abuturi-jentov, ki so se jej podvrgli 8 z odliko, 19 dobro, 3 jo ponove vsak iz po jednega predmeta po praznikih, 2 sta pala za eno leto.
— (Veliki koncert gosp. Krežme) in njegove gosp. sestre v ljubljanskej čitalnici 20. t. m. se je sijajno vršil.   Toliko občinstva uže dolgo nijsmo v čitalniskej dvorani videli.  Skora vsa inteligencija slovenska dala si je sestanek, da sliši glasove, ki jih umeje Krežma svojemu instrumentu izvabiti. Buren vsestranski pozdrav je Krežmi kazal, da smo ga kot umetnika in tudi brata Hrvata v domačih prostorih sprejeli.   Za prihodnji list pričakujemo, da nam kak strokovnjak piše o koncertu.
— (D u h o v e n s k e vaje) se bodo letos obhajale od 20. do 24. avgusta. Duhovniki, ki se jih hočejo vdeležiti, to kmalu naznanijo dekanom.
— (Strela) nij udarila predsinočnjem na Brezovici temuč v Loku na vrhniškej cesti v hlev posestnika PetriČa in uničila 8 konj, dve kravi, dve tolici, 4 vole, in 13 svinj, ki so v požaru zgorele.
— (Iz Mokronoga) 1!». julija se piše „S1." : Včeraj krog 8. ure zjutraj je razsajala huda ura. Bliski švigajo, grom bobni, v oblakih se sliši šumenje, kakor kadar se toča vsuje. Silna ploha zmir bliže prihaja, ter se tudi pri nas vlije, da naliv vse soboj odplavi, ter zelo pota poškoduje. Mej debelim dežjem žvrka tudi toča, vendar nij škode napravila; ako se uže prej nij kje zrušila. Treščilo je v novo zidano hišo na koncu trga. Notri so utekli pred ploho 3 delavci z bližnjih njiv. Enega moža v kotu Blonečega zadene, mu zažge na glavi klobuk, ter ga opali po hrbtu, da se nič ne zave. Drugima dvema se nij nič prigodilo.
— (Hrvatski „Primorac") prinaša v petek lep članek o kranjskih volitvah in tlače nji Slovenstva. Vsega ne moremo posneti iz tiskovnih uzrokov. Na koncu pravi te le krepke besede : „Slovenski če narod pregoriti narednu većinu u saboru, koj je poslie izrevnih izbora i onako izgubio znamenitost, no ako se misli, da će on sad kao mirno janje prisloniti glavu na sjokiru, mogla bi se ljuto prevariti. Narod koji se bori za svoj razvoj, pače obstanak svoj, nesmije nijedno sredstvo ostaviti neporabljeno, da se spasi, zakon bo samoobrane pravi jo sveti i božji zakon, komu je sam Svevišnji stvorac podielio svoju božju sankciju. Pa danas u obče nepropadaju narodi, jer jo ovo uzvišenje viek narodnosti, al propadaju nemoćne države, koje to narodnosti tlače, propadaju kraljevstva i carstra, a iz njihova pepela dižu se mlade, duhom narodnosti, prava i slobode zadahnute države. U Beču, premda se toboš spravljaju osloboditi Jugoslavene u Turskoj, neka znaju, da smo svi mi, navlastito Hrvati, duboko uvriedjeni (razžaljeni) s postupkom proti slovenskomu narodu. Al ne samo u Hrvatskoj, već po cielom prostranom slavenskom svietu odjeknuti će vapaj ogorčenosti proti onim, koji pol milijuna ljudi bacaju u političku robstvo izabrana razreda od nekoliko tisuća njemškutarskih muhamedanaca. Takve se sablazni u vieku narodnosti kruto i možda brzo osvećuju."
Kazne vesti.
* (Mati umori sina iz lakomnosti.) V vasi Gogolnici v Galiciji je bil nek kmetsk fant v vojake vzet. Ko je doslužil, stopil je nekje v tujem v službo in si prislužil 800 gld. denarja. S tem je šel črez deset let domov, kamor prej nij nič pisal. Pred vasjo sreča svojo sestro in zve, da je sama mati doma, ona, sestra pride jutri z očetom domov. Doma je res našel samo mater svojo, katera ga nij izpoznala. Trosil jo jo za prenočišče in je nameraval še le drug dan svoje ime povedati. Predno je zvečer spat šel, dal je kmetici materi svoj denar spraviti. Baba se polakomni denarja in lastnega sina po noči v spanji se sekiro ubije. Drugo jutro pride sestra domov in vpraša, kje je brat. Ko so potem mrliča pod streho skritega našli, razjezil se je oče kmet tako, da je babo tako pretepel, da je tudi umrla. Potem se je sam sodniji naznanil.
Tržne cene
▼ Ljubljani 21. julija t. 1. Pšenica hektoliter 9 g!d 10 kr.; — rež 6 gld. 20 kr.j — ječmen 4 gld, 55 kr.; — oves 3 gld. — DO kr.j ajda 8 gld. 29 kr.; — prosć 5 gld. 36 kr.;
— koruza 6 gold. 20 kr.; krompir 100 kilogramov
— gl. — kr.; — fižol hektoliter 7 gld. — kr.; masla kilogram — gl. 92 kr.; — mast — gld. 85 kr.; — špeh hišen — gld. 74 kr.; — Špeh povojen — gld. 78
kr.; jajce po 1*/» kr.; — mleka liter 7 kr.; govednine-kilogr&m 52 kr.; — tel etru ne 56 kr.; — ivinjsko-meso 60 kr.; — »ena 100 kilogramov 1 gld. 78 kr.; — slame 1 gold. 78 kr^ — drva trda 4 kv. metrov 6 *old  60 kr.: -- mehka 4 »Id. 50 kr.
Jj\iliaj&*& Loiza 21. julija. (Izvirno tclegrafično porodilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih .   62 gld. 60 kr.
Lnotm drž. dolg v srebru 67   „   80 „
Zlata renta....... 74  .   80 „
1860 dri. posojilo   ....      114   „   — _
Akcije narodne banke   , 798   B   — „
Kredi, ne akcije    ....    154   n   60 „
London....... 123       90 „
Napol. ...... 9 89
C. k. cekini...... 5   „   91 -
Srebro .....    103    „   90 .
Državne marke     ....      60   „ 85
Oglas.
Od strane poglavarstva obćine Vi vođina stavlja se do znanja, da će se dana 13. Kolovoza godišnji marvinski sajam u V i vodi na kod med je slovenske obdržavati.
Na ovaj Bam može svako svoju marvu providjenu propisanom marvinskom putnicom dognati. (191—2)
Poglavarstvo o liri ne Vivodina, dne IG. srpnja 1877. Slavolj ub Ilaškav,     Luka Rendulić,
načelnik. bilježnik.
8 gld. obleka iz ruskega platna,
11  „   platnena obleka,
13 „ Ltister-obleka,
Rnjavi in črni Liister-Sackos od
4 gld. do 9 gld., Posebnosti v otročjih oblekah od
2 gold. 50 kr. do 10 gld.
pri
M. Neumann-u,
v Ljubljani, v Lukmanovej hiši.
VI
i i 1
i
% povzetju m vora zai
*       Med. in Chirnrg. o*>-»>
dr. L. Jenko,
c. k. flzikus, zdravnik za oči i. t. d.,
X ordinira na mestnem trgu št. 21 (v Petričičevi J hiši), od 9. do ll1/l uro dopoludne. ♦
Zunanja naročila se proti poštnemu povzetju redno izvršujejo in so ono brez ugovora zamenja, kar bi no dopadalo.   (170—7)
Prsni katar
sc urno odpravi.
Najnovejša
javna zahvalnica
z Dunaja, 2. marca 1877 od gospoda Karla Bergmtillerja, inženerja, IX., Liechtensteinstrasse 27.
C.  kr.  fabriki  sladnih preparatov, Graben, Briiunerstrassc Nr. 6\
Vašo blagorodje!
Prehladil Bem so in dobil prsni katar, da sem bil primoran, v Vaših preparatih pomoči iBkati. Kupil sem si dvo flaši zdravstvene pivo iz sladnega izlečka in som ga rabil po navodu. Miatar je bit uže gtri /**•»«:/ flaši skoraj odstranjen, in zato smem t'aše prave MMoflbve slatine gfrejtarate vsakemu zares najtoplejši' jtriporovati, kajti ne t loj o se zlatom nlaea I i, ker tako naji/la in u/joilno zdravijo. Prositti, tla te moje vrste v hlagor človeštva //«» časnikih naznanite. Denes prosim, da mi pošljete paket prsnih bonbonov iz sladnega ekstrakta. Spoštovanjem
Kari I3oi*4fii&iillei', inžoner, Dunaj IX., Liechteusteinstrasso Nr. 27.
■■ Pravi Hoflovi sladni bonboni so v modrem papirji. (187—2)
V Ljubljani pri €mab»: IVcco/i,
lekarna pri „angolju varhu" na dunajskej cesti.
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk ,Narodne tiskarne.'