Izhaja vsak Četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della L.berta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-7/0 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini §T. 456 Posamezna št. 40.— Ur NAROČNINA: četrtletna lir 420 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru jpedizione in abb. postale I. gr. TRST, ČETRTEK 4. JULIJA 1963, GORICA LET. XI. PO OBISKU DVEH PREDSEDNIKOV Kennedy in Hruščov kot politična turista Zakaj je Kennedy potoval v Evropo - Zahodna Nemčija pred izbi po - Predlog Nikite Hruščova je „ važen” Politični turizem sicer ni iznajdba našega stoletja, vendar pa je prišel zadnja leta še posebno v modo, in kot se zdi, je tako učinkovit, da je Kennedyja kar navdušil, tako da je že naročil svojim pomočnikom, I naj pripravijo njegovo naslednje potovanje, ki ga bo popeljalo v Azijo. Toda kaj ga je v Evropi tako navdušilo? Pravzaprav pa bi se moralo vprašanje glasiti: zakaj je pravzaprav potoval v Evropo? To vprašanje so si zastavili že mnogi; o tem so veliko razpravljali še prej, kot je Kennedy sploh odpotoval, zlasti v Ameriki sami. In ni bilo malo takih, ki mu ni so videli pravega pomena, tako da so razni vplivni ameriški listi ter osebnosti celo zahtevali, naj predsednik potovanje odpove. Saj je vse kazalo, da res nima pomena, da bi v tem času hodil na politične obiske v Evropo. Slabšega trenutka za to si skoraj ni mogel izbrati. V Nemčiji, kateri je predvsem veljal njegov obisk, imajo zdaj nekako medvladje, v katerem ni možna ni-kaka velika odločitev. Stari, že blizu devetdesetletni Adenauer je dokončno naznanil, da se bo umaknil, in je pod pritiskom tudi žc izbral svojega naslednika, ministra Erharda, ki mu pripisujejo glavno zaslugo za povojni nemški »gospodarski čudež«. Ta zdaj mimo kadi svoje debele cigare in čaka, da se Adenauer dokončno umakne. A-denauer .— to je preteklost. Erhard — to je bodočnost. Sedanjost pa je čakanje, prerekanje o dosedanjih napakah zahodnonem-ške politike, ki jih ni bilo malo, in razpravljanje o prihodnji politiki. Toda če ima smisel v današnji Nemčiji s kom go voriti, ima smisel govoriti samo z Erhar-dom, ne pa z odhajajočim Adenauerjem, ki najbrž tudi ni več čisto kos težkim nalogam vladanja. Vse to čisto dobro ve tudi Kennedy. Kljub temu je šel v Nemčijo ter se razgovarjal z Adenauerjem. KENNEDY »PRIŠEL, GOVORIL, ZMAGAL« Tudi v Italiji ni bil pravi hip za tako važen obisk. Tudi tu si Kennedy skoro ni mogel izbrati slabšega hipa, ne le zaradi odstopa Fanfanijeve vlade in neuspelega zaključka prvega poskusa sredinsko - levičarske vladne koalicije, ampak tudi zaradi smrti papeža Janeza XXIII. in volitve novega papeža. V načrtu potovanja pa je bil tudi obisk pri papežu. Sprejel ga je že novi papež. Le malo je manjkalo, pa bi bil prišel Kennedy v Italijo prav med konkla- vom. Tudi De Gaulle ni nič kaj rad videl tega Kennedyjevega potovanja v Evropo, ker mu je pač prišel ameriški predsednik mešat štrene. Toda Kennedy se ni dal zmesti in zaustaviti od vseh teh nesrečnih slučajev ter ne všečnosti. Vztrajal je pri svojem namenu ter »prišel, govoril, zmagal«. »Zmagal« pa je najbrž prav zato, ker svojemu potovanju v Evropo sam ni pripisoval tako zelo važnega pomena, kot so mu ga pripisovali drugi. Sam je najbolje vedel, da se je za tem potovanjem skrivala tudi čisto človeška in razumljiva želja, da bi si privoščil kot toliko drugih Američanov vsaj bežno, a zaželeno potovanje v Evropo. Seveda mu ni moglo dati priložnosti, da bi si pri tem enkrat resnično oddahnil od svojih političnih skrbi z nekajurnim brezciljnim in pri jetnim postopanjem po slikovitih ulicah kakega nemškega ali italijanskega mesta. Končno je tudi on človek in ogromna teža odgovornosti za politično dogajanje na vseh koncih in krajih, od rasističnih gnezd doma do Kube, Laosa, Koreje in Konga, pa tudi za razorožitev in druge nerešene probleme med Vzhodom in Zahodom, mu mora grizti živce. Priznati pa je treba, da je Kennedy premagal svoje turistične želje in posvetil svoje potovanje skoraj samo politiki, če izvzamemo obisk v domovini njegovih dedov, na Irskem, kamor ga je gnalo samo srce. In prav zato. ker je šel v Evropo sproščeno, brez težkih in do pičice izdelanih urad- nih programov, je bilo njegovo potovanje v resnici uspešno, verjetno mnogo bolj, kot če bi mu bil dal popoln uradni značaj in bi bil moral paziti na vsako svojo besedo. Tako pa je govoril svoje govore sproščeno, da ne rečemo spontano. Ravno zato so bili izredno učinkoviti, četudi se je zdelo nekaterim kritikom, da v njih ni bilo popolne doslednosti in da se je dal preveč zanašati trenutnemu navdušenju, n. pr. ko je prejšnjo sredo govoril berlinski množici in vzkliknil »Jaz sem Berlinčan!«, da bi ji dal dokončno razumeti, da ne misli nikoli prepustiti zahodnega Berlina komunizmu. Prav s to spontanostjo pa je pridobil Nemce zase, jih navdušil in dokončno paraliziral De Gaullov vpliv, ki teži za tem, da bi pridobil zahodno Nemčijo za nekako zahodnoevropsko celinsko hegemonijo v dvoje, to ie francosko - nemško, pri čemer naj bi stala na prvem mestu besedica »francoska« in to ne samo zaradi tega, ker je v abecedi f pred n. Ob njegovih vedrih, krepkih, navdušenih besedah so se Nemci spet zavedli, 'a predstavlja De GauFe samo novo skušnjavo za njihov nacionalizem, ne nudi na nikakeaa pravega jamstva za njihovo varnost in za njihovo združitev v svobodni Nemčiii. Tako jamstvo jim lahko nudi samo Amerika. Zato ie v njihovem interesu, da čimbolj navežeio svojo narodno usodo nanjo in se čimbolj vžive v vlogo Atlantskega partnerja v sodelovanje z Ameriko. To je zdaj in mora biti »a« nemške politične abecede. Ni presehal spuščenih pridvižnih mostov Da je to dosegel, je izrekel Kennedy nekaj krepkih besed na račun komunizma, zlasti vzhodnonemškega, ki se smeši in hkrati izdaja svojo slabost s proslulim ber-'inskim zidom. Vendar pa je pri tem skrbno pazil, kljub vsej spontanosti svojega go-vorenja, da ni presekal ozkih pridvižnih mostov, ki jih začenjata zadnji čas vzhodna in zahodna diplomacija spuščati preko prepadov, ki dele vzhodni in zahodni svet. Nasprotno, še utrdil jih je. Nemška javnost je po večini razumela ta njegov namen in se do neke mere strinja z njim, čeprav ne vidi, kako naj bi to privedlo do /družitve Nemčije. Kennedyju se je posrečilo, da jim je prikazal njihov problem v luči svetovne problematike ter jim dal razumeti, da ga ni mogoče rešiti ločeno od Amerike. Tistim pa. k) t.a°^ *e niso mogli a’i niso hoteli razumeti, je to potem raztolmačil zahodnonemški zunanji minister Schroeder. Kennedyjev obisk v Angliji pa je imel čisto deloven značaj, saj se sploh ni pokazal v javnosti, razen pri maši v majhni katoliški cerkvici blizu Mac Millanovega podeželskega bivališča, v katerem je skoro dva dni razpravljal z britanskim ministrskim predsednikom o vprašanjih, ki so važna za obe državi, največ pa o novih tristranskih pogajanjih s Sovjetsko zvezo glede prekinitve atomskih preizkusov, ki se bodo začela 15. julija v Moskvi in od katerih obe strani kljub vsemu skepticizmu le nekaj bistvenega pričakujeta. (Nadaljevanje na 2. strani) Kennedg in Hruščov kot politična turista RADIO TRST A o NEDELJA 7. julija, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenske zborovske skladbe; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za naj-inlajše: »Nenavadna dogodivščina«, mladinska radijska igra (Jurij Slama), igrajo elani RO; 12.00 Slovenska nabožna pesem. Cerkveni zbor z Opčin; 12.15 Vera in naš čas; 14.30 Sedem dni v svetu; 15.00 Ansambla Los Espanoles in Los Marim-beros; 18.00 »Roka«, novela (Guy de Maupassant -Slavko Rebec), igrajo člani RO; 21.0 Iz slovenske folklore: »Pratika« (Niko Kuret); 21.30 Skladbe za godala. o PONEDELJEK, 8. julija, ob: 12.15 Iz slovenske folklore: »Pratika« (Niko Kuret); 19.15 Izvenevrop-ska sporna ozemlja. Saša Martelanc: »Formoza«; 20.30 Gaetano Donizelti: »Don Pasquale«, komična opera v treh dejanjih. V odmoru (približno ob 21.20) Opera, avtor in njegova doba, pripravil Gojmir Demšar. o TOREK, 9. julija, ob: 11.45 Naš juke-box; 12.15 Potovanje po Italiji; 18.30 Slovenska simfonična glasba — Emi! Adamič: Ljubljanski akvareli. Or. kester Slovenske Filharmonije dirigira Bogo Leskovic; 19.15 Po sončnih stezicah; 21.00 Giacomo Leopardi — Moralni spisi: »Razgovor Federika Ruyscha z mumijami« (prevod A. Rebula, uvod B. Tomažič). o SREDA, 10. julija, ob: 11.45 Folklorni mozaik; 12.15 Za naše žene; 18.30 Simfonične pesnitve; 19.00 Sopranistka Zlata Gašperšič. Na sporedu so Kogojevi in Kotorčevi samospevi; 19.15 Scipio Sla-taper: »Moj Kras« (Janko Jež); 21.00 »Veronika Deseniška«, tragedija v 5. dej, (Oton Zupančič), igrajo člani RO. o ČETRTEK, 11. julija, ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Giacomo Leopardi: Moralni spisi: »Razgovor Federika Ruvscha z mumijami« (prevod A. Rebula, uvad B. Tomažič); 18.30 Koncert Tria Lorenze; 19.15 »Potovanje na Mesec«, dramatizirana zgodba (Charles Chilton - Mirko Javornik), igrajo člani RO; 21.00 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije. Vodi Paul Klecki. o IPETEK, J2. julija, ob: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci; 12.15 Pogled na svet; 18.30 Iz del dunajskih klasikov — Ludvvig vain Beethoven: Fidelio, uvertura, op. 72 B, Franc Joseph Haydn: Koncert v D-duru za čembalo in orkester; 19.00 Pianist Gojmir Demšar — Vitezslav iNovak: Serenada št. 2 iz cikla »V polmraku«, Pomlad iz cikla »Exoticon«, Janko Ravnik: Momento, Vladimir Re-bikov: Pomladanski spevi; 19.15 Zlato, tisočletni vladar sveta — Dušan Pertot: »Zakladi bogov«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operna glasbe; 22.00 Doba odjuge v sovjetski književnosti — Silvio Bernardini: »Pomen ljubezni«. ^SOBOTA, 13. julija, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Za naše žene; 14.40 Pojejo »I quattro Ca-ravels« in dvojčici Kessler; 15.30 »Poslednji klic«, radijska, drama (Alfio Valdarini - Nada Konjedic), igrajo člani RO; 17.00 Pevski zbori Julijske krajine in Furlanije; 18.30 Tržaški skladatelji: »Ivan GrbeG«, pripravil Dušan Pertol; 19.15 Na počitnicah; 20.45 Zbor »Jacobus Gallus« iz Trsta, ki ga vodi Ubald Vrabec; 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Sergej Rachmaninoff: Koncert št. 4 v g-molu, op. 40 za klavir in orkester. TBDEN8KI KOLEDARČEK 7. julija, nedelja: Manica, Vilibald 8. julija, torek: Veronika, Verenka 10. juli ja, sreda: Amalija, Ljubica 11. julija, četrtek: Olga, Savij 12..julija, petek: Mohor, Draguška 13. julija, sobota: Marjeta, Dragan NOVA »KNJIŽICA« Te dni je izšel 35. zvezek zbirke pod imenom »Knjižice«, . katere izdajajo naši salezijanci v Ma-rijjinišču. na Opčinah. Novi zvezek' je posvečen našima učiteljema sv. Cirilu in Metodu ob 1100-lctnici prihoda na Moravsko. Sestavljavec življenjepisa dr. Kahne je spretno uporabil celo vrsto virov, tako da ni knjižica samo poljudno pisana, ampak ima tudi temeljilo zgodovinsko podlago’ Knjižica nas je prav razveselila in moramo čestitati pisatelju ter pohvaliti izredno plodovito izdajateljsko dejavnost Marijanišča na Opčinah. (Nadaljevanje s 1. strani) Kennedyjev obisk v Rimu je vzbudil precej manj navdušenja kot v Berlinu. To pa zalo, ker »Rim ni Berlin«, kot je ugotovil neki italijanski komentator. Hotel je reči, da Rim ni razdeljeno mesto in da se ne čuti ogroženo kot Berlin, ki je obkoljen od vseli strani in je resnična predstraža svobodnega sveta. V Rimu so sprejeli Ken-nedyja prisrčno, a umerjeno, čemur je bila baje kriva tudi izredna vročina. Rimljani so rajši ostali doma, kakor bi se izpostavljali vročemu soncu in se razgrevali s ploskanjem. Zato pa so se oddolžili Ken-nedyju Neapeljčani, ki so naravnost predr-'i policijske kordone, skakali k njemu, mu stresali roko in ga objemali. Kot vse kaže, je to spontano navdušenje naipravilo močan vtis na Kennedvja in ga prepričalo, da ie Amerika tudi v Italiji še vedno najbolj priljubljena. Zato se je še posebno prisrčno poslovil od italijanske javnosti in se izrazil v neki svoji brzojavki italijanski vladi, da »se vrača z nepozabnimi spomini.« HRUŠČEV PONUJA ROKO IN UDARJA PO KITAJCIH Razgovori z italijanskimi državniki so bi li bolj formalni, rodili pa bodo sevec’.a svoje sadove, zlasti gospodarske. Italija je nedvomno naizvestejši, četudi ne najmočnejši ameriški zaveznik v Evropi. In pri tem ie Kennedv spoznal, da veliko, celo naivec štcie prav ljudsko razpoloženje. Čislo neuradno se ie na vrtu predsedniške palače na spreiemtt srečal tudi z mnogimi italijanskimi političnimi voditelji, (oda do kakih resničnih razgovorov seveda ni «ri*Jo To bi bilo nekoliko naivno priča kovati. 7a male narode ie važen govor, Tei ga je imel Kennedy 28. junija pred irskim parlamentom in v katerem je orisal pomen in vlogo malih narodov, zlasti tudi v sedanjem mednarodnem političnem položaju. Poudaril je, da so lahko most med narodi, kot to vlogo Irska že izpolnjuje zlasti kot posrednica med Zahodom in nekdanjimi kolonialnimi narodi. Ne morejo pa ostati nevtralni med svobodo in tiranijo. Nedvomno je bilo Kennedyjevo potovanje v Evropo velik uspeh zanj osebno kot tudi za ameriško politiko. In sovjetski ve Ijak Hruščov tega ni znal parirati drugače, kot da se je tudi komaj dva dni za Ken-nedyjem podal na nov obisk v Vzhodni Berlin, kjer so si dali vso mujo, da bi čimboljc imitirali zahodnoberlinsko navdušenje za Kennedyja, seveda v prid Hruščo-vu, kar pa le ni prav uspelo. Vse preveč je bilo občutiti, da stojiio ljudje v špalirjih na ulicah samo zato, ker so jih tja prigna' li v kolonah in s transparenti. Toda tudi Hruščov ni hotel zaostati za Kcnnedyjem in ie prišel na dan z novim predlogom, češ da je Sovjetska zveza pripravljena skleniti —o nrek’‘ni*''i atomskih eksp^zij. n nod pogoiem, da bo sklenien nenanadal-ni nakt med državami Varšavskega in At-I 'ant^kepa nakfa. Angleži so hitro odkimali, Kennedv pa ie preko svoiega glasnika o-značil ta predlonr za važen. Zdai sra nrenču-ie. In končno ie v sredo zvečer prišla še vest. da ie Hruščov v Frankfurtu na Odrl ‘■■'ove.su iz Vzhodne Nemčiie. zagotovil, rin Sovjetska zvez« nikdar ne ho n n nad''i 7rhoda, da bi uničila knnitalizem ker hi morala žrtvovali niPiion delavcev za enerra kanitalista. Tn pri tem ie polemično udaril r>o tistih, ki mislim drugače. Mislil ie na Kitaice, s katerimi je zadnji čas prišel še v hoii odkrit snov. Pravi, pra- V nedeljo sta dva teroristična atentata povzročila v Palermu, glavnem mestu Sicilije, smrt 9 oseb, med njimi kar 7 pripadnikov policije in karabinjerov. Kadar naš povprečen človek b^re takšne vesti, se prav gotovo vpraša, kako je mogoče, da se v mirnem času dogajajo takšni pokoli. Naravnost zaprepaščen pa mora biti, kadar sliši, da je letos od januarja do konec junija bilo v pokrajini Palerma zločinsko u-bitih nič manj kot 18 oseb. Ob tolikšnem številu zločinov se tudi samo po sebi vsiljuje vprašanje, ali se Sicilija še nahaja v sklopu kulturne evropske države, ali pa ne spada morda med kulturno zaostale in pravno neurejene dežele. V nedeljo sta se oba zločina izvrši’a z isto tehniko. Zgodaj zjutraj je neznan vozač pripeljal pred neko garažo avto in ga tar* pustil, čez nekaj časa je nastala močna eksplozija, ki je terjala smrt dveh delavcev, katera sta bila zaradi službe v b’ižini. Popoldne pa je zaradi enake eksplozije našlo grozno smrt kar sedem policistov in karabinjerov. Varnostni organi so bili ob veščeni, da na neki stranski cesti stoji sumljiv avto. Ko so se mu približali, so na sedežih zagledali peklenski stroj. Strokovnjaka sta ga odstranila in ko so že vsi mir »rcati poRol slili. da je nevarnost mimo, ie iznenada nastala druga strašna eksnloziia, ki je so dem oseb dobesedno razmesarila. Nihče ni namreč slutil, da ie v prostoru za prtljago skrit drug peklenski stroi. ki se ie razpočil v trenutku, ko je neki stražnik odprl prtljažnik. Oblastva, ki sedai vodijo preiskavo, so mnenja, da ta peklenski stroj ni bil nameri ien varnostnim organom, temveč da bi oba avtomobila morala zleteti v zrak pred isto garažo, katere lastnik ?e znan voditelj /'očinske tolpe, znane pod imenom »ma,-fia«. Atentat pa je organizirala neka dru-p;a tolpa, ki je v sporu s prvo. Naj bo že karkoli, tudi ta žalosten dogodek dokazuie, da so za korenito zatrtje sicilskih zločinskih tolp potrebni ne samo policijski in sodni ukrepi, temveč podrobno vzgojno delo, za katero so poklicane tako verske kot laične ustanove. ZDRAVNICA Dr. Ana Marija SANCIN specialistka za zobne in ustne bolezni sprejema v ulici Servola 174 (Skedenj) — tel. 77-309 od 11. ,do 13. in od 16. do 18. urf, ter po dogovoru t • i ■ ■. < • '■ i, • s r ■ ■ * . , -V f'j- je slovesnost kronanja na trgu pred baziliko svetega Petra dosegla svoj višek. Svečani obred, kateremu ni para na sve-lu, se je pričel ob šestih zvečer. Pred glavnim vhodom v baziliko se je dvigal beli papeški prestol pod baldahinom. Ob vznožju stopnišča je stal oltar, obrnjen proti ljudstvu. Na desni strani so bile postavljene tribune za odposlance 93 držav, med katerimi je bila tudi Jugoslavija. Nasproti njim sede 'papeževi sorodniki, številni odličniki in nad 600 časnikarjev. Po prostranem trgu sc tare množica 200 do 300.000 ljudi kot razburkano morje. Množice ljudi se tišče po obronkih Janikula in po stre-kah rimskih hiš za Berninijevimi kolonada-rni. Veliki zvon odbije šesto uro. Vse utihne. Izza bronastih vrat se začne slovesno pomikati na trg nedopovedljivo veličasten sprevod. Spredaj stopajo švicarski gardisti v slikovitih Rafaelovih uniformah z bleščečimi čeladami in helebardami. Za njimi drugi oddelki vatikanskih straž, nato pa dolga vrsta prelatov, škofov, nadškofov in 75 kardinalov v svilenih in s srebrom pretkanih paramentih. Skupina protonotarjev obdaja prelatej ki nosijo na blazinah zlato tiaro in papeške mitre. Zdaj se oči vreh množic upro v belo postavo sv. očeta, visoko na nosilnem sedežu. Spremljajo ga dvorni ko rnorniki, obredarji in plemiška straža s potegnjenimi meči. Klici pozdravov zaorijo pod poletno nebo, tisoči robcev mahljajo. Pavel VI. se pa sredi mističnega veličastja prijazno smehlja in z mirnimi kretnjami pozdravlja in blagoslavlja stotisočero množico na trgu in okrog eno milijardo ljudi, ki so po televiziji spremljali veličastni prizor/ Kardinali pristopajo po vrsti pred papeža na prestolu in mu izkažejo s poljubom PREPOZNO! Pred 12 leti so na Češkem obsodili zunanjega ministra Clementisa in prvega tajnika stranke Rudolfa Slanskyja na smrt na vislice. Obdolžili so ju veleizdaje, titoizma, trockizma in nacionalizma. Obsodba sc je izvršila v času najhujšega Stalinovega samodrštva. Zato so tudi češki stalinisti kar tekmovali, da so pokazali moskovskemu poglavarju, kako znajo tudi oni uganjati čistke. Prejšnji teden pa je tajnik slovaške komunistične stranke izjavil na javni seji v Bratislavi, da sta bila oba nedolžna ter da sta bila obsojena proti načelom socialističnega, prava. Kot je znano, je Clementis vedno trdil, da je, nedolžen, le na glavni obravnavi je vse priznal. Danes, po tolikih letih, pa slovesno izjavljajo, da je bil po nedolžnem obpšen. ",'I'.., • Nehote se človek spomni po takih obsodbah in po prepoznih rehabilitacijah na izrek slovitega Mirabeaua: Revolucija požira svoje očete. Obred pontifikalne maše se razvija v vsej slikovitosti. Sikstinski zbor prepeva veličastne himne. Ko odpojeta diakona v latinščini in grščini besede svetega evangelija, spregovori papež »mestu in svetu« v 9 jezikih; med temi tudi v poljščini in v ru ščini. Slovanskim narodom pošilja še svoj posebni blagoslov. Bleda večerna zarja že ovija renesančno pročelje in kupolo. Žarometi obsvetijo ko-lonade, baziliko in papeški prestol, ob katerem se razvije škrlatni prapor rimske Cerkve. Pod zvezdno nebo se dviga himna »Zlata krona nad glavo tvojo...« Kardinali pristopijo in položijo zlato krono na glavo Petrovega naslednika Pavla VI. Množica navdušeno ploska, papež pa po deli trojni blagoslov. Michelangelova kupola, kolonade in ves trg zažarijo v neštetih lučiih, ki se prelivajo v veličastno glorijo z zadnjo večerno zarjo. V tem neprimerljivem prizorišču se pomika novokronani papež na visokem sedežu preko trga v vatikansko palačo. Še enkrat blagoslovi z okna vernike, ki se razhajajo z nepozabnimi vtisi o mistični moči in vse Obsegajoči ljubezni novega Petrovega naslednika Pavla. Moi/a vlada se predstavi Novi ministrski predsednik Leone se je v ponedeljek predstavil v senatu z novo vlado. V programatičnem govoru ni povedal dosti novega spričo dejstva, da sam o-cenjuje svojo vlado kot prehodno. Ko bodo sprejeti vsi državni proračuni, to bo proti koncu oktobra, bo vlada odstopila. V nedeljo bodo tržaški in goriški Slovenci slovesno obhajali 1100-letnico prihoda sv. bratov Cirila in Metoda med slovanske narode. Za proslavo tako pomembne obletnice je bila izbrana vas na tržaškem Krasu — Padriče — katere cerkvica je posvečena slovanskima apostoloma. Verski del proslave, ki se začne ob 16. uri, predvideva sv. mašo na prostem. Daroval jo bo letošnji novomašnik iz Rojana g. Franc Vončina, ki bo prisotnim podelil tudi svoj novomašniški blagoslov. Spored drugega dela proslave, ki se bo pričel ob 17. uri, predvideva zborno dekla macijo »Slovanska apostola«, govor prof. Vinka Beličiča, nastop slovenskih tržaških skavtov in moškega zbora z Goriškega ter dramski nastop tržaških dijakov. Udeleženci naj si nabavijo knjižico, s ka-tetero bodo lahko spremljali proslavo. Na razpolago bodo tudi hladilne pijače. Avtobusi vozijo iz Trsta z avtobusne postaje vsake pol ure. Prav tako pa tudi z Opčin, preko Trebč na Padriče. Prepričani smo, da se bodo zamejski Slovenci proslave polnoštevilno udeležili in tako dostojno počastili spomin sv. bratov, ki Takrat, tako je rekel Leone, bo položaj že toliko dozorel, da se bo lahko imenovala, bolj ustaljena vlada. Kot naloge svoje začasne vlade je novi predsednik označil skrb za ohranitev vseh ustavnih in socialnih pridobitev. Skrbel bo Ludi za red in mir ter bo ostro nastopil proti mafiji in državnim sleparjem. Posebna skrb bo posvečena utrditvi lire. V zunanji politiki se bo nova vlada držala smernic prejšnje, zlasti kar se tiče a-tlantske zveze in sodelovanja pri evropski gospodarsko - politični skupnosti. Stranke so do nove vlade že zavzele svoje stališče. Proti njej bodo glasovali komunisti, liberalci in misini; socialisti, socialdemokrat j e in republikanci se bodo vzdržali. S takšno razporedbo glasov bo Leone smel računati na 20 glasov večine v poslanski zbornici in na 15 glasov večine v senatu. Več pa jih že tako ne potrebuje, ker bo to samo začasna, skoro počitniška vlada. U Thant na Ogrskem Glavni tajnik Združenih narodov je v ponedeljek priletel na politični obisk v Budimpešto. Ta je prvi obisk mednarodnega predstavnika na Ogrskem. V dvodnevnih razgovorih z ministrskim predsednikom Radarjem sta načela vprašanje o odnosih med Ogrsko in OZN, ki so se po krvavi revoluciji leta 1956 do skrajnosti poslabšali. U Thant je pohvalil madžarsko vlado za zadnjo amnestijo, na podlagi katere je bilo spuščenih na svobodo tudi več škofov in duhovnikov. V razgovor so prišli tudi odnosi med Cerkvijo in državo ter zadeva razgvorih z ministrskim predsednikom Ka-kardinala Mindszentyja, ki živi še vedno v prostovoljnem izgnanstvu na ameriškem poslaništvu. Vsi ti razgovori dokazujejo, da si tudi Kadar želi izboljšati odnošaje z Zapadom. imata toliko zaslug tudi za naš slovenski narod. Cerkvica sv. Cirila in Metoda na Padričah ..Sprejmi tiaro, okrašeno s tremi kronami..." S temi besedami je kardinal diakon Ot- in objemom »pokorščino«. Sliši se pritaje-taviani položil na glavo Pavla VI. dragoce- no šepetanje, ko papež z mnogimi cerkveno tiaro. nimi knezi izmenja nekaj besed. V nedeljo okrog osme ure in pol zvečer Slovenci bomo proslavili 1100-letnico Rojan: NOVOMAŠNIŠKO SLAVJE Na praznik sv. Petra in Pavla je bila v naši župni cerkvi edinstvena slovesnost. Tržaški škof je petim bogoslovcem podelil zakrament mašniškega posvečenja. Rojan-ska cerkev je bila zato izbrana, ker prav letos obhajamo 100-letnico njenega obstoja in je bila posvetitev petorice bogoslovcev v mašnike prav gotovo krona vseh dosedanjih slovesnosti v čast tako pomembne obletnice. Za rojanske slovenske vernike pa. je bil ta dan še toliko bolj pomemben, ker se med .novimi mašniki nahaja tudi njih domačin g. Franc Vončina. Novomašnik je dovršil slovensko realno gimnazijo v Trstu, bogoslovje pa v tržaškem semenišču. Prvo slovesno mašo je pel v nedeljo v svoji župni cerkvi ob lepi udeležbi vernikov. Novomašniški govor je imel dr. Stanko Janežič, ki je z izbranimi besedami o-risal (poslanstvo duhovnika v našem času. V soboto pa je rojanska mladina priredila v Marijinem domu lepo akademijo na čast svojega rojaka in sovrstnika, ki si je za življenjski poklic izbral službo Bogu in svojemu ljudstvu. Novemu slovenskemu dušnemu pastirju iskreno čestitamo in mu želimo mnogo u-spešnega dela v vinogradu Gospodovem. Čestitkam in voščilom se pridružuje tudi naš list. Opčine: ZANEMARJENOST OKROG NOVE POSTAJE Nekaj neverjetnega je, kako malo se brigajo odgovorni organi mestne občine za e-stetskii videz Opčin, ki vendar spadajo med glavne turistične kraje na Tržaškem. Vsako nedeljo od zgodnje pomladi do pozne jeseni se vsipavajo tisoči izletnikov na naš Kras, in skozi naš kraj drve dolge kolone avtomobilov, med katerimi je mnogo takih s tujimi značkami, iz vse Italije in iz tujine; mnogi se tudi ustavijo. Pri tem pa ostaja kraj zanemarjen in nihče se ne briga, da bi se v tem kaj spremenilo. Narobna ulica je v svojem starem delu vedno enaka s svojim neharmoničnim videzom, ki ga bflaži le zelenje vrtov. O kaki urbanistični ureditvi ni sledu. Prav tako ne o kakem parku. Na kraju, kjer bi bili mogli še pred nekaj leti urediti krasen park, stoje zdaj nove hiše. Tudi pri gradnji novih zgradb se zdi, da nihče ne skrb' za to, da bi bili načrti v skladu z značajem kraja. Dr. VRTOVEC JUŽE (Jr.) SPECIALIST za ustne in zobne bolezni ASISTENT NA ZOBOZDRAVNIKI UNIVERZITETNI KLINIKI V PADOVI Trst, Ul. Mercadante l/l. Vogal Ul. Cardueci, Ul. Milano Tel. 68-349 Tako nastajajo kar po vrsti grde nove stavbe na naj lepših krajih. Z dograditvijo nove postaje pa so Opčine kar odrezali od najlepšega dela njihovega Krasa. Zdaj je treba narediti velik ovinek preko novega mostu, če hoče kdo na sprehod v smeri proti Velikemu Repnu. To pa je tem neprijetnejše, ker so pustili visoki pobočji mostu čisto goli, namesto da bi bili posejali po njima vsaj malo trave, da bi zakrila golo kamenje. Zanima nas, kdo je pri železnici odgovoren za to naka: zo. Dogaja se celo, da odnašajo nekateri smeti na most in jih spuščajo po pobočju. To gotovo ni v kras našega kraja. Pot, ki vodi proti stari postaji in Velikemu Repnu, pa je postala prava avtomobilska cesta, po kateri dirkajo avtomobilisti, kakor se jim zdi. Pešec si komaj še upa nanjo. Pri tem pa imajo avtomobilisti na razpolago pravo avtomobilsko cesto proti Repentabru in od tam proti Velikemu Repnu. Naj bi končno kdo tu napravil red, predvsem pa naim spel odprl lahek dostop na tisto stran Krava. Kaj bo s šolarskimi tramvajskimi vozovnicami? Znana je že zadeva s šolarskimi vozovnicami openskega tramvaja, katerega ravnateljstvo se je postavilo svoj čas na izjemno stališče (glede na vse druge tramvajske u-prave), da morajo šolarji plačevati svoje mesečne izkaznice tudi v počitnicah, češ da so vozovnice »letne« in ne mesečne, čas bi že bil, da bi Acegat, ki je prevzel openski tramvaj, napravil konec tej socialni krivici, ki bremeni najbolj ravno družine, ki imajo največ otrok in povrh še revnejše, ki ne morejo otrok z avtomobilom prevažati v Trst v šolo. Openski tramvaj je že tako nesorazmerno drag v primeri s prevozi v druge smeri v tržaški občini, povrh pa še ta socialna krivica. Čudimo se, da se niti med občinskimi svetovavci ne najde nobeden, ki bi se zavzel za odpravo te kri; vice in za zboljšanje v kaotičnem stanju prevozov med Opčinami in Trstom. Dogaja se namreč, da avtobusi, ki vozijo skozi Opčine na Repentabor, ne smejo pobrati ljudi na Opčinah, čeprav imajo tam postanek. Prav tako tudi ne avtobusi, ki vozijo do istrskega naselja, čeprav so last tramvajskega podjetja in vozijo samo na Opčine. Namesto da bi se ustavili na Opčinah, vozijo dalje do istrskega naselja, pa Čeprav napol prazni. Vse to se dogaja z namenom, da si ne bi avtobusi in tramvaj med seboj konkurirali. Mi pa smo mnenja, naj si kar konkurirajo in naj zmaga v tej konkurenci tisti, ki bo opravljal prevoze najhitreje in najbolj poceni. Tako pa porabi tramvaj za tisi ih nekaj kilometrov skoraj pol ure, avtobusi, zlasti z Repenta-bra, pa vozijo skoraj prazni. Dolina: OBČINSKI PRORAČUN ODOBREN Na torkovi redni seji dolinskega občinskega sveta so svetovavci soglasno odobrili osnutek proračuna za tekoče leto, ki ga je predložil upravni odbor. Proračun predvideva 136 milijonov in 53 tisoč lir rednih in izrednih dohodkov ter 176 milijonov 21 tisoč lir izdatkov, tako da primanjkljaj, ki naj ga poravna država, znaša 40 milijonov 53 tisoč lir. Predlog proračuna je obrazložil župan. Poudaril je med drugim, da se je uprava omejila le na res nujne izdatke, zaradi česar upa, da bo državni prispevek za kritje primanjkljaja letos nekoliko* višji, kot je bil lani. Tržaški občinski svet: O PRIZIVIH BO RAZPRAVLJALA POSEBNA KOMISIJA Na zadnji seji tržaškega mestnega sveta je podžupan Cumbat poročal o prizivih, ki so jih razni zasebniki vložili proti načrtu, da se razlasti oziroma odkupi več hektarov zemljišča za gradnjo ljudskih hiš. Ta načrt je, kot znano, v zvezi z novejšimi predpisi, po katerih morajo mestne obči ne poskrbeti zemljišča, na katerih se bodo gradila stanovanja za delavce. Uprava tržaške občine predlaga, naj se takšna stanovanja zidajo na področju Rocola, Sv. M. M. Spodnje in Kolonkovca. Proti temu predlogu so nastopili številni mali posestniki in vrtnarji, ki jim grozi ne varnost, da bodo morali opustiti svoje dosedanje delo. Občinska uprava je tako dobila skupno 75 prizivov, od katerih pa je doslej ugodno rešila, kot je poročal prof. Cumbat, le štiri. Ker občinski svet ni bil zadovoljen z opravljenim delom, je bila izvoljena posebna komisija z nalogo, da prouči vse vložene prizive. V komisiji so predstavniki skoraj vseh političnih skupin. ^Vov«iii(a SPETER V videmski nadškofiji imamo letos kar 'epo število novomašnikov. Na praznik prvih cerkvenih apostolov je nadškof v Vidmu podelil mašniško posvečenje dvaindvajsetim levitom. Veseli nas, da so nekateri izmed teh tudi domačini iz naših krajev. Iz špetra je doma novomašnik Josip Čedermac. Tipana je pa rojstna vas g. Lucijana Slobe. Novomašniki bodo po stari navadi obhajali slavje tudi v domačem kraju. Novim dušnim pastirjem želimo, da 'bi Bog blagoslovil njih trud in delo med ljudstvom. RAJBELJ Vprašanje nadaljnjega zakupa svinčenega in cinkovega rudnika v Rajblju se je zaključilo še pred potekom najemninske po godbe 30. junija. Šlo je za to, ali se podaljša pogodba z družbo »Pertusola«, ki je do konca junija imela v zakupu naš rudnik ali pa se počaka ustanovitev dežele Furlanije - Julijske krajine, ki naj prevzame rudnik v svojo oskrbo. Pri vsej zadevi je pa igrala odločilno vlogo še zgradnja potrebnih ipeči in na,-prav za predelavo rude v dokončni izdelek. Te naprave bi seveda morale ostati v pokrajini, da bi več domačih moči zaposlili. V soboto se je pa nenadoma zvedelo, di je novi finančni minister Martinelli podpisal odlok, da se da rajbefljski rudnik v izrabljanje podjetju AMMI, ki ima svoje gospodarske interese na Sardiniji. To rudniško podjetje ima v najemu svinčene in cinkove rudnike na otoku, ki pa nikakor niso tako izdatni kot naš. Is STAVKA Zastopniki političnih strank so se v to rek zbrali na sedežu socialnodemokratske stranke k razpravi o razmerah v Tognello vih tekstilnih tovarnah v Podgori in v Ron-kah. Kot je javnosti znano, je delavstvo že večkrat protestiralo glede neurejenih mezdnih pogojev. Doslej je pa pri vodstvu vedno naletelo na gluha ušesa. Uslužbenci so uprizorili izmenično belo stavko. V tovarnah ni prišlo do nobenih izgredov, čeprav je ravnateljstvo zapustilo obrat. Zastopniki Vseh strank so sklenili, da za-počnejo široko akcijo, ki naj pripravi last nika tovarn k pogajanjem. Obenem bodo preko časopisja razglasili nabirko za pomoč stavkujočim družinam. Delavska zbornica je pa sklenila, da se za petek proglasi splošna stavka vseh delavskih vrst v znak solidarnosti. Stavka bo verjetno trajala sa mo do poldne. Edino upanje za rešitev te ga delavskega spora je posredovanje ministrstva za delo. RUPA Naša mladina, to se pravi pevci, se spet pripravlja, da bo nastopila. Moški pevski zbor iz Rupe, kakor tudi oni iz Sovodenj se pridno vadita za veliko slavje, ki ga bodo obhajali 9. t. m. na Padričah v čast slo vranskima apostoloma svetemu Cirilu in Metodu. Tokrat bo nastopilo tudi več dru gih zborov in upamo, da se bodo tudi naši pevci dobro odrezali. Kako pa kaj kaže po našem polju? Do - HtuntMlhlit* r/oi/ftn Sardinska družba ima pa topilnice in peči za predelavo surove rudnine. Delo je pa možno zagotoviti tem podjetjem samo z dobavami iz Ra j bi ja. Prav to pa je bil vzrok, da so določeni krogi pritisnili v Ri mu, naj se v korist Sardinije odvzame vi demski pokrajini možnost večjega ekonom skega razmaha. Videmski gospodarski krogi so zaradi ministrove odločbe silno razburjeni. Nas pa zanima tudi socialna plat pri zamenjavi gospodarjev. Vprašujemo se, ali bodo v bodoče izpodrivali domače delovne moči in ali jim bodo kaj zboljšali mezdne pogoje ter uredili potrebne varnostne naprave v rovih, kajti doslej je rajbeljski rudnik veljal le bolj za molzno kravo. Na takšen način pa se ne more nadaljevati leta in leta naprej. TRBI2 Železniško ministrstvo je sklenilo, da bo uporabilo 5 milijard in pol za poprave in izboljšave na železniških progah. Eno največjih del v sklopu teh proračunskih izdatkov bo zgradnja novega poslopja na trbiški postaji. Zgradba, ki bo u-strezala vsem sodobnim zahtevam, bo služila v prvi vrsti za potniški promet. V njej bodo nameščene čakalnice, prodaja vozovnic, restavracije, dnevni hotel in podobno. Po dolgem času bo tudi obmejni Trbiž imel dostojno urejeno postajo. Pripominja mo, da bi bilo potrebno marsikaj urediti tudi na spodnji postaji v mestu. Tujcev prihaja vedno več in prvi vtis narede nanje prav železniški kolodvori. zdaj se naši kmetovavci še ne pritožujejo. Prav obilo je letos krme. Lepo obetata tudi krompir in koruza. To so pa naši glavni pridelki, če ne bo suša ponagajala, bo letina kar dobra. POKVARJENO MASLO Na goriški sodniji je bila izrečena v ponedeljek zadnja obsodba glede pokvarjenih živil. Veliko razburjenja je povzročilo po mestu že leta 1960 in 1961 odkritje, da prodajajo nekateri prekupčevavci z maslom na debelo pokvarjeno blago. Med drugim je posebna komisija ugotovila, da je maslarna »Burrificio Alto Isonzo« dala v prodajo več kilogramov ponarejenega masla in precejšnjo količino blaga z manjšo količino maščobe, kot je predpisano. Na podžgi teh ovadb je bil lastnik podjetja obsojen na 200.000 lir globe. Zdi se, da je oster nastop oblasti le nekaj zalegel, ker se ne pojavlja več ponarejeno blago v prometu. KULTURNI OBISK V petek je prišla na obisk v Gorico več-i skupina slovenskih bibliotekarjev z onkraj meje. Za ta kulturni izlet so dali po budo knjižničarji iz Kopra pod vodstvom Srečka Vilharja. Pridružili so se jim tudi stanovski tovariši iz Nove Gorice. Obiskali so najprej goriško Državno biblioteko, kjer jih je sprejel ravnatelj Manzini, ki jim je razkazal razpored in delovanje knjižnice. Nato so si gostje ogledali tudi muzej v Attemsovi palači na Kornu. Po ogledu so nekateri šli še na grad, drugi so si pa ogledovali mestne zanimivosti. Med razgovori, tudi z nekaterimi drugimi goriškimi prosvetnimi delavci, so si izmenjali marsikatero plodno misel. PEVMA Danes teden smo pokopali enega izmed najslarejših vaščanov. V 82. letu starosti je zatisnil oči Fran Oblak. Rajni je bil pravi poštenjak in dober človek; mlado in staro ga je poznalo kot takega. Dolga leta je delal pri železnici; zadnje čase je živel kot upokojenec. Iz svojega dolgega življenja je znal marsikatero povedati. Vse pa je rad obrnil na veselo plat, ker je imel šaljivo žilico v sebi. Dobro je vzgojil svoje otroke; ena hči je redovnica. Z rajnim Francetom je zginila iz Pevme značilna osebnost starega kova. Bog mu bodi plačnik na onem svetu! OTROŠKE RAZSTAVE V petek dopoldne so gojenci goriških o-troških vrtcev pokazali, česa so se naučili med letom pri risanju in pri ročnih delih. V dvorani pasaže so razstavili svoje izdelke tudi otroci iz slovenskih vrtcev v šolskem in v Malem domu. Obiskovavci so pri teh občudovali lepo poljsko znamenje in 'ično izdelane okrasne krožnike za na steno. Pri otvoritvi so bili navzoči župan in šolska cblastva. Izdelke si je ogledalo tudi dosti drugih obiskovavcev, zlasti starši naših malih, ki so bili veseli napredka svojih otrok. NOVI MAŠNIKI Goriški nadškof je na praznik sv. Petra in Pavla posvetil v stolnici 4 diakone v mašnike. Med njimi ni še nobenega Slovenca. Novomašniki so doma iz furlanskih vasi. Izrednega obreda novomašnega posvečenja se je udeležila velika množica vernikov, zlasti rojakov novih dušnih pastirjev. ZA ŠOLNIKE Šolsko skrbništvo nam je poslalo objavo, da je Uradni list z dne 8. junija t. 1. razgla sil natečaj na podlagi izpitov in učnih naslovov za stolice na srednjih šolah. Razpisanih mest je 1065. Natančnejša pojasnila se dobe na šolskem skrbništvu. TOMBOLA Že skoro pol stoletja imajo goriški meščani navado, da se zberejo na praznik svetega Petra in Pavla k običajni tomboli na Travniku. Navada se je nadaljevala tudi letos, zlasti ker je dobitek prve tombole znašal 70.000 lir. Vreme je bilo ugodno in so morda tudi zato prireditelji zavlekli začetek tombole za eno uro. Ob devetih je šele zadonela tromba in je deček z zavezanimi očmi povlekel prvo številko. Precej časa jc trajalo, da je 5 oseb hkratu zavpilo, da so zadeli kvaterno; razdelili so si 10.000 lir. Kmalu zatem je prišla prva činkvina; 20.000 lir je zadel Goričan Nardini. Več sreče pa je imel Bruno Forčesin iz Sveto-gorske ulice, kateremu je pripadla tombola. Kot običajno so srečnega dobitnika spremljali na tribimo oglušujoči žvižgi. Na desetine pisanih balončkov je pa vzplava-lo pod večerno nebo, morda v opomin, da tudi sreča v tomboli le prekmalu zgine v zrak. SMRT UGLEDNE ŽENE V torek je skoro nepričakovano umrla široko naokoli poznana gostilničarka gospa Jožefa Pavlin. Lani je še precej krepka u-čakala svojo 90-letnico. Vsi smo ji voščili, da bi letos 28. avgusta trčili na njeno zdravje ob priliki 91 letnice. Trdno briško naravo in železno voljo Pavlinove gospodinje so pa le strla visoka leta in nemalo tudi bridke življenjske preizkušnje, ki so skrivno, a trajno kljuvale v njej. Pokojna Pavlinova mati je bila vzor de-lavne in narodno zavedne žene. Tri hčere in tri sinove je vzgojila. Njena gostilna ni bila le običajno okrepčevališče, marveč tudi prijetno in domače gostišče goriških Slo vencev. Marsikatera vidna osebnost se je rada ustavljala v domačem vzdušju Pavlinove gostilne. Na stara leta je mati rada posedovala pri štedilniku ob oknu in opazovala, kako teče moderno življenje mimo. Kaj je vse znala povedati iz svoje bogate življenjske skušnje in moder svet dati tudi mlajšim, ki baje vse vedč! Z njeno smrtjo je zmanjkala v Gorici zopet ena izmed naših značilnih oseb. Pc>-greb, ob veliki udeležbi prijateljev in znancev, je bil včeraj popoldne. Bog bodi raj-inici plačnik za vse njene življenjske trude lin tegobe. Vsej družini in sorodstvu pa po-Išiljamo izraze globokega sožalja. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA LLiiič - (lla&adan - Ifamo: „£azu'i & pod Klanca Slovensko poklicno gledališče v Trstu je izbtao za zaključek letošnje sezone Držičevo komedijo »Tripče de Utolče« in jo v predelani obliki igralo na prostem. Prve predstave sicer še niso zajele širokega kroga gledavcev, kot bi pričakovali. Ko naj bi kritično ocenili izbiro tega dela, smo skoraj v zadregi, ker ima gotovo to svoje sončne in senčne strani. Najprej je treba poudariti, da je zelo težko najti primerno delo za predstavo na prostem v velikem obsegu. Vsi tisti, ki izbirajo dela za take prilike, bi nam znali našteti nešteto težav. Letos je želelo vodstvo gledališča nekako zadovoljiti gledavce s tem, da je izbralo delo dalmatinskega avtorja Marina Držiča, ki ga posebno zadnja leta zelo pogosto igrajo jugoslovanska gledališča, po drugi strani pa so ga želeli približati slovenskemu tržaškemu občinstvu na ta način, da so delo povsem prenesli na slovenska tla in mu dali dia-lektalno jezikovno in folklorno barvitost. Seveda nastane tu za literarnega zgodovinarja vprašanje, do kod seže prirediteljeva pravica, kaj sme prireditelj spreminjati in dostavljati, da ostane delo še vedno last tistega, ki ga je napisal. Ce bi kdo tako zelo spremenil kako literarno delo živečega avtorja, bi zelo verjetno s tem tvegal spor zaradi avtorskih pravic. A pustimo na strani avtorske pravice in glejmo delo le kot predstavo, ki so nam jo pripravili iglavci in gledališče. Skoraj vsem, ki gledajo predstave slovenskih gledališč, je še v spominu gostovanje nekega ljubljanskega gledališča, ki je igralo nekoč v Trstu resničnega in gotovo mnogo manj spremenjenega Držiča. Tedaj smo gledali res renesančno komedijo; ritem in stil je odgovarjal značaju deln in bilo nam je ljubo, da smo spoznali pristnega dalmatinskega avtorja iz tiste dobe. »Lazar s pod klanca« je po svoji barvitosti in govorici vsem nam mnogo bliže, o tem ni dvoma Le ta misel se vsiljuje, da bi skoraj moralo poklicno giedaliče ohranjati svoj slog, biti interpret tudi tujih del v vsej njihovi značilnosti in se skoraj ne bi smelo oddaljiti od svojega velikega poslanstva. Včasih so take spremembe in preuredbe pač prevzela nepoklicna gledališča. če pa se vrnemo zdaj k predstavi sami, bomo rekli, da bo občinstvo rado gledalo to igro, ki je zelo preprosta in naivna; včasih je njena komik; zelo cenena. V jezikovnem oziru je prireditelj opravil veliko delo, le da je šel morda v naturalizmu narečja včasih malce predaleč. Seveda so prišle dc izraza tako nekatere rahle grobosti, ki se jim sicer občinstvo smeje, vendar bi skoraj človek rajš žrtvoval komiko na račun estetske višine. Sicer pa govorica poje in narečje zveni skoraj pri vseh igravcih zelo lepo. Razumljivo je seveda, da je ta ali oni kdaj pa kdaj zašel iz narečne dikcije v knjižno. Kljub temu pa je opazen velik trud in napor v izgovarjavi. Igra sama je živahna in razgibana, čeprav še ni našla umerjenega ritma, tako da so nekatere scene razvlečene, druge pa bolj strnjene. Verjetno pa bo igravski zbor še ta ritem pri prvih naslednjih predstavah ujel. Režiserja Modest Sancin in Adrijan Rustja sta imela veliko dela s skupinskimi nastopi. Zanje nista niti imela poklicnih igravcev, ampak sta morala pobrati marsikoga, ki najbrže ne bo dosegel nikoli na odru posebnih uspehov. Zato so delno še ti prizori improvizirani in niso še zliti v lep odrski nastop, čeprav dajejo vtis množičnega gibanja. Med ;gravskimi liki je ustvaril gotovo najlepšo podobo, najbolj enovito in najbolj zlito in živo Modest Sancin v Lazarju s pod Klanca. V takih podobah je Sancin gotovo neprekosljiv. Spomnimo se še vedno njegovega Lipeta v Zdrahah na vasi in zdaj Lazarja; Sancin z?!o dobro pozna bistvo in globine ljudi, zato jih tudi tako podoživlja. Iz svo-jega bogatega zaklada komičnih bogastev doda vlogam drobec in v trenutku njegov lik zažari in vžge pri občinstvu. Ce pomislimo še na ves delež pri režiji in predelavi, ki ga je imel Modest Sancin, potem mu je potrebno izraziti priznanje za to in tako vprizoritev, kot si jo je zamisli). Zelo ljubko podobo Mandaljene je zaigrala Mira Sardočeva. Ne samo pojava, ampak tudi govorica ji je pela na moč naravno. Posebno je prepričala v svoji razposajenosti, ko se vrača z veselice. Zelo živahno, nagajivo in domiselno katarinco je zaigrala Zlata Rodoškova. V nastopu in govorici je topla in prepričljiv?. Brez dvoma je to ena najlepših vlog, kar jih je ustvarila Rodoškova. Stane Raztresen je imel v Griži manj hvaležno vlogo, vendar jo je reševal s prizadevnostjo. Manj se je’mogel znajti v Leoneju Joško Lukež. Ali ga je motila skrb za narečje ali mu sicer lik ni odgovarjal. Precej dobro se je znašla Justina Kralj-Vuga v Giove, le da je na nekaterih mestih malce preveč zahajala v operetno zanesenost. Mari-ka Leli Nakrstove je posebno v prizorih, ko ponuja dekle, zelo sproščena in naravna, v notarskem prizoru pa je morda nekoliko preveč patetično pridvignjena. Prizori, ki jih je odigral Edvard Martinuzzi, kažejo njegov velik smisel za humor, vendar se zdi, da vedno njegov humor ne osvoji in je skoraj prehudo pozunanjen. Bolj živ je lik Silvija Kobala, ta se je zdel delno preveč iskan in improviziran. Le Danilo Turk je odigral vestno svojo vlogo stražniškega kapitana in Josip Fišer je prijetno pobarval prizore s svojo pesmijo in govorico. Kot smo rekli, pa nastopa še več vaških fantov in deklet, ki so pač vsi skušali pripomoči, da bi predstava čim bolj uspela. Ce zaključimo poročilo, bi rekli, da je »Lazar s pod Klanca« skrbno pripravljena predstava, da so nekateri igravci ustvarili nepozabne folklorno domače podobe, da bo občinstvo zadovoljno s predstavo, saj mu ne želi dati drugega kot večer oddiha in zabave. Literarni zgodovinar pa bo imel morda svoje pridržke. REVIJA »TRIESTE« O POŽIGU NARODNEGA DOMA Nova številka revije «Trieste» prinaša nekatere članke, ki še posebej zanimajo Slovence. Prof. Carlo Schiffrer piše o dogodkih po prvi vojni in o požigu «Balkana«, ki so ga požgali skva-dristi Francesca Giunta. Prof. Schiffrer dokazuje, da je bil požig vnaprej pripravljen. Prof. Jože Tavčar piše o slovenski prozi in poeziji, komponist Pavle Merku pa poroča v sodobni glasbeni biennali v Zagrebu. Guicjo Botteri pa v isti številki politično analizira volilne rezultate zadnjih volitev v naši pokrajini. Giorgio Cesare pa piše o zadnjih volitvah v Jugoslaviji in o ideološki polemiki med komunisti. Umrl ji: dr. I'r. (irii/nt: V Ljubljani je umrl 16. junija ugledni slovenski zgodovinar in cerkvcni pisatelj dr. Franc Ksaver Grivec, profesor in večkratni dekan ljubljanske bogoslovne fakultete. Doživel je 85 let, vendar je bil vse do zadnjega duševno čil in delaven. Šele pred dobrima dvema letoma je izšla v Nemčiji njegova zadnja znanstvena knjiga, posvečena svetima Cirilu in Metodu. V njej je izčrpno orisal njuno zgodovinsko dobo ter njuno kulturno ter misijonsko delo, pa tudi razmere pri slovanskih narodih ter v srednji Evropi sploh v tistem času. Marsikak problem v zvezi z zgodovinopisjem Cirilove in Metodove dobe je šele on razrešil, ali pa ga ostreje in točneje osvetlil. Posebne zasluge si je pridobil za slovensko zgodovinopisje. Bil je največji strokovnjak za zgodovino panonske Slovenije, za razmere v Pribinovi in Kocljevi državi. V raznih svojih delih, posebno pa v dveh knjigah je obširno prikazal politiko kneza Koclja, ki je bil glavni Metodov pokrovitelj in zaščitnik ter njegov najboljši prijatelj; s posredovanjem pri papežu ga je rešil iz ječe nemških škofov. Dokazal je tudi, da je bilo krščanstvo razširjeno v panonski Sloveniji že pred prihodom svetih Cirila in Metoda. Toda po njunem prihodu so se panonski Slovenci rajši oprijeli njune cerkvene organizacije in njunih obredov. Dr. Grivec je bil prvi slovenski zgodovinar, ki sc je posvetil zgodovinskim problemom panonske Slovenije, katere so drugi slovenski zgodovinarji zanemarjali, ker se niso podali v njihovo romantično pojmovanje zgodovine in narodnosti. S svojimi znanstvenimi razpravami si je pridobil dr. Grivec velik ugled tudi v tujini, zlasti še med nemškimi in češkimi ter slovaškimi zgodovinarji. Izvoljen je bil za častnega doktorja Karlove univerze v Pragi in bil deležen še drugih priznanj in odlikovanj. Velike zasluge ima dr. Grivec tudi kot cerkveni pisatelj. Dolga leta je bil eden izmed pobudnikov cirilmetodijskega gibanja za združitev pravoslavnih kristjanov in zlasti Slovanov s katoliško Cerkvijo ter je napisal nešteto razprav v tem smislu. Prav preučevanje teh problemov ga je privedlo tudi do študija zgodovinskih problemov v Cirilovem in Metodovem času. Ponatis „Kullurnih problemov slovenstva" Mariborska založba «OBZORJA» je izdala v svoji zbirki «Razpotja» knjigo Josipa Vidmarja «Srečanje z zgodovino«. Vidmar je objavil v tej knjigi svoje politično-kulturne spise iz predvojnega, medvojne, ga in povojnega časa. Med njimi je gotovo najzanimivejši ponatis knjige "Kulturni problemi slovenstva«, ki je izšla v začetku tridesetih let. Takrat je vzbudila velikansko zanimanje. Vidmar sam je napisal v knjigi avtobiografski uvod. Hlavatyjeva razstava v Občinski galeriji Robert Hlavaty ima v Občinski galeriji na Trgu namreč zadnji čas najrajši uporablja kontrastne Unita samostojno razstavo, ki je bila odprta sredi i temne in bele tone, kar dosega S posebno tehniko, preteklega tedna ter obsega 20 akvarelov, same stva. ritve iz zadnjega časa. Komaj smo prestopili prag razstavne dvorane, smo se začudili številnim obiskovavcem; malokateri razstavljavec v tržaških galerijah je deležen takega obiska. Videti je, da si je Hlavaty že znal pridobiti mnogo simpatij v široki javnosti. Velika večina akvarelov prikazuje kraške motive; pri tem pa je opaziti, da Hlavatyja mnogo bolj zanima kraška vas kot pa gmajna sama. Na nobenem akvarelu s kraškim motivom ne manjkajo značilne kraške hiše, ki se zde, kot bi bile same od sebe zrastle iz kraških tal, tako zelo so del kraške pokrajine. To iskanje človeškega elementa tudi popolnoma odgovarja komunikativnemu slikarjevemu temperamentu. Zanimivo pa je, da Hlavaty zadnje čase s posebno ljubeznijo prikazuje z akvareli zimsko, zasneleno ali v zimsko meglo zavito kraško pokrajino z njenimi na kup zgnetenimi hišami, ki se zde, kot da so se prihulile pred burjo in se stisnile skupaj, da bi jim bilo topleje. Morda mu je res najbolj pri srcu naša kraška pokrajina v zimskih mesecih, ko usahne tujski promet in postane spet samotna in tiha ter intimno domača. Nedvomno je tedaj še posebno očarljiva za tistega, ki jo ljubi in zna odkrivati njene skrite čare. Nekaj kljubovalnega, trdnega, neuklonljivega diha takrat iz zidov in zasneženih, s temnimi lisami borov prepreženih planot in pobočij, preko katerih brije mrzla burja. Temu čaru se tenkočutni poet Hlavaty pač ne more odtegniti. Lahko pa tudi, da mu prav zimska kraška pokrajina s svojimi temnimi in belimi toni nudi posebno hvaležne in vabljive motive za njegove akvarelne slike. Hlavaty ki mu omogoča sijajne učinke prav v prikazovanju snežnih krp na kameniti in s temnimi bori porasli kraški gmajni. Pri tem pa Hlavaty ne zapada v realistično prikazovanje podrobnosti, ampak je kompozicijo čisto sprostil ter podaja le nekako sintezo svojega občutja in vtisa ob pogledu na pokrajino, Črte realnega se izgubljajo nekam v abstraktno, v tisto, kar je onkraj konkretnosti, pri čemer pa se Hlavaty s svojim razvitim estetskim čutom in umetniškim doživljanjem zna obvarovati pred tem, da bi zdrknil v čisto abstraktnost in njeno prazno brezobličnost. Hlavaty je umetnik, ki mu ni treba iti za modnimi eksperimenti, temveč nosi sam v sebi, svoje umetniško težišče in svoj zanesljivi poetični kompas. Med njegovimi kraškimi motivi so nam še posebno ugajali t. 1 («Snežni metež«), št. 8 («Zadnji sneg«), t. 19 («Jutranja megla«), št. 5 («Sneg na Krasu«), št. 17 («Zima»), št. 15 («Jesen na Krasu»). Toda vse so lepe in polne poezije ter tistega pristnega, svežega občutja, ki je posebno značilno za Hlavatyjevo slikanje. Po motivih in tudi po barvnih tonih pa izpadata iz celote akvarela “Notranjost železarne« ter «Ladje v pristanu«. Prva se odlikuje po čudovitih učinkih v prikazovanju žarečega tekočega železa in soja hladnega železa, pa tudi s svojo globinsko učinkovitostjo; v drugi pa je imenitno podal razgibanost in dinamiko motiva, zlasti še odseve v vodi. Hlavatyjeva razstava bo odprta še do 8, julija in zasluži, da si jo ogleda vsak ljubitelj prave umetnosti. N. H- GOSPODARSTVO Krompirjeva kriza in rešilni poskusi 2e več kot 2 meseca traja krompirjeva kriza. Poglejmo kaj je to? V južni Italiji — predvsem v Campagni — in na Siciliji sadijo mnogo zgodnjega krompirja, ki gn začnejo prodajati že marca meseca :n katerega navadno izvažajo v velikih količinah skozi vse tri spomladanske mesece. Glavni j kupec tega zgodnjega krompirja — večino ma holandska sorta Eerstelingen — je Anglija, kateri sledi Nemčija, v manjši meri še Švica in seveda tudi domači trg. Italijanski pridelek tega krompirja pa navadno ni dozorel, zaradi česar tudi ne pride v poštev kot semenski krompir. Potrebno ga je porabiti kmalu. Skoraj vsako leto je vsaj majhna kriza tega krompirja: Ce je pridelek majhen, ga je premalo za izvoz in za domači trg. Zato je cena visoka. Pridelovalci zasadijo po tem več krompirja, pridelek je velik, a ker ni primernih skladišč, ga silijo na trg, zaradi česar se cena zniža, toda vedno mnogo bolj, kot bi ustrezalo sorazmerno zvišanemu pridelku. Letošnjo krompirjevo krizo pa so povzročila naslednja dejstva: Zgodnjega krom pirja je bilo zasajenega nekaj več kot v navadnih letih. Poleg tega je bila letos izredno dobra letina, tako da je bila na razpolago velika količina gomoljev. Najhujši udarec in pravzaprav glavni vzrok krize je bil angleški ukrep, ki je ukinil uvoz zgodnjega krompirja iz glaivnih središč proiz vodnje, to je iz okolice Neaplja in s Sicilije. Uvoz v Anglijo je bil baje prepovedan, ker je v omenjenih italijanskih središčih razširjen koloradski hrošč. V Anglijo pa se je lahko še vedno pošiljal krompir iz pokrajine Cosenza, češ da tam ni koloradskega hrošča. Angleškemu ukrepu je sledil nemški. In nastala je velika kriza s tem krompirjem. Zastopniki pridelovavcev so zahtevali od oblasti, naj se za zadevo zanimajo in pomagajo. Kaj naj vlada ukrene? Predvsem skuša vlada doseči, da bi Anglija in Nemčija u kinili zaporo za novi krompir. Ko to pišemo, se še ni nič spremenilo. Nadalje je vlada odredila da oborožene sile nakupijo mnogo krompirja in ga porabijo za prehrano. Takšno navodilo so dali sploh vsem, ki žive v skupnostih. S posebnimi oglasi v časopisih priporočajo potrošnjo krompirja in priobčujejo recepte — navodila, kako se pripravijo okusne jedi s krompirjem. Ti ukrepi so pravilni in hvale vredni, a SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V TRSTU Ulica Glnnaslica 72, tel. 93-167 ima v juliju uradne ure vsak delavnik od tl. do 13. ure; ob ponedeljkih in petkih pa še od 17. do 18. ure. PLANINSKO DRUŠTVO — TRST priredi 21. t. m. izlet z avtobusom v PLANICO — TAMAR Vpisovanje na sedežu društva v ulici Geppa 9 v uradnih urah. bi mnogo več dosegli, če bi disciplinirali trge. Med zadnjo zimo je cena krompirja siino narastla in na mnogih trgih prekoračila mejo 100 lir za kg. Zaradi krompir jeve krize pa je cena novega pridelka silno padla, ponekod tudi na 12 lir za kg. Potrošniške cene so se pa prav malo znižale in se v splošnem sučejo med 60 in 80 lir za kg. V četrtek, 27. junija, je bilo v Gorici prodanega nekoliko novega krompirja po 25 lir. Kupec ga je stresel na stojnico in seveda — da se zadosti zakonu — sredi kupa nastavil karton s prodajno ceno: 60 lir. Pridelovalec dobi torej 25 lir za svoj krompir, ža katerega je kupil seme, gnojil in obdeloval njivo, sadil, plel in osipal, izkopal, očistil in pripeljal na trg, proda-javec pa 35 lir. To je tako kot je bilo nedavno z vinom: vinogradnik je za obresti vloženega kapitala in za ves trud okoli trt, grozdja, mošta in vina dobil 80 lir za liter, gostilničar pa je prodajal tisto vino po 280; torej vinogradnik 80, gostilničar 200. Podobnih primerov je vse polno in kri, čijo po ureditvi. Tu naj oblast ukrene, kar je potrebno. UŠI NA ZOREČIH PRIDELKIH Neštetokrat napadejo listne uši sadno drevje, ki ima zoreče plodove, katere bi bilo potrebno potrgati v kratkih dneh. To se zgodi največkrat na breskvah. Enako se pojavijo listne uši na stročjem fižolu -i-aklarju, katerega bi recimo za 5 dni lahko obirali. Kaj ukreniti v takih slučajih? V takih slučajih ne smemo listnih uši zatreti s poijubnim strupenim škropivom, ker bi strup ostal na plodu in bi lahko nastale hude zastrupitve potrošnikov. Zato moramo paziti, s čim uši uničimo. K sreči imamo danes škropiva, ki so sicer hudi strupi in svojo dolžnost takoj izvršijo, a potem svojo strupenost kmalu iz gubijo, navadno že po 48 urah. če smo škropili s takimi škropivi, smemo 3. dan po škropljenju že obirati dozorjene plodove. Taka strupena škropiva so »toxfid« in »Rogor«. Imamo pa tudi škropiva, ki ohranijo svojo strupenost še cele tedne po škropljenju, kakšenkrat tudi 20 dni ali vsaj do močnejšega dežja. Tako škropivo je »carposan«, ki je sicer zelo učinkovit, a dalj časa ohrani svojo strupenost. Zato bomo s carposa-nom škropili breskve, ki imajo še -popolnoma zelene plodove; enako bomo škropi- i tudi stročji fižol, a samo če ima komaj zarojeno stročje ali pa da še cvete in ni nobene verjetnosti, da bi ga bilo potrebno | obirati prej kot v dveh tednih. Raste ljubezen do cvetlic V naših krajih vidimo ob hišah in na vrtovih vse polno cvetličnih grmov in drevesc, predvsem vrtnic, pa tudi španskega bezga, jasmina, oleandrov, hortenzij itd. Večino naših oken krasijo različne lončnice, kot so gorečke ali geraniji, navadne in dvojne petunije, primule, resede, nageljni ali klinčki in še druge cvetice. V vrtovih cve-tejo turški nageljni, astre in cinije, rumenijo hvaležne kalendule, na toplo poletje nas spominja rdeča salvija, na otožno je sen pa krizanteme. Te in še mnogo drugih cvetlic vzgajajo naši ljudje brez posebnih stroškov, razen za gnojenje: potaknjence ali ključe si pripravijo doma in tudi najvažnejša semena si sami naberejo. Potrošijo pa precej denarja za čebulnice, kot so hi-jacinti, tulipani, narcisi, anemone, krokus in še druge, katere vsadimo navadno jeseni. Konec zime potrošijo največ denarja za begonije, gladijole ali meče, dalije ali georgine, iris itd. Posebno letos so naši ljudje zelo iskali najrazličnejše cvetlice, da bi čimprej nadomestili tiste, katere je vze la zima. Kdor ima količkaj opraviti s cvetlicami, bo lahko potrdil, da se naši ljudje zelo močno zanimajo za cvetlice, da jih gojijo vedno več in vedno boljše. Poleg cvetlic, ki si jih naši ljudje sami vzgajajo, je pri nas velika potrošnja kupljenih cvetlic. Naši ljudje se obdarujejo s cvetlicami ob raznih prilikah, žalostnih in veselih: pri obiskih, krstih, birmah, prvem sv. obhajlu, pri poroki, za godovni dan in ob drugih prilikah, končno pri pogrebih 'n obisku grobov. Ob vseh teh prilikah v glavnem kupujejo cvetlice, ker nimajo domačih. Naši kraji porabijo sploh zelo mnogo cvetlic. Ker domača proizvodnja ne zadostuje, jih je potrebno dobiti od drugod. V Trst, Gorico in Tržič jih pride največ iz Riviere, kjer je še vedno mnogo poklicnih, obrtnih cvetličarjev. Tudi pri nas je nekaj poklicnih cvetličarjev, tako na tržaškem kot tudi na goriškem ozemlju, a so večinoma majhni, kar pomeni, da imajo v svojem obratu vloženih komaj par milijonov, kar je zelo malo. Poklicno cvetličarstvo je namreč zelo draga obrt, ki zahteva ogromnih kapitalov. Na Rivieri računajo, da znašajo stroški za strokovno ureditev rastlinjaka okoli 3.000 lir za vsak kvadratni meter površine. Zato ni mogoče misliti, da bi kdo mogel brez znatnih kapitalov urediti večje cvetličarsko podjetje. Poleg tega so za dobrega poklicnega cvetličarja potrebne še druge lastnosti, in sicer: pridnost in nagnjenje za smotrno in čisto de’o; globoko teoretično znanje, katerega se lahko nauči iz knjig; izvežbanost pri deiu, kar knjige ne naučijo, ampalk le več'etna praksa v modernem cvetličarskem podjetju: končno je potrebna ljubezen do cvetlic in prava zagrizenost do cvetličarskega dela. Kdor ima navedene lastnosti, bo z lahkoto prišel tudi do potrebnih kapitalov. Na koncu še številke iz italijanske zunanje trgovine s cvetlicami: lansko leto je Italija uvozila 33.360 stotov cvetlic, največ iz držav okoli Sredozemlja. Za te cvetlice je bilo potrebno poslati v inozemstvo okoii 2 milijardi lir. Na drugi strani pa je Italija izvozila 169.279 stotov cvetlic, v glavnem v države zapadne Evrope. Za dotične cvetlice je Italija iztržila 16 milijard in 300 milijonov lir. Torej je postavika »cvetlice« za italijansko zunanjo trgovino visoko ak tivna. B. K. 39. Maja se še ni znašla od presenečenja. Strmela je v prijateljico, ikot da pričakuje pojasnil. Karmen je kar uživala ob njeni zmedi: »Mar nisem vse lepo uredila? Kratek telefonski razgovor z Rabatom in ona mi je poslala brzojavko. O rojstnem dnevu sploh ni govora. Ko pridemo tja, bomo že vse uredili, saj ona se znajde v vsakem položaju.« »Karmen — pa nisi morda vse to spletla zaradi mene..< »Za koga pa, ovčka moja, če ne zate? Nisi še sinoči vzdihovala in pravila, kaj bi dala, če bi sigurno vedela, da se ni njemu nič pripetilo — njemu, veš!« Maja je kar planila prijateljici okoli vratu. »Karmen, ti si zares sijajno dekle! Toda, kaj bo v Rabatu?« »Ti hočeš pravzaprav reči, ne kaj bo, ampak, ikako bi se z njim sestala. Vsiljiva nočeš biti, kaj ne? Prepusti vse lepo meni in bo vse v redu!« V naglici sta začeli pripravlj ti vse potrebno za odlet. Eno uro po tem razgovoru so bili že v zraku. —0— Okrog polnoči sta prišla Samo in grof Tosti v Rabat, šla sta v hotel prvega reda. Tosti je potegnil Sama za rokav: »Takoj bom obvestil našega šefa, da sva prišla.« Samo se je preplašil in je brž odgovoril: »Nikakor ne, zdaj sredi noči pač ne moremo nikogar motiti.« Tosti je že držal slušalko v roki: »čemu | ne bi? Staremu smemo telefonirati ob vsaki uri. On ce’o hoče, da je takoj o vsem obveščen.« »Potem vas pa prosim, da mi naredite uslugo in ne govorite o meni.« Grof ga je ves začuden pogledal: »čemu pa ne?« »Rad bi ga presenetil..< »To pa je neumno! Presenetil! Našega >;a\arja ne more nič presenetiti.« Grof je zavrtel številke. Samo je stopil za korak nazaj. Možgani so mu napeto delovali. Jasno je videl pred sabo, kaj se bo zgodilo in se je že pripravljal na to. Tosti je že govoril v telefon: »Halo! — Da, jaz sem, Tosti. Kako — že veste, da sem se pri nesreči poškodoval na očeh? A tako — v časopisih je že bilo. — Da, pravkar sva prišla, Dinter in jaz. — Slučajno sva se našla v letalu ... Kako, prosim? Kdo je Dinter? Z Dunaja, tisti vendar, ki iste ga najeli, da je Komija... Saj veste. — Kako, kafko? Nimate pojma o vsem tem? Ne poznate moža? Tu bo vendar ...« Tosti ni mogel več nadaljevati. Ko se je ves bled kot stena obrnil proti tovarišu, ga je že zadela težka pest v brado, da se je ‘kar brez 'glasu sesedel. Samo je poklical sobarja. Slučaj se je pripetil v grofovi sobi. Sobar je ves iz sebe gledal nezavestnega gosta. »Pokličite hišnega detektiva,« je Samo rezko ukazal. Nato je nezavestnega položil na divan in mu je zvezal roke. Ko je prišel detektiv, se kar ni zmogel znajti, ko mu je Samo pojasnil: »Jaz sem pobil tega moža. On je zločinec! Skupaj z menoj ga morate stražiti, dokler ne pride policija in ga odpelje!« »Toda, gospod, kako ste vendar mogli. Tu pa ne razumem ničesar več,« je opo rekal detektiv in je pogledoval zdaj Sama, zdaj nezavestnega grofa.« Samo je potegnil iz žepa izkaznico in jo < je ponudil detektivu. »Tako, zdaj ko veste,' s kom imate opravka, prosim, da mi daste številko policije.« Po teh besedah je zopet vzel slušalko. Detektiv je pregledoval izkaznico, pisano v štirih jezikih. Nazadnje je pokazal na fotografijo: »Toda ta niste vi!« Samo si je z nekaj spretnimi potezami popravil lase, snel brke in ličilo. »Pa zdaj?« Detektivov obraz se je razjasnil: »Moj Bog, to je pa bila sijajna maska! Ja, zdaj ste pa res — vi!« »Zdaj pa številko, prosim.« Samo je govoril s policijo. Ko se je detektiv slklonil nad ležečim grofom, je ta odprl oči. V neizrekljivi grozi je pogledoval oba moža in se je v hipu sunkovito pognal kvišku, šele tedaj je zapazil, da je zvezan. »Za vraga,^ je zavpil, »kaj se pa godi tukaj? Kdo ste vi? Kaj mi hočete? Kje je listi, ki me je pobil na tla? Razvežite me!« Detektiv iga je potisnil na blazinjak. Sa mo, ki je končal telefonski razgovor, je slopil k njemu. »Jaz sem vas butnil, gospod grof. Zal, mi ni preostalo nič drugega po vašem raz govoru z glavarjem tolpe,« je Samo mirno pojasnjeval. »Vi,« je vpil grof ves iz sebe, »toda ali niste...?« Samo se je smehljal. »Pač, sem. Samo nekoliko spremenjen, tak, kakršen sem v resnici. Vaš domnevni tovariš Dinter se je prelevil v doktorja Sama Radiča, višjega nadzornika mednarodne policije. Ta gospod tu je pa hotelski detektiv.« Ni trajalo dolgo, ko so stopili v sobo trije policijski uradniki. Grofu so sneli zasilne vezi im ga dobro uklenili. Nato so ga odpeljali na policijsko načelstvo. Spremljal ga je tudi Samo, ki pa ni bil nič kaj dobre volje. Nenadni preobrat mu ni šel v račune. Vedel je, da mora zdaj bliskovito ravnati, da se mu načrt ne pokvari. (Dalje) Prejšnji teden je obhajala tisočletnico svojega obstoja edinstvena republika na svetu, meniška republika na sveti gori A-thos. Nad 2000 metrov visoka 'gora Athos leži na najbolj vzhodnem ozkem izrastku polotoka Halcidika, ki se ob Solunskem zalivu razteza v Egejsko morje. V grških časih je tam stalo veliko svetišče, posvečeno bogu Zevsu. V 10. stoletju so se pa ‘am naselili prvi pravoslavni puščavniki. Menih Atana-zij je položil leta 963 temeljni kamen za samostan Laura. Od tega leta dalje je Athos postal središče pravoslavne vere, nekak Vatikan na Vzhodu. Vsak pravoslavni narod si je zgradil na 'Strmem in prepadnem pečevju svoj samostan. Srbski prosve-titelj sveti Sava se je umaknil po končanem verskem in kulturnem delu med svojim narodom na to sveto goro v velikanski samostan Hilandar, ki ga je dozidal s pomočjo srbskih knezov. Prav tako imajo tudi drugi pravoslavni narodi svoja verska središča v tej republiki samostanov in menihov. Dvajset se jih dviga kot mogočne trdnjave nad sinjim morjem. Ohranili so se kot krščanski otok sredi turške poplave. V samostanskih knjižnicah so shranjeni starinski rokopisi, cerkve in dvorane so pa poslikane z dragocenimi ikonami neznanih mojstrov. Vsi samostani skupaj tvorijo samostojno meniško republiko Athos. Meri 399 kvadratnih kilometrov. V dobi največjega raz-cvita je živelo v teokratični republiki 20.000 menihov. Danes šteje republika okrog 3000 prebivavcev, ki so po večini pravoslavni menihi. Politično pripada ozemlje Grčiji. Duhovni poglavar vseh samostanskih skupnosti je pa carigrajski patriarh Antenago-ras. Upravo ozemlja ima v rokah Sveti sinod, sestavljen iz po enega zastopnika vsakega samostana ter iz nekaj laičnih oseb. Upravno središče je mestece Karyai v podnožju gore. Prebivavci se preživ'jajo s pridelki oljke, trte, sočivja in drdbnicc. Celotna republika je že 1000 let odreza-r.a od sveta. Iz edinega pristanišča Daphni vodi le ozka pot 10 hilometrov daleč d naselja Kai^ai. Na goro pa prideš 'e po kozjih, vrtoglavih stezah. Vstop v meniško republiko je prepovedan ženskam in otrokom. Celo živalske samice smejo rediti le v par spodnjih vasicah; le mačkam je dovoljen vstop, ker se po samostanskih dvoriščih podi tudi dosti miši. republiKa Menihi žive že stoletja odmaknjeni od sveta. Večino dneva prebijejo že od zgodnjih jutranjih ur v molitvi in prepisavanju starih kodeksov. Mesa ne pokusijo; ob postnih dneh uživajo samo sočivje, kruh in vodo. Škarij za lase in britve ne potrebujejo; le glavnik je dovoljen. Ob tem trdem življenju, v svežem zraku pa učakajo vsi stoletno starost. čudovita republika privlačuje zadnja leta precejšnje število obiskovavcev iz vsega sveta. Seveda, poprej morajo dobiti na priporočilo grškega zunanjega ministrstva posebno prepustnico od Svetega sinoda. Obisk turistov je pa že prelomil tisočletno odmaknjenost od sveta. Od morja do »glavnega mesta« že gradijo avtomobilsko cesto. Do vrha pa bodo speljali zložno, čeprav dolgo in strmo pot za pešce. Marsikateri menih bo še pred smrtjo ugledal skozi okno svoje celice, kako drčijo globoko spodaj ob morju modemi avtomobili in ni izključeno, da bodo prav na vrhu pristajali še helikopterji. Takrat bo tisočletno tišino meniške re publike preplavil moderni trušč. . škili lovadn. Opaziti je, da ni Italijanov in niti ! Francozov v lestvici čeprav so ti nekdaj sloveli Dirke avtomobilov in motorjev so zelo zanimive Jim Clark najboljši vozač na svetu Čeprav se letonje avtomobilske dirke vrstijo druga za drugo, so Italijani (in ne samo športniki) nestrpno pričakovali nedeljsko dirko za Veliko nagrado Monze, ki je spojena z državno loterijo, katera vsakokrat obogati kakega Italijana za 150 milijonov lir. Zmagal je Francoz Jaccjues Maglia na vozilu Lotus. Povprečna brzina: 183,067 km na uro. Ljubitelje avtomobilskega športa je zanimal izid dirke za Veliko nagrado Francije, ki je bila v Reimsu. To je bila četrta dirka za svetovno prvenstvo vozačev. Oglejmo si najprej prejšnje tri dirke. Prvič so avtomobilisti nastopili v dirki za Veliko nagrado Monaka. Najhitrejši je bil Graham Hill (BRM), ki je pustil za sabo Gintherja (BRM) in Mac Laična (Cooper). Surtees (Ferrari), ki je dosegel najhitrejši krog, je bil šele četrti, Maggs (Cooper) je bil peli in Taylor (Lotus) šesti. Omenjeni tek. movavci so osvojili 9, 6, 4, 3, 2 in 1 točko. Druga tekma je bila na sporedu v iBelgiji in S TRŽAŠKEGA Devin : ŠOLSKA PRIREDITEV Za zaključek šolskega leta so naši o-snovnošolski otroci pod vodstvom svojih skrbnih učiteljic pripravili akademijo s pestrim sporedom. Starši in prijatelji mladine so se prireditve udeležili v prav lepem številu. Najprej so nastopili najmlajši s prizorom »Poljska in mestna miš.< ter med Poslušavci takoj ustvarili prijetno vzdušje. Sledila je igrica »Vodnjak želja«, ki so jo uprizorili učenci višjih razredov. Pred poslušavci se je razgrnil del pravljičnega sveta, ki vedno prijetno vpliva tudi na najbolj trde duše. Dva učenca 2. razreda sta se nato postavila s prizorčkom »Gledališče«, ki prikazuje zdravnikov obisk pri mamici, katera je zaskrbljena za zdravje svojega otročička. Ob zvokih harmonike so vsi učenci naravnost mojstrsko zaplesali »polko«, kar je poslušavce tako navdušilo, da so morali točko ponoviti. Isto se je zgodilo tudi s petjem, saj so morali učenci na zahtevo udeležencev zadnjo pesem dvakrat zapeti. Vsi prisotni so zapustili malo dvorano z najboljšimi vtisi ter izrazili željo, da bi jih učenci vsaj dvakrat na leto razveselili s tako prisrčnimi nastopi. Učenci in njihovi učiteljici zaslužijo vse naše priznanje. —0— VPISOVANJE V ŠOLE »Ravnateljstvo Državne srednje šole, ulica Frausin 12 - Trst (Sv. Jakob) sporoča, da je čas za vpisovanje v 1. razred do 25. julija. Tajništvo je odprto vsak dan od 9. do 12. ure«. Ravnateljstvo Nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu, ulica Caravaggio 4, sporoča, da se je vpisovanje v I. razred enotne srednje šole za dijake, ki so v poletnem roku zaključili V. razred osnovne šole, pričelo 1. julija in se bo zaključilo 25. julija 1963. Za dijake, ki imajo popravne izpite, se vpisovanje za to šolo zaključi 25. septembra. Ravnateljstvo državne strokovne industrijske šole na Opčinah obvešča starše, da bo vpisovanje v vse razrede te šole vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. julija 1963 v tajništvu. Učenci, ki se vpišejo v L razred enotne srednje šole, predložijo v tajništvu prošnje s sledečimi pri. logami: rojstni list, potrdilo o cepljenju in preeepljenju, spričevalo 5, razreda osnovne šole. tu je prepričljivo zmago dosegel Jim Clark na vozilu Lotus. Drugi je bil Mac Laren (Cooper), ki je tako prišel v vodstvo lestvice. Tretji je bil Gur-ne.v (Brabham); sledijo Ginther, Bonnier in De Bol tort. Da je Jim Clark trenutno najboljši vozač na svetu, je dokazal z odločno zmago v Veliki nagradi Nizozemske. Clark je premagal tako Gur-rtcya (Brabham) kot Surteesa (Ferrari). Četrti je bil Ireland (BRM), peti Ginther (BRM) in šesti Scarfiotti (Ferrari). Clark je seveda bil prvi v lestvici avtomobilskih vozačev. V nedeljo, kot smo že zgoraj napovedali, so se najboljši vozači zbrali v Reimsu za Veliko nagrado Francije. Tudi tokrat je prvi prispel na cilj Jim Clark (Lotus). Drugi jc bil Tony Maggs (Cooper) in tretji Graham Hill (BRM). Š to zmago je Clark dosegel tolikšno število točk, da bo po vsej verjetnosti postal svetovni prvak. V Reimsu so se uvrstili: 4. Brabham, 5. Gurney in 6. Siffert. Vrstni red lestvice: 1. Jim Clark (Lotus) 27 točk, 2. Graham Hill (BRM) 13, 3. Dan Gurney (Brabham) 12, 4. Riehic Ginther (BRM), 5. Bruce Mac Laren (Cooper) 10, 6. Tony Maggs (Cooper) 8, 7. John Surtees (Ferrari) 7, 8. Jack Brabham (Brabham) in Innes Ireland (BRP) 3, itd. Ce bi hoteli sešteti točke, ki so jih posamezne tovarne nabrale, bi dobili naslednjo lestvico: 1. Lotus 28,5, 2. BRM 24.5, 3. Cooper 20, 4. Brabham 15, 5. Ferrari 8, 6. BRP 3 in 7. Porsche I. S tekem je razvidno, da bo Clark postal prvak, čeprav se za ta častni naslov poteguje več dobrih vozačev, kot so npr.: Hill, Gurney, Gin- __________________ ___________ __________ ther in Mac Laren, seveda vsi predstavniki angle- gali v kategorijah 500 kem in Sidecar. kot dobri vozači. SVETOVNO PRVENSTVO V MOTOCIKLIZMU Tudi vozači motorjev tekmujejo za častni na-slov svetovnega prvaka. Vozači tekmujejo, kot znano, v šestih skupinah: 50, 125, 250, 350, 500 kem in Sidecar. V najnižji skupini se odvija oster boj med Novozelandcem Hughom Andersonom (Suzuki) in Nemeern Hansem Anscheidtom (Kreidler) Tudi Nemec Ernst Degner (Suzuki) ter Japonec Isao Morishita (Suzuki) sta v boju za prvo mesto. Ne smemo prezreti Japonca Mitsua Itoha (Suzuki). Tudi v kategoriji 125 kem vodi Anderson pred Švicarjem Luigijem Tavcri (Honda) in Kanadčanom Fronkom Perrisom (Suzuki). V kategoriji 250 kem vodi Rodizijec Jim Redman (Honda) pred Italijanom Tarquiniom Provinijem (Modni). V teku za prva mesta sta še Irec Tommv Robb (Honda) ter Japonec Fumio Ito (Vamaha). Jim Redman sigurno vodi lestvico v kategoriji 350 kem, vedno na motorju Honda. Z velikim naskokom sledijo Ceh Stastny (Javva), Anglež Haihvood (MV) ter Italijan Venturi. V kategorijah od 50 do 350 kem vodijo torej japonski motorji Suzuki, Honda in Yamaha. Evropa se brani z motorji vrste Kreidler, Morini, MV in Javva v glavnem samo v kategoriji 350 kem). Oster medsebojni boj vodijo Angleži Harlle (Gi-lera), Read (Gilera) in Hailvvood. Odlikuje se tudi njihov sorojak Shepherd (Matchless). Samo v kategoriji 500 kem ne prednjačijo torej Japonci. Zanimiva je tudi tekma v siclecaru, kjer vodila Camathias-Herzig (FCS) ter Deubel-Hoerner (BM W). Tudi Koelle-Hess (BMW) ter Scheidegger-Robinson (BMW) sta v tekmi za prva mesta. Anderson (50 in 125 kem) in Redman (250 in 350 kem) bosta osvojila svetovni prvenstvi v omenjenih kategorijah. V kategorijah 5C0 kem in Sidecar pa je položaj še zapleten. Japonske tovarne bodo osvojile vse častne naslove od 50 do 350 kem, medtem ko bosta Gilera in BMW verjetno zma- NOVOSTI LETOŠNJE POLETNE MODE Obleke Letošnje obleke so živobarvne, iz lahkih tkanin, s svežimi in briljantnimi motivi. 'Barve, ki so letos posebno v modi, so: na prvem mestu je kombinacija belo-črne barve, nato sledijo vsi odtenki rumene, oranžne, zelene, modrc in rožnate barve. Ako si izberemo živopisano vzorčasto oble-ko, bo njena linija enostavna, brez rokavov, s poljubnim vratnim izrezom, s pasom ali pa brez njega. Zelo lepa je vzorčasta obleka iz čiste svile ali iz chiffona z nagubanim krilom in ovratnikom v obliki pentlje. Z manj denarja si -lahko privoščite lepo obleko tudi iz batista, ki je letos tako cenjen. Ako si hočemo napraviti obleko za bolj slovesne priložnosti in se odločimo za vzorčasto blago, bo pikčasta svila zelo primerna, ker učinkuje zelo mladostno jn sveže. Ce pa bomo raje izbrale enobarvno blago, ker je zelo elegantno in vedno moderno, bomo dale prednost čisti svi- li, muslinu ali svilenemu šantungu. Zelo moderne bomo, če bomo privoščile svojim oblekam velik hrbtni izrez, ker je letošnja moda, kar se tiče izrezov, zelo bogata v novih zamislih, naj si bo to vsakdanje, za večerne ali za kopalne obleke. Prsni izrezi pa so zelo zmerni. Seveda moramo vedeti, da so gletooki izrezi primerni le za plažo in večerne priložnosti, medtem ko so bolj zmerni izrezi primerni za vse ostale priložnosti. Ako si hočete napraviti obleko, ki bi jo rade nosile bodisi čez dan kot tudi zvečer, si izberite tale kroj: spodaj precej odprta obleka z naramnicami, na vrhu pa tako imenovani «bolero», ki je nekoliko odmaknjen od pasu, na ramenih pa zvezan s trakovi. Omenjena obleka, ki je zelo praktična, je iz bombažne, živo vzorčaste tkanine. Opomba: Ce ste vitke, lahko izbirate modele s širokim krilom, če pa ste močne, dajte prednost ravni liniji. Kopalke Globoki hrbtni izrezi spremljajo vse kopalne obleke in zato predstavljajo novost letošnje mode. Na prsih jc izrez skoro vedno okrogle oblike. Letos bomo raje nosile enodelno kot pa dvodelno obleko, katerih izbira je v resnici velika. Mnogo kopalk je dvobarvnih, na črte, ali pa se zdijo dvo delne, s hlačkami enotne barve, z gornjim delom pa črtastim ali karirastim. Kar zadeva dvodelne obleke, so letos v modi naslednje: nmio odprt modrček s širokimi naramnicami, hlačke pa so nekoliko bolj visoke in s pasom. Pri izbiri kopalk dajte prednost konfekc;jsko izdelanim oblekam, ker je njih -izbira pre.-.išnja in si jih lahko pomerite. Tako ni nevarnosti, tla vam ne bi dobro pristajale. Pri njih izbiri si’ zapomnite tole: če ste vitke in lepe postave, varr. bo lepo pristajal vsak kroj. Zelo lepe so s tem v zvezi kopalke z diagonalnimi črtami. Ce ste majhne postave, vam bo lepo pristajala mode ra dvodelna obleka s širokim nedrčkom in širokimi naramnicami. Ce ste močne postave, si izberite enodelno kopalno obleko z modernim izrezom. Ce ste visoke postave, pa lahko nosite enodelno moderno dvobarvno obleko. Dolge hlače Kar zadeva dolge hlače, je novost letošnje mo-de ta, da jih nosimo tako, da se zelo prilegajo nogi. Hlače so iz elastične tkanine in s paskom, ki se oprijemajo pete (podobne tistim, ki jih nosimo za smučanje). Druga novost pa so hlače iz bombaža z rožami, z nizkim pasom. Opomba: Nikar ne nosite dolgih hlač vedno in povsod, izogibajte pa se jih, ako je širina vaših bokov preko metra. Ne pozabite na to, da dolge hlače in visoke pete ne gredo nikoli skupaj. Srajčke, ki pokrivajo kopalke Ako gremo k morju, so omenjene srajčke važen del naše garderobe. S tem v zvezi imamo iz leta v leto druge modele. Zelo lepe so tiste, na kimono, z veliko cvetočo vejico na belem pope-linu alt tiste iz organdisa na rože, dolge, ki jih lahko nosimo s pasom ali pa brez njega in se morajo ujemati z barvo kopalk. Opomba: Omenjena srajca nam služi samo zato, da pokrije kopalke in mora biti v ta namen tako dolga, da jih prekrije. Posebno jo priporočajo tistim, ki imajo dolge, vitke noge, ker pridejo' le-te na ta način močno do izraza. Ondina BO K G 6 G rt 00 V & u rt C G rt C/) J3 rt c da u N "bo 0 ra' rt •> Tr* 60 rt T3 -G d CJ "rt jy (U G £ ,y 2 bo N ŽS CO 0 H 3 0 •d 0 C/J rt N .W rt d iS ,r—’ 00 d *w O C/) d (A o G 0 E U C/> c/) D O w rt • o 'Ž8-* c o TJ : C c .3 o P c >(J E o c .Si. rt .s .0 V-H 03 % 5 CX (/) 3 O>o iOO- O rt ra —■ T3 s: ^o£ . ra o - >o E s ^ ;3 c >o iS w TJ C 1* a| I .H. E ^ ‘S TJ N »O Oj (UMU C ’ d ^ .-* rt 3 P m 8 e 2?0 " ,8* ^ra d co 'bo"-’ . 03 x ii f*"-S-5 OJ N g .Ji, ra ra a .a - o C '> >-> to N . rt -tH ra £■§5, -D TJ 0) o t o ra a rž u O u ^ ;j o ~ ^ ra M ?* a> -a v) •r n > i» o h •* G m G O O »d •° O _ G2 i> rt G D. 73 1) co . S'C E"J D. U Uh 8« 35'c O"? .Ji, T3 ~ J- *-'! c S . v F1 ■a>N — J3 o ^ n 2 ’2 c d ra ■— ^ u .2, £li > •- oS S«« c m-ip Sc73« o .5 u JS M >0 -s, so o rt 'C »■g S. oj 'n' 3 ^ N « M E 2--« a._ S 'S cm » c . a) > _l E- o a > OJ V > 5 13 > O N ^ > o ~ o a . >0 O"' rs ^•1 oj 5 (N •5-i D. O * c/i rt .i TJ rt v ra ‘-G ra m 00 g? £ ra rt ^.ScS . N _?. ^ G G O D •— i-< V>N^ 3 ^ rt g-o ~ _ i§ 00 O JO G d Jll N rt d gi •G »n •šg ^ E v) .2 _ i> rt S E ■ - _ o 3 c p,-d ,2‘- S o. -T3 > 2S.Ho ^ a4i.S s |B*g § «^ rt 'd u o-' «J .-s "Si-2, ’ X o C _ (U QES «.s i S a | rt *ŠJ WJ ^ 00 o M S'« i&i; •N _ rt r*i • 3 II - rt 2. S i) 0 V) T! ^ —>Q ■g s ». m E rt ■- 2 ^ 55 -n fl ^ T3 1 m rt ►H 03 r' C-rUŽ fc 0 S ■- c ;«s| u UJ< 3 S - o ■S i? ■iS E rt J£. rt >0 4)»- o bod d.5 u 2^& G D G (L) (U c/) fi’ C rt »u =3 3, '£ rt ft > 's.s .2, rt ^ %I1 .“ n rti 2 —3 N rt o bo oj o 0> 'Z?T3 O • G vi f3 *co pcj •3155 &I! G d E2s S.S* & ^ rt S >N C -3 - 2^i2 E j- b j|og -•“p 0 E .a c S H E 11 *ili ^ g is c «D D. a > G £* E .£ 0) >5C S s v >»9 'e' J dO oi:do-