List izhaja vsak petek
in velja s poàtnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 golil., za pol lota 1 gold. 50 sold., za četrt leta 80 sold,— Za ude nar. - polit, društva „GORICA“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. v tiskarni.
Kedo so dediči evropejske Turčije?
Toliko so politiki in diplomati evropejskih držav vender sprevideli, da tako, kakor je bilo do sedaj v Turčiji, ne sme in ne more dalej več biti. Do današnjih dni so evropejske vlade, ena drugej ne-vošljive, vzdrževale Turčijo v njenem stanu. Turčiji so sicer zapovedovale, naj vpelje novejšim časom primerno vlado, naj s kristjani človeško ravna; ali ta, dasž je vse obljubavala, se je malo zmenila za pravične tirjatve, nadaljevala je kakor pred besno, kruto tlačenje kristjanov. Turčin davi kristjana, kakor sc mu poljubi, pije mu mozeg in kri, zanj ni nobene postave. Kristjanom ni ostala druga pomoč, kakor obupno za orožje prijeti ter se silo otresti se poganskega robstva. Upor v Hercegovini in v Bosniji je predramil evropejske vlade in je silno vznemiril. Nobena ne upa se, predlagati, da bi sc Turčinu na pomoč prišlo.
Le pruskemu listu v Avstriji „Ncuc freie (?) Presseso se možgani zmešali, da kliče zemljo in nebo, hočemo reči, Bismarcka, na pomoč proti upornikom. S takimi ljudmi spustiti se v razgovor, bi bilo škoda za vsako besedo. Dobila je že tudi odgovor, kakor ji gre, namreč, da jej gre le za cvenk. Dovolj, vlade spoznavajo, kar bi bile imele že davno, da Turk ostane Turk ter da turška država mora prej ali pozneje razpasti. Zdaj le lomijo si glavo, komu bi imele pripasti turške dežele v Evropi.
Kedor ima še zdrav razum, mora koj reči, da one dežele tičejo onim, ki so jih v vlasti imeli pred, da se jih je Turk šiloma polastil. Vse dežele, koje ima zdaj Turek v svojih rokah, Hercegovino, Bosnijo,
LISTEK
VILENIC A.
[Pis. Rafael SkalovlČJ
„Stopil bom na stene krnške.“
Fr. Cegnar.
Na Petrovo je v prejšnjih letih prihajalo veliko gospode iz bližnjega Trsta, marsiktera krasna kočija je pridrketala v Lokev; oni dan je bila odprta ilepo razsvitljena „Vilenica“, gla-sovita lokovska jama: „la grotta di Corgnale“. Lokev, italijanski Coeguale, je siaiodavna naselbina slovenska na Krasu. V trinajstem stoletji je imel Lokev v last red templarjev, pa najbrže le malo časa, kajti ta red je bil uže 1. 1314. zatert, i posestva so potem prevzeli veči del vitezi iz reda Janezovega (Johaniti). Glavni praznik templarjev i Janezov je bil „Kres“ ali dan sv. Ivana Krstnika. Zato menda je po Krasu, kjer je Janezov red še druge naselbine imel: Dutovlje, Komen, Repentabor, o sv. Ivanu veliko
Albania itd., pridobil si je le s kruto silo in drži jih v svojih železnih verigah že stoletja le z mečem in ognjem. Ako se u-pornikom posreči znebiti se turških zločinov, je naravno, da stopijo prejšni gospodarji in lastniki v svoje starodavne pravice. Krivica, če trpi tudi skozi stoletja, nikdar ne postane pravica. Turek nima tedaj nobene pravice do onih dežel in če razpade turško cesarstvo v Evropi, postanejo njegove dežele samostojne, kakor so bile pred. Kristjani onih dežel so se branili s čudovitim junaštvom turškega jarma in bili bi gotovo ohranili svojo samostojnost, ako bi jih bile tcdajnc kristjanske države v Evropi zdatno in odkritosrčno podperale. To se pa ni zgodilo. Temveč kristjanske države so se svojo neediuostjo in sebičnostjo zakrivile, da zdaj Turek gospodari v onih od narave tako obdarovanih, po turški malopridnosti pa zapuščenih deželah. Največ so pa zakrivili Madjari, ki se zdaj ne sramujejo Bosnijo in Hercegovino tirjati za sedanje madjarsko kraljestvo. Da bi ju že tirjali za avstrijsko cesarstvo.^ ki je v preteklih stoletjih toliko za one kristjane žrto\a!o, bilo bi to naravno. Ali da ju tirjajo zase in ne za Avstrijo, to moramo pripisati le- madjarski oholosti in grabljivosti. Že pred da so Turki v slovanske dežele un-kraj Donave prilomastili, so Madjari skušali se silo tamkej ugnjezditi se. Z vednimi napadi so zakrivili, da takrat samostojne države unkraj Donave niso zamogle z vso močjo v bran se postaviti turški sili.
Še več. Madjarski poglavarji so deloma s Turkom v zvezo stopili, da bi tudi za-se kaj ugrabli. To je bilo vzrok, da so Turki tudi madjarsko kraljestvo posedli. Madjari so sami krivi, da je skozi poldrugo
kresov ; po Istri so na Petrovem. O sv. Ivanu „kres“ netiti pa je še ostanek staroslovanskega bogočastja — na čast solnčnemu bogu Svantevidu kar je po vsem Slovenskem v navadi. Oni hrib, ki se vzdiguje nad Bazovico, imenovan od Italijanov ,,Monte Cocusu, Bazovčanov „Maček'“, se imenuje na strani, ki gleda proti Lokvi; „Ožegu, ker so tam nekdaj o turških vojskah velike krese žgali, a še današnji čas kažejo podmol, v kterem so shranjevali slamo i drva za kres. Celo gorovje pa, ki se razteza naprej nad Gročano, Vrhpoljem proti Rodiku do Kozine, je bil menda od Rimljanov zvani „Carusadius mons“ kajti i-mena: Gročana (iz Goručana?) in hrib Karcelj imata neko sorodnost s tem imenom. Ne moremo torej pritrditi mnenju preiskovalcev ki pravijo, da „Carusadius mons“ (Ptolem. i. d.) je „Kras“, kajti Kras nij hrib, ampak cela dežela, a Ptolemej pravi določno „mons“ hrib.
Samo nasproti Karčelju pri Rodiku je hrib ,;Kras\ kteremu tijà proti Kačičem pravijo tudi
Naročnina in dopisi
te...
naj se blagovoljno pošiljajo opravnlitvo
Ki
v nunskih ulicah v tiskarno Karol Mai ling-ovo. Vse pošiljatve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila »o sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, c c* se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat, 15 soldov.
stoletje polumesec vihral nad kraljevim dvo rom v Budimu (Ofen-u). Madjari so krivi, da je Turčin med tem časom lomastil po avstrijskih kronovinah takraj Litave. In zdaj tirjajo za-se Hercegovino, nanašaje se, da so jo Madjari za nekoliko let bili silo-ma ugrabli ! — Hercegovinci, celo Bošnjaki so res nekdaj v avstrijanskein cesarju gledali svojega rešitelja in gotovo bi te simpatije še dandanašnji do Avstrije gojili, ko bi avstrijska vlada lastne Slovane na zid ne pritiskala. Do Madjarov pa podonavski Slovani takih simpatij nikdar niso imeli.
Še manj pa zamorejo podonavski Slo-
:

trn
■ -j
, •■■a-JttisBi
V- ‘
vani kakšno sočutje imeti do današpjeg*
»ladjarskega kraljestva, kjer Madjari Slovane še kuje pritiskajo kakor takraj Litave. To pod turškim jarmom zdihajoči Slovani dobro vedo in zato jih nikakor ne mika, kri prelivati v večo čast in mogočnost pre-oholili Madjarov.
Žalibog, da nimajo sočutja tudi do novo-erne Avstrije ne, in to vsled našo proti-slovanske vlade. Ako se sedanja avstrijska vlada nadeja sočutja HercegoVincev in Bošnjakov, goljfa se močno. Avstriji bi bilo glede Dalmacije silno želeti, da si pri-
V i j

•	'* I
dobi Hercegovino, in ko bi Avstrija svoj
jasa
poklic razumela, bi to tudi ne bilo težko. Če Avstrija zna si sopet pridpbiti simpatije podonavskih Slovanov, bodo ti o svojem času, osvobodjeni turške sužnosti, sami od sebe pribežali pod močno in pravično pokroviteljstvo, ne lažnjivega ustavoverstva, ampak slavne avstrijske dinastije. Do tega pa ostanejo samostojni in evropejske vlade nimajo nobene pravice, svojevoljno in sa-movlastno razpolagati ž njimi.



SP
'
„Babna gora". Ondi po dolini med Karčeljem in Krasom je šla stara cesta iz Divače v Istro. Pa o tem bomo drugikrat še kaj spregovorili, daues pa idimo v Lokev, in od tam v Vilenico.
„Lokovci, Preložci so hudi tatjè,
So Micko zaprli ne dajo do njc!“
Tako smo nekdaj otroci se rugali Lokov-cem, ker so Vilenico zaprli, i kedor jo hoče videti, mora najpred ključ preskrbeti, kterega najdemo pri občespoštovanem i jako uljudnem g. Muhi, velikem posestniku i gostilničarju v Lokvi. Ta gospod je v prejšnjih letih na Petrovem večkrat gostil gospodo, ki je obiskovala Vilenico, pa ker je imel velike stroške i zgubo, je to uže nekaj let opustil. Med letom pa še vedno prihajajo radovedni od vseli krajev i narodov. Italijani, Nemci, Angleži, Rusi, da občudujejo »divje romantično* Vilenico. A mi domači? Mnogim ta glasovita jama še po imenu ni znana. Za domače znamenitost se res premalo brigamo, i mnogi bi menda priznali, da zemljepisne razmere
mm			
? 1 V '			

E&5FP

"'7*.
DOPISI,
V Girici, 25. avg. — Maraikter učenec ali učenka, pa tudi marsiktcr učitelj in učiteljca je danes tdihnil: Čast Bogu! Pač res, čast Bogu, tudi meščanske šole so danes leto končale. Stara navada šolsko leto slovesno končati iridile mladenče in deklice z malimi darili w~~_jvati, je vendar lepa in tudi za odgojo in tarejo mladine dobrodejna Zanimivo je pri tej

w


1
prikritosti opazovat;
stne in togotne obraze.
Da so taka mala darila dobrodejna, je obče
fES
pri poznano, pa nekteri pravijo, da za take reči denaija ni; pa to ni nič novega, ako denarja
Si
•;v
M:
manjka, uekaj novega sem pa vendar zapazil,
kar ielim objaviti, da zvem od merodajne strani
(če mogoče), zakaj so v Napredku ali Progresso delle fanci ulle deklice po abecednem redu stavljene? No — bo kedo rekel,
zarad tega, da se učiteljcc zamere ogancjo. Zna
biti? Pa kako je to, da so tudi obdarovane po
abecednem redu? Je to naklučba ali nalašč? Naklučba ni, ker šolski zapisniki (katalogi) in
izvestja deklic drugače kažejo. Ce se objavlja
teSsiii.-
Sb. ;	'
' ■

Jr’
K'

Hi
Napredek učenk, bi se vendar moral na podlagi kataloga napraviti. To se pa ni zgodilo. Jaz sem imel priložnost videti katalog in šolska taréstja ter zapazil na priliko, da deklica, ktcra
jpi.
jmr%
H *
w.
je komaj zaslužila peta biti, je bila prva in
m ;
A’A L
.

nasproti, prva komaj 4.
6. voditeljica te šole bi to lahko pojasnila. Ali sna biti, da pedagogica pravila kaj takega Nasvetujejo ali velevajo? Kdor to nalogo reši
tot
Contra.
2
gh.:.
m
P^4; ■{
ife-V;,'; ;
v Gorici 24‘ av8- — Nisem mislil, da i »Čenče
m«, m ■:
H
ra .■4’: \ .
as
bodo moje »Čenče* tako imenitne, da se bodo časniki sa nje zmenili, kakor slišim, da se v »Novicah* o njih govori. Pravim: Slišim — ker Časnike kaj malo prebiram, in po navadi le o priložnosti pozvedam, kar se v njih piše, govori ali »čenča*. Da bi vsi take malo za prebiranje časnikov marali, kakor jaz, v kratkem bi se število časnikov zmanjšalo. — Tedaj, ka-
kor sem rekel, dober prijatelj mi je o priložno-
Sli semnja sv. Jerneja, ko je v Gorico prišel, prvič pohvalno govoril o mojih »Čenčah*, potem
__i.a_!1 J— A	»nnittAM pAtbAtf fl a!//1 a v
pa pristavil, da me je zastran »Čenč* nekdo v
ptujih dežel bolje poznajo, nego razmere lastne domačije, kakor mi je po pravici rekel učeni prof. Dr. 6... Dobil sem iz Dunaja pismo, v katerem me odlična osoba opomni, da je v Londonu 1. 1836. izišla znamenita knjiga „o kraških jamah,* ki bi mi jo morda g. Dr. C..., ki govori izvrstuo angleščino, lahko iztolmačil. Nu, grem k omenjenemu gospodu, ki me prav prijazno sprejme i muoge stvari pové, ki je veliko potoval, nekaj let v Ameriki bival, v Rusiji, Indiji, v Kini in posebno v Japanu. Angleške knjige pa ui imel, i naposled mi reče : Prav dobro, le opišite Kras, pa jaz vam ne morem veliko v tem pomagati, kajti, dasiravno rojen Kranjec, moram priznati, da Japanežko deželo bolje poznam, nego svojo lastno domačijo.* Jaz pa poslovivši se od g. prof. sem se spomnil besed uže davno molčečega pesnika Fr. Ognarja:
»Stopil bom na stene kraške Z močno roko bom pograbil Nagomilil sive skale*, itd.; sam grem na Kras preiskovat znamenitosti, ter branit s perom čast našega razupitega Krasa. Naj le rečejo Nemci: „Der Karstist eine Wttste,
Novicah kritiziral, kdo drugi, morda moj kritikar sam, bi rekel kritikoval — uuus-quisque abundet in suo sensu! —); gotovo si je mislil, da mi pride ta njegova kritika pred oči; a ni mi prišla, ker to celo leto Novic še pogledal nisem. Toda naj nobeden ne misli, da Novice zaničujem, Bog me varuj tega! le samo to je, kakor sem ravno rekel, da ne maram veliko za prebiranje časnikov, ker imam druzega branja dovolj.
In še celo zdaj, ko sem zvedel za to kritiko, me ne mika veliko, je prebirati. To bi bilo kaj, vse naše slovenske časnike prebirati! Še naš »Glas* mi je predolg, kaj še le Novice in drugi listi? Tedaj, kedar slišim, da me kdo prerešetuje, ali da bolje rečem, moje »Čenče*, ali kaj druzega, kar sem tu ali tam spisal in na svetlo dal, mislim sam pri sebi: Naj mlati po meni, kdor koli hoče, samo da ni mene zraven! Saj vem, da moji spisi mnogim dopadajo, drugim ne, eni me tedaj hvalijo, drugi grajajo. Jaz pa ne morem skoraj drugače pisati, kakor tako, kakor mi je prirojeno. Vsak tič poje po svoje, in vsaka žival ima svoj lastni glas. Osel le figa? pes laja, mačka mijavka, vol muka. Če pri tem, da po svoje pišem in »čenčam*, koga dregnem (kar se pa ne godi s hudobno voljo), tako da ga zasrbi, pa naj se po-česa.
Menda mislijo tudi drugod nekteri p. n. gospodje, da berem vse, kar koli donese ta ali oni slovenski list. Tako n. pr. je bilo n a m e-ue v Zgoduji Danici, akó se ne motim, še meseca junija neko vprašanje očitno stavljeno, za ktero sem še le en mesec pozneje zvedel, in odgovor v Danico poslal.
Da bi pač gospoda, ki ima kaj meni naznaniti, ali me vprašati, ali tudi le kritiko izreči nad mojimi »čenčami*, vsaj tudi reč tako naredila, da stvar o pravem času zvem. Sam nimam vsih listov; moja opravila so taka, da bralnic ali čitalnic ne obiskujem, sicer tudi malo se svetom občujem ; tedaj morem le težko zvedeti, kaj se o meni in mojih spisih sodi in govori. Pa me tudi v resnici malo briga.	Št. K.
v 30. listu Zg. Danice, da opozorjen od solno-graškega cerk. lista je iz svojih starih listov uže preštempijane marke izrezal, ter je poslal gosp. Frančišku Bruckner-u in Wien, VI. Mariabilf, Mtillergasse N. 40, III. Stock, Thttre 14, za odkupovanje v zavrženje odmenjenih otrok. Nato je dobil pismo od g. Brtickner-a, ki ga za Božjo voljo prosi, da naj pomore še. nabirati takih mark; prav mu pridejo pisemske marke vsih vlad, posebno pa želi italijanskih i ogrskih stare sorte.
To na znanje onim č. bralcem »Glasa*, katerim je bilo to morda neznano ; vsim pa je gotovo znano, da v Kini se nedolžni otroci po-gostoma zametujejo. Bratovščina sv. detinstva Jezusovega pa v zavrženje odmenjene otroke odkupuje, je podučuje v sv. veri, ter odgojuje v koristne ude človeške družbe.
Denar ima doma več nego dosti potov, ravno zdaj tudi trkajo na naše bratovsko srce iz Hercegovine k nam pribežale sirote i udove ; soldov tedaj ni, da bi je pošiljali v Kino ; prekrižanih mark pa ima vsakdo več ali manj : s tem moremo pa brez vsake škode doma ubogim ki-neškim otrokom skazovati se čuteče človekoljube.
Kdorkoli to bereš, bodi konservativec ali kar hočeš, da imaš le za človeško gorje i blagor čuteče srce, boš mar mogel odreči tu naprošeno pomoč ?
»Poberite ostale koščike, cla konec ne vzamó*, je zaukazal naš Odrešenik svojim apo-stelnom. Pobirajmo tudi mi nam ostale koščike - preštempljane marke, i pošiljajmo je ali neposredno zgoraj omenjenemu gospodu, ali pa po uredništvu tega lista, da pomagamo rešiti zavržene otroke i je otmerno časnega i večnega pogina.
Iz goriške okolice, is. avg. — Sabot,
župnik pri sv. Roku ob Sotli piše dne 21. julija
ein Steinmeer* (Kras je puščava, kamnito morje), vendar puščava ima svoje lepe »oaze* in morje svoje »otoke*, tako jih ima tudi kamniti Kras. Ali kje je na svetu kaka druga dežela, ki bi imela take krasne jame, kakor jih je veliko na votlem Krasu? Da! med drugimi dragocenimi darovi, ktere je avstrijska pomorska ekspedicija vizhodnjej Aziji 1. 1868. podarila cesarjema Ki-nežkemu in Japanežkemu, je tudi opisovanje kraških jam : »Die Adelsberger Grotte von Dr. A. Schmidt 2 Bde mit Atlas*. Glej no! kako nasprotje, kakor je Slovenec Dr. C... rekel, da bolje pozna Japan kot Slovenijo, bo nemara tudi kak Kinez ali Japanec, ako sc nemški nauči i čita omenjeno knjigo, bolje poznal kraške jame, nego mi domačini. Nemški jezik pa in nemška kultura se mora širiti po celem svetu, samo mi trdoglavi Slovenci se je branimo, zato ostanemo tepci. Zur Ordnung ! zur Ordiniti g i bi žvenketal zvonec predsednikov, da kaj tacega v parlamen-taričnem zboru govorim. Tedaj : zur Ordnung ! k Vilenici se vrnimo.
(Dalje).
Iz soriške okolice, 23. avg. — Prijetni glasi o domačej slogi veselo odmevajo v vsakem domoljubnem srcu. Je pa tudi skrajni čas, da se zložimo, da se poravna domač prepir, ter se z združenimi močmi borimo za naš nesrečni narod, na katerega preže sovražniki od vseh strani. Domoljubi po deželi so pač uže davno siti zoprnega domačega prepira. Izuzemši le malo osob imamo na Goriškem po deželi uže itak mir. No ! po mestih, ali prav za prav v mestu hočejo imeti bolj živahno živenje, ter si pogost# prijatelji med seboj napravljajo prepir, posebno radi Slovenci. Zadnja leta pozabili so na našega splošnega sovražnika, ter so si jeden v drugem iskali i delali nasprotnike. Po deželi se Gla-sovci kot Sočani jeze nad razdvojem, dobro vedoč, da nas je vseh vkup komaj dosti zasloniti naš dragi narod. Hvala Bogu, da so tudi naši »liberalci* v mestu to jeli čutiti. Zgodovina je uči, da nemoralnost je pogin narodov, zato hočejo boje tudi oni spoštovati vero naroda, kor ona je edina mati moralnosti. Ako to misel speljujem dalje, moram reči, da kdor narod res ljubi i pa spozna, da moralnost mu je steber, a nemoralnost pogini; ta mora tudi skrbeti za moralnost med narodom. Kdor narod ljubi le v cerkvi, bo tedaj le v cerkvi skrbel za moralnost tedaj i za vero ; kdor pa narod ljubi povsod, bo tudi povsod, doma, v šoli, v cerkvi itd. skrbel za vero ter moralnost. Nauk iz tega je očividcu, namreč, da ravno liberalec, kateri za cerkev veliko ne mara, ampak narod bolj ljubi zunaj cerkve, bi moral tudi zunaj cerkve, posebno za vero ter moralnost naroda skrbeti, ki mu ohranuje čvrstost i značajnost.
Naši grand politikarji v Ljubljani pa pra-

vijo k našej slogi na Goriškem „to je prav želeti. Nam Slovanom ni treba nobenih notranjih bojev, narodnjaki i patrijoti bodimo, drugo pustimo na stran, vero i nevero", Čudni politiki i patrijoti brez vere i nevere ! Le pojdite v ljubljansko čitalnično dvorano plesat, spoilej pa izpodbite stebre !
Pri nas, vsaj po deželi, spozna vsak pravi narodnjak, da za vero ter moralnost treba skrbeti, ako hočemo ohraniti zdrav i značajin narod, da se bo mogel i znal vsakej pretečej nevarnosti uspešno postaviti v bran. V tej nadi, da tudi naši mestni patrijoti to spoznavajo, nas veseli, da ravno tam sc sklepa mir, kjer se je prej spočela nesloga. Ako so pa nekatere osobe, katerim je lastna trma draža, uego korist naroda, naj narod čez nje prestopi na dnevni red. Divjaki so bili, divjaki bodo. Naj oni poginejo, ne narod zavoljo njih!
Iz KftRftlft, 25. avg. (Letina, z v o n o v i, cerkvena slovesnost, ptujci v Kanali.)
Od začetka je letna dobro kazala, grozdja sc je veliko zarodilo in upanje na obilno trgatev je bilo veliko. Ker je pa preveč deževalo, se je na trtah bolezen prikazala'in kmetovalec, ki je mislil, da bo z vinom svoje dolgove poplačal, vidi zdaj, da so mu vse nade splavale po Soči. Imeli bodemo tukaj nekaj ci vid ina za domačo rabo, za prodaj pa malo. Sadje je tudi lepo cvetelo in to je letos kmetu največa tolažba, ker sadja je obilno. Posebno so češplje obilno o-brodile, drevje je tako obloženo, da se je moralo podpirati, da se od prevelike teže ne polomi. Bog daj le veliko kupcev v našo dolino! Zavoljo prevelike mokrote je tudi koran, najnavadnejša hrana našega kmeta, slabo se sponesel, zarad bolezni močno gnjije.
15. t. m. smo imeli tukaj navadni shod (Vuebovzetjc), bilo je veliko ljudstva in duhovnov iz cele kanalske fare in vreme ugoduo. Letos je bilo pri tej svečanosti nekaj zanimivega. Že prej se je gojila misel, da se napravijo novi zvonovi. Tukajšno zvonenje je prav slabo ubrano. Veliki zvon je sicer dober, srednji je počen, mali pa prav slabo poje. Pri vseli vikarnih cerkvah so si omislili vbrane zvonove, zakaj bi tedaj slavna fara zaostala. Cerkev je krasna, gotovo najlepša v celi soški dolini, ima obilno lepe in drage cerkvene priprave, le lepo ubrano zvonenje ji manjka. Kmetu bo sicer težko kak goldinar-ček v ta namen darovati, bo pa tudi to težavo premagal, ker znano je, da so naši ljudje za Božjo čast posebno vneti. Častita duhovščina cele kanalske fare je ljudstvu v tem dala lep izgled, kajti že tisti dan je čez 200 gl. za nove zvonove obljubila. Tudi občinski zastop ni zaostal, imel je v nedeljo 25. t. m. sejo, pri kteri se je starešinstvo odločilo, naj se kolikor mo-' 8°če veliki zvonovi napravijo, in naj bi se po celi fari denar nabiral. Poseben odbor bo skrbel, da se ta misel uresniči. Mnenje nekaterih je, naj bi se novi zvonovi vlili pri g. Hilzerjuv dunajskem novem mestu, kterega vsi slovenski časniki hvalijo, pa ne da bi se umetni videmski mojster preziral, ampak le zato, ker je zvonik zelo vozek in bi se zaradi tega brez umetnih jarmov, kakoršne g. Hilzer napravlja, težko velike zvonove napravilo.
18. t. m. je bila slovesna maša o priliki cesarjevega rojstnega dne, pri kteri so vsi c. k. uradniki bili nazoči. Po maši se je pela zahvalna pesem Te Deum in ob 2 popoldne bilo v gostilnici y gradu skupno kosilo. Napivalo se
je z navdušenostjo na zdravje presv. cesarja in njegove družine.
Letos imamo v Kanali obilno gostov. Prišle so namreč družine iz Trsta in Gorice, ki hočejo tukaj do zime ostati. Lepšega kraja si niso mogli izbrati, kajti povsod je znano, da je tukaj dober in zdrav zrak, krasno in milo podnebje, posebno pa lepa romantična (ega. — Obžalujemo tukaj odhod vrlega uradnika g. Furlanija, ki nas je ta teden zapustil, in se podal v Gorico.
Ogled.
Avstrija. Nemški ustavoverci zborujejo zdaj v več krajih in svojim volilcem znane fraze lomijo. Delegacije se snidejo sredi septembra na Dunaji. — Na Češkem bodo zopet volitve v 31 okrajih namesto tistili poslancev, ki so zarad neudeležbe svoje mandate zgubili. — V G r a d c u je bil 24. t. m. P. Kolumba» List pri konečui obravnavi nekrivega spoznan. Tožen je bil, da jc kot vodnik procesije zakrivil, da se jc ladij a potopila in da je vtonilo 96 oseb. Ker duhovne že tako za vsako stvar odgovorne delajo, so tudktu listi strašno u-drihali po tem voditelju procesije kot pouz-ročevaleu nesreče. Sodniki pa so resnično sodbo izrekli in liberalci prve vrste so hudo obdolženega klerikalca nekrivega spoznali. — Ogrski državni zbor se odpre 28. t. m. in hrvaški zboruje že nekaj dni. Govori in piše se, da bo zbor kaj sklenil gledč Hercegovine in morda tudi glede državno-pravnih vprašanj trojedine kraljevine.
Zunanje države. Francoska bo imela v kratkem t r i katoliška vseučilišča. — Iz bojišča v H e r c e g o vini podajamo tu glavna naznanila. A' Sntoriui jc pobegnil turški poveljnik na avstrijska tla, kjer je bil on in vojaki razoroženi. Glavni napad pri Trebinji je izostal na miglej iz Cetinja, od kodar se poroča, da je 200 vstajnikov napadlo tri vasi, kjer so Turkom ' pobrali orožje in smodnik. Trdnjava Korito je padla vstajnikom v roke. A" Srbiji vre. Novo mi-nisterstvo pomeni vojska ali mir. — Turki silno hudo delajo s kristjani, kjer jc dobe. Avstrija, Rusija in Prusija, kterim so se pridružile Francoska, Italija in Angleška, nameravajo neko konferencijo gledé Hercegovine, pri kteri naj bi bili tudi Hercego-vinci zastopani.
Razno vesti.
— Družba sv. Mohora. Družbina tiskarni-ca je rešila svojo nalogo. Knjige so v natisu doveršene in prihodnji teden prične se razpoši-ljatev. Bukve se bodo razpošiljale letos po tej versti: najprej jih bode dobila kerška, potem ljubljanska, teržaška in razne škotije ; za temi lavantinska škofija in nazadnje goriška nadškofija. Razpošiljate v je uravnana tako, da vsak ud svoje knjige prejme do vseh Svetih. Temu naznanilu naj dodamo pregled letošnje delavnosti družbe sv. Mohora: Lani je štela družba 449 dosmertnih iii 23.031 letnih, tedaj vkup 24.080 udov; letos pa je naraslo število dosmertnih u-dov na 467 in letnih na 25.869 tako, da vseh udov je 25.339, 2256 družnikov je torej pristopilo letos na novo.
Izmed pozameznih škofij šteje: Goriška 64 dosmert., 2797 letnih, vkup 2861 udov.
Arkup je: 467 dosni., 25.869 letnih, vkup 26. 336 udov. Družbeniki dobijo tudi letos Sestero knjig za letni donesek enega goldinaija, ali prav 94 kr., ker 6 kr. mora družba plačati za koledarjev kolek. Vse knjige obsegajo 69 tiskamih pol, šest pol več kot lani. Kgjige so pa te-le : 1. «Molitvene bukve", za brate in sestre bratovščine sv. Mohora. 26 pol. 2. «Življenje in smert Kristusova." Drugi del 2. snopič. 9 pol. 3. „ Umni kmetovalec," splošni poduk za naše kmetovalce. 7 pol. 4. * Občna zgodovina." Dragi snopič obsega: Gerško in Makedonsko zgodovino do Rimljanov. 9 pol. 5. „Setev in žetev," povest za prosto ljudstvo. Večernic XX XIII r zvezek. 5 pol. 6 «Koledar" za leto 1876. 13 pol. Dražbini dohodki tega leta znašajo 29.029 gld. 84 kr. Stroški pa 28.960 gld 86 kr. kaže se, da ostane gotovh 68 gld. 86 kr. katere se po sklepu dražbinega odbora daruje za Janežičevo ustanovitev. Matici je letos priraslo 321 gld. dosmert nine in daril, tako da znaša sedaj 16.176 gld. 27 kr. Neimenovan dobrotnik je družbi daroval eno delnico banke Slovenije. Ob enem razglasimo :
Razpis družbinih daril za leto 1876. V podporo domačega slovstva in v omiko slovenskega naroda razpisuje družba sv. Mohora za prihodnje leto sledeča darila: a) Sto in štirde&et gld. za štiri krajše izvirne povesti, vsaki po 35 gld., v obsegu blizo Vt tiskane pole, in b) Sto in štirdeset gld. za štiri podučne spise raznega zapopadka, vsakemu po 35 gld., v obsegu lh tiskane pole. Posebno ustrezajo didaktične pesmice ; životopisne, potopisne, naravoslovne itd. čer-tice in spisi nravno-š&ljivega zapopadka. Rokopisi naj se pošljejo družbinemu tajnika vsaj do 1. novembra 1875 brez podpisanega imena, katero naj se priloži v zapečatenem listu. Prisojena darila se izplačajo na Vodnikov dan 2. februarja 1876.	(Bes.)
— Okrožnica. Z okrožnico 18. januaija 1875 štov: 24 poživljala je podpisana kupčijska in obrtniška zbornica gospode trgovce in obrtnike, da bi si prevideli nove mere in vage, ter da bi začeli rabiti jih uže v tekočem letu in da bi naznanili tudi kupno ceno blaga, kakoršna se bode vstanovila v primeri sedanje mere in vage. Ker je pa ostal brez vspeha ta poziv, ga podpisana zbornica ponavlja, ter povdarja še enkrat, kako je neobhodno potrebno, da se privadi občinstvo uovovpeljanenm sistemu, ker le na U način bode mogoče, da se v okom pride napakam in zmešnjavam, koje smo opazovali pri v-peljanju novega denara, in ki bojo še veči in množejši, če se naeukrat vpelje obligatorično iz-ključljiva raba nove mere in vage kar se bo zgodilo s. 1 januarjem 1876. Prepirov in sumničeiga gotovo ne bo manjkalo med občinstvom in prodajalci, kar bi pa zadnjim le v škodo bilo. Za-tegavoljo pa tirja njih lastna korist, da skušajo temu v okom priti skozi to, da uže sedaj ponudijo priliko občiustvu primirjavati kupovanje po enem iu drugem sistemu. Od kupčijske in obrtniške zbornice v Gorici dne 16. avgusta 1875. Podpredsednik Andrej pl. Pauletig m. p.
— D Št. Petra se nam piše : V zadnjem Glasovem podlistku (list 34) omenja Št. K. Cu-sani-a Jožefa, ki je prvo polovico 18. stoletja na Goršikem živel, in, kakor Codelli (scrittori friulano-austriaci) piše, izdal svoj Catechismus slavonicus etc. Pa jaz sem še neko latinsko-
slovensko knjigo od tega moža dobil v Št. Petru, kamor jo je najbrže prinesel pokojni BI. Bucik iz velike cerkve, kakor se bere na prvi strani. Ker nij še nihče o tej knjigi nič omenil, poda-tukaj njen naslov: Christianua moribuudus ctissimis sacramenti poenitentiae, viatici, et extremae unctionis rite provisus: sive aphorismi, exhortationes et soliloquia etc. ex variis aucto-ribus scholasticis, et ascetis, italis et latinis hanc materìam tractantibus, quiquid in eis liti-liorls reperìbile est, excerpti etc. Collectore P. Josepho Cus&ni sacerdote curato. Venetiis, MDCCXLIX. V osiuerki 2£5 str.
Slovenskih je več kratkih ogovorov, potem izpraševanje vésti in nekatere molitve, vse drugo je latinsko. Slovenščina je slaba z nemškimi in italijanskimi besedami prenapoljnena, pravopis zmešan. Pisatelj rabi členek, piše na več-k raj ih, kakor sovreraenik Jamej Bassar (bolje [?] morebiti: Pasar, der giirtler [Od glagola „basati- znan piiimek Basaj. Vi*.]) timo mojrno pi-sanjo etc.
Vendar pa je ta knjiga, če za drugo ne, prvič vsaj zato zauimiva, ker ima veliko slovenskih pa italijanskih besedij iu oblik, ki so le pri nas goriških Slovencih domače, in drugič, ker se lahko prepričamo, če to knjigo prečitamo, da je Cusani, kljub svojim mnogobrojnim slov-niškim napakam, vendar le slovenščino pridno gojil in skoro gotovo tudi druge, dasi takrat le redke slovenske knjige prebiral, kar mu (laja vso čast iu hvalo. Zanimive so posebno nekatere manje znane besede, kakor: žekno-vbod v pekel, jama pri peči; keha, globoke kehe, naj-brže temne luknje v globocik brezdnih-eča ; potem: himba, slobodnost, živenje, mej za med, nigdar za nikedar, tija za tje, spričo - zaradi etc.
Ker uže o bornih spominih našega slovstva govorim, naj še nekaj omenim kar, imam na srca.
Gotovo se še marsikje, posebno po farnih hišah nahajajo kake stare slovenske knjige, pa pozabljene so v prahu in črvi, miši iu ščurki plešejo po njih. — Na gimnazijah se zadnji dve leti učenci nekoliko bavijo sè slov. slovstvom in učitelj bi jim večkrat rad pokazal kako staro knjigo, o kateri je govoril, pa kaj, od kje, kako?
— Zemljevid bojišča v Bosni in Ercegovim
je ravnokar na D u n a j i na svitlo dal slavno-zuani dr. J. F. J o r d a n in s tun ustregel željam vsacega Slovana, ki zdaj skrbno gleda v kraje, kjer kristijan»ki Jugoslovani kri prelivajo za osvobodjenje svoje iz Turškega jarma. Zemljevid, na močnem papirji, velikosti 22 do 27 palcev, obsega prav na drobno vse imenitriiše kraje z gorami, rekami, jezeri itd. v E r c e g o-vini iu Bosni s sosednimi majami Dalmacije, Vojaške g r a n i c e, Srbije in Črnegore. Cena z navadnim tiskom je 20 kraje., z malanimi mejami v kartoniranem ličnem zavitku pa 25 kr. Imena krajev, gora, rek itd. so napisana v slovanskem in nemškem jeziku. Kdor pošlje naročnino pod naslovom: „Herrn Dr, J. P. Jordan in Meidliug bei Wien“, dobi zemljevid v odprtem kuvertu brezplačno.
— Iz Zagreba 23. avgusta, poročajo „Nov.M
V 32. listu Vašega cenjenega lista sem či-tateljem objavil, da se bode 7. in 8. septembra v Djakovu slovesno obj a jala spomenica na 251et-no biskupovanje preuzvišenega Strossmajer-a; a danes Vam moram naznaniti, da nameravane
javne svečanosti ne bode in to zato ne, ker preuzvišeni gospod one slovesnosti sam ne želi. Naj Vam zato priobčim iz dotične okrožnice v „Glasniku DjakovaČnemw, kako sam gosp. biskup objavlja, zakaj da noče sadaj javne svečanosti, rekši:	„Jaz bi se bil rad željam mno-
gih bratov svojih udal ; al obzir na slabo zdravje moje in pa u a to, da nam se e n d e 1 naroda našega v krvi in muki, v t u g i in nadlogi nahaja, in d a na m bratovska in krščanska ljubav naklada, da vdove in s i r o t e, k i v na-ši kraljevini zavetja in podpore iščejo, po m o g o č o s t i podpiramo, napotil me je, da hočem v tihoti in samoti svečanost to ob aviti.-— Mile te besede so nova priča, kako globoko je ranjeno po trpljenji naših bratov po Ercegovini in Bosni tudi srce neprecenljivega našega velikega biškupa Strossmajer-a.
— (Za Hercegooinske sirote in vdove,) ki v Avstriji pomoči iščejo, darujejo: K. K. 2 gl. — A. C. lgl. — A. J. 1. gl. — C. g. Jvan Stres 2 gl. — C. g. Marka Vales 2 gl. (Na avstrijski zemlji prosi 15.000 takih revežev pomoči toraj.—)	____ _________
Domače stvari.
(Duhovske spremembe.) — C. g. Anton Frauzot gre iz Koprive za vikarja v Corono. —-Umrl je č. g. France Koron, vikar v Vedrijanu
23. t. m. R. I. P. — 24. 28. in 29. bodo v ma-
»
šnike posvečeni čč. gg. Janez Grusovin (diakon), France Marinič četrtoletnika: France Goljevšček, Jožef Leban, Jožef Poljšak, Anton Carl tretje-letniki.
(Imenovanje,) — Za svetovalce deželnega šolskega sveta so od cesarja imenovani za dobo prihodnjih 6 let: Gimnazijski katehet in prof. And. Marušič, knjižničar Lovrenc Pe r t o u t, giinn. vodja dr. J. Z in dl er in realk, vodja dr. E. S c h r e i b e r. — G. Franc Šuklje pride iz Novega mesta na ljubljansko, g. K. Glase r iz Ptuja na kranjsko gimnazijo.
(Politično drušvo „Goricau) je poslalo 26. febr. 1874 v občnem zboru sklenjeno prošnjo za I vpeljan je slovenske pripravnice za učiteljice do slavnega ministerstva za uk in bogočastje. Za odlokom dne 10. avg. 1875 dobil je predsednik društva odgovor na odposlano prošnjo tega zapopadka, da se je vstanovila v Gorici zahtevana šola sé slovenskim in italijanskim jezikom. Zapopadek dolgega pisanja je enak temu, kar smo v dveh prejšnih listih o novi šoli poročali. Tu samo konstatujemo, da je ministerstvo po našem društvu sklenjeno peticijo ali prošnjo v prevdarek vzelo in pismeno in dejansko odgovorilo.
Umrli od 14. do 26. avgusta.
Marija Peternel 22 1. koze. — Janez Pa-skulat 1 dan, slabost. — Ana Pavlin 3 m. bo-žjast. — Marija Fantuci 24 1. plučniea. — Janez Strgar (j m. božjast. — Angelina Ferario 74 1. starost. — Anton Batič 4 m. božjast. — Janez Tomšič 64 1. mrtud.— Evgenija Ballaben 6 1. božjast. — Peter Altran 04 1. podagra. — Karol Pegan 8 dni, božjast. — Alojzi Ungaro 3 1. 6 m. croup. — Anton Luvier 58 1. liern. incarc. — Pavlina Belk 9 m. osepnice. — Evgenija Brumat 5 m. božjast. — Franc Mazza 35 1. jetika. — Ana Doljak 95 1. starost.
OGLAS.
StariŠi pozor !
m m m
JgjgjJ S 16. oktobrom začne tukaj- qjjjg šna c. k. pripravnica svoje drugo (3® šolsko leto. Kakor znano, je na-men te šole, prevelikemu pomanj-kanju ljudskih učiteljev v okom mg} priti. Do sedaj je moral vsak, kdor je hotel stopiti v učiteljsko 0® izobraževališče, naj manj spodnjo _ gimnazijo ali realko dovršiti, zdaj- j®® jjsj ni tega več treba, ampak popolno sffig — zadostuje, da eno leto to pri- ^ pravnico z dobrim vspehom obi-skuje in po prestanem sprejem- , nem izpitu se sprejme v izobra-ževališče. Pogoji za sprejem v pripravnico so: 1. dovršeno 14 leto ; 2. telesna sposobnost in nravna nepokvarjenost. 3. odpust-no spričevalo ljudske ali meš-čanske šole. Sprejemajo se dečki (gjjg in deklice in sicer vsak dan od gjfl) <3® denašnjega dne začenši do 16. (jP ®® oktobra ustmeno in pismeno pri flj® podpisanem voditeljstvu. Pridni jgjjjgj učenci dobé 50 gl. državne šti-
pendije. Ta šola A namenjena le gp C® za okoličane, ampak ravno tako (K) C® za Krašovce in Vipavce in sploh za vsacega, kdor se hoče oglasiti. jg Želeti bi tedaj bilo, da bi se J mnogo mladine vdeležiio.	'
V Proseku, 17. avgusta 1875.
Voditeljstvo c. k. pripravnice.
PRODATA pravega domačega vina.
Belo iz Ipaveod 10 do 12 gl. vedro Orno furlansko 14 „ 16 B „ „
Dobiva se v drogeriji
Seppenhofer -jevi na
Travniku
Vodstvo gor iške zastavljavnice, ustanovljene po grofu Jožefu Thurn-u, naznanja, da sc bodo prodajale na javni dražbi dne 9. septem. 1875 in po tem iste še »ne rešene zastave, ki so bile II. četrt leta 1874 (to je: mesca aprila maja in junija 1874) zastavljene.
V Gorici dne 10. avg. 1875.
Vodja :
I. Kumar.
NB. Častita duhovščina se prosi, da bi blagovolila ljudstvu v cerkvi objaviti to dražbo.
Lastnik, iždavatelj
in odgovorni urednik : KAROL KOCIJANČIČ. — Tiskar : MAILING v Gorici.