NO. 75 4mfrkk/i Domovina [* La <% £'»! cA St MSrl^ ]2-23- 9- C‘tv V s P>J ^ io^ jV y Qce ' jO(jo3 RICAN IN SPIRIT K>R^tw., IN l!ANGUAG€ ONLY SLOVCNIAN Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N6WSPAPSB Pittsburgh, New-York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-630X) CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 27, 1979 'LETO LXXXI — VoL LXXXI Za udobno življenje družine le-$30,000 štiričlanska družina je potrebovala za udobno življenje pred 6 leti nekako $18,000, sedaj je za to po trebno $30.000. WASHINGTON, D.C. — Življenje postaja dražje in dražje, to opažamo lahko vselej, ko gremo v kako trgovino ali ko potrebujemo kako popravilo ali uslugo. Zvezna vlada je te dni objavila podatke o življenjskih stroških povprečne družine s starši ih dvema mladoletnima otrokoma. Taka družina je potrebovala pred šestimi leti za udobno življenje nekako $18,00, sedaj je 2a to potrebno $30,000. Te številke je navajala skupi-ha gospodarskih strokovnjakov, bo je opozarjala na nezadovoljstvo in zagrenjenost ljudi ob rastoči inflaciji. Esther Peterson, svetovalka predsednika Carterja za zadeve Potrošnikov, je dejala, da je v skrbeh zaradi “razpoloženja” dežele ob divjajoči inflaciji, stiski za gazolin in črnoglednosti glede neučinkovitosti vlade. “To povzroča nam kot ljudstvu nekaj, kar nisem videla hikdar preje. Viden je občutek jaz prvi’... vidno pomanjkanje Volje do delitve z bližnjim,” je rekla Esther Peterson. Kong. Paul Simon, demokrat Iz Illinoisa, načelnik Domovega odbora za vprašanja inflacije, je dodal:' “Mi nimamo opravka samo z rastočimi cenami, imamo Pekaj, kar se dogaja duhu naše dežele, kar sploh ni dobro.” Pred enim letom je 32% dru-*rn, ki so jih vprašali glede njihove življenjske ravni, odgovorilo, da se je ta izboljšala, letos Je bilo takih odgovorov le 15%. Vietnam zbira čete na meji Tajske? Tokio, Jap. — LE Kitajska dolži Vietnam zbiranja čet na frnji Tajske v Kambodži. Pekinški “Ljudski dnevnik” pravi, da postaja “položaj na meji Kam-hhčije in Tajske vedno bolj napet”. Po podatkih tega lista naj bi Vietnam imel na meji Tajske v Kambodži okoli 13,000 mož — eho pehotno divizijo, en polk topništva in en tankovski polk. V Pekingu pravijo, da pred-stavlja vietnamski nastop v Kambodži nevarnost ne le za •tajsko, ampak za “mir in usta-Jenost v vsej jugovzhodni Azi- Spopad med vojsko in policijo v Indiji New DELHI, Ind. — Naj-?Tahj 26 vojakov in policajev je 110 mrtvih in preko 80 oseb ra-ttjanih, ko je prišlo pretekli po-Pedeljek do boja med vojaškimi dotami in štrajkujočo policijo ^ New Delhiju in v Bokaru, Središču jeklarske industrije. klo spopada je prišlo, ko je ^jska zavzela policijsko tabori-*Ce in policijo razoroževala. ^rajk policije se je razširil tudi V druge dele Indije. VREME Pretežno jasno z najvišjp tem-Psraturo okoli 82 F (28 C). Zve-^6r Pooblačitev z do 30% ver-J^tnosti dežja. Prav tako jutri , °Poldne, nato delna razvedritev 111 hladnejše. Verske skupnosti za vietnamske begunce NEW YORK, N.Y. — Usoda vietnamskih beguncev, posebno onih, ki jih Vietnam poganja na morje, pa jih nihče noče sprejeti, ko dosežejo tuje obale, je močno zadela verske skupine v ZDA. Usoda vietamskih begun cev budi spomine na usodo judovskih beguncev pred drugo in med drugo svetovno vojno iz Nemčije in Evrope. Krščanske in judovske dobrodelne organizacije so ustanovile posebno skupno Komisijo državljanov za indokitajske begunce, ki se prizadeva za povečano organizirano pomoč beguncem iz Indokine. Ne gre le za vietnamske, ampak tudi za begunce iz Kambodže in Laosa. Tajska je v preteklih tednih pognala nazaj preko meje v Kambodžo okoli 50,000 kambodžan-skih beguncev v skoraj gotovo smrt ali najmanj v prisilna de-lovska taborišča ali zapore. Zvezni Senat je ta teden pristal na povečanje sprejema in-dokitajskih beguncev v ZDA od 7,000 na 8,000 na mesec. Združene države so doslej sprejele nad 200,000 beguncev iz Indokitajske, kakih 300,000 pa jih še čaka v raznih begunskih taboriščih jugovzhodne Azije. --------------o------ Gen. Haig ušel napadu BRUXELLES, Belg. — Gen. A. Haig, vrhovni poveljnik NATO, je srečno ušel smrti; ko je mina na cesti, po kateri je vozil v ponedeljek zjutraj, eksplodirala za desetinko sekunde prepozno in močno poškodovala avto z njegovo osebno stražo, ki je vozil tik za njegovim. K sreči tudi v drugem avtu ni bil nihče težje ranjen. V petek, 29. junija 1979, bo gen. A. Haig predal poveljstvo oboroženih sil NATO svojemu h a s led niku ameriškemu gen. Bernardu W. Rogersu, dosedanjemu načelniku glavnega stana U.S. Army. Novi grobovi Joseph Sietz Preteklo soboto je nenadno umrl Joseph Sietz, sin pok. Franka in Frances, roj. Sch muck, preje por. Kure, sedaj Sietz, oče Roberta in Dorothy McVeen, brat Mary Katic, Frances Winton, Therese Koshier Donne Bischoff, Franka Sietz in Leonarda Kure. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v četrtek, ob j 0. dopoldne na Kalvarijo. Sen. Byrd gre la teden v Moskvo Vesoljski laboratorij se bliža povratku na Zemljo WASHINGTON, D.C. — NA- Vodnik demokratske večine v Senatu pojde v Sovjetsko zvezo, da otipa možnosti sovjetskega pristanka na dopolnitve SALT II. WASHINGTON, D.C. — Vodnik demokratske večine Senata Robert Byrd bo ta teden odpotoval v Sovjetsko zvezo in vodnikom te v Moskvi pojasnil vlogo Senata v vodenju zunanje politike ZDA. Kongresni krogi pravijo, da i bo sen. Byrd skušal dognati, kaj mislijo v Kremlju o nekaterih spremembah v dogovoru SALT II, brez katerih ga ta verjetno ne bo odobril. V imenu sovjetske vlade je vsak poskus spremembe SALT II najprej ostro odklonil sam Brežnjev že kar na Dunaju, ta teden pa ponovno še zunanji minister Andrej Gromiko na tiskovni konferenci v Moskvi. O-ba sta poudarila, da bo vsak poskus s p r e m e nitve dogovora SALT II ali njegova “dopolnitev” tega dejansko pokopal. SA je izračunala, da je 95% verjetnosti, da bo vesoljski laboratorij, 77.5 ton obsežna vesoljska ladja ZDA, padla na Zemljo med 11. in 21. julijem. Ko se bliža čas povratka Sky-lab na Zemljo, izdaja NASA dnevno poročila o njegovem položaju. Peking priznava obstoj starih stisk Po 30 letih komunističnega režima se položaj na Kitajskem ni bistveno i z-boljšal, priznavajo sedaj v samem Pekingu. PEKING, LR Kit. — Zahodni opazovalci razvoja v Ljudski republiki Kitajski, zlasti vsi levičarsko usmerjeni, so skozi leta hvalili velik napredek Kitajske pod novim, komunističnim režimom. V njem so gledali naravnost vzor za dvig zaostalih držav v moderni čas. Tekom priprav za zasedanje Narodnega ljudskega kongresa in med zasedanjem so v Pekingu kar naravnost povedali, da so se razmere na Kitajskem pod njihovo 30-letno vlado komaj kaj izboljšale. t V poročilu dveh podnačelni -kov Komunistične partije LR Kitajske priznavata ta “gospodarsko krizo”. Pridelovanje hrane ne raste v sorazmerju z rastjo prebivalstva. Delež hrane tovarniških delavcev ni zadovoljiv za težko delo, ki ga morajo ti opravljati. Na splošno življenjska raven povprečnega prebivalca LR Kitajske ni nič višja, kot je bila življenska raven njegovega prednika v nacionalni Kitajski pred nastopom komunistične oblasti v letu 1949. Število brezposelnih se drži o-koli 20 milijonov. Mladina, ki jo je režim poslal iz mest delat na polja, se samovoljno vrača v mesta. Poljedelstvo je še vedno močno zaostalo, v prenekaterih predelih še vedno vlečejo pluge ljudje, ker ni za to nalogo ne živine ne strojev. List Ming Pao je poročal, da so prevelike vloge v težko industrijo, povišane plač delavcem in odškodnina nekdaj odstavljenim uradnikom, ki so bili sedaj vrnjeni na svoje položaje, privedla do 6.5 bilijonov dolarjev primanjkljaja v državnem proračunu. Tako so se odločili za zmanjšanje vladnih izdatkov za 33%, kar vodi v omejitev vlog v modernizacijo kitajskega gospodarstva, pa tudi v odstranitev primanjkljaja v državnem proračunu. UPOR V AFGANISTANU SE KREPI IN OGROŽA VLADO Upor proti levičarski, s Sovjetsko zvezo povezani vladi v Kabulu raste in prenekateri opazovalci položaja v Afganistan trdijo, da so dnevi vlade Mohameda Ta-rakija šteti. PEŠAVAR, Pak. — Upor pro-it levičarski vladi v Kabulu naglo raste, uporniki obvladujejo večji del podeželja in se pojavljajo že tudi v samem Kabulu. Vlada Mohameda Tarakija, ki je lani s prevratom prevzela oblast v deželi, je postala negotova kljub obsežni podpori Sovjetske zveze. Opazovalci trdijo, da se ne more več trdno zanesti na oborožehe sile, ki .štejejo kakih 70,000 mož. Diplomatski viri pravijo, da se vlada Tarakija drži samo zato, ker je doslej imela trdno v rokah oborožene sile in ker njem nasprotniki niso združili svoje sile za skupen nastop proti njej. V zadnjem času je postalo vojaštvo zaradi velikih izgub v bojih z uporniki nezanesljivo.. Razne uporniške skupine so se med tem začele povezovati med seboj in pripravljati skupni nastop proti vladi. Pritisk upornikov je postal že tako velik, da v Moskvi resno dvomijo v sposobnost vlade Tarakija preživeti kaj dalj časa in mu menda že iščejo naslednika, ki bi imel večjo 'podporo v narodu in možnost pomiritve z u-pornim prebivalstvom. Poročila, ki prihajajo iz Afga-ristana sem v glavni stan upornikov, kažejo, da se bojevanje med uporniki in vladnimi silami nagiba k zmagi upornikov. Upor je dosegel doslej 23 od 28 provinc države, večji del podeželja je pod nadzorom upornikov, vladne sile se držijo edino v večjih mestih in na nekaterih postojankah vzdolž glavnih cest. Vladne oborožene sile so raztresene in niso sposobne učinkovito braniti niti mest. Tem pošilja vlada v sili na pomoč poseben odred, ki ga prevažajo oboroženi helikopterji. Število teh naj bi bilo v zadnjih tednih povečano v novimi pošiljkami iz AMERIŠKO-SOVJEMI ODNOSI PO RAZGOVORIH NA DUNAJU Zadnjič smo omenili, da na splošno pričakujejo, da bo v odnosih med ZDA in ZSSR v naslednjih mesecih vladalo zatišje, če ne bodo ti že kar do neke mere prijateljski, ko se bo Moskva trudila ustvariti in ohraniti dobro razpoloženje, ki bi naj pomagalo o-dobritvi SALT II v Senatu ZDA. Ko bo odločitev o tem padla, bo zatišja kmalu konec. Sovjetska zveza bo znova izzivalno nastopala na Srednjem vzhodu, zlasti v Perzijskem.zalivu in v Arabskem morju, kjer ima odlično postojanko v Južnem Je-menu, nekdanjem britanskem pomorskem oporišču Adenu na južnem vhodu v Rdeče morje. Od tod bi rada razširila svoj vpliv preko Severnega Jemena in Omana, da bi mogla močnejše pritisniti na Savdsko Arabijo, katere olje bo nemara potrebovala proti koncu prihodnjega desetletja in ga skušala vzeti Zahodu. Iz Etiopije bo Sovjetska zveza kot v preteklosti znova skušala širiti svoj vpliv v Somalijo in Sudan. Iz Angole, katero nadzira s kubanskimi najemniki kot Etiopijo, o-groža ne le Zimbabve-Rode-zija in Namibijo, ampak tudi samo Južno Afriko. Sovjetski vpliv v Iraku in Siriji, v Libiji in Alžiriji je še vedno tako močan, da lahko zavira uspešno napore ZDA, Egipta in Izraela za pomiri-tem med Arabci in Izraelom. Zahodna Evropa, povezana v NATO z ZDA v obrambni zVezi, se čuti ogrožana od rastoče vojaške moči, tako se čutita ogroženi LR Kitajska in Japonska v Aziji. Vsi, ki se-čutijo ogroženi od Sovjetske zveze, se ozirajo proti ZDA za pomoč in varstvo. Trenja med ZDA in ZSSR so torej neizbežna, dokler ena od teh dveh vodilnih sil sveta skuša svoj vpliv razširiti na nova področja, zlasti še na ona, ki jih druga smatra za bistvena za svojo lastno varnost, politično gospodarsko in vojaško. Bivši državni tajnik Henry Kissinger vidi posebno nevarnost za zaostrovanje odnosov med ZDA in ZSSR in soočenje med njima v prihodnjih petih do sedmih letih, ko se bo ZSSR čutila vojaško močno. Podobno sodi znani britanski list Economist, ko pravi: “Vprašanje osemdesetih let” bo najti sredstva za odvrnitev Rusov od rabe njihove nove vojaške moči za imperialistične cilje.” V tem pogledu so posebno v skrbeh v Pekingu, kjer že leta opozarja jo Zahod na “sovjetski socialistični imperializem” in na sovjetsko željo po “gospodstvu” nad svetom. To je privedlo do zbliža-nja med Washigtonom in Pekingom ter Tokiem in Pekingom. Vsi trije vidijo nevarnost v sovjetskem zasidrava-nju v Indokini, od koder je mogoče nadzirati pomorska in letalska pota z Daljnega vzhoda na Srednji vzhod in v Evropo. Z bporišč v Vietnamu lahko Sovjeti vsak čas preset : kaj o prevoz olja s področij ob Perzijskem zalivu na Japonsko. . Vietnam je pomembno sovjetsko oporišče v južni Aziji, preko njega je mogoče izboljšati in varovati zveze med pristanišči Sovjetske zveze na Daljnem vzhodu ter med sovjetskimi oporišči v Perzijskem zalivu, Adenu in Etiopiji. Carter bi rad izboljšal odnose z Moskvo s trgovinskimi in drugimi ugodnostmi, toda poznavalci Sovjetske zveze in njene mednarodne politike ne verjamejo, da bi bilo s takimi darovi Sovjetsko zvezo mogoče zadržati pred bojevitimi poskusi širjenja svojega vpliva v nove dele Tretjega sveta zlasti v države s pomembnimi prirodnimi bogastvi- ki jih potrebuje zahodni, industrijsko razviti svet. Splošna sodba proučevalcev mednarodnega položaja je, da bodo potrebovale ZDA in njihovi zavezniki veliko modrosti, spretnosti, potrpežljivosti, pa tudi odločnosti, da bodo svetu v prihodnjem desetletju ohranile mir, ga obvarovala pred uničujočo vojno. Sovjetske zveze, severne sosede Afganistana. Trdijo, da vsaj del teh helikopterjev upravljajo in vodijo Rusi. Upornike sestavljajo v glavnem tri skupine: narodnostne manjšine kot Turkmen!, Uzbeki in Hazaras, islamski tradicionalisti, ki dolžijo vlado, da spodkopava njihovo vero, in del kmečkega prebivalstva, ki nasprotuje agrarni reformi Tara-kijeve vlade. Afganistansko prebivalstvo je skoraj izključno predano islamu in vidi v Tarakiju in njegovi vladi komuniste, brezbožce in sovražnike afganista nskega ljudstva, je dejal Ahmed Gaila-ni, predsednik ene glavnih skupin upornikov “Narodne fronte islamske revolucije”. V Afganistanu je med prebivalstvom močno nerazpoloženi e, če že ne kar sovraštvo do Sovjetske zveze. Ljudje mislijo, da je bila Moskva za prevratom, ki je odstranil z oblasti kralja Zahirja. Ta živi sedaj kot begunec v Rimu v Italiji. Prevrat je izvedel gen. Mohamed Daud. kraljev bratranec, ki je bil znan 30 svojih zvezah z Moskvo. Ko je Daud začel kazati preveč neodvisnosti, je izgubil podporo Moskve in postal končno žrtev prevrata, ki so ga organizirali mlajši, v Sovjetski zvezi šolani armadni častniki. Tolikšno sovjetsko vmešavanje v Afganistan moti in jezi samozavestna in neodvisria, močno nacionalistična plemena Afganistana. Zadnje vesti lOKIO, Ja, — Predsednik ZDA Carter končuje danes svoje razgovore z vodniki Japonske o medsebojnih odnosih, zlasti gospodarskih, o vprašanjih energije in o vietnamskih beguncih. Jutri se začne v Tokiu konferenca sedmih industrijsko najbolj razvitih držav svobodnega sveta, posvečena gospodarskim vprašanjem, pretežno vprašanju oskrbe z energijo. ŽENEVA, Šv. — Od včeraj se tu vrši konferenca držav izvoznic olja — OPEČ o novih cenah tega. Vesti s konference napovedujejo povišanje cene soda z 42 galoni od sedanjih $14.50 na $20. Savdska Ara bija se baje še vedno prizadeva, da bi povišanje omejila na $18. Objavo odločitve pri čakujejo nocoj, ko bi se naj konferenca predvidoma končala. WASHINGTON, D.C, — Predstavniški dom je z veliko večino izglasoval načrt za pospešen razvoj produkcije sintetičnega petroleja v ZDA, ki bi naj postopno nadomestil uvoz naravnega. Predlog je bil poslan v razpravo Senatu, kjer pričakujejo njegovo odobritev. JOHANNESBURG, J. Af. — Ganska revolucionarna vlada je dala včeraj ustreliti dva bivša predsednika države, gen. Freda Akuffo, ki je bil na čelu Gane, dokler ga ni odstranil s tega mesta 4. junija letos vojaški prevrat pod ' Iz Clevelanda i in okolice Skupno sv. obhajilo— Članice Oltarnega, društva fare sv. Vida imajo v nedeljo, 1. julija, pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo. Sestanka tokrat ne oo. One, ki želijo romati v Lera ont, naj se javijo na tel. 361-3948. Spominski dar— Mrs. Anica Tushar z Gilberta, Minn., je darovala v spomin pok. ? Lavoslave Turk $10 za koroške študente v Mohorjevi. V imenu te se lepo zahvaljuje J. Prosen. Zadušnica— V četrtek, 5. julija bo ob sed-raih zvečer sv. maša za pok. Louisa J, Pirca nekdanjega urednika in solastnika Ameriške Dona ovine, v spomin 40-letnice njegove smrti. Povečana izbira— V restavraciji Slovenian Village v Slovenskem narodnem domu na 6415 St. Clair Avenue ,o k znanim slovenskim, domačim in izbranim jedem dodali še ‘ražnjiče”. Lastnici in vodnici restavracije ga. Lojzka Feguš in ga. Tončiča Kodricb sta ne le odlični kuharici, ampak tudi prijetni in vljudni gostiteljici! Kdor je izgubil— Na E. 157 St. je bila najdena manjša vsota denarja. Kdor jo le izgubil, naj kliče tel. 541-5580. Brivnica zaprta— Petrie’s Barber Shop na 785 E. 185 St. bo zaprta od 1. do vključno 9. julija. Sestanek— Starši članov in članic Slovenskega mladinskega zbora pri Mariji Vnebovzeti so vabljeni na sestanek v petek, 29. junija, ob sedmih zvečer na običajnem kraju. Sestanek je namenjen razpravi o proslavi Baragovega dneva. Pomoč veteranu— DSPB Tabor se je spomnilo 11 ekdanj ega protikomunističnega borca Antona Abolnarja, ki je sedaj v domu za onemogle, z večjim darom. On sam in njegova žena ga. Angela se za pomoč toplo zahvaljujeta. Poštni štrajk na Irskem končan DUBLIN, Ir. — Po 19 tednih je bil pretekli ponedeljek končan poštni štrajk, ko je unija poštarjev sprejela dopolnjeno ponudbo vlade. Poštni promet je bil danes v celoti obnovljen. vodstvom poročnika Jerryja J. Rawlingsa, in Akwasija Afrifo, ki je bil predsednik Gane kratko dobo v letu 1969. LUSAKA, Zamb. — Komandosi v helikopterjih in jet borbena letala iz Zimbabveja so včeraj zjutraj napadli gverilske postojanke Joshue Nkoma v okolici Lusake. Pri tem je bilo H oseb mrtvih, 32 pa ranjenih. FIUMICINO, It. - Neka francoska tovorna ladja in neki italijanski tanker, poln gazolina, sta trčila včeraj v gosti megli severno od te ribiške vasi in se vnela. Italijanske oblasti poročajo, da so našle štiri trupla, 20 članov posadk pa pogrešajo. WASHINGTON, D.C. — Velik porast cene gazolina in drugih oljnih produktov naj bi bil glavni vzrok porasta življenjskih stroškov v preteklem mesecu za 1.1%. AMERIŠKA IjjgjMQyiNA, JUNE 27, 1979 Ameriška Domovina «117 ST. CLA1S AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Jamea V. Debevec — Owner, Publisher i'viOiiiiied Mon., Wed., I’ri., except holidays and 1st two weeka in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 ua leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za S m«MC« Kanada in deželo izven Združenih držav; $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $15.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months FEUD AYS ONLY: $10.00 per year;—Canada and Foreign: $15.00 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 75 Wed., June 27, 1979 Zapuščena in osamela zemlja Po pogrebni maši in po odpeti ali odmoljeni Liberi v farni cerkvi so rake v odnesli k izkopani jami na pokopališče, ki leži v Šentvidu na Dolenjskem tik okrog cerkve. Pogrebci so spustili rakev v jamo, stari župnik Vidergar pa je vzel v roke drobno lopatico, z njo zajel nekaj prsti na izkopani zemlji in jo vrgel doli na rakev, da je votlo zabobnelo. Pri tem je izgovoril pomenljive besede: “Iz prsti si ga (jo) naredil, s kostmi in kitami si-ga (jo) sklenil, obudi ga (jo), o Gospod, poslednji dan.” Iz prsti narejeni človek se s svojim telesnim delom vrača v prst. Naš največji pisatelj in pesnik sedanjega rodu v zdomstvu je v eni svojih globoko zajetih pesmi, ki jih je izdala Slovenska kulturna akcija, zapisal: “Zemlja sem in večnost”, tako pomembna misel, da jo je urednik Mauser jevih poezij porabil za naslov celotni zbirki. Človek in zemlja in večnost (Bog) — trije temeljni dejavniki v življenju slehernega Adamovega otroka. In v Pismu beremo, da je Stvarnik dejal našima prvima staršema, naj “napolnita zemljo, si jo podvržeta in nad njo gospodujeta”. Pisec teh vrstic je na velikem zborovanju Mladinske kmečke zveze v Slovenjgradcu pred 40 leti slovenski kmečki mladini vsebino svetopisemskih besed takole razložil: “Gospodovati se pravi, po svoji volji zemeljske sile izkoriščati, da bodo služile na najboljši način človeku in njgovim potrebam. Da bodo o-mogočale velikemu številu mladine, ostati na kmetih in si urediti udobno življenje, vpreči iznajdbe moderne tehnike, da bo pri izkoriščanju zemeljskih sadov stroj človeku v pomoč in v zanimivo razvedrilo. Nad zemljo tako gospodovati — to je svoboda!” (Klasje iz viharja, 274.) Iz te razlage velja v naših dneh posebno ostro podčrtati pomembno in odrešilno misel, naj bo pri izkoriščanju zemeljskih sadov stroj človeku v pomoč in zanimivo razvedrilo, ne pa tiranski gospodar, ki sta mu človek in zemlja usužnjena. V teku 40 let, odkar so bile one besede izgovorjene, se je prav to zgodilo. Med Človeka in Zemljo, ki so ju dotlej vezale vezi življenja, je stopil mrtvi stroj, mrzlo železo je nadomestilo živo človekovo roko pri negovanju in oskrbi živih stvari, kakor je pšenica in koruza na polju ali živina v hlevu in perjad v kurnici, in razbilo to življenje, Id je plalo v istem taktu. .Veliki kmetijski stroji in kombajni so se iz pomočnika kmetu in farmarju sprevrgli v sovražnika in preganjalca kmečkih ljudi z dežele. Ne samo, da uničujejo najbolj žlahtne izvire narodnih kulturnih prvin, žuboreče življenjskega ritma podeželske družinske skupnosti; današnji dragi, vse obsežni stroj cele družine naravnost podi z dežele v mesto in tovarno, zemlja pa prehaja v posest vsemogočnih korporacij, pri komunistih kolhozov in sovhozov. Vse te ustanove- jo zlorabljajo in izkoriščajo v ogromne profite za žepe bogatih, maloštevilnih mogočnikov. Te dni je objavil William Ssnin, ki znanstveno raziskuje probleme farmarja v Ameriki in vprašanje prehrane, razpravo o tem predmetu. Zaključi jo s sklepno mislijo, kaj podobno moji izgovorjeni na onem kmečkem zborovanju v domovini. Pravi namreč, da ne pride v poštev, ali smo za ali proti poljedelskim strojem, važno je le, kako so dobrine teh strojev porazdeljene, da bi nudile čim večjemu številu farmarskih ljudi gotovost obstanka na farmi. Sodbo izreče potem, ko je prej naslikal dokaj točno podobo o razmerju in odnosu ameriškega farmarstva do zemjle in izkoriščanje njenih zakladov. Najprej navaja ugotovitve znanega zgodovinarja zemlje in farme v Ameriki Paula Taylorja, kateri je pred 40 leti v mašineriji ni videl zgolj sijajnega narpedka, ampak je posledice tehnologije ocenil z besedami: “manj farm, manj ljudi”, kar se z drugo besedo pravi propadanje družinske farme v prid akumulacije zemljišč v rokah o-gTomnih, bogatih korporacij, ki bodo zemljo napadli z velikanskimi mašinami, uničili manjše farme in zemeljske nridelke usmerili v službo svojemu nanesitnemu hle-peniu po bajnem bogastvu. Zemlja se danes pretirano izkorišča z močnimi umetnimi gnojili, niena kemična struktura se razkraja z uporabo kemikalij za uničevanie rastlinskih bolezni in škod-mvcev. vse z namenom, da bi se čim več pridelalo in brez pomisleka na to, kakšne bodo posledice v farmarsko-soeialnem in prehrambenem oziru. Sociloško je ameriško farmarstvo utrpelo v 40 letih strahoten upad. Od približno milijonov farm sredi 1935 jih je danes še kakih 2 milijona, vse drugo je propadlo. Dva odstptka vseh farm v ZDA pridela in proda 370 pridelkov, 'zaradi česar 700 družinskih farm ne doseže letnega zaslužka 20,000 dolarjev. Taka dejstva so nagnila W. Serrina, da je zapisal, da je podeželsko, farmarsko življenje uničeno pobito na tla in odpeljano (trucked away). Zahteva, da se je treba temu zlu upreti z uzakonitvijo uredbe o družinski farmi, morda omejiti velikost traktorjev in drugih strojev in govori celo o omejitvi zemeljske površine, ki jo more pridobiti en lastnik, v glavnem pa vrniti zemljo v roke tistemu, ki jo sam obdeluje. Če na hitro obrnemo pogled na ameriškega farmarja k slovenskemu kmetu v ljubi rodni domovini, bomo videli, da tam v tem pogledu ni nič boljše, če ni slabše. Ko-munizem že 35 let načrtno ruši družinsko kmetijo v Sloveniji, Ker s kolektivnimi obrati po vzorcu velike ameriške farme in mašinerije zaradi površinskih, razmer in kmečkega upora ni uspel, je nagnal kmečko mladino v zeK pretirani meri v fabrike, tako da so na kmetijah o-stali samo stari ljudje, ki odmirajo, domačije pa propadajo. Jaz osebno vidim v tem — razen krvavih pobojev — največji zločin, ki ga je komunizem zagrešil nad narodom. Korenine se spodrezavajo srčni stebliki slovenske etniške svojskosti in kulturne izvirnosti, zemlja pa postaja zapuščena, zanemarjena in osirotela. Kje je pre-rok, ki bo spet dal globoko vsebino beštedi: Iz prsti si ga naredil... ? L. P. Homanje Zveze oltarnih društev na ameriške Brezje v Lemont CLEVELAND, O.'— Zopet je pred nami čas, da se odločimo za romanje Zveze oltarnih društev na ameriško -slovenske Brezje v> Lemont 11. - 12. avgusta. Žal se je marsikaj spremenilo od lanskega leta, preglavico nam dela povišanje vožnje. Ko sem dobila seznam cen od Greyhound bus kompanije, sem takoj vse potrebno uredila in sporočila skupno ceno, ki je znašala $50. Sedaj mi je Greyhound naznanil, da jim zaradi povišanja cen gazolina ni mogoče ostati pri omenjeni ceni, zato tudi meni ni mogoče določiti koliko več bo stala vožnja. Saj nismo prizadeti samo mi, ampak so vsi, ki danes potujejo. Upam, da zato ne boste ostale doma, ampak si boste pritrgale kje drugje, da nam to ne bo onemogočilo lepo romanje k Mariji Pomagaj v Lemont. Kako lepo donijo naše Marijine pesmi, kako lepe so procesije in vse druge pobožnosti! Je, kakor bi človek na novo oživel in se pomladil. Vsak, ki se k Njej zateka, je uslišan, zato trdno upam, da bomo z Njeno materinsko ljubeznijo tudi to leto stale okoli Njenega kipa in Jo po vseh težavah in nezgodah kronale. Saj Jo bodo kronale njene zveste hčere od Marije Vnebovzete. Ostala sem pri treh busih z u-panjem, da jih napolnimo, četudi z veliko žrtvijo in se podamo na Marijino božjo pot proti Lemon tu. Prosim vas, drage članice in prijateljice, oglasite se osebno, ali pa po telefonu pri naslednjih: Mary Gerl — Sv. Kristina; Rose Bavec — Marija Vnebo-vzeta; Ana Brodnik in Mary Marinko — Sv. Vid. Z iskreno željo, da nam ta nezgoda ne bo ovirala romanja, ampak nas povezala še z večjo požrtvovalno ljubeznijo do Marije in Njenega Sina. Mary Marinko Vsem globoka zahvala CLEVELAND, O. — TABOR DSPB Cleveland izreka globoko zahvalo vsem, ki so se udeležili Domobranske spominske svečanosti v dneh 16. in 17. junija pri spominski kapelici na Orlovem vrhu Slovenske pristave. Posebno zahvalo izrekamo ge. Ani Hočevar za prevzem odgovornosti v kuhinji. Globoko zahvalo izrekamo vsem ženam in dekletom, ki sd tako neumorno j pom’agale pri delu v kuhinji. Posebej mo- vo! ramo tukaj izreči zahvalo pri serviranju v dvdrani Hinka Lo-beta mladenki hčerki g. in ge. Lojzeta Jarem, gdč. Tereziji Jarem. Naša globoka z a h a 1 a vsem gospem za darovano peci-' ; Ob tem času se naj lepše zahvalimo vsem, ki so se odzvali našemu vabilu in se udeležili te proslave v svoji narodni noši. Slovenski domobran, Tvoj narod, slovenski narod Te ni pozabil. Zbrani ob spomeniku, ki Ti ga je postavil v Tvoj spomin, v Tvojo slavo še živeči slovenski domobranec, je bilo slovensko ljudstvo v duhu in v mislih s Teboj, umorjeni slovenski domobranec. Slovenski domobran, Tvoj duh naj živi, a narodu kličemo: V boj proti sovragu komunizmu, za lepšo bodočnost slovenskega naroda! TABOR, D.S.P.B. Cleveland Bo res misijonska veselica? CLEVELAND, O. — Seveda bo, — kakor je bilo v Koledarju AD objavljeno. Veselica (piknik) bo na lepi Slovenski pristavi v nedeljo, 8. julija, popoldan in se bo zategnil tja v noč. Je že prav, da se prične s sv. mašo, ki bo darovana ta dan v Spominski kapelici pred milostno podobo Marije Pomagaj ob 12.30. Tako bo dana prilika, da svojo nedeljsko dolžnost opravijo tudi tisti, ki na Pristavi taborijo. Sv. maša bo darovana za žive in mrtve dobrotnike misijonov in za božjo pomoč misijonarjem, ki delyjo daleč, v nam nepoznanem tujem svetu v vinogradu Gospodovem. Kdor le more, naj se te sv. maše udeleži! Skrb, kje in kaj bomo “juži-nali”, je prevzela Misijonska Znamkarska Akcija. Slišal sem, če sem prav slišal, da bo svinje -tina, “potenstana” s kislim zeljem. Prava jed v vročih pasjih dneh! Razume se, da bodo tudi druge, kuhane in pečene dobrote za tiste, ki se morda “kislice” boje: Kuhinjo so prevzele kuharice, ki se polno spoznajo na kuhinjski posel. Prijateljice misijonov so na-prošene tudi tem potom za darovano domače pecivo. Doma o-cvrtih krofov ni nikoli preveč — se priležejo h kavi in marsikdo jih rad ponese še nekaj domov. Bodo tudi lepi dobitki. Listke že prodajajo, naprodaj bodo tudi na veselici. “Maček v Žaklju” bo opletal med veselico po; Pri-stavskih prostorih in' vas ' bp nadlegoval in vabil, da sežete v njegov “Žakelj”. V minulih velikonočnih praznikih je bil v naši župniji Mari- je Vnebovzete na počitnicah misijonar iz Zambije č. p. Lovro Tomažin. On je moj rojak in oba sva bila pri istem krstnem kamnu krščena, — le da je bil on krščen 15 let pozneje. Kot domačinu sem mu lažje stavil nekaj globljih vprašanj. Dovolil sem si ga vprašati: “Kako to, Lovro, da še ti ‘sitnariš’ tam po Afriki, ko pa nam tukaj primanjkuje duhovpjkov? Zakaj ne bi raje tukaj pri nas ostal? V naši. župniji bi nič kako potrebovali enega takega, kakor si ti.” Veste, kako mi je odgovoril? Rekel mi je — smehljaje seveda: “Janez, ti si skušnjavec, rad bi me zapeljal, da bi se jaz izneveril zaobljubi. Veš, Janez, jaz sem se zaobljubil Bogu, da mu v misijonih darujem svoje življenje. Vem, lagodneje bi mi tukaj bilo, ampak jaz grem, kamor sem poklican.” Revno se mi je zdel rojak p. Tomažin oblečen in ni imel kaj prida preoblek, zato sem mu rekel: “Lovro, jaz bi ti za spomin kupil obleko in kaj perila, če ti je prav tako?” In mi je pojasnil: “Tole obleko sem si našel v pošiljki, ki so mi jo iz Koro'ške poslali za moje reveže. Saj mi kar “paše”, ali ne? Za mene je to dobro in zadosti. Če boš kdaj kaj imel, pa daruj za misijone. Pa moli za mene, Janez, in za vse misijone! S hvaležnostjo sprejmem misijonski dar — ničesar pa ne zahtevam. Kakor sem ti že rekel, — Bogu sem se zaobljubil, da mu bom v misijonih služil, — nisem pa stavil pogojev, da bom v misijonih, če me bodo od nekod podpirali.” Do solz sem bil ginjen in pri vsej svoji zgovornosti mu nisem vedel kaj odgovoriti. Notri v dušo me je bilo sram, da tako malo žrtvujem za misijone. Koliko žtvuješ za misijone, prijatelj ti? Prav na dan 8. julija je prilika, da se izkažemo, če nam je vsaj malo mar delo slovenskih misijonarjev. Že v naprej se za obisk, za delo in darila lepo zahvaljujem in prijatelje misijonov lepo pozdravljam! J. P. Odprto pismo v pokoj odhajajošoimi imMku STOCKTON, Kalif. — Hvala za pismo in izkazano pozornost, gospod urednik! Že pred nekaj časa smo zvedeli rojaki tod, da nameravate iti v pokoj po skoraj treh desetletjih urejevanja Ameriške Domovine. Biti urednik ni lahka zadeva. Biti dober urednik, je še težje! Človek na takem mestu mora biti dobro poznan med ljudmi, razgledan, pošten v presoji, mora biti spreten v urejevanju poslanega gradiva za tisk, mora imeti dobro lastnost potrpljenja, težak zaklad odgovornosti in pripravljenosti na veliko neplačanega časa za dobro opravljeno delo. V vseh dolgih letih tega odgovornega dela, ste, gospod urednik, diplomirali iz navedenih |zahtev. j Naš časopis je nam duševna ;hrana, njega ukinitev bi pome-jnila posekano kulturno in obveščevalno delo. | Ko je Domovina izhajala pet-jkrat na teden, smo čestokrat de-Jjali: “Odličen urednik!” Bil je težak posel prevzeti vse te odgovornosti po pok. Jaku Debevcu. Vemo, da časopis ne prinaša dobička, zavedamo se, koliko truda vlivajo naši dopisniki, saj sam dopisujem v list že od leta 1954. S pisanjem je veliko dela, še več ga je potem z urejevanjem, s katerim je združena velika odgovornost pred zainteresiranimi in zakonom. privatnikov, zamišljena je bila kot društveni list slovenskih pionirjev in temu še danes služi. Je torej skupna slovenska narodna ustanova. Topel občutek spremlja človeka, ko gleda v preteklost in vidi svoje uspehe. Tak pogled je zvezan tudi z Vami, gospod urednik. Dolga doba, tisoči in tisoči tiskanih strani Domovine so ostali v Vaš spomin. Koliko truda v tem dolgem času, težkoč, borbe za obstanek lista, katera traja še današnje dni. Ko odhajate, v Vaš res zasluženi pokoj, Vam iz globine srca želim miru in duševnega zadovoljstva in veselja. Naj se Vam na tem mestu zahvalim za trud in pozornost, katero ste mi kot urednik čestokrat izkazali. Vašemu nasledniku želim: Naj ga bodočnost pelje v boljšo sigurnost, v trdnost prepričanja, v katerem se pisane slovenske besede v listu bleste kot zarja upa, kot potreba obstanka, saj poleg vsakdanjega kruha mora na mizi biti v vsaki slovenski družini tudi tisk, pisan v materinskem jeziku. Dovolite mi, da ob koncu pripišem še te skromne yrstice kot odgovor na Vaše zadnje cenjeno pismo: Kar ni bilo mojega gradiva objavljenega, ni Vaša osebna krivda, predvsem od časa, ko je potreba zahtevala zmanjšanje števila izdaj na teden. S pisanjem povesti in črtic sem pravzaprav začel na prigovarjanje rojakov in na lepo število prejetih pisem. Takole mi piše rojakinja iz Clevelanda: “Napišite še kakšno povest, jih rada čitam, posebno še take, kot jih pišete Vi. Rada prebiram novice, za politiko se pa ne zanimam, in takih čitate-Ijev je med nami veliko ...” Takih in sličnih pisem sem prejel precej tekom let. Visoko čislam učenjaka, ki nam preganja temo zmot, a bolj še cenim poštenjaka, ki ve in hodi pravo pot. (S. Gregorčič) Maks Simončič ------o------ Kaj sedaj...? WASHINGTON, D.C. — S tipično slovensko skromnostjo $e urednik našega lista poslavlja. Prof. Vinko Lipovec odhaja v pokoj. Kaj sedaj ...? Naš urednik in njegovi sodelavci so skrbeli brez stavk, brez “prekinitev dela” vsa dolga leta za redno izhajanje časopisa. Ti ljudje niso smeli biti bolni ali da se jim celo “danes ni ljubilo iti v službo”. Oni so bili vedno na svojem mestu, a mi smo dobili časopis na mizo. Skromno se poslavlja naš u-rednik in še nihče ne ve, kdo ga bo nadomestil. Kdo bo tisti junak, ki si bo upal prevzeti to delo. Vsi vemo, koliko požrtvovalnosti je potrebno pri takem delu, a najbolj pa urednik sam. Pri tako majhnem narodu, kot smo mi Slovenci, vzdrževati časopis, zahteva nesebično požrtvovalnost, ki sloni na močni narodni zavednosti. Kdo jo ima? Kje si junak, slovenska srenja te išče! Urednik odhaja, dopisniki in naročniki odhajajo v večnost. Skoraj vsak dan eden ali tristo na leto — je manj naročnikov. Novih ni! Zakaj jih ni? Strahotno vrašanje za vsakega Slovenca. Poglejmo dejstvu v oči' Slovenska narodna zavest je splahnela, marsikdo bi rad oporekal, pa... Slovenska inteligenca, ki je prišla po vojni, je odpovedala v tem oziru na celi črti. Redke so družine, katerih otroci še govorijo slovensko. V mnogih slučajih so starši vneti slovenski kulturni delavci, a otroci se davijo z najbolj enostavno slovensko ‘Domovina” ni' samo časopis besedo. Seveda imamo častne | izjeme, zato še lahko poslušamo mlade slovenske zbore in imamo slovenske prireditve. Vendar je žalostno, ko v precejšnji večini, stopiš v slovensko hišo in slišiš “polomljeno anglešči-ščino” ... slovenske besede ni več. Če pa vprašaš: “Ali ne govorite slovensko?”, dobiš odgovor: “Ah, kaj mu bo slovenščina!” Zelo težko je najti vzroke, je pa eno gotovo, da ti ljudje kljub navidezni slovenski zavednosti na dnu srca niso ponosni Slovenci. Napačno bi bilo koga obsojati zaradi tega. Kdo je boljši? Inteligenca vseh narodov je narodnostno najmanj odporna. Ti ljudje podležejo svojim ambicijam prvi. Izmed vseh plasti naroda ti naj prej e zavržejo1 jezik, verske, in kulturne narodne tradicije. Običajno je to majhen odstotek ljudi in ni prizadelo posebnih bolečin. Mnogo bolj grozotno je dejstvo, da je naš kmečki človek ki je prišel v to deželo po vojnh zavrgel svoj jezik z neverjetno naglico. Kmečki stan; tisočletni steber slovenskega naroda, je razpadel kof peščeni grad na o-bali. Ljudje, ki so prihajali v A-meriko pred prvo svetovno vojno, so ustvarjali domove, cerkve, društva, časopise, a mi p3 pokopu jemo in pozabljamo. Slovenski človek ni več ponosen Slovenec. Mislim, da so to posledice strahotne vojne ter poznejše trde borbe za obstanek Večino je strlo. Bilo je prekruto in strahotno. Slovenska beseda bo utihnila, slovenski list bo porumenel, prah se bo nabral na slovenskih črkah tiskarskega stroja. Če ne ... In kaj, če ne...!?. Kaj je storiti? Če ne najdemo odgovora, v nekaj letih v Ameriki ne bo tiskane slovenske besede. Trud in požrtvovalnost ljudi, kot je naš urednik prof. Lipovec, bodo šli v pozabo. Kdo naj to reši h1 kako? Ti in jaz, dragi rojak Predno leževa v hladni grob zemlja zakrije poslednjo sled za nama, pojdiva k hčerki, k sinh in jima povejva v spakedrani angleščini, da sta slovenskega rodu. Oba, verjemi mi, oba bova znala pred smrtjo samo slovensko — tedaj bo prepozno, ne sin. ne hčerka te ne bo razumela. I11 kaj sedaj ... Pripeljimo svoje otroke na slovenske prireditve, naročim^ jim knjige, časopise, naučim^ jih slovenskih običajev, nauči' mo jih slovenskih besed. , S prebujanjem narodne zavesti in ponosa bo vse ostalo steklo samo. Težko je opisati blag0' dat občutka pripadnosti k nekemu narodu. V poslednjih letih je sla po spoznanju narodnosti svojih prednikov butnila z vs0 silo na dan po celi naši deželi' Upanje in svetal vzgled je mla' di Slovenec Krištof Bohinc, A' merikanec tretjega rodu. Hotel je najti domovino svojega rodLl in ne samo to; fant se je naučil slovensko. Sedaj že odlično g°' vori in dobro pozna Sloveniji' Da, da, dragi rojak, kako smeš" na sva pred njim, ko govoriva ^ slabi angleščini s svojimi otroki-Mladi Krištof je zaveden Arne-rikanec in ponosen Slovenec. ^ znanjem slovenščine se lahk° hitro nauči vsakega slovanskega jezika. Ves slovanski svet mu je odprt. On ni čakal, da )s slovanski jezik postal važen v Vatikanu. Hitreje se lahko na; uči poljsko kot mnogi otroci poljskih “inteligentov”. Upajmo, da bo vedno več K A štofov, da se bodo začele večaj vrste slovenskih ljudi. Upajn1*’ na nov rod, ki ni klonil p°^ krutostjo časa. Spoštovani urednik! Vaš ni imel nikoli namena koga žaliti, obrekovati ali posredovati netočne novice. Strpljivost' zmernost, razsodnost so vele i? vaših vrstic. Kar se pa jezik3 tiče, bi bilo'prav, da pridejo k Vam v šolo uredniki Ijubija1'1' skih časopisov. Obdržali ste ve' (Dalje na 3. strani! / mmmmji mumrm, june i?, i97§ Iz slovenskega Toronta Priprave za XX. Slovenski dan v Kanadi Bliža se poletje in sredi poletja Slovenci v Kanadi praznujejo kot n a ro d n ostna skupina. 1979 je jubilejno leto SLOVENSKIH DNI v Kanadi. XX. Slovenski dan bomo obhajali letos in ga posvetili temu jubileju in Vsem, ki so doslej na teh dneh aktivno sodelovali in tako pripomogli, da je prišlo do dvajsetega slovenskega dne. Ko se je pripravljal prvi slovenski dan, je poročevalec 16. julija 1960 zapisal v Kanadski Domovini sledeče: “Slovenski dan v Kanadi se pripravlja. Slovenci, raztreseni po vsej Kanadi, se gotovo čutimo povezani vsaj v tem, da. smo Vsi Slovenci. Toda ta občutek — zavest pripadnosti istemu narodu — nam lahko s časom oslabi, če jo gojimo le kot posamezniki in v družinah, ali tudi le v bolj ali manj obsežnih in delavni organizacijah. Za ohranitev zavesti, da smo del celote, skupnosti Slovencev v Kanadi in skupnosti vsega slovenskega naroda, potrebujemo dela, ki bo zajelo vse Slovence v Kanadi. Zbrati se moramo od časa do čašo k skupni narodni manifestaciji, kjer se preštejemo, premerimo svoje moči, si pojasnima in osvežimo naše skupne cilje ter si naberemo novih sil za skupno delo. ! Pred sto leti, ko se je v slovenskem ljudstvu prebijala narodna zavest, so “narodni tabori”, shodi, ki so jih prirejali naši predniki, mnogo prinesli k tej prebuditvi. Danes, ko je nevarno, da slovenska zavest v nas počasi otopi, bi bilo primerno, da jo posvežimo s takim narodnim taborom. Zato je pozdraviti zamisel “Pripravljalnega odbora Slovenskega sveta”, da priredi 28. avgusta na farmi slovenske fare Marije Pomagaj SLOVENSKI DAN. Sadovi takega narodnega tabora pa bodo gotovo mnogo bogatejši in trdnejši, če jim bo-sledila splošna, vseobsežna slovenska organizacija v Kanadi. * Kaj' je bila vsebina I. slovenskega dne? Dopoldne sv. maša, ki jo je daroval č. g. J. Kopač. Popoldanski spored je vodil dr. V. Antolin. Slovenski dan so pozdravili predstavniki sledečih naselbin: Toronto (G. I. Marn), Cleveland (g. H. Lobe), London, Ont, (inž. S. Bah), Hamilton (g. J. Šušteršič), Sudbury (g. A. Končan) in St. Catherines (g. Kukoviča). Petje je vodil č. g. A. Zrnec, rajalni nastop “Mladega doma” g. C. Soršak, telovadbo g. inž. F. Grmek. Glavni ristno s skali 1. slovenski dan v Kanadi, so potrdili pravilnost gornje smer. Navzoči so bili ljudje iz najrazličnejših slojev in z različnimi krajevnimi gledanji. Nihče, ki so mu sveta gornja načela, se ni ustrašil komunističnih groženj. Udeležba bi bila gotovo še večja, če bi bil 1. slovenski dan v Kanadi še' bolj o-glaševan in pripravljen tako, da bi tedaj vse druge slovenske prireditve odpadle. Slovenski dan naj bi dvigal narodno zavest, s tem da bi prikazal sadove ustvarjanja na na-rodno-kulturnem in športnem področju celega leta. Tako bi bil krona vseh organiziranih prizadevanj in ne samo sad peščice garačev, ki so ga pripravili v nekaj mesecih. S tem bi vsebina “slovenskega dne” postala bolj bogata, bolj privlačna in bi udeležencem pustila zavest, da nekaj zmoremo in da smo lahko ponosni na svoj delež, ki smo ga prinesli kulturi nove dežele. Glavni govornik na 1. slovenskem dnevu je podal smernice, ki naj bi bile vodilo slovenskega življenja v Kanadi, da bomo o-stali dobri Slovenci in zvesti državljani Kanade. Brez jasnega pogleda v bodočnost bi bil slo- tam bom namreč preživel moje preostalo življenje,” je zapisal Charles Kettering. * Človek more doživeti samo dve vrsti neuspehov: ali da naredi samo to, kar mu je naročeno, ali pa da ne naredi ničesar več; tako meni Perle Thompson. * Pamet ve, kaj je treba narediti, izvežbanost ve, kako narediti, krepost pa naredi. * Tri najbolj izrabljene laži na tem svetu so: 1. Moja žena me ne razume. 2. Ček je že na pošti. 3. Sem v vladni službi in sem prišel, da vam pomagam. * Potreba more biti mati novih iznajdb, neuspeh je pa često oče dobrega rezultata. * Veliko lažje je biti pošten in odkritosrčen do drugih, kot do samega sebe. * Povprečen človek v teh dneh je bil rojen na deželi. Nato je trdo delal, da je mogel živeti v mestu in nato je še bolj garal, da se je lahko vrnil nazaj na deželo. Pismo od prijatelja iz Afrike venski dan gotovo okrnjen. Hvaležni moramo biti pri- MUMBWA, AL, 17. 3. 1979. pravljalnemu odboru “Sloven- ■ Sprejmite prav lep pozdrav, skega sveta”, da je pripravil .Krav iz srca se \am zahvalju-prvi SLOVENSKI DAN, ki je (.iem ža božično pismo in za pribil po izjavi staronaseljencev .loženi dar stotih dolarjev. Bog do sedaj naj večja manifestacija povrni! Da bi imeli v vsem sre-slovenstva v Kanadi. Veseli smo, da je lepo uspel in poka- Slovenski oktet na Koroškem Slovenski oktet je bil pred nedavnim na tridnevni turneji po slovenski Koroški, kjer je na štirih koncertih njegovo pesem poslušalo preko 2000 poslušalcev. Oktet je nastopil v Pliberku, v Škocjanu, Kotmari vasi in na Brnci. Spored je žel povsod navdušenje, WCSB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do 1. popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Novi naslov postaje je: 1990 E. 221 St., Euclid, Ohio 44117. Nov most v Bohinjski Beli Delavci “Gradbinca” so postavili nov, visok most čez Savo Bohinjko na Bohinjski Beli, po katerem bo tekla nova cesta Bled-Bohinj. Tako bo s to cesto in novim mostom vožnja do Bohinja hitrejša in bolj varna, saj. se bodo vozniki izognili sedanjemu ozkenrn grlu. Braslovče dobe telefonsko govorilnico V krajevni skupnosti Braslovče bodo v kratkem dobili javno mednarodno telefonsko govorilnico, ki bo stala pri stari osnovni šoli. Denar za govorilnico so prispevali krajani sami. zal, v čem naj naslednjega iz boljšamo. Tako pred 20 leti. Kar je veljalo takrat, to velja za XX. SLOVENSKI DAN. Kakor mora vsak posameznik neprestano izboljševati lastnosti, ki ga dvigajo boljšega, tako je skupnost, naj čo in blagoslov, Vi in člani misijonskega krožka pri Mariji Pomagaj. Pa oprostite, ker se nisem nič oglasil tako dolgo. Veste, če takoj ne odgovorim, se tako lahko odloži, Vi ste pa menda mislili, da pismo nisem bil prejel. Moderni čas je res zanimiv, ker nam omogoča razmeroma in delajo lahke stike. Včasih so misijonarji šli v neki misijon in so tam bo mala ali velika, potrebna, da ostali do smrti, dandanes pa do-dobiva pobud, ki jo dvigajo, po- sti potujemo. tako da tud1 bud, ki jo povezujejo, in idej, ki usmerjajo njeno pot v bodočnost. Temu naj služi tudi XX. SLOVENSKI DAN. Pogledali bomo prehojeno pot. Na tej poti bomo pozdravili vse, ki smo se z njimi srečali in jim bomo izrazili zahvalo za sodelovanje. Obrnili se bomo tudi v bodočnost, ji na novo določili smer in ji dali vsebi- v misijonskem zaledju priložnost, da se osebno in večkrat srečate z misijonarji. Kako se časi spreminjajo! Pravite, da so vas obiskali najprej g. Gajšek Rok in potlej Silva žužek. Prvega ne poznam osebno, s. Silva se je pa oglasila v Zambiji. Je iz zelo poznane družine žužkov. Njen brat je bil moj predstojnik. Tudi p. Ivana v Rimu osebno poznam. Kadar grem v Rim, se srečamo. Enkrat smo se šli N a j sodobnejša tehnologij a Jugoslavija je ob sklepanju pogodbe za gradnjo prve jedrske elektrarne v Krškem zahtevala in se pogodila z ameriškimi podjetji, da mora biti uveljavljanje predpisov varnosti in zaščite okolja usklajeno z naj-novejširni dosežki in spoznanji v svetu. To pomeni, da bodo med gradnjo uvedli vse tiste novosti, do katerih bi prišlo medtem. no. Naj bi nihče ne preslišal va- , bila na XX SLOVENSKI DAN, j celo skupaj kopat na Ustijo, pa M bo v nedeljo, 29. julija 1979, v Švici sem ga enkrat srečal, na Slovenskem letovišču. (Družina je tako razkropljena po Poskrbljeno bo za telesne in (svetu, da bi se tezno skupaj duhovne potrebe, za razvedrilo zbrali. Zambija kipi in vre, ker so so- \ Sloveniji so umrli 1. junija V Trbovljah: Ivan Železnik; v Idriji: Marija Grošelj; v Ljubljani: Deziderij Mizerit, Janez Brejc, Emilija Brišček, Antonija Volk, roj. Turšič; v Cerknici: Marija Mlinar (iz Dolenje vasi); v Kamniku: Alojz Močnik; Zakotu (Brežice): Barbara Deržič, roj. Umek; Izoli: Stanko Grilanc; v Hrastniku: Antonija Deželak, roj. Hercog; v Radečah: Anica Gramc; Mengšu: Marija Žun; Zagorju: Fani Račič. in izobrazbo, za družabnost, pogovor in igre. Združili bomo ko- sedi precej nemirni; vsak dan se govornik pa je bil inž. Božo Golob. , 13. septembra 1960 je poročevalec o tem dnevu zapisal v Kanadsko Domovino: “L slovenski dan v Kanadi” je za nami. Delo pa še ni opravljeno. Zakaj ne bi nekoliko raz-niišljali ob njem, da bi njega u-. spehi rodili še nove, da bi njega Pomanjkljivosti z drugim izboljšali. Pomen “slovenskih dni” naj bi bil nekako povedan v treh besedah: združevati, dvigati in Voditi. Taki dnevi naj bi združevali vse, ki tudi v tujini s ponosom priznavajo svoj slovenski izvor in ki je v njih živa želja Po osebni svobodi in zato odklanjajo vsakovrstno nasilje in vsiljevanje, ki odklanjajo dialektičen in praktičen materializem, a jih druži krščanski svetovni nazor. številni udeleženci, ki so obi- j prijetnim. Na veselo kaj zgodi. Življenje pa teče na- snidenje! |Prei tako’ da sm0 se na razbur" Odbor Društva Slovencev Ujive novice že navadili in nas ___________0______ ne vznemirjajo preveč. Delo pač Drobna, a koristna zrna Ideja, ta velja. Kapital ni najbolj potrebna stvar na svetu. Tudi izkušnja ni najbolj potrebna. To dvoje se že dobi. Kar je važno, so ideje. Kdor ima ideje, ta pri svojih podvigih nima o-mejitve, ne v gospodarstvu, ne kje drugje v življenju. * Koliko pritožb se sliši: “Ni- mam časa”, pa je vendar na leto samo 238 delovnih dni, 127 je pa nedelj, sobot, praznikov in počitnic. m Človek v .resnici najrajše počne tisto, kar je nemoralno, proti zakonu in preveč redilno, pravi Alexander Woolicott. * “Moj interes je v bodočnosti; teče naprej. Sem še vedno sam in moram poprijeti za dva; prej sta bila na misijonu dva misijonarja, potlej je moj predstojnik odšel na dopust in ko se je vrnil, je bil takoj premeščen na drugo postajo. Pričakujem pa pomoč in sicer po Veliki noči. Potlej bo šlo lažje. Deževna doba bo kmalu za nami. Lani sem imel precej problemov z vodo. Zato sem letos nabavil vodni rezervoar in ga postavil ob hiši, da nam ne bo vedno primanjkovalo' vode. Že obratuje. Vaši darovi in darovi dobrotnikov od drugod so mi pomagali, da sem uredil problem vode. Tudi zalival bom laže. Kot veste, je Zambija precej rodovitna in če se za stvari skrbi, zemlja obilno vrača. Škofija nam priporoča, da naj se vsak misi- 2. junija V Taboru: Karel Lesjak; Sevnici: Marija Irgolič; na Vrhniki: Stane Volk; Ljubljani: Andreja Lavren- * je 44. Pri moških srajcah pa je raz ika v označbi sledeča: št. 3-jorneni ameriško mero 13%, 3* e 14. 37 je 14%. 38 je 15. 39 j< 5%, 40 je 15%. 4! je 16. 42 jr 6%, 13 je 17. Dolžinske mere: palec ali inct = 2.54 cm. 1 milja — 1609.33 m Votle mere: 1 pint = 0.571 : pinta — l kvart; 4 kva/ti — 1 galon; 1 buše) (mernik) = 8.35 I; 1 barel (sod) ^ 181.74 J Utež): 1 funt — 453.59 g; 1 un a _= 23.35 g Toplotne mere: 9 Fahrenhe'" ovih stopinj je enako 5 Celz*’ .evun. 0 C =r 32 F; 0 F je —D--11 jtcprnj C; 100 C =, 212 F; e 122 F; 10 C je 60 F. Ploskovne mere: 1 aker 55 u.46 ajrpv-. ) kv. milja — ‘2$ v um. • Potovanja skupinska In pntpaod • Nakup alt najet jr avtov • Vselitev sorodnikov » Dobijanje sorodnikov ** obisk • Denarne nakaznice • Notarski posli in prevodi • Davčne prijave M. A. Travel Service i>516 St. Clalr Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500 HANDEL'S SHOE STORE S SUPER SUMMER SALE j . \ •• • jg Large selection of Summer Footwear for Men - Women and Children Sandals - Tennis Shoes ■ Dress Shoes SAME OLD PRICES - PLUS SPECIAL REDUCTIONS 8125 St. Glair Ave. Cleveland, Ohio 44103 0RDIN0VA PODREDNA ZAVODA L9S3 Rast 82 St. £7010 Lake Sim-« lilt'd. *31-208* »31-6300 SRBI KOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 13361 Waterloo Road »31-123* NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN To order, send $6.00 including postage per copy to: Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432 ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko Navedba starega naslova je nujna ) AMERIŠKA DOMOVINA 6117 SL Clair Ave. Cleveland, Ohio 4416? Moj novi naslov: ..................................... I MOJE IME: ...... Moj stari naslov: PROSIMO. PIŠITE RAZLOČNO