Inserati se sprejemajo iu velja tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska llirat, „ i, n 2 1, 11 ), »t ^ !> P-i večkratnem tiskanji aa eena primerno zmanjša. Šoto pisl «e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opriivniStvo ^administracija) in ekspedicija na Dunajski eesti št. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Pilitlim list za slovenski narod Po pošti preiemsn velja : Za ceio ieto . . 10 gi. — kr. ia poiieta , . o ,, — „ ta oetrt iets. . . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za ceio leto . , 8 gl. 40 kr ib poi ieta t „ 20 „ «ia četrt ieta . 2 „ 10 ,. ^ V Linhiiani na liom Dosili&a' veljž 60 kr. več na leto. Vredništvo je Florijanske ulice št. 44. Izhaja po trikra na teden in • sicer v torek, četrtek in aoooto Zakaj? Zato! (Izv. dopis.) Mnozega pravega domoljuba navdajajo dandanes CeBtokrat zdvajajoče ter obupne misli. On povdarja v duhu, kol,ko naporov in žrtev je že zahtevalo naše narodno prebujenje, borba za naš obBtanek z našimi zakletimi sovragi, kateri nas nenavidijo, da, često sami ne vedo zakaj. On sprevidia, da zanikajo nasprotniki vse naše opravičenja, in kolikor več zbujen h in narodno zavednih stopa na dan, toliko bolj nam odrekajo ti ljudje pravico do eksistence. Zlobne nakane naših protivnikov smemo res že k hudomušnosti prištevati, ker pravih razlogov za svoje nasprotovanja itak nimajo, naj si tudi jih marno iz trte izvijajo. Dosti časa je aicer že poteklo v večnost, od one dobe, ko smo se jeli za svoje pravice glas.ti , paio je že na vsaki strani več bojevnikov, toda peresni boj noče biti še sedaj manje živ, kakor nekdaj, smoter za katerim težimo, še noče postati istina. Zategadelj se nam pa tudi dostikrat vsiluje vprašanje: zakaj ? Zakaj so ravno Slovenci od nasprotnikov tako vedno nazaj po-nvani, zakaj so ravno om v svojih pridobitvah med poslednjimi najzadnji? Odgovor na to ne bo pretežak, Največa krivda , da nas vlada oče grman-sko pleme nemško tolikanj črti, je, da smo udje matere Slave. Mcgočc sicer, da bi nas Nemci črtili tudi takrat, ako hi ne bili tega greha deležni, kajti znano je, v kaki milosti se nahajajo v očeh Nemcev njih sokrvniki Dauci, aii Nizozemci , vendar pa nam ne sme preiti iz spomina agitacija, katera se je širila i. 1830 med zapadno Evropo in posebno med Nemci, za tlačene Grke. Ravno tako se po- stavljajo tudi za varuhe Poljakom v Rusiji, med tem ko svojim doma marno vrat zavijajo, ter širokoustno govorč o zatiranju Polj^tva v Rusiji in o krivicah, ki j-h mora tam pravična stvar prenašati, čitatelj sicer zna, da so tudi Poljaki slovanskega plemena, toda dokler se niso še navzeli pravega slovanskega duha, se jim bodo Nemci še vedno v zaveznike ponujali, ker jih namreč v svoje sebično namene, proti ojačenju Slovunstva še vedno potrebujejo. Slovenci pa, naj si tudi niso ogromni po številu, greš« proti Ntmcem že preveč » ti m , da so dali slovanskemu mišljenju vhod v svoje ideje, in kakor se ne vjemata ogenj in voda, ttko se tudi slovanosovražni 1 beralci iu k4 trupel, limio osmojenih in njih več. skoraj nu pol zgorelih. Med njuni je zlusti nud ženskumi viditi, da so bile imenitnega Htuuu. Ena ima poleg Hebe truplo hvo-jegu kuke 4 leta Htarega otročiču. Gasilci pu še vun in vun delajo in razkopavajo ogenj ter iščejo zgorele ljudi in jih spravljajo na dan, zato hc še uikakor ne more povedati, koliko jih je Htrušni požar pokončal; policija meni, du jih bo vseh Hkupuj klikih fiOO, ker se je h tretje in četrto galerije malokdo rešil. V pur-terji pa je šo vse polno ognja, zato se no ve, koliko jih je še tum zakopanih. I/,med igralcev se menda nihče ni ponesrečil; bili so deloma že napravljeni, deloma ho se Se napravljali ter ho nekteri komuj nu pol oblečeni pobegnili na ulico in ho rešili Gledališni vodja Jauiror je prišel k gledišči peš in mislil, da Hte njegova žena in hčer že uotri, ker ste so bile peljale. Hotel je v gledišče, pa vidi, da ljudstvo žo vrč iz njega; pristavi toraj lestov k balkonu nad .velikim vhodom, kumor so pa tudi že ljudje iz gledišču vreli, predere skoz nje, odpre vratu prve lože, in .ko zagleda gledišče vho v ognji hi- v omedlevici zgrudi na tla. Ha Švedski konzul gu pobere in iicho ua omenjeni balkon, h kterega so gu Hpustili nu tla še VHe«a nezavestnega. Neki odvetnik dr. Groag šel jo h hvojo mlado ženo v gledišče nekemu prijutlu, pro feaorju L8wu iz Moravskegu nu ljubo, ki je bil h hvojo ženo prišel na Dunaj. Vsi štirje bi med požarom storili strašno smrt. Izmed držuvnlh poslancev pogreša ho dozdaj Holjuk Pengovski, ki je sinoči h svojo ženo zapustil svoje HtanovHiijo, tur ho ue več povrnil. Sodijo, du h tu bila tudi v gledišči v ognji pokopana. Nekteri njegovi tovariši no šli v bolnišnico gledat tam izpostuvljenu trupla, pu gu niso mogli spoznati, Poljak Čajkovski bil je tudi v gledišči, pa je srečno šo o pravem čbhu prišel do stopnic in nu ulice ter si le nekoliko ranil roko, ko je neko okno razbil. V listih utoji, du je uevnrno runjen tudi tržaški poslanec Rabi; pa to je menda Izmota; vb«) je Kubi nekemu miših poslancev včeraj ob V,r> uri rekel, du se šo sinoči odpelje v Trst. Toraj gotovo prej ni šol v gledišče. Poljak grof Sta rž enaki je hotel iti h svojo goBpo in iiiotu v Ringtheuter; pa bila je prazna samo šo ložu št. 18. Ker pa spada k ljudem, ki imajo številko 13 za osodopolno, ni hotel iti v to ložo ter je sel s svojo družino v oporno gledišo in vsled tega odšel nevarnosti. Tudi grof Mar g beri je mislil iti sinoči po klu-bovi seji v pogorelo gledišče ter je prigovarjal dr. Poklukarju nuj gre z njim. Pa ta mu je odgovarjal, naj ne gresta tje, ker gotovo ne dobitu žu nobeuega prostoru več, in tuko sta res ostula drugje ter bla pozneje jako vesela in liogu hvaležna, da nista prišlu v nevarnost Državni zbor danes ni imel seje, ker je vse še preveč zavzeto od strašnega dogodka. Predsednk g. S molku je danes po svoji bolezni prvikrat pr šel v zbornico ter Hicer sejo pričel in se spominjal Htrušne nesreče, ki je nadela toliko družin, potem pu jo poslanec Edvard Siiohh nasvetov«!, nuj ue bo zboro-vanja, ker poslanci puč niso v takem položaji, da bi zamegli pazljivo obravnavati važne predmete. Dr. Rieger je h krepkimi besedami podpiral ta predlog, spominjajo, du se je nedavno euaku nesreča zgodila v Pragu , da jo pu duuujaka veliko siluejšu, ker tum jo zgorelo sum o blago, tukaj pa je žalosten konec storilo tudi toliko ljudi. Predlog vSuessov je obveljal, in za danes odločeni dnevni red se bo razpravljal še le jutri. l)a je med pogrešanimi tudi državni poslanec Pengovski, zvedelo se jo šo le pozneje, sicer bi bil g. predsednik v svojem ogovoru gotovo omenjal tudi njega. Pogorelo gledišče je moudu lastnina duuujskegu mestu in je bilo zuvurovano, iiuj veči nesreča toruj zadeva tinte družine, ki imajo obžalovati zgubo kterega svojih. Ni šo dolgo tegu , kar ho je bila zgodila enako velika nesreča v gledišči v Nizzi. Ako ho prav Hpominjuiii, bil je tudi tisti dun praznik Matere Božje. Ali ui to nekako pomenj-Ijivo znamenje zu krščansko ljudstvo V Ako I pride čluvok ob nedeljah iu praznikih tukaj uu I)iiiiuji ilojioluilni1 v cerkev, vidi, kuko mulo i mj-.ai.'! j imam. .ur.""- .1 i- ti, vi pu čukujto v strahu in udunosti. Bog ni neizprosljiv in njega usmiljenjo je brez-merno. Nokuj ur So in solnce njegove dobrote vam bode posijulo, Najbolj prestrašeni nuj se olirubrijo in že Beduj nuj zupojo petje pokore in ljubezni". Izgovorivši to besede, začne Huma peti smiljeuo pesen: „Iz globočin upijem k tebi, o gospod". Pri besedah: „Ker pri gospodu je usmiljenje in zadostno rešenje", nje glas nenavadno zadoni in nje obraz nudzemski zažari. Držunje jI je bilo one h|iodbudne molivke, kukor bo jo |>rvi kristjani Hliluili v svojih katakombah. Vhi nuzoči z njo vred povzdignejo roke k nobesnm in končajo : „In on bode Isruel odrešil vhiIi njegovih grehov". Mulo trenljejev zu tem prizorom zgubila ho je hi lu temu in struhovltl hrum ni gu bilo. Dozdevalo ho je, du nu prostem vho dihu Bvobodneje, vse oznanuje novo življenje, konec skušnje, ki je nekaj ur trpela, pu veliko stoletij dolga bila. Ovosoljenu množica ni mogla obrniti oči od mladenke, lu ho jim je tuko blugo skazalu. XXIX. KI. MopiiIt.iiH ost infuriio, Ta namerljej se je betleheniHkim gostom ugodno izšel. NuklonjeuoHt ljudstvu ho hi biii pridobili. Čudilo ho je, kuko to, du so mogli tuko ostri biti prot njim. Niso mogli doumeti, kuko da ho more početi z osebumi, ki wo očitno od nebes podpirano, kukor h pogani in očitnimi grešniki. Gotovo je bil patriarh v o j i h c vi zadevi premeten. Nu vmik način se ima z njimi Hjiraviti iu sainostuno v Betlehemu v svoje občestvo sprejeti. V tem smislu so ravnali. Iskrene prošnje odposlanih oseb in pu pomiselki uli celo kos lastne vesti ho ga nagnili, du je prepoved odstranil. Suj je bil ICuHobij vse njemu pripisovano orfgenske trditve ovrgel m se dotičnim cerkvenim kaznim podvrgel. Ce je bil kr>v, to se je bil npokoril; če pu ni bil, to ho mu bili pu dolžni zudostenja. V samoHtanlh je vladalo neizrekljivo veselje, da, je bilu preklicana duhovna odločenost, v kteri jim je bilo tuko dolgo VHtrajati. Psulmi, molitve, Hvoto pesni donele ho kukor prej; vsa veličunt in vcHclost kriHtjunskogu življenju raz- —----------...---i-----".. .!'.»-.MlaBIlUlIB.^11 1 vijalu ho je znova. Opaziti je bil vere krep-koji vzlet, pobožuoBti in gorečnosti napredek. Otroci, ženske, stari, vsi, ki ho trebuli svet lobe, dostojnosti, moči, gnjotll no ho okolo livuljcnih gostov. čudovito Btu cvela samostanu. Novi gosti ho prihajali v velikem številu in sicer ne mulo bogati. N|ih premoženje jo zdatno pomnožilo milošnjo ubogim. Zumogle so se postaviti še druge hiše, da bo se neprostornoBtl ognili. Flavija in Pretekstat sta bila zmage vo-hoIu. Zveseljena ntu bila po vihri zarjo zugle-duvši m duši nista bilu po zuobljubi k skupnemu življenju vezana, bila sta vender tako inirnu, zadovoljna in vesela, kakor so barko-lomni, čo se v vurno luko otmejo. Duh prisrčne, iskrene ljubezni spoprljaznil je goste med sabo, kakor se udje ene družine med huIhi apoprijatlijo, Veliko bolj je bilo družinsko živet,je h hvo|o nedolžno pri prostostjo, kukor strogi red Hiimostanski. Živelo ho je oodi, kukor ob domačem ognjišču, po predpisih evangelju, pu tudi po olujških, katere jo zubtevul stan, značaj, poprejno živenje uli ne-dunje potrebe. (Dulje prih.) ljudi ho briga za (o, da bi zadostili cerkveni zapovedi ter prišli k sv. mafti; ako pa gre po-poluduo in zvečer v rame za kraick čas in za razveselovanje odločene kraje, hu pa ljudstva povsod vse tare. Potem ho res ne smemo čuditi, da gospod odtegne svoje varstvo ljud atvu, ki je njega zapustilo, in da ga s tako žalostnimi nesrečami opominja na njegovo dolžnost. Tukaj se pač zopet jasno potrjujejo besede sv. pisma: Zastonj zidajo zidarji, uko Oospotl hišo nt) zida in zastonj čujejo čuvaji, ako Guspoii mesta ne varujo I Politični pregled. V Ljubljani 12. docombra. Avstrijce deželo. Velika nesreča na Dunaji, pri kterej je toliko ljudi na tako grozen način smrt našlo, zanima vse kroge v Avstriji in še zunaj nje v toliki meri, da jo za en čas politika skoraj pozabljena. Povsod nabirajo za unesrečenib rodbine. Tudi vlada je državnemu zboru pred ložila postavo, s ktero se v ta namen dovoli 60.000 gld. Predlog je bil enoglasno sprejet. Minister TaalTo je državni zbornici razložil, kako se je ogenj vnel 111 kaj se jo vae zamu dilo, da je bila nesreča tolika Brez dvoma bo prišla zdaj ostrejša postava za gledišča. V proračunskem odseku jo grof Klani predlagal, naj bi so pri pošti ob iicalrljuli menj delalo, da bi se nedelja posvečevala Predlog je bil sprejet; enak predlog za telegrafske urade pa ni obveljal. Vnn nje države. 1'i-Hiieozliu vlada jo razkačena na Turke, ker trosijo po Algieru in Tunisu bukve in liste, v katerih ščujejo prebivalce zoper francozko vlado. Misli se, da to ščuvanjo prihaja od turško vlade v Carigradu. Na IrHknn ae ponavljajo še vedno poboji in neredi. Vsled tega so bo število državnih stražnikov tam pomnožilo. V Ameriki pa izseljeni Irci tabore sklicujejo iu naravnost zahtevajo, naj Amerika Angležem vojsko napvvd. Izvirni dopisi. 'tt Dunaju, It. decembra. (Državni zbor) je včeraj rešil nekoliko zadev gledd strašno nesreče, ki je zadela mesto dunajsko, 0 kterih vato pa natančneje poročam v sjnsti s pogorišča; g. predsednik dr. S molk a so je s solznimi očmi spomiujal tudi poslanca Pen govskega, čigar truplo dozdaj šo niso našli, potem pa se je nadaljevala posebna obravnava o vojaški postavi. Večina je sprejela premembo, da je izpustila iz postavo določbo glede meščanskih šol, spodnjih gimnazij m realk, ter zavrgla razno nasvete levičarjev, ki so morili nn to, da bi se polajšave dovolilo za vse, ki ho kaj v šolo hodili in so učili telovadbe, ter bi namesto .') let služili pri vojakih samo dve leti. Tako polajšave hi bilo kmečkim prebivalcem na škodo, kterih sinovi bi morali dalje služiti pri vojakih, zato jih jo desnica zavrgla, čudo pa moramo izreči, da jo obveljal nasvet tržaškega poslanca VVittmana, da naj tudi učenci privatno kupi jsko in višjo mornarsko kupčijske šole ltivoltelove v Trstu vživajo dobroto enoletnih prosiovoljcov. Zakaj ravno v Trstu? Zakaj tudi no v Ljubljani učenci šolo Mahrovo V Zakaj no drugod I Levičarji so za ta predlog glasovali samo zarad tega, ker ga jo stavil eden njihovih privržencev. Da bi se Tržačanom no zamerili, glasovali so tanj na desnici tudi g. Nabergoj ir, Trsta, dr. Vi-tezič iz Istre in dr. Valussi iz Gorice, ter pripomogli levici do zmage, ker obveljal jo ta nasvst lo s 4 glasovi večino. Mnogo poslancev z desnice jo pri glasovanji manjkalo. Ni mogoče, da hi vlada privolila v tak privilegij la-honske ltivoltelove šole, iu gospodska zbornica bode brez dvoma izpustila dotično določbo, Pa vsled tega bode morala vojna postava še enkrat priti prod zbornico poslancev, ki bodo morali morda samo zarad tega pred B,iž čem nekoliko dni dalje tukaj ostati, ali pa se bode zakasnila do prihodnjega leta, kar pa v najvišjih krogih ne bi radi videli. Jutri se hode nadaljevala ta postava. Smolka jo včeraj predsedoval sam, danes pa zopet nekoliko boleha. 1» lijuhljuii«', D. dec. Obdarovanih z novo obleko je bilo zopet letos 40 dečkov in 40 deklic iz različnih ljubljanskih šol H. decembra dopoldne ob enajstih v čitalnici. Kakor druga leta je bilo to obdarovanje sklenjeno spriprosto n genljivo svečanostjo. Točno ob enajstih se jo zbralo določeno število šolarjev in šolaric, ki so imeli obdarovani bili, v čitalnični dvorani. A razun teh je bilo še mnogo odličnega občinstva zbranega. Videli smo med drugimi blagoroduega g. c. kr. predsednika a svojo blago soprogo, deželnega glavarja i. dr. Da so najviša gospoda ljubljanska tako prisrčno zanima za preblago napravo, to je že obilno povračilo vsim onim, ki so ua čelu temu podvzetju n. pr. gospa Blemoisovu, Murnikova, Hobičeva, gospa Moos itd. Svečanost je pričel č. g. vodja A, Pra-protnik z jedrnatim ogovorom , v kterem je omenil, v koliko čast je naši deželi ta naprava, ki se to pot žo lGtikrat ponavlja. Posebno milo se je nam zdelo, ko je omenil ranjcega Ble.weisa, umrlega očeta slov. narodu, ki je večidel vsako leto in tudi še lani, se vdele-ževal te svečanosti. Ko se je v imenu otrok zahvalil še vsim blagim dobrotnikom, pričelo razdeljevanje obleke: dečkom je delil gospod deželni predsednik sam , deklicam jia njegova sopruga. Otroci so ao v drugi sobi preoblokli v novo obleko ter spet se zbrali v dvorani, kjer jih šo č. g. Ant. Kržič nunski katehet, nagovori, rekoč, da njim v prvi vrsti velja ta dan, naj tedaj njun velja tUdI zadnja beseda. Beseda, Iu si jo na) posebno v srce vtisnejo, jo hvaležnost. Hvaležnost, so slehernemu človeku tako lepo podil; tem ostudniše je, če je revež, ki ob dobroti živi, nehvaležen. Zato v imenu obdarovanih otrok šo enkrat najtoplejšo zahvalo izreka vsim čč. dobrotnikom in do-brotuicam, navzočim in ni navzočim, kterikoli so kaj pripomogli v ta prelepi namen. Otrokom pa zatrdi, naj sami tudi pokažejo hvaležnost s tem, da pridno molijo za dobrotnike , in pa z večo pridnostjo iu lepšem vedenjem: če hod učiteljem veselje delali, bo to najlepša zahvala, iu čo kdaj, ko odrastejo, res kaj prida postanejo, bo to najlepše plačilo dobrotnikom. ir Ti'4*Iiii|4'ku, dno !>. dec. — Gro zepolno noč smo imeli od H. na !l t. m. Okoli II. uro zvečer se silno zasveti, gosti dim se vali, a kmalo jo videti kakor bi vse Trebnje bilo v plamenu; tužni glas zvonov nesrečo naznanja ter milo kliče na pomoč. Goreti je bilo začelo v sredi vasi prav blizo cerkve in hipoma je bilo več poslopij vpepeljonih iu trije gospodarji prav za prnv gospodinje v trenutku unesrečene, ena popolnoma, ker ji je čisto vse pogorelo, dve pa močno poškodovani. Strah je bil tem veči, ker ao se ljudje komaj iz sanj prebudili, ter so komaj zavedali, kaj bi počenjati imeli. V splošni zmešnjavi jo vsakdo domačinov le na svojo mislil ter vlekel iz hiš, kar jo ravno zgrabiti mogel. Le malo se jih )o počotkoma z ognjeno močjo truditi moglo ter njeno srditost ukrotiti si prizadevalo, bilo |o njih število proti toliki sili nuvspešno. Da si jo bilo njih delovanju vrlo iu res vse hvale vredno, bil bi vendar njih trud akoraj zastonj ostal. Ko jim jo šo domača brizgalnica svojo službo odpovedala, bila se jo namreč zlomila, bilo seje močno bati, da se boreči moralo: „Bilo jo Trebnje, a ni ga več," ko bi med tem obilna množica na tužni glas zvonov iu močno svitanje plamena od blizo in dalječ no pridrla, ter s svojo urnostjo in strajnostjo divjajofega ognja ne zadušila, ter cele vasi gotovega pogina no rešila. Sila jo bila res skrajua, kajti popokalo so bile že šipe na šoli iu vsa razbeljena je bila njena opeka, tako, da se je bilo vedno bati, da ao bo tudi na tem poslopji rudeči petelin zdaj pa zdaj prikazal, a bi ae bilo zgodilo to, gotovo vso Trebnje bi bilo končuno. Nepopisljivi urnosti in marljivosti gasilcev kakor bratski podpori ljubeznjivih sosedov Miruičanov, kteri so nam načelu svojega postrežljivega g. župana s bvojo dobro brizgal-galnico prihiteli na pomoč, se imamo zraven Boga uaj bolj zahvaliti, da nismo vsi nesrečni postali. Bodi jim prnv prisrčna zahvala. Kdo jo ta požar provzročil bo prav ne ve; tigibljo ao razno. Toliko pa jo gotovo, kolikor se iz raznih okoliščin sklepati more, da to ni nesreči priplsnvati, ampak najbrže hudobni roki ali pa vsaj razuzdanemu iu zlobnemu srcu. Domače novice. V Ljubljani, 13. docombra. (Novi nadškof Sarajevski, dr. Stadler) bi bil imel priti od svečanosti, 8. decembra, iz Rima skozi Ljubljano iu kvaterni teden ljubljanskim bogoslovcem „tonzuro in minores'1 podeliti. Ali nenadoma jo bil naglo na Dunaj poklican, kamor so jo tudi žo podal po naj krajši poti. Božične praznike ostane v Zagrebu, prve dni proaenca poild so skozi Brod v svojo nadškolijo. Za stanovanje so mupripravlja poslopje, v kterem je bila doslej c. kr. realna gimnazija. S prestoluo cerkvijo vstanoviti si hoče mladenško ni duhovsko semenišče ter je izročiti vodnikom iz reda Jezusovega, kterih Iti pojde koj ž njim. Po deželi hočo pomnožiti redovnika hv. Frančiška, ki ao tudi do zdaj naj več delali in vplivali ua ljudsko omiko. Za instalacijo ai je izvolil 15. dan pro-sinca — praznik prosvet. Imena Jezusovega. Njegov tajnik J. Gihzl je žo v Sarajevo odšel, da potrebne reči za svečanost preskrbi Bog blagoslovi nadškofovo delovanje v b agor Cerkvi in državi I (J- Valentin Hloitoeia), Z Dunaja so nam piše, da je 10. t., m. zjutraj tam umrl mlajši in zadnji še živi brat ranjkegu dr. Blei\veisa, g. Valentin B'oiwois, Iu je bil nedavno šo venec poslal svojemu ljubemu bratu! Tedaj pač ni mislil, da bodo šel tako hitro za njim in da bosta po smrti tako kmulo zopet združena: Naj v miru počival (Ustanovitev obrtne zadrugo.) V nedeljo popoldne so se na rotovžu zbrali obrtniki (kakih 150), da so ustiiuovd kot zadruga in si izvolijo odbor. Bili sta dve stranki. Pri volitvi jo zmagala Usta stranka, ki hočo i nn ti g. lloraka za načelnika. V odbor so bili voljeni: J. Ilorak, Ant. Klein V. čamernlk, II. Ilarisch, M. Kune, Pr. Mayor, V. Rudholzer, L. Schumi, Fr. Zupančič, J. Žitnik. Ktero kandidate je imela nasprotna atranka, in v čem ae loči od prve atranke, nam ni znano. Keklo se je, da nihče nima vstopa, kdor ni obrtnik, in čudno je, da se še časnikarjem niso poslale vstopnice. Mi obrtne zadruge gotovo ne bomo motili v njenim delovanji, ampak jo podpiral', ker poide za blagor ljudstva. Ker pa v dimo tudi nekaj Nemcev v odboru prosimo narodne obrtu ke, naj se pri volitvah ne pust<5 jiremotiti na ta ali oni način. Domoljubje nam je več nego stanovska sebičnost. Upati hočemo, da bo novo družtvo uradovalo v slovenskem jeziku, ue pa v nemškem, kakor se je iz počitka kazalo. Razne reči. — Spremembe v lavantinski škofiji. V petek 9. dec je umrl č. g. Jož't Pečnik, župnik v Laporji, atar G3 let. R. I.P, Žujmijo Marija Širja nad Zidanim mostom je dobil tamešnji farni oskrbnik čast. g. Karol Gmeiner. V Kebel je šel kot provizor č. g. Vinko Kolar iz Rajhenburga; na njegovo mesto je prestavljen iz Koprivnice č. g. France Jai', v Koprivnico č. g. Valentin Tamše iz Duhove. — Dekliška šolal (trirazredna) pod vodstvom šolskih Best'r v Celji je dobila od ministerstva za nauk in bogoča.tje pravo javnosti. — Svitli knez Salm v Novem Cel šolar je šel še tje za njo ter jej z nožem mt prerezal, kjer so jo potem mrtvo uašli. Fant nič hudodelstva ne taji, ter se ga tudi nič ne keni. Grozno; mar je surovost sad novo šole? — Kužno bolezni. V Armeui|i se je prikazala neka kugi podobua bolezen. V Meki ua Arabskem pa kolera tako razsaja, da vse >z mesta bež/, mnogi so se podali rajši v puščavo, ko živeti v mestu, kjer mrl č. kar po ulicah gnjijejo jn strašen smrad pnuz.ro-kujtjo. Turška vlada menda nič ne stori za javni blagor in red in vendar bi rada v po svetu europejsk h vladarjev besedo imela I Zalivala. Podpisani izreka prisrčno zahvalo sledeč,m dobrotnikom . ki au : poslali podpisanemu za pogorelce v Knežaku : G. Anton Brodnik v Postojni 5 gl., g. Buinar, Vače , 4 gl., g. J Skeri v Trstu 1 gld , Matej Koder za »tuli o v n ji Slap i rt Rr/.elj 5 gl Opravn štvo ,,S o veuca'' 10 gld. Anton Ponikvar. Km žak -8. decembra 1881. ,ka't t I dobitek leluikdar je daroval za sebe in svojo soprugo pudp. društvu" v Celji 100 gld. Hvala mu — Slovstvo. Cehi za srednje šole skrbijo največ s tem, da dajejo na svetlo knjige,! ki se v njih potrebujejo na r. klasike grMiei in latinske v češčiui z razlagami iu prevodi.! Zdaj se Ho raci j a izbrano pesni po bc. stavi Grysarovj naznanjajo, prestavil in razložil J prof J. čerry, z.slož 1 J. Oito v Pragi. Kdaj' dobimo Slovenci, H o raca, Ovidn, Ilomera itd. j za šolo v našem jeziku? — Važno z a t a k e, ki g i h o č e j o j kaj prihraniti. Med manjše srečke, kij se posebno priporočajo, spadajo brez dvoma srečke IjuliljaiiKike^ii mesti«, ki bo popolnoma varne in obetajo mnego dob čka kdor ima srečo. Vsako leto je trikrat s rt č kanje, ter znašajo glavni dobitki 25.000; 20 000 gl. itd. Najmanjši 30 gld. Srečke bo zdaj po 24 gl. Menjalna j hiša „Mercur" na Dunaji daje te srečke, ki i so priporočanje vredne, za dnevno ceno 24 gld. ali pa v 13 mesečn h obrokih po 2 gl.. tako da kupec že s prvim obrnkoiu igra na vse dobitke. Ker se srečke tako po ceni in pod tako ugodnimi pogoji dobijo, dnna je vsakemu prilika, da si tako srečko pri ,,Meteorji' naroči in s tem lahko sebi srečo nakloni, v nobenem slučaji pa zgubi) nima , ker srečko vsak ča-i lehko proda za iiito ali le malo manjšo, morda pa tudi višo ceno; tako da je denar pri teh srečkah varno nuložeu. — Ne igrajte si s puškami. V Ea-hartingu na Soluograj kem je hotel hišni hlapec, ki je bil pri vojakih, pokazati, kako Be pri vojakih puška prestevija iu suče. Za te vaja je porabil kmetovo puško, ki je bila nabita. Nenadoma, ko jo puško sim in ijo premetaval, se ta sproži in gospodinja se zvrne do smrti zadeta ua tla. — Koliko neštevilnih nesreč so že take neprevidne igrače prouzro-čile in vendar Be svet no spametuje 1 — Mlad morilec. V StrasBU na Štajerskem so šolarji iz šole domu gredoči pre t.epavali neko sedemletno šolarico. Ta jim je všia v bližnji gojzd. Pa nek dvanajstleten Dober ki?fl> ure Jaz pošiljam ure proti poštnemu povnctju, in komur ura ni všeč, dnin denar nazaj. Tedaj jo kupčija brez nevarnosti. Cilinder ura iz srobernga niklja z verižico,. prej 12 nI., zdaj G gl. 25 kr. ura na slllro iz srebrnega niklja z verižico, prej 15 gl., zdaj 7 gl. 25 kr. srebrna remontoir Washington ura z verižico, prej 30 gl., zdiij 15 gl. srebrna ura na sitlro Z patentiranim kolesjem-in verižico, prej 25 gl. 11 gl. 25 kr, zlata ura za gospo, proj po 40 gld., zdaj po 20 gl. z verižico okoli vratu. zlata remontoir-ura proj po 100 gld., zdaj po 40 gl. (1) Jamstvo zu pel li t. 8*1». lh druž-n in shot se \>r> ku>-< blagi ; ž i. ujoči ro.ibini najtoplejša zahvala. Dtuž.ba [je zgubila vsled te prtžiloitne smrti sktimega 30.000, j očeta in ljubeznivega podpornika, katerega ne bo pozabila v svojih mult(.vt