Leto II.	V Celju, dne 20. junija 1907.	Št. 29.
NARODNI UST
Glasilo narodne stranke za Štajersko.
Oglasi se računajo po 20 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni List" v Celju.
vprašanje se ne more potrditi, če pomislimo, kake načrte so izdali klerikalci. Vse uničiti, kar se jim ne klanja! Ali bi mogla zveza s takimi ljudmi dober sad roditi ? Če so res izgubili ves smisel za potrebe naroda, potem naj le uničujejo sami brez poslancev naše struje. uničili bodo s tem — sami sebe. Narod bode izpregledal in če smo klerika-lizmu na Štajerskem izdrli že letos tri zobe in dvema korenine močno zrahljali (mandat dr. Korošca in dr. Benkoviča!), govoril bode narod v danili razmerah pri prihodnjih volitvah za brez-domovinstvo še ostrejšo obsodbo. Vstop naših poslancev v klub južnih Slovanov nas pa še v drugem oziru navdaja s posebnim zadoščenjem. Ta klub je tako sestavljen, da je našim klerikalnim obrekovalcem za zmiraj odvzeta možnost zoper naše poslance in zoper nas ljudstvo huj-skati s strašilom »liberalstva", ki je iz kluba južnih Slovanov izključeno. Zveza južnih Slovanov je zveza v dosego uspehov v narodnem, kulturnem in gospodarstvenem oziru in bode svojo moč pokazala v mnogo večji meri nego »slovenski klub", ki je brez slovenskega programa! Zveza južnih Slovanov je pa osnovana tudi na krščanski podlagi in šteje tudi več, kakor »Tagespost" poroča, sedem duhovnikov (Hrvatje iz Dalmacije in Spinčič in Mandič iz Istre!), ki so gotovo vsaj tako dobro jamstvo za krščansko politiko kakor kak dr. Korošec ali dr. Benkovič; seveda so duhovniki tega kluba (Hrvati in Mandič) bili izvoljeni kot narodnjaki, ne pa kot brezdomovinci.
V državnem zboru se je torej precej razjasnilo — in dunajski dogodki ne morejo biti brez ugodnega vpliva — tudi v domovini!
Iz političnega sveta.
Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: „Narodni List" v Ce!ju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1.
Odločitev v državnem zboru.
Dr. Šusteršič in dr. Korošec sta svoj cilj dosegla v toliko, da so od slovenskih volilcev voljeui poslanci združeni ne v eni državnozborski zvezi, ampak v dveh. V ,.slovenskem klubu" dr. Šusteršiča je 16, v klubu južnih Slovanov pa 8 slovenskih poslancev. V slednjem klubu je pa tudi 11 Hrvatov in 2 Srba. skupaj torej 21 članov. Dr. Korošec je srečno dospel do časti podpredsednika v dr. Šusteršičevem strogo klerikalnem klubu, dvorni svetnik dr. Ploj se je pa izkazal moža, da se ni vpregel v boj zoper štajerska poslanska tovariša Robleka in Ježovnika, ampak sedi z njima, nadalje z zastopnikom Koroške Grafer,auerjem, zastopnikom bele Ljubljane Hribarjem, Goričanom Štrekljem, slovenskim zastopnikom Trsta dr. RybaFem in slovenskim zastopnikom Istre prof. Mandičem v eni zvezi, ki ima svojo zaslombo pri 11 Hrvatih in 2 Srbih. Dr. Ploj je namestnik predsednika kluba južnih Slovanov. namreč Hrvata dr. Ivčeviča in vodja nekle-rikalnih slovenskih poslancev vseh dežel, kjer bivajo Slovenci.
Dr. Ploj je obenem, kakor v »Slovencu" čitamo. uskok iz štajerske takozvane kmečke zveze, v katero še nikdar vstopil ni. Razmerje moči na Štajerskem je vsled tega znatno izpre-menjeno, klerikalnih poslancev štejemo naenkrat le čvetero; Dr. Korošec, dr. Benkovič, Pišek in Roškar, narodnih in neklerikalnih pa trojico; Roblek, Ježovnik in Ploj. To so dogodki, ki so se kakor blisk razglasili iz Dunaja po Spodnjem Štajerskem in s katerimi narodna stranka ni — nezadovoljna in ki tudi niso nastali popolnoma brez naše zasluge. Zgodilo se je to skoro do pi-čice kakor smo v zadnji številki »Narodn. lista" mi že v naprej naznačili.
Ali je prav, da se je tako zgodilo? V prvi vrsti bi bilo seveda želeti združitev vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. Narodni svet za Štajersko, ki je najvišja inštanca za vse poslance v skupnih narodnih zadevah, je pretekli četrtek soglasno sklenil pozvati vse štajerske poslance v skupen jugoslovanski klub.
LISTEK.
Trije kralji.
Ukrajinski napisal L. H a 1 j i n.
Črna laž je pokrivala vso zemljo, zavijala jo v težke in goste oblake. Razdrla je skupnost siromašnih in jih obsodila v težko trpljenje.
Dolgo časa so živeli ljudje brez vsakega svitlega hipa, sužnji so bili celo svoje življenje, umirali so od glada — a umirali brez tožbe.
In če je tudi solnce zasijalo z nebes, goste megle laži niso puščale njegovih svetlih žarkov do ljudi. In če so vseeno prišli žarki, niso jih greli s prijetno toploto, ampak kakor ogenj so goreli na njihovih sključenih hrbtih, zamračili so jim pogled, da niso mogli videti lepe zemlje, ki se je naokrog smehljala solncu. Niso mogli opazovati zemlje, ker so hiteli orati njive in vrteti kolesa ogromnih strojev. Za to so namreč dobivali košček črnega kruha.
Nihče izmed siromakov ni takrat poznal resnice, ker so jo učenjaki zabili v ogromne knjižnice, a te knjižnice so dali laži v varstvo. Laž jih nikdar ni pokazala siromakom, a bogataši so se odvračali od njih, če so tuintam slučajno prišli vanje in našli tam resnico, ker oni so lahko
»Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. za četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna Številka stane 10 vin.
Toda Pišek in Roškar, dr. Korošec in dr. Benkovič so rajši poslušali kranjskega klerikalca dr. Šusteršiča nego štajerski narodni svet. Celo zahtevali so osamljenje in izključitev Robleka in Ježovnika. ..Slovenec" je izrecno izjavil, da klerikalci nočejo nič manj in nič več nego uničenje vsega liberalnega vpliva. Za liberalce pa šteje »Slovenec"', kakor znano, celo tako miroljubne ljudi, kakor je župan celjske okoliške občine Glinšek! Nič več torej, pa tudi nič manj! Sramota takemu zastopstvu naroda, ki noče nič več nego uničiti vse, kar se takim samoljubnim pašam ne klanja! Kaj pa porečejo volilci, katerim so ti možje še pred mesec^fifdni obljubljali pomoč v gospo-darstvenih in narodnih zadevah! Ubogi narod, ki imaš take zastopnike! Pa tudi nič manj nočejo nego ves liberalni vpliv uničiti. Nikdar ne bodo vsi prebivalci ene dežele enih misli v javnih zadevah. Če bode ena stranka torej zmiraj hotela nič manj nego drugo popolnoma uničiti, kam potem pridemo! Kdo bode potem delal za napredek naroda in družbe!
Arsa čast vrlim hrvaškim poslancem, ki so se tej zahtevi naših brezdomovinskih klerikalnih poslancev uprli! Hrvati so pokazali, da so politično mnogo bolj zreli nego slovenski klerikalci. Hrvatje so rekli dr. Šusteršiču in dr. Korošcu: Če sta prišla v državni zbor le s takim načrtom, kakor ga v »Slovencu" oznanjata, potem pa z Bogom! Mogočneža dr. Šusteršič in dr. Korošec sta dobila tako zaušnico, da si jo bosta žive dni pomnila. O klubu 31 članov sta sanjala, sanjala sta, da ostanejo Roblek, Ježovnik, Hribar in Štrekelj osamljeni, zdaj pa ima Šusteršič na svoji strani le 16 klerikalcev, če sam sebe všteje, torej le dve tretjinki slovenskih poslancev, Roblek in Ježovnik sta pa člana zveze, ki šteje 21 članov in med temi 8 slovenskih poslancev. Pri vsem tem se lahko Roblek, Ježovnik in tudi dr. Ploj sklicujejo na soglasni sklep narodnega sveta, kateremu so se uklonili, dočim so dr. Korošec, dr. Benkovič, Pišek in Roškar sledili ne klicu naroda in volilcev, ampak svoji — zagrizenosti.
Ali je pa na vsak način obžalovati, da se ni dosegel skupen Klub vseh Slovencev? Tudi to
boljše živeli — brez resnice.
Nekoč pa je slučajno prišel v šolo obenem z bogataši nek majhen deček, ki je bil siroma-škega rodu. Bogataši so dobro vedeli, da se siromakom ne sme pokazati resnica. Zato niso njihove dece puščali v šolo. A ta deček je bil tih in miren in nihče od bogatašev ga ni niti opazil. Učil se je čitati, in ko je postal razumen, je prišel do velikih knjig, ki jih je imela v varstvu laž — in spoznal je resnico.
Goreč plamen je prešinil čisto dečkovo srce in ljubezen do resnice, ter siromašnega, tlačenega naroda. Šel je k njemu in mu razodel resnico.
Ko je deček pokazal siromakom resnico, so se vzbudili ter jo razširili po celi zemlji.
In solnce se je smehljalo siromakom blago in krotko, grelo jih je in ljubilo s svojimi zlatimi žarki, brezmejno nebo jim je bilo jasno, zvezde so migljale s svojim srebrnim sijajem, a najveličastnejše in najbolj ljubko jim je svetila svitla zvezda — resnice. Sreča se je naselila med siromake na vsej zemlji.
Za to čudo gredo trije kralji iz daljne zemlje. Snidejo se in njihova veličanstva, prevzvišeni kralji Gašpar, Melhijor in Baltazar sklenejo, se pokloniti novemu bogu in mu položiti k nogam dragocene darove.
Prva seja državnega zbora
je bila minoli pondeljek, dne 17. t. m. ob 11. uri * otvorjena. Poslanci in tudi ministri so bili polno-številno zbrani. Starostni predsednik je najstarejši poslanec dr. Funke. Zaprisegli so nato vsi poslanci po vrsti. Danes je druga seja.
In Gašpar reče: »Nauk, ki so ga širili pastirji, je postal resnica šele, ko smo mi prinesli darove. Resnica, ki je kralji ne priznajo, ni resnic a!"
Melhijor pravi: »Ni prav, da zvezda, ki nas je privedla semkaj, sveti drugim! Svetiti bi morala samo kraljem."
Tako so govorili kralji. Zaprli so resnico v temen grob in postavili naokrog vojake kot stražo. Ratarjem, ribičem in pastirjem so vzeli blage darove, da bi se nikdar več ne drznili biti enaki s kralji. Dečka, ki je našel resnico za siromake, so dali usmrtiti, da bi ne delal več nikdar proti kraljevi volji.
Zvezda resnica, ki je svetila vsem. utrne, in kar je, preostalo njenega zlata, so dali kralji predelati v zvezde in medalje.
Laž je zavila zemljo v težke in goste oblake, kakor nekdaj v starih časih, zakrila je svitle zvezde, jasno-sinje nebo, in vzela siromakom njihovo srečo in solnčne žarke.
In zopet so umirali glada, mrzli in v težkih bolečinah, umirali molče, brez tožbe, ker tožbe se kraljem ne dopadejo.
In tako je ostalo do dandanes. In resnica živi na zemlji samo po milosti kraljev, in kralji vladajo po milosti božji.
Cesarjev prestolni govor
se je prečital včeraj ob 11. uri v dvoru. Tudi socijalni demokratje so po odposlanstvu 12 mož prisostvovali.
Prestolni govor
je prečital cesar včeraj osebno ob 11. uri. Trajal je 20 minut, najdaljši, kar jih je bilo dozdaj. Navzočih je bilo do 300 poslancev. Govor preveva duh pomirljivosti. Izraža nado, da se posreči narodom dosego njih pravic. Naznanja nekatere reforme v državnem življenju: politična uprava se ima reformirati z uvedbo okrajnihuradov. Obljublja se zavarovanje za starost in onemoglost. Postava o novodobni šoli mora ostati nedotaknjena. Naznanja se podržav-ljenje železnic, reforma centralne zadružne blagajne. S posebnim veseljem poudarjamo, da je velik del govora posvečen kmetijskemu vprašanju, in bomo o tem, kakor sploh o celem govoru, prihodnjič razpravljali.
Jugoslovanski klub.
Na drugem mestu sporočamo o pogajanjih, ki so se vršila zaradi ustanovitve skupnega kluba jugoslovanskih poslancev. Klerikalci so izjavili, da nočejo sedeti skupaj z našimi naprednimi poslanci. Nato so dalmatinski Hrvati (9) in Srbi (2), Istrani (3) in Slovenci (7) sestavili jugoslovanski klub, ki šteje 21 članov; predsednik mu je Hrvat dr. Ivčevič, podpredsednik Slovenec dr. Ploj. Slovenski klerikalci so ostali sami ter ustanovili
Slovenski klub, v katerem so kranjski (10), štajerski (4) in goriški (2) klerikalni brezdomovinski poslanci. Predsednik mu je dr. Šusteršič, podpredsednik dr. Korošec. Baje se hočejo ti združiti s češkimi klerikalci (17), da bi tako štel klub 33 članov in nasloniti se hočejo na nemški krščansko - s o c i j a 1 n i klub.
Volitev predsednika zbornice se bo vršila šele prihodnji teden. Boj za predsedstvo bo velik. Upati je, da slovanska večina dobi predsednika. V ospredju sta sedaj kandidaturi krščanskega socijalista dr. Weisskirchnerja in Mladočeha dr. Kramafa.
Združitev agrarnih poslancev vseh narodnosti v svrho skupne obrambe agrarnih koristi skušajo doseči nemški agrarci.
Poljski klub
šteje 56 članov. Poljska ljudska stranka še ni pristopila, pač pa misli to storiti, če se bodo spre menila pravila poljskega kluba.
Češki klub
je sprejel pravila, po katerih ima vsaka stranka popolno svobodo v političnih, verskih in gospodarskih vprašanjih, skupna vez so jim le narodna vprašanja.
Nemškonarodni klub,
to je združitev svobodomiselnih Nemcev, je izvolil svojim načelnikom dr. Chiarija, podnačelnikom pa agrarca Peschka.
Židovski klub
so si ustanovili 4 židovski poslanci v državni zbornici.
Socijalnodemokratična zveza v državnem zboru
bo takoj v začetku zasedanja prišla z različnimi predlogi: zahtevala bo volilno pravico za ženske, volilnost že z 21 letom; točka glede enoletnega bivanja naj se odpravi; vojaška služba se naj zniža na dve leti; rezervisti, poklicani k orožnim vajam, naj dobe podpore; smrtna kazen se naj odpravi. V socijalnopolitičnem oziru bode zahtevala postavo o varstvu rudarjev, ureditev službenega razmerja železničarjev in trgov skih uslužbencev, zavarovanje za starost in onemoglost, preosnovo bolniškega zavarovanja in proti nezgodam. Še mnogo drugih predlogov imajo.
Socijalno demokratični poslanci
so sklenili, ustanoviti enoten klub s predsedstvom dvanajstih članov. Klub se razdeli po narodnostih v sledeče zveze, ki so v narodnih stvareh avtonomne: češka, nemška, poljska, italijanska in malo ruska skupina. V predsedstvo so bili izvoljeni poslanci: Nemec, Souknp, Hozbeš, Adler, Perners-dorfer, Seitz, Resel, Seliger, Diamand, Hudec, Pit-toni in Vjrtrik.
Volitve v zbornico na Rumunskem so minile in so poklonile sijajno zmago svobodomiselni vladi in napredni stranki. Tretji volilni razred, kmečka kurija, je soglasno volil napredne kandidate.
Prvi Slovenec — član gosposke zbornice.
46 novih poslancev je poklical cesar v gosposko zbornico, 14 dednih in 30 dosmrtnih. Med imenovanimi so možje s slavno preteklostjo, bodisi
kot učenjaki, bodisi kot politiki. Med dosmrtnimi člani je tudi kranjski deželni glavar Oton pl. Detel a — prvi Slovenec v gosposki zbornici. Slovenski narod je bil dozdaj izključen iz tega zastopstva, katerega uredba je sicer proti našim ljudskim načelom. S tem imenovanjem pa je cesar in je vlada pokazala, da začne upoštevati tudi slovenski narod. Oton pl. Detela je od leta 1877. kranjski deželni poslanec, od 1, 1891. dež. glavar; po svojem prepričanju je konservativec, a pošten političen nasprotnik.
Iz kmečkih okrajev je v poslanski zbornici 319 poslancev, iz mestnih pa 197. Po posameznih deželah se dele poslanci tako:
dežela mesta skupaj
Kralj. Češko 76 54 130 Morava	29 20 49
Šlezija	9 6 15
Glicija	72 34 106
Bukovina	10 4 14
Kranjsko	11 1 12
Dalmacija	11 — 11
Dolnja Avstrija 21 43 64 Gornja Avstrija 16 6 22 Štajersko	19 11 30
Solnograško	4 3	7
Koroško	9 1 10
Tirolsko	18 7 25
Predarlsko	3 1	4
Trst	— 5	5
Gorica. Gradiška 5 16 Istra	6 — 6
Davčno vprašanje, zna zadobiti v novi državni zbornici popolnoma novo lice. Kakor je čuti, je zadnji čas ministerski predsednik baron Beck se mnogo razgovarjal z agrarnimi ali kmečkimi poslanci. Agrarci zahtevajo v prvi vrsti preosnovo zemljiškega davka. Nagodbena pogajanja med Avstrijo in Ogrsko. Neki član avstrijske nagodbene delegacije se je izjavil o stanju dosedanjih nagodbenlh pogajanj: „Štirje dnevi, ki smo jih prebili v Buda-pešti, so pomaknili nagodbo za velik korak naprej. Prvič so se pokazali jasni obrisi bodoče nagodbe. Tretjina nagodbe, med temi užitninski davek in veterinarske zadeve, se smejo smatrati za dognane Največje ovire bodo,delala železniška vprašanja; vendar bo celo delo končano do sredi meseca julija, ako se ne pojavijo nove ovire."
Ogrski državni zbor. Poslanec MezOffy (narodni socijalist) je vložil predlog, naj se uvede splošna, enaka in tajna volilna pravica. — Posl. Lengyel predlaga: samo stojno ogrsko armado, samostojno carinsko ozemlje, samostojno banko in enakost v inozemskih zastopstvih.
Nove volitve v Gradcu.
Poslanec Resel (socijalni demokrat), ki je, kakor znano, izvoljen v Mariboru in Gradcu, se je odločil, da obdrži mariborski mandat. V Gradcu se bo v enem okraju torej vršila nova volitev.
Nemci v Galiciji.
Nemško časopisje naznanja, da si ustanove Nemci v Galiciji svojo zvezo ter nameravajo obenem izdajati tudi svoj tednik. „Nova Reforma" imenuje to napoved vojne vojne Poljakom ter na poveduje, da bodo Poljaki opustili svojo dosedajno potrpežljivost napram nemštvn ter radikalno spremenili svoje postopanje. Predvsem da je treba odpraviti zadnje ostanke nemških šol iz dežele, za kar daje Poljakom njihova avtonomija popolno pravico. Trgovci in industrijci pa morajo napovedati bojkot vsemu, kar je nemško.
Reforme na Hrvaškem.
Cesar je — kakor se poroča z Dunaja potrdil dve postavi, kateri je sklenil hrvaški sabor v zadnjem zasedanju: tiskovno postavo, s katero se odpravi kavcija za časopise, se uvede kolportaža ter se omejuje konfiskacija na natanko določene pregreške. — Dalje pa postavo o krajevnih imenih na Hrvaškem. Ta postava pravi v glavnem, da se imajo v vseh uradnih spisih rabiti samo hrvaška krajevna imena.
Konferenca za svetovni mir se je začela dne 15. t. m. v Haagu. Zastopanih je 47 držav. Predsednik zborovanja je ruski poslanik Nelidov.
Nova trozveza.
Angleška, Francoska in Španska so sklenile nekako zvezo z svrho medsebojnega podpiranja v Srednjem in Atlantikšem morju.
Ruska duma — razpuščena.
Dolgo je iskala ruska vlada priliko, da razpusti dumo, ki si je stavila cilj, konečno uvesti v ruski državi odnošaje, kakoršni morajo vladati v, državi ki hoče zadovoljiti svoje državljene. Ruski
vladi so bili resni možje, katerih je bila vsekakor večina v zbornici, ki se pa vendar niso klanjali strahovladi ruskega carizma. trn v očeh. Zato je našla nedavno ugodno priliko. Nekateri socialistični poslanci so baje zakrivili — veleizdajstvo, punt proti državi itd. In ne da bi vlada dokazala svojo trditev, je zahtevala od dume, naj izroči kar celo vrsto socijalističnih poslancev, da se kot veleizdajalci zaprejo. Toda duma je zahtevala dokaze. Namesto teh je izšel carjev manifest, s katerim se je dne 16. t. m. druga ruska duma razpustila. Sedaj lahko vlada zopet gospodari po svoji dragi volji, sedaj lahko zopet zapira s srčnim veseljem puntarje, anarhiste in veleizdajnike — in sedaj lahko zopet mirno pnsti poginjati tisoče in stotisoče ruskega kmečkega prebivalstva v lakoti. In novi volilni red se je izdal, po katerem ne bodo več ruski nezadovoljneži dobili toliko poslancev, in vlada pričakuje, da v prihodnjo dumo pridejo po večini njeni pokorni hlapci. Nove volitve se vrše dne 14. septembra, in novi državni zbor ali duma se otvori dne 14. novembra. Tako bo zopet „mir" v „sveti" Rusiji. Pa kako dolgo?! Carjev manifest. V manifestu, s katerim se razpušča duma. pravi car, da mnogo ljudskih zastopnikov ni prišlo v dumo čistega srca, ne z željo. Rusijo oživiti, temuč povečati zmešnjave ter razrušiti državo. Duma se ni sramovala, javno proslavljati hudodelstva. Ko pa so sodne oblasti med nekaterimi poslanci razkrile zaroto proti državi in carju ter duma ni hotela privoliti, da bi se za časa preiskave osumljeni izključili, najbolj osumljeni pa zaprli, ni preostalo drugega, kakor dumo razpustiti.
Podržavljenje železnic.
Kakor je slišati, je začela vlada resno misliti na podržavljenje železnic. Baje predloži vlada že v jesen tozadevne načrte državnemu zboru. Vinogradniki na Francoskem
so še vedno v težkem boju z vlado. Županstva v južnem Francoskem odstopajo dan za dnevom. Vlada je poslala nad ,.upornike" vojaštvo.
Dopisi.
Petrovče. Naš župan Anton Koren je kot cerkveni ključar petrovške cerkve pokorni sluga znanega žalskega kaplana dr. Jančiča in mu je šel pri zadnji državnozborski volitvi kolikor mogoče na roke. Ko je okrajno glavarstvo uposlalo petrovškemu županstvu glasovnice in legitimacije za državnozborsko volitev, je bila županova dolžnost, poskrbeti nepristransko uradno dostavljanje navedenih listin po občinskem redarju. Župan Koren pa je samo eden mali del teh glasovnic po občinskemu redarju poslal volilcem in šel takoj za njim od hiše do hiše agitirat za finančnega komisarja dr. Povaleja in je ljudem popisal glasovnice. Akoravno bi občinski sluga lahko vse glasovnice dostavil volilcem, je župan Koren v to svrho najel klerikalnega agitatorja Ignaca Čede, po domače Mihovca, in mu izročil večino glasovnic v svrho dostavljanja. Mihove pa je šel v smislu županovega ukaza z glasovnicami od hiše do hiše in strastno agitiral za financarja Povaleja, napisal je posebno takim volilcem Povaleja na glasovnice, kateri ne znajo pisati in brati; ker smo pa petrovški občani zavedni ljudje, se Korenova nakana ni posrečila in marsikateri petrovški volilec je pokazal tem vsiljivim agitatorjem — vrata! Vkljub nedostojnemu volilnemu hujskanju v cerkvi, vkljub Korenovi nepostavni ,,uradni" volilni agitaciji in vkljub temu, da mnogo ljudskih volilcev ni bilo upisanih v petrovškem volilnem imeniku, so častilci c. kr. finančnega komisarja dr. Povaleja „nafehtali" samo 62 glasov, dočim sta dobila ljudska kandidata 314 glasov Župan Anton Koren se je torej pri zadnji državnozborski volitvi postavil napram ogromni večini petrovških volilcev v sovražno nasprotstvo in je s svojim postopanjem žalil pravično čutje petrovških volilcev. Očeta Korena bi tokrat zaradi njegovega postopanja pri zadnji volitvi lahko spravili pred sodišče, a ker smo boljši kristjani nego oni, kateri so nas povodom volitve s svojim strupom preganjali, mu še za takrat prizanesemo in ga nismo ovadili pri kompetentni oblasti. Anton Koren, kateri je bil nekdaj domoljuben mož, se je v zadnjem času popolnoma spremenil in stoji sedaj popolnoma pod uplivom dr. Korošca in znanega dr. Jančiča. Ko je Korena začela preganjati nemška usoda, ko se je izvedelo, da so tatovi opetovano oropali darovansko pušico petrovške romarske cerkve in ko je tat odnesel okoli 400
goldinarjev občinskega denarja iz neke miznice občinske pisarne, je zadel Korena hud udarec. Ljudstvo se je namreč prepričalo, da je on bil kot cerkveni ključar premalo pazljiv, zameri se mu pa tudi — kar je samoobsebi razumljivo — da se brani župan vrniti občinski blagajni ukradeni denar iz svojega lastnega premoženja. In ko se je lansko leto bližala občinska volitev, ga pe-trovški občani niso hoteli več voliti v odbor in samo uplivu nekaterih domoljubnih mož se ima Koren zahvaliti, da je bil še enkrat voljen v občinski odbor in postal župan. Pa tudi v tem slučaju se kaže, da je nehvaležnost plačilo na tem svetu. Namesto, da bi župan Koren pri zadnji državnozborski volitvi nepristransko postopal, pokazal se je kot hud nasprotnik ljudske volje in udrihal je na način, katerega ne bodemo pozabili, s Koroščevim bičem po našem vrlem ljudstvu, od katerega pa je dobil pri volitvi primeren odgovor. Ljudstvo se je pa prepričalo, da ne more Koren zanaprej dvema gospodoma služiti. On se je kot cerkveni ključar samovoljno postavil pod popolni upliv Korošec-Jančičeve zveze, občina pa potrebuje od klerikalnega hujskanja — kakor smo ga v teku zadnjih mesecev doživeli — neodvisnega župana, kateri se bode bavil z resnim rešenjem važnih občinskih nalog in zadev in kateri bode deloval na vsestranski napredek lepe velike pe-trovške občine.
Smiklavž pri Slovenjem gradcu. V št. 28. letošnjega „Slov. Gosp." mo je nek laž-njiv dopisun, katerega pa sicer prav dobro poznam, v dopisu „Od Mislinje" nesramno obreko-val. Piše, da sem srdito kazal nekemu možu pri g. Prevolniku v Št. Lenartu Ježovnikov listek in ga prisilil, da ga hrani, kar je nesramna laž. Nadalje laže, da sem bil na isti gostiji nepovabljen gost; resnica pa je, da so me nekteri svatje prisilili, da sem se jim moral pridružiti. Zlagano je, da bi bil rekel, da sem prišel na gostijo zaradi naše stranke, ampak govorila sva le z nekim prijateljem o znanem šmiklavžkem shodu, na kar nama je eden svat rekel, naj se o volitvah ničesar ne govori. Na to sva molče s prijateljem svojevoljno, a ne osramočena šla v drugo sobo, in mi ni nihče povedal kaj „poštenega" v obraz. Ees je sicer, da je bil nek svat udarjen po glavi, a šele potem, ko sem jaz že davno odšel, in za to, ker je bil prej dotičnega udaril za uho. Za ta čin pa bi moral biti jaz odgovoren (!?). Lažnjivo je tudi, da bi me bila nagnala Naclova gospa domov; resnica pa je, da je med mojo osebo in celo Nacljovo hišo najboljše prijateljsko razmerje. Torej laž od začetka do konca! Sramota pač za list, ki ima med svojimi dopisniki take lažnjivce.
Josip Peitler šol. vodja.
Sv. Junij pod Rifnikom. Mareški Zepl odgovarja Nuneku sledeče: Dragi mi tovariš, ne zameri, ko ti tako dolgo nisem mogel odpisati; pa saj ti je znano, koliko skrbi sem imel zaradi volitev. Samega študiranja, kako bi narodno stranko ugonobil, dobil sem že precej sivih las. Drrgi Francek, saj veš vse, kako nesramno smo delali; pa če nam naš velečastiti g. župnik Mikuš to zapovejo, mi storiti moramo. Največja zasluga pač gre gospodu Žganku, tebi in meni. Leskošek se je slabo skazal, za agitiranje pač nima zmožnosti. Samo mi trije smo pripomogli do Povalejevega propada. Odkar je dr. Povalej zletel, sem vedno žalosten; nobena reč me več ne razveseli. Kaj pa misliš, toliko truda sem imel z glasovnicami, imel sem jih 45; pač celi Rifnik sem imel pod svoio komando. Na dan volitve sem pripeljal celo brigado volilcev na volišče; Gregorček, Plavčev, Olerjev in še več ubožcev, to je bila moja vojska. Seveda, šlo se je za sveto vero; tako se je namreč govorilo; pa ni res, Povalejev zlat „kragelc" in zvezde, to je bila tista strašna verska nevarnost. Kar sva se zadnjič menila zaradi one kolib( pri železnici, sem se pač premislil. „Slov. GosDodar" bo tako skoraj slovo jemal od šentjureanov, vse hoče sedaj čitati „Narodni List". Kaj bo, kaj bo, če se bo Šentjur spremenil iz volka v ovco. Vee naše velike nade in veselje, ki smo ga imeli, je fuč. Povaleju je zadnja urica odbila in nikdar poslanec ne bo. Te pozdravlja tvoj klerikalni sob- t propadli Povalejev agitator
Mareški Zepl.
Od Sv. ' ^ice tik Slatine. Dne 9. t. m. je prišel d; ^orošec k Sv. Križu, je tam, kakor navadno, samo „zaupnike" poklical, da se pogovori o povzročeni škodi po toči. V svojem govoru je rekel, la moramo pozabiti sovraštvo, prepir in jezo in v... skupno delati. A ravno v zadnjem „Slov. Gospodarju" udriha ta lažnjivec
in obrekovalec po g. Žurmanu in drugih osebah. Doktore! ali si iz uma? Ali ne veš. da ni mogoče, da bi bil volk sit, ovca pa cela? V tem listu lažeš. da se je žena g. Žurmana nad izgubo jokala. Lažnik grdi! tisoč kron dobi, kdr je videl, da bi se bila žena zaraditega jokala. Jokala se je, pa neka druga gospa, ona, ki je A. Jožeku obljubila in tudi dala lepo novo srajco, ako Korošca voli. To je bilo pred volitvami, ker je mislila. da g. Žurman prodre. Lažnjivi ,.Gospodar" trdi dalje, da je imel g. Žurman oziroma njega stranka pripravljenih 20 kgr. smodnika. Lažnik! povej, kdo ga je kupil, kje je hranjen ? Sploh pa, se še vidimo. „ Gospodar" grde laži trosi, mi bomo pa prišli s stvarmi od Sv. Križa, da bode svet strmel in se bo škof čudil. Kaj pa je s kupom peska pri mostu v Rjavici, pod mizo v gostilni?? Menimo, da kat. duhovščina ni zato poklicana, najmanj pa naš poslanec, da v svojem listu nas kmete obrekuje in laži po svetu trosi. Mi si tudi ne damo v pridigi naših dolgov predbacivati, ker vemo, da istih ne bode grabežljiva duhovščina nikoli plačala. Onemu imenitnemu politiku pa, ki pravi v pridigi, da mi nismo neodvisni, ker smo dolžni, da komaj dišemo, — bodi povedano, da se v politiki toliko razume, kakor zajec na boben. Da hočemo mi biti pri državnozborskih volitvah neodvisni, to je za onega slavnega govornika in politika seveda nerazumljivo, toraj meša vero, politiko, naše dolgove in magari še troperesno de7 teljco in „schone Wittwe" v en koš. Kadar bodo prišli kaplani in mežnarji po bero, takrat se bomo pa tudi neodvisne pokazali. Za danes „S1. Gosp." in njegovi bandi to, drugokrat, kakor rečeno, več, ako ne bode miroval. Začel je obrekovati in lagati o nas poštenih kmetih, in, ako ne bo miroval, smo prisiljeni se braniti, sicer ne z lažmi in obrekovanjem, temuč z dejstvi in resnico.
Več neodvisnih kmetov.
Gradec. Slavnost, ki jo je priredilo akad tehn. društvo „Triglav" v prid Gregorčičevemu spomeniku dne 8. junija, se je obnesla jako po-voljno. Obisk kakor program slavnosti sta delala čast prirediteljem.
Med gosti smo opazili zastopnike vsega gra-škega slovenskega — da, slovanskega življa od vseučiliškega profesorja do priprostega delavca Celo iz dalje so prispeli društveni prijatelji in Gregorčičevi častilci ter sO pripomogli tako k gmotnemu in moralnemu uspehu prireditve.
Vspored je bil izbran za vsak salonski koncert ter se je tako tudi proizvajal. Točka za točko se je vrstila hitro — kar se gre zahvaliti prožnosti in spretnosti aranžerju cele prireditve g. tehn. Kurentu. K posameznim točkam je občinstvo burno ploskalo, ter je težko določiti, ali so želi solo-spevi g. dr. Bele Štuheca in g. abs. jur. Ir-goliča večje priznanje, ali oni gospice Ive Miku-ličeve, so-li bolje ugajali moški in ženski zbori, ali pa krasne kompozicije, ki sta jih izvajala z največjo sigurnostjo in preciznostjo gospica Marica Vršeceva (glasovir) in g. Egon Srebre (gosli). V g. kand. med. Korže-tu smo spoznali mojstrskega igralca na glasoviru, ko je spremljal solo-speve
Splošna sodba je, da se večer skoro ni mogel lepše vršiti, ter da so prireditelji lahko zadovoljni z gmotnim in moralnim uspehom Gregorčičevega večera.
Kakor se sliši, znaša čisti prebitek 110 K, ki se pošlje odboru za odkritje Gregorčičevega spomenika.
Štajerske novice.
i lovensko vseučilišče v Ljubljani. Danes slovesno in veličastno govore tisoči in tisoči slovanskega dijaštva na Dunaju in drugod za staro zahtevo slovenskega naroda: za slovensko vseučilišče. Bel dijaštvo najbolj občuti, kako težko je daleč v tujini se pripravljati za bodoči poklic. Ono težko čuti, kako se daleč v tujini odtujuje mišljenju svojega naroda, kako krivično se na drugi strani postopa proti njemu od strani nemškega zagrizenega profesorstva. Vlada je že priznala upravičenost ustanovitve slov. vseučilišča, in zato je naša zal i, da se to izpolni.
Štajerski Sloveči smo neštetokrat pokazali svojo neomajno voljo, da vztrajamo v boju za to najvišjo zahtevo slovenskega naroda. Zato tudi danes povzdigamo svoj glas in kličemo vladi: Naši prosveti — najvišje zavetišče!
Kakor ravnokar "izvemo, je dunajska policija prepovedala manifestacijski dijaški shod.
Za slovensko vseučilišče v Ljubljani se je
poslala iz Šmarja pri Jelšah peticija, podpisana od sledečih zastupstev in društev: okrajnega odbora, občine trg-Šmarje, občine okolica-Šmarje, učiteljskega društ\a za šmarski okraj, okrajnega odbora narodne stranke, krajnega šolskega sveta Šmarje, Čitalnice Šmarje, hranilnice in posojilnice v Šmarji, obrtne zadruge v Šmarji, trgovske zadruge v Šmarji, podružnice Cirila in Metoda v Šmarji, živinorejske zadruge, gasilnega društva, društva „Procvit" ter vodstva deške in dekliške šole v Šmarji.
Slovenjegraški Slovenci so poslali na naučno ministrstvo brzojavno zahtevo po slovenskem vseučilišču. Istotako učiteljsko društvo za celjski okraj.
Iz Trbovelj so poslala tozadevne brzo-jave sledeča društva: prostov. gasilno društvo, pazniško delavsko podporno društvo.
Občina Dramlje je poslala peticijo za slov. srednje šole in vseučilišče.
Občina Kokarje inkrajni šolski svet na Gorici sta ob otvoritvi novega drž. zbora dne 17. t. m. zahtevala brzojavno od na-učnega ministerstva zakonitih pravic za slovenski jezik, ustanovitev popolnoma slovenskih srednjih šol po vseh deželah, koder prebivajo Slovenci ter slovensko vseučilišče v Ljubljani.
Savinsko učiteljsko društvo je dne 17. t. m. poslalo brzojavko naučnemu ministrstvu za ustanovitev slov. sred. šol in slovenskega vseučilišča.
Istotako občinski zastop v Radečah pri Zidanem mostu.
Iz Trbovelj so brzojavila sledeča društva: Moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in in Metoda in društvo slovenskih trgovcev.
Iz Celja so brzojavno zahtevali slovensko vseučilišče: izvrševalni odbor narodne stranke, politično društvo Naprej, občeslovensko obrtno društvo, Celjski Sokol, moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda, celjsko pevsko društvo, čitalnica, slov. del. podp. društvo.
Občinski zastop celjske okolice je imel v nedeljo dne 16. t. m. sejo, v kateri je poleg drugega sklenil sledečo resolucijo in jo poslal brzojavno na Dunaj: „Ob priliki otvoritve prvega državnega zbora, voljenega na podlagi splošne in enake volilne pravice, ponavljamo staro zahtevo po lastnem vseučilišču in pričakujemo, da cesarska vlada in ljudski parlament uresničita to nujno in upravičeno zahtevo."
Narodni svet za Štajersko je zboroval dne 13. t, m. v Mariboru in je na predlog g. dr. Ku-kovca sklenil sledeče resolucije:
I.	Narodni svet za Štajersko je prepričan, da je za uspešno zastopanje pravic in koristi slovenskega naroda neobhodno potrebno, da se vsi jugoslovanski državni poslanci združijo v eden sam klub in pričakuje od vseh jugoslovanskih poslancev, da delujejo na ustanovitev takega kluba.
II.	Ker slovenski živelj v spodnje štajerskih mestih in trgih vsled krivičnega volilnega reda ni zastopan po lastnem zastopniku, pričakuje se od štajerskih poslancev, da bodo kakor do sedaj pozornost posvetili razvoju slovenstva v trgih in mestih ter Slovence v spodnještajerskih mestih in trgih najizdatneje podpirali v njih na-rodnopolitičnih in opravičenih gospodarskih težnjah ter zastopali tudi slovensko obrt in trgovino. Zlasti naj slovenski poslanci z vso odločnostjo zahtevajo pri vseh oblastvih in uradih, kateri se nahajajo v teh mestih in trgih, a so namenjeni slovenskemu kmetskemu ljudstvu na deželi, slovenske uradnike in uslužbence ter splošno slovensko uradovanje.
III.	Narodni svet za Štajersko poživlja vse jugoslovanske poslance, da zastavijo vse sile za uresničenje davne zahteve Slovencev po lastnem slovenskem vseučilišču v Ljubljani.
IV.	Narodni svet za Štajersko smatra za najnujnejšo potrebo vseh Slovencev, da se odpravi nesmiselna uredba naših srednjih šol ter da se spopolnijo obstoječe nižje slovenske gimnazije v popolne gimnazije s slovenskim učnim jezikom, da se, kar se tiče naših štajerskih razmer posebej, slovensko-nemški gimnazijski razredi v Celju popolnijo v popolno gimnazijo s slovenskim učnim jezikom, da se ustanovi v Mariboru gimnazija s slovenskim učnim jezikom, da se kar najhitreje mogoče reši zadeva ljudske šole za celjsko okolico ter ustanovi za štajerske Slovence nižja obrtna šola in učiteljišče s slovenskim učnim jezikom.
Jugoslovanski klub — ali kdo ga je razbil?
Znano je, da smo mi iz narodnega stališča, katero nam je najvišje, dosledno in jasno se zavzemali za skupni jugoslovanski klub in da sta to stališče dosledno zavzemala tudi naša poslanca Roblek in Ježovnik. A povdarjali smo vedno tudi, da želimo res vzorno združitev, v kateri ima vsakdo svobodno besedo in v kateri ne bo komandirala ena oseba. Vsled tega nam je ,.Slov. Gosp." rekel, češ, mi nismo za skupni klub in nam je že na-prtal krivdo, če ne pride do skupnega kluba. Mi smo tudi še potem, ko je on lasral o nas na tako brezsramen način, še enkrat povzdignili svarilni glas z zahtevo, da se združijo vsi jugoslovanski poslanci. In v prepričanju, da se to zgodi, sta šla tudi Roblek in Ježovnik na Dunaj. Tam so se vršila posvetovanja. Slovenski klerikalni poslanci so se posvetovali posebej, hrvaški posebej, in slovenski napredni poslanci so čakali izida teh posvetovanj. Kako so končala, sporočamo na drugem mestu. Pribiti hočemo danes le, kako sramotno so se obnašali štirje zastopniki slovenskega ljudstva na Spoanjem Štajerskem, izvoljeni na programu Koroščeve kmečke zveze. Ti možje, v katerih imenu je prej dr. Korošec še v ,.Gosp," pisal, da smo mi krivi, če ne pride do skupnega kluba, ki so se torej doma delali, kakor bi bili za skupno delo, so tamkaj na Dunaju daleč od svojih volilcev pozabili svojo narodno dolžnost, so poteptali zastavo skupnih narodnih koristi in so dvignili umazano bander svojih umazanih strankarskih koristi. Ti možje so ošabno odklonili sodelovanje z našima poslancema, češ, da kot kristjani"' ne morejo sedeti skupno z ,.brezverci"', dasi stoji trdno danes in vselej dejstvo, da sta Roblek in Ježovnik stokrat boljša kristjana, nego dr. Korošec, Roškar, Pišek in dr. Benkovič. Ti možje so v svoji slepi strankarski strasti pozabili — in ne prvikrat — da so Slovenci in kaj so narodu dolžni. Toda čujmo, kaj pravi njihovo glasilo Slovenec"' oficijelno o oni znameniti seji posebej glede tu imenovanih. V soboto popoldne so imeli slovenski klerikalci sejo in pri tej je: ,.dr. Korošec se izjavi proti skupnemu klubu, v katerem bi sedeli štajerski liberalci, katerej izjavi se je pridružil tudi poslanec Pišek." Dalje pravi Slovenec": ,.Za skupen klub se izrečeta dr. Ploj in dr. Fon. Tudi dr. B enkovič je načeloma za skupni klub, a volitve so pokazale, da je nemogoče sedeti z liberalci v istem klubu, kar pa še ni izključenje, da bi v narodnostnih vprašanjih ne nastopili skupno. Roškar seveda kakor poslanec kmečke zveze ne mara iti v klub z liberalci." — In v nedeljo dopoldne so imeli slovenski klerikalci skupno sejo s Hrvati in ,.Slovenec" piše zopet. „Dr. Korošec je govoril v imenu Štajercev proti klubu z liberalci." Zdaj torej vidi slovenski Štajer, na kateri strani je bila narodna poštenost in kje hinavstvo in zavratnost. Zdaj čuti slovenski Štajer, kako gadjo zalego je poslal v tu imenovanih štirih klerikalnih poslancih na Dunaj. In med njimi je dr. Korošec, ki je član ,.Narodnega sveta", kateri je še zadnji četrtek pozval vse jugoslovanske poslance, naj stvorijo enoten klub. Dr. Korošec igra najsramotnejšo komedijo. In dr. Benkovič, ki je na nekem shodu blizu Brežic izrecno izjavil, da ,.Šusteršič ne bo več komandiral", je zlezel iz strahu pred dr. Korošcem pod njegovo komando. To so značaji! — Veselo je, da se je dr. Ploj otresel konečno tega sramotnega jerobstva. Javno je s tem priznal, da obsoja ostudno politiko dr. Šusteršiča in dr. Korošca. Zato pa seveda takoj sprejme od častitih „resnicoljubnih" „Slovenčevih" kreatur plačilo. „Slovenec" piše: „Ploj — uskok. Dvorni svetnik dr. Ploj, ki je bil izvoljen kot kandidat kmečke zveze, je svoje dosedajne tovariše, s katerimi je bil izvoljen na skupnem programu, zapustil in je uskočil z liberalci v Jugoslovanski klub". To je storil, ne da bi bil prej svoje klubove tovariše le obvestil, dasi se ima le njim zahvaliti, da je sploh politično mogoč." — Seveda, dr. Ploj bo šel najprej dr. Korošcu roko poljubit in ga na kolenih prosit, ali sme v jugoslovanski klub z ..liberalci"; v tem jugoslovanskem klubu je namreč — mimogrede omenjeno — nič manj kot 7 duhovnikov . . .
Naše stališče proti dr. Ploju. Položaj se je z ustanovitvo kluba južnih Slovanov in z vstopom dr. Ploja v ta klub spremenil. Dr. Ploj se je možato otresel dr. Korošca in dr. Šusteršiča. Če bi bil dr. Ploj to odločno stališče javno zavzel pred volitvami, bi bil izostal v ptujskem in ormoškem okraju naš boj zoper dr. Ploja. Dr. Ploj je sicer v zasebnih pogovorih z uplivnimi volilci tudi pred volitvami povdarjal, da ni dr. Koroščev kandidat
in da se njegovi kmečki zvezi v nobenem oziru ni vezal, ampak da kandidira na svojem dosedanjem konservativnem programu. S tem je dr. Ploj obvezal mnoge uplivne Slovence svojega volilnega okrožja, ki nikakor niso klerikalci, da so delovali za izvolitev Ploja ter tudi odločitev v njegov prid dosegli. Sama kmečka zveza bi nikdar ne bila dosegla izvolitev svojega kandidata v ptujskem in ormoškem okraju, ker sta ta okraja izmed najmanj klerikalnih na Štajerskem. Volilci pa niso bili s Plojevimi zasebnimi zagotovili zadovoljni in so si postavili kandidata na izrecnem programu narodne stranke g. Jakoba Zadravca, ki je dosegel častno število glasov, kar je glasno spričevalo bojne moči narodne stranke v tem volilnem okraju. Kmečka zveza je zoper narodnjaka Zadravca začela najnesramnejši osebni boj in seveda narodna stranka nasproti kandidatu kmečke zveze ni mogla govoriti v drugačnem narečju, nego je postalo zoper Zadravca običajno, čeravno smo se mi držali desetkrat bolj mej dostojnosti nego ,.Slov. Gospodar"'. Ne le zoper dr. Ploja, ampak tudi zoper njegove — neklerikalne zagovornike je padla v tem boju iz naše strani naravno marsikatera trpka beseda. Dr. Ploj je pa sedaj po volitvah izkazal, kar so narodnjaki od njega pred volitvami pričakovali, namreč samostojnost nasproti onim. ki so sklenili narodno stranko zadušiti. Pozdravljamo ta korak dr. Ploja tembolj, ker je s tem pomogel vplivnim nekleri-kalnim Slovencem, ki so njega izvolitev zagotovili, iz velike zadrege. Videli bodemo, kaj bodočnost prinese s seboj. Mi smo na stališču, da bodi poravnano, kar je ostalo še na račun ene ali druge tu mišljene prepirne stranke izza volilnega boja, tako da si obojestransko nismo nič več dolžni. Dr. Ploj je izvoljen voditeljem neklerikal-nih poslancev v državnem zboru in je treba složnega postopanja med njim in poslancem Roblekom in Ježovnikoni in naiodno stranko. To je naše stališče.
Koroščeva drzna ošabnost mora v vsakem dostojnem štajerskem Slovencu vzbuditi čut studa in gnusa. Ljubljanski duhovniški ,.Slovenec", glasilo Koroščevcev, je pisal nedavno, da je Korošec v zbornici dr. Ploja ,.ostro prijel" zaradi njegovega „uskoštva". V tem se je baje obema bližal Hribar in hotel ,.posredovati". Korošec pa je zamahnil z roko in odslovil Hribarja. — ,.Slovencu" sicer polovico njegovih vesti ne verjamemo, toda ker poznamo Koroščevo surovo, neolikano in neotesano ošabnost, se nam zdi verjetno, da je res ta reva si izganjal svojo jezo nad Plojem. Šem-bra, šembra, kako je fantič zrastel kot podpredsednik" klerikalnega kluba!
Dr. Ploj hudodelec? Ptujski ,.Štajerc" še zmiraj piše o znani zadevi zoper dr. Ploja, češ, da je zaradi hudodelstva v preiskavi. Resnici na ljubo na podlagi sodnijskih aktov c. k. okrožne sodnije v Ljubnem Plojevim volilcem in nevolil-cem pojasnujemo: Nemški poslanec Stein je lani v državnem zboru res izrekel zoper poslanca Ploja hudo obdolžitev, da se je zakrivil hudodelstva nenravnosti. Zato je dr. Ploj sam zahteval, naj sodnija stvar preišče in naj se resnica izkaže pri sodniji. C. k. okrožna sodnija v Ljubnem na Gornjem Štajerskem je vsled želje Plojeve res odredila poizvedbe. Te uradne poizvedbe pa niso imele niti toliko uspeha, da bi bil prišel Ploj v redno kazensko preiskavo. Posebno povdarjamo, da se zoper Ploja ni uvedla niti preiskava, iz česar sledi, da ni bilo prav nikakih podatkov, iz katerih bi se izvajala krivda ali vsaj — sum krivde. Poizvedbe so se vsled tega brez kakega daljnega predloga in seveda brez obsodbe končale. Dr. Ploj ni pristaš narodne stranke in smo pri volitvah zoper njega morali celo ostro nastopati, vendar pa kakor vselej tudi zdaj damo resnici spoštovanje. Dr. Ploj je zdaj poslanec, in kdor mu brez vzroka dobro ime krati, škoduje prebivalstvu, kterega poslanec je dr. Ploj.
Napad na narodni svet. ,.Slovenec" objavlja članek, ki se mora smatrati kot napad na narodni svet. Vzrok tiči v tem, da je narodni svet storil nektere sklepe, v kterih izraža zahteve naroda v nekterih splošnih narodnih zadevah nasproti vsem poslancem. Ti sklepi se tičejo srednjega šolstva in vseučilišča, podpiranja slovenskega življa v trgih in mestih, slovenskega uradovauja in skupnega kluba slovenskih poslancev v svrho uspešne obrambe narodnih koristij. Napadanje narodnega sveta zaradi teh sklepov je nekaj samooosebi ne-čuvenega. Tembolj nečuveno je to, ker so se vsi sklepi storili soglasno. Ugovori zoper sestavitev narodnega sveta na podlagi obstoječih političnih struj so naravnost nekaj neverjetnega
kajti drugačen narodni svet sploh ni mogoč. Jed-nako je sestavljen vendar tudi češki narodni svet in se je sestavitev štajerskega narodnega sveta v obstoječi obliki odobrila na podlagi predloga g. dr. Korošca samega. Dr. Korošec je pri posvetovanju zaupnikov 7. svečana v Mariboru izjavil, da njegova stranka ne polaga važnosti na število članov kterekoli stranke, ker se brez doseženega soglasja vseh zastopanih strank itak ne more nič uspešnega skleniti, ker narodni svet nima prisilnih sredstev v rekah. To je tudi res. In če bi zastopnika kmečke zveze ne bila za gori navedene resolucije glasovala, bi se tudi ne bile sprejele. Ako pa zdaj kmečka zveza v ,.Slovencu" izpodbija storjene sklepe, deluje s tem zoper svoja v narodni svet določena odposlanca. Če je omenjene predloge stavil član narodne stranke, je to bila njegova narodna dolžnost, ker se je pri predzadnji seji njemu soglasno odkazal ta referat. Groziti z zadržanjem prispevkov za narodni svet ni na mestu, ker se od one strani doslej sploh ni nič prispevalo in velika darežljivost v narodne svrhe tam dosedaj sploh nikdar ni bila izkazana, dočim je ravno nek takozvani prvaški zavod storil začetek s častnim prispevkom. Kar se pa sme pričakovati, je vsaj to, da se ne začne zopet iz strankarske mržnje rušiti to narodnoobrambno napravo!
Zaupnice za dr. Ploja. Kakor čujemo, začela se je po raznih delih ptujskega in ormoškega okraja obsežna akcija, da se sklenejo za dr. Ploja zaupnice volilcev z ozirom na njegov možat nastop za ustanovitev skupnega narodnega državno-zborskega kluba vseh jugoslovanskih poslancev. Z ozirom na nesramno in naravnost drzno nastopanje dr. Korošca zoper poslanca Ploja odobravamo postopanje Plojevih volilcev glede zaupnic. Opozarjamo pa, da je stvar nujna, ker namerava dr. Korošec tudi s svoje strani uvesti akcijo, da bi se Ploju izreklo nezaupanje. Ne boš, Tone! Opekel se boš!
Ali nas bode konec zaradi podtikanega bo-gatstva ali zaradi revščine in dolgov? Eno je gotovo: Narodna stranka mora biti uničena. Tako pravijo ,.Slov. Gospodar" in njegova žlahta. Pa kako uničimo te ljudi? Ali rečemo, da so preveč bogati in lakomni, ali revni in zadolženi? ,.Go-spodarjevci" so za oba načina vojskovanja zoper nas, kakor je tudi znani cigan, ko so ga vprašali, ali hoče kruh ali mleko, dejal, da bi rad kruh v mleku pomakal! Enkrat piše ,.Gospodar", da so nam volitve mnogo nesle, drugikrat pa, da so nas toliko stale, da smo se do grla zadolžili. Zlasti kazenske zadeve so nam baje nesle, ker so duhovniki narodnjake tožili zaradi volitev in so potem voditelji" narodne stranke zagovarjali in dobro služili. V tem oziru pripomnimo, da so vsi naši pristaši v tem slučaju dobili brezplačno zagovornike. ako so jih želeli, in torej ni bilo zaslužka prav nič. Če pa še kljub temu in vkljub samoobsebi umevnim izdatkom za časa volitev živimo in še tudi nameravamo živeti v naprej, je to znamenje, da ima naša straka v sebi več življenjske sile. nego je marsikomu ljubo.
Robič ostane deželni odbornik. O čemur smo bili prepričani, to se je zgodilo. Verovali smo v Robičevo razsodnost. Čudili smo se, kako bi v za Slovence tako važnem trenutku mu sploh moglo priti na misel, da odstopi kot deželni odbornik in tako prepusti Nemcem v deželi gospodstvo brez kontrole. Zadnji četrtek pa so se zbrali njegovi tovariši deželni poslanci in so po daljšem razgovoru Robiča pregovorili, da vztraja na svojem mestu.
Izdajalec Šusteršič grozi dr. Ploju. Res, smešno je, kako se v Slovencu" napihujejo kle: rikalci zaradi ,.uskoštva" dr. Ploja. Sedaj mu groze z ,.razkritji", češ, da je bil on kriv vsemu boju, ki so ga klerikalci lani tako podlo vodili proti koroškim Slovencem. Banditi, ne napenjajte strun potrpežljivosti štajerskih Slovencev do skrajnosti !
Klemens Proft — ravnatelj v Ljubljani ? Čudom se mora človek čuditi, če sliši tako vest. Pa v naši ljubi pravični Avstriji je vse mogoče. Zagrizeni nemški nacijonalec, strastni nasprotnik vsega slovenskega, mož, ki v celjskem mestnem zastopu igra veliko germansko ulogo v krivičnem in nasilnem zatiranju Slovencev, mož, ki je bil poročevalec za satansko nakano, ustanoviti po-nemčevalnico za celjsko okoliško deco, šulferajn-sko šolo, — tak mož naj postane ravnatelj na gimnaziji v Ljubljani, ki je po značaju obiskovalcev po veliki večini slovenska, a mož niti slovensko ne zna?! To bi bil najostudnejši udarec ,v lice našega naroda in v lice pravici, oduren
Priloga »Narodnemu Listu" št. 29. z dne 20. junija 1907.
Občni zbor Zadružne Zveze v Celju.
Pretekli četrtek, dne 13. junija, je bil za celjsko Zadružno Zvezo znamenit dan. Vršil se je v Mariboru velezanimiv drugi občni zbor te zveze, kateri je vreden, da se ga kratko spomnimo tudi v našem listu. Predno pa o občnem zboru samem nadaljujemo, poučimo naše bralce, pri katerih še tega treba, kratko o tem, kaj je pravzaprav Zadružna Zveza celjska.
Po slovenskem Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem je kakor znano okoli 500 zadrug. Te zadruge so večinoma posojilnice kakor jih pač vsakdo pozna, deloma pa mlekarske, kle-tarske, vinarske in enake zadruge. Te zauruge so združene v več zvez, v ljubljansko (klerikalno!) zadružno zvezo, zvezo zadrug v Gradcu (deželno!) in celjsko zadružno zvezo. Slednja združuje skoro polovico vseh teh zadrug iz vseh imenovanih dežel in sicer najznamenitejše zadruge. Samoobsebi je razumljivo, da je celjska zadružna zveza vsled tega mogočen činitelj v slovenskem gospodar-stvenem življenju. Delokrog te zveze je, da po svojih revizorjih poslovanje združenih zadrug redno uradno in na podlagi zakona nadzoruje ter sploh delovanje teh zadrug v vsakem oziru pospešuje. Posebna važnost te zveze je pa denarni promet, katerega zveza uravnava med temi zadrugami. Če ima katerakoli članica (posojilnica ali druga zadruga) več denarja nego ga rabi, lahko ga naloži pri Zadružni Zvezi v Celju proti 41/20/o obrestim. Če pa katera posojilnica denar naglo rabi, dobi ga takoj pri celjski Zadružni Zvezi za 5%. To se zgodi seveda v gotovih mejah in v kolikor so sredstva na razpolago. Da je pa Zadružna Zveza pri izmenjavanju denarja na svojem mestu, kaže dejstvo, da je imela v preteklem letu 5 milijonov kron prometa. Ta številka najlepše izraža, kaj ta zveza za slovensko narodno gospodarstvo pomeni. Zveza izdaja tudi mesečno strokovni poučni list z imenom „Žadruga", katero poznajo tudi naši bralci, ker smo jo izdali začetkom leta dvakrat v 5000 izvodih kot brezplačno prilogo. To je delokrog Zadružne Zveze, narisan seveda le površno.
Zdaj pa k občnemu zboru dne 13. t. m. v Mariboru! Natančno poročilo čitate v strokovnem listu, tu podamo le kratek obris. Od 8. do 10. ure dopoldne so bila velezanimiva in strokovnjaška predavanja s pogovori o zadružnih zadevah. O konverziji hipotečnih terjatev je ob velikem zanimanju govoril g. dr. Fr. Rosina, o delovanju nadzorstev in računskih pregledovalcev pa gosp. Miško Reicher in slednjič je razložil ustroj Raifl-euenskili in Schulze - Delitschevih posojilnic zelo strokovno pisarniški ravnatelj Zadružne Zveze g. Franjo Jošt. S predavanji se je vrstilo mnogo zanimivih pojasnil in vprašanj.
Po 10. uri je zadružni starosta inžener g Miha Vošnjak iz Gorice, predsednik Zadružne Zveze celjske, otvoril veličastni občni zbor, katerega so se udeležili zastopniki skoro vseh koroških in štajerskih članic ter zastopniki iz Kranjskega, Gorice, Trsta in Istre. Izmed poslancev so bili navzoči dvorni svetnik Ploj (državni poslanec in član načelstva Zveze), dež. glavarja namestnik dr. Jurtela, Vošnjak, dr. Jankovič, Roš, Kočevar (deželni poslanci.) Posebej je predsednik ob živahnem odobravanju pozdravil tudi predsednika splošne zadružne zveze vseh avstrijskih zadrug na Dunaju, barona Storcka, ki je izjavil, da bode nepristransko skrbel tudi za prospeh slovenskega zadružništva.
Po dveurnem zborovanju se je izčrpal obsežni dnevni red, prebral se je zapisnik prvega občnega zbora, g. Jošt je podal temeljito poročilo o delovanju v minulem letu, dr. Brenčič je poročal v imenu nadzorstva in predlagal odobritev računskega zaključka in bilance za leto 1906. Po razgovoru, katerega so se udeležili gg. dr. Josip Sernec iz Celja, Andrej Gabršček iz Gorice in ravnatelj Lapajne iz Krškega, je občni zbor oboje odobril. Deležem se je določilo 4°/o obresti, čisti dobiček se je odkazal večinoma penzijskemu deloma rezervnemu zakladu. Potrdil se je posebej izvoljeni pododbor za Koroško ter se je potem prešlo na zadnjo točko, raznoterosti. Tu je govoril g. Ulčakar iz Trsta in zahteval, da naj postanejo zadruge ali vsaj zadružne zveze deležne dobrot cenega kredita, v katerem oziru naj se ne skrbi le za bogato avstroogrsko banko in isto služečo poštno hranilnico, posebej naj se doseže eskom-
tiranje zadružnih menic pri avstrovgrski banki. K ti točki je govoril tudi dr. Kukovec, ki je predlagal še posebej, naj občni zbor izreče prepričanje, da je dosedanja podpora za celjsko Zadružno Zvezo od strani vlade premalenkostna in se v prihodnje zahteva zvišanje iste. Sprejete so bile zadevne resolucije.
Dr. Jurtela govori o hišnih hranilnih nabiralnikih, o čemer sta govorila še g. Ulčakar in učitelj g. Majcen iz Sv. Duha. Posebno je dr. Jurtela izrekel poziv na posojilnice, naj se vendar zavedajo v večji meri humanitarne dolžnosti: podpiranja slovenskih dijakov.
Po zborovanju se je vršil v „Nar. domu" skupen obed, pri katerem je govoril dr. Rosina in napil gostom in predsedniku Zadružne Zveze M. Vošnjaku. Nadalje so se vrstili govori in na-pitnice predszdnika Zveze Miha Vošnjaka, barona Storcka, dr. Josipa Vošnjaka, ravnatelja Lapaj-nete, Ulčakarja, kanonika Dobravca v imenu koroških Slovencev in Rebeka iz Celja.
Občni zbor celjske Zadružne Zveze v Mariboru je bil za Slovence znamenit dan. Naprej v zadružnem delu! To kličemo posebej organizaciji narodne stranke danes in vselej!
LISTEK.
Za trške pravice.
Ta dogodbica, ki jo je nedavno prinesel „Na-rodni List"', je skoro popolnoma zgodovinsko resnična. Samo nekatere dogodljaje je pisatelj, ki je najbrž rojak iz Št. Petra pod Sv. gorami, po svoje zasnoval in razvrstil. Šentpetrčane imenuje v svoji povesti Podgorce, Podsredčane pa Sredčane itd. Boj med temi se je vršil zunaj podsredškega trga in sicer isto noč, ko so se Šentpetrčani prangerja polastili. Pranger so morali Šentpetrčani sami ob asistenci orožnikov peljati nazaj v Podsredo. Narodna pesem, ki jo je zložil neki narodni pesnik, precej zvesto opeva ta dogodek:
Velka žalost me obdaja Dva ženrlarma so najeli stiska me do dna srca.	ž njima purgarja tud' dva,
slišat s štajerskega kraja gor' na voz so poskočili 1- ' kaj tako žalostnega	in so šli po prajngarja.
od pranjgarja.	oj, prajngarja.
Komaj dnevi so minili svetka velkonočnega, Sentpetrani so sklenili iti so po prangarja. oj. pranjgarja.
V Podsredi v tihi noči vkradli. naložili ga. bežali so na vse moči. padla glava je z voza od prajnjgarja.
Komaj se je dan zaznaval, ko so pripeljali ga. vsaki je v veselju plaval zavolj ljub'ga prajngarja. oj, prajngarja.
Al' v Podsredi so žal'vali: „Kam je zdaj pravica šlaV Našo čast so odpeljali, našega prijatelja, oj, prajngarja."
Glejte žalost, oh. nesrečno, vpregli voleka so dva. iz Št. Petra čez Skopečno spet peljajo prajngarja. oj, prajngarja.
Dva žendarma štir' Ahejce lepo so jih zvezali, iz Št. Petra čez Skopečuo s prajngarjam maširali, maširali.
Iz veseljam pričakvali so v Podsredi ga doma. z voza vzeli. poljub'vali starega prijatelja, oj. prajngarja.
Mi pa žalost zdaj pustimo rajš' nalijmo vinčeka. žejno grlo poplahnimo in pozab'mo prajngarja Križajnkinga.
Gospodarski paberki.
Y samopomoči je rešitev.
Pod tem naslovom je napisal nekdo iz Pu-šinec pri Ormožu v ,.Domovini" trezne in zdrave misli, o katerih bi naj naše ljudstvo dobro premišljalo. Med drugim piše:
„Na nekaj bi rad opomnil naše kmetske občine. Naši kmetje so večinoma že vsi zavarovani proti ognju, ne Bog ve za kako veliko vsoto, a nekaj je vendar. Ali bi se ne mogli občani združiti, in si osnovati domačo zavarovalnico. — Kar pomnimo, je bil v naši občini Pušenci v 50 letih le štirikrat ogenj. Kaj se torej po nepotrebnem znosi denarja v nemške zavarovalnice. Te pa so tudi take, da vsako najmanjšo reč, ali bolje rečeno, vsak ožgani hlod kar najvišje cenijo in od zavarovane vsote odštejejo. Vedeli bi radi, kaj pomaga tak hlod ubogemu kmetu, s tem si pač ne more pomagati. Zmanjšana vsota, ki se mu odšteje, mu komaj zadostuje za prvo silo, za nadalje mora skoraj beračiti. Imamo, vsaj pri nas je tako, v okolici kar tri požarne brambe (hardeško, loprško in ormoško nemško) in tako ni skoraj mogoče, da bi se ogenj razširil in uničil več hiš. Ali bi torej ne bilo bolje, da bi si občine same osnovale zavarovalnice? Kmetje bi si sami cenili hišno vrednost in
temu primerno bi tudi morali plačevati letno zavarovalnino. Glavnica bi, recimo vsako leto pomnožena za najmanj 800 K, v nekaterih letih narasla na ogromno vsoto. Občina bi bila vsled tega čez nekoliko let zmožna podpirati naša domača kulturna podjetja. Pred 6 leti smo si ustanovili šolo in zaradi tega moramo plačevati ogromen davek do 60 ali 65% in to celih 40 let, preden bo šola izplačana. Ako pa občina razpolaga z večjo glavnico, bi lahko samo z obrestmi izplačala svoje podjetje in bi bila tudi zmožna sama ustanoviti kak važen kulturni zavod kajti le na tak način je mogoča blaginja in sreča naroda. Pred vsem pa je potrebna sloga občanov; osebnosti in osebna sovraštva morajo v stran, le pogled na našo blaginjo in srečo nas mora združiti k skupnemu delu. Nesloga, katera nam je že tolikokrat škodovala in nam še škodi, bi se seveda tudi tukaj maščevala in grozni nasledki bi gotovo ne izostali. Le poglejmo občino središko. Koliko važnih kulturnih podjetij si je ustvarila v malo letih. Ustanovila si je zadružno mlekarno, občinski parni mlin, občinsko parno mla-tilnico, občinsko žago, si postavila krasno šolsko poslopje in si tudi poskrbela zadružno bikarno. Po pravici trdimo, da je središka občina ena najbolj naprednih na slovenskem Štajerskem. Posne-majmo jo, saj se nam sredstva takorekoč ponujajo sama, in stoteren sad ne bode izostal."
1. Zavarovanje sadnega drevja pred živalskimi in rastlinskimi škodljivci v poletnem času.
Poleg primerne snage, obrezovanja in gno-jitve sadnega drevja ob poletnem času je važno zavarovati sadna drevesa v poletnem času zoper razne škodljivce in sicer zoper škodljivce najmanjše, na vsak način pa najnevarnejše vrste. V naših sadnikih se ugoDobi vsakoletno množica s takoimenovano črvivostjo (črvojednostjo). Červi-vost peškatnega sadja pa povzroča jablanov vbadež ali zavij ač na jabolkah, na slivah pa slivski vbadež. med tem ko povzroča pri črešnjah črvivost muha, ali takoimenovana črešnjeva osa. Vsi ti škodljivci nasade po eno jajce, potem ko drevo odcvete, na plod, ko je postal ta velik kakor grah, torej meseca junija. To jajce je tako majhno, da ga komaj vidimo ter je slično mlečni pičici, iz katere se izleže v 5 do 10 dneh žolti črviček, ki se v nekoliko dneh zarije v jedro, ali pri pešknatih drevesih v peško, kjer potem obtiči. Tako poškodovani sad odpade prezgodaj raz drevja ter postane nesposoben za namizno hrano in kuhinjo. Navedenim škodljivcem pridemo najbolje v okom, ako se škrope drevesa meseca junija z zeleno galico; v 100 litrih čiste vode se raztopi 200 do 300 gramov zelene galice. S tem raztopom se poškropi s pomočjo brizgalnice sadna drevesa, oziroma njihov sad, s čemur se zameji pristop metuljem, oziroma muham ter se prepreči izlega nasajenega jajca. Da smo še bolj varni v tej zadevi, moramo škropiti drevesa dvakrat v letu. Daljši, še bolj nevarni škodljivci nesro prvi so: razne plesnobe, pri nas „rudaste" imenovane, ki nam poškodujejo zlasti jabolka in hruške. Bolezen ploda se pojavlja v črnih madežih in razpokah na lupinah ploda (sadeža). Tudi kot varstveno sredstvo zoper to bolezen (plesnobo) se je najbolje obneslo škropljenje z raztopljeno modro galico (1 kg galice na 100 litrov vode), s katerim raztokom se poškropi najnežnejši sad in listje dreves, najpoprej, ko so že jabolka ali hruške velika kakor grah, takoj po razcvetu ter na pol razvita. Škropi se lahko s pomočjo brizgalnic, ki jih rabimo zoper strupeno roso na vinski trti.
2. Čemu dobe teleta drisko in kako jih je mogoče ozdraviti ali bolezen omejiti.
Navadno nismo dovolj previdni ter pustimo ležati lele precej po povrženju, bodisi le za kratek čas, vse vroče na mokrih, kamenitih tleh, ali pa ga nastanimo nekje ob zidu, ne da bi teletu primerno nastlali ter tla obložili s slamo, vsled česar se tele prehladi ter dobi drisko in mnogokrat jame tudi kašljati. Kadar teletu ne damo dovolj molže (prvega mleka), pa se ono ne more znebiti črevesne smole (ostankov neprebavljene krvi, ki jo je tele za hrano od matere dobilo, vsled česar se ona pomeša z mlekom in ne odhajajoč dovolj urno iz črev, se spremeni v mlečno kvašenje ter provzroči drisko. Tudi nezadostna snaga v hlevu ter v njej se nahajajoči številni različni bacili, katerih se nikjer ne manjka, zamorejo provzro-čiti drisko.
Driski pridemo v okom, ako skrbimo:
1.	da se tele ne prehladi;
2.	ako izbrizgnemo vsakokrat iz vsakega sesca nekoliko mleka, da s tem ondi se nahajajoče bakterije izplaknemo in ako privoščimo teletu dovolj molzila seveda v primeri njegove rasti z dojnostjo krave;
3.	Ako redno snažimo in prevetrujemo hlev skrbimo za snažno nasteljo teletu in materi in za redno snaženje vimena in sescev, za primerno toploto v hlevu in za vzdrževanje snage sploh.
Ko je pa driska že nastala, treba je rabiti zoper njo primernih sredstev in sicer to, da skuhamo posušene skorje mladih hrastov v mleku
lastne matere in sicer pol deke v četrt litru mleka, ki se naj da teletu dvakrat, ako pa to ne pomore, pa enkrat piti. Namesto hrastove skorje je moči uporabiti četrt deke hrastove kisline, kuhane takisto v mleku, ki se da teletu dvakrat ali enkrat na dan. Živinozdravniki rabijo tudi tama-formo, tanalbin, kseroformo in druga zdravila s kaj dobrim uspehom.
Slovanski čebelarski shod v Belgradu. Meseca avgusta bo v Belgradu III. shod srbskih čebelarjev, na katerem se sprejmejo tudi pravila za „Zvezo srbskih čebelarjev'. Takoj nato se otvori I. shod slovanskih čebelarjev. Na tem shodu se bode razpravljalo o teh-le vprašanjih: 1. O zvezi vseh slovanskih čebelarjev, 2. o osnovanju mreže preizkuševalnih stanic in 3. o izdajanju vseslovanskega čebelarskega časopisa. Za ta shod so prijavljena ta-le predavanja: »Nekoliko opazk o čebeljnem življenju", predava Nikolaj Mihajlovič Kulagin, profesor zoologije na vseučilišču v Moskvi; „o vosku", predava Ivan A. Kalabukov, profesor kemije na vseučilišču v Moskvi, in „o novi teoriji iz čebelarstva", predava Gavr. L. Kondratenko, vseučiliščni profesor v Harkovu.
Zakon o trgovini z vinom in moštom, ki ima namen preprečiti prodajo umetnih in ponarejenih vin, je 12. maja dobil najvišje potrjenje. C. kr. kmetijsko ministrstvo pripravlja izvršilne naredbe v temu zakonu in ko bodo te gotove, stopi zakon k veljavo. V primernem času priobčimo vsebino tega zakona, ki je izredno važen za vse vinogradnike.
Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu. Eno leto obstoji ta mlada slovenska zadruga. Nihče se ni nadejal, da bo v tako kratkem času dosegla tako krasnih uspehov. V prvih 7. mesecih to je do 31. grudna 1906, imela je zadruga prometa 1,274.584 kron. Zadružnikov ima danes 457. Hranilnih ulog se je uplačalo 525.736 K a dvignilo 153.800 K. Posojil je izplačala zadruga v prvem letu 351.410 kron. Zadruga goji zlasti tedenske hranilne vložke, ki so jako pripravni za delavce, uradnike in dr. Ko vloži 260 tednov po 1 K, naraste mu vložek na 300 K. Ta način hranjenja je priporočati vsem staršem, ki hočejo, da svojim otrokom kaj prište-dijo. Ravnotako važne so hišne hranilne škrinjice. Upravičene so nade, da postane trgovsko obrtna radruga važen in krepak denarni zavod, kar bo na veliko narodno gospodarsko korist vseh tržaških Slovencev in Hrvatov.
Češko zadružništvo. V osrednji zvezi gospodarskih zadrug na Češkem je bilo koncem leta 1906. združenih 1258 zadrug. Od teh je bilo 1039 raiffei ženskih posojilnic. Zveza čeških gospodarskih društev v Šleziji je štela koncem leta 1896. 74 zadrug članic, med temi je bilo 46 raiffeizenk.
Zveza dalmatinskih zadrug se je ustanovila v Splitu. Kakor znano, so bile doslej dalmatinske zadruge članice slovenske ,,Zadružne zveze" v Ljubljani. Zvezi dalmatinskih zadrug je doslej pristopilo 30 zadrug.
Pogozdovanje Krasa. Od 60 štirijaških kilometrov kraškega sveta v tržaški okolici je 1169 hektarjev določenega za pogozditev; na Goriškem od 1941 štirj. km. 8291 ha; na Kranjskem od 7466 štirj. km. 3696 ha; torej je od 13.128 štirj. km. Krasa določenih 26.899 ha za pogozditev, ki se vrši jako počasi. Do konca 1. 1906. je bilo na Kranjskem pogozdenih 2378 ka, v Istri 1905, na Goriškem 4143 in v tržaški okolici 869 ha. Sade največ borovce, pa tudi smreko in mecesen. Novi nasadi pa mnogo trpe po raznih mrčesih, vsled požarov ob železnici, burje, snega in ledu, ki polomijo mnogo mladeaa drevja.
Paša je prašičem koristna. Kmet piše: Spomladi lanskega leta sem kupil prav ceno več slabih, kakih 8 tednov starih prašičkov. Najprej sem jih krmil s slabo pšenico, katero sem dal zmleti, kakoršna je bila. Dokler so dobivali to hrano, so bili vedno zdravi. Takrat je bilo še tako zgodaj spomladi, da nisem imel ne trave, ne druge zelenjave zanje. Tudi repe nisem več imel. Trikrat na dan sem jih krmil, dobili so toliko, kolikor so hoteli požreti. In vendar so se prav počasi debelili. Kakor hitro pa je bilo dovolj trave in detelje, sem jih spustil na pašo in glej! Od takrat so rastli očividno! Teka so imeli vedno več. Vsak večer so prihajali siti v hlev. Zato smatram travo in deteljo kot izvrstno hrano, posebno za mlade živali. Žita sem jim dajal le po enkrat na teden. Pač sem jim večkrat postregel s kislim mlekom. Gotovo je, da najdejo prašiči na pašnikih zdrave hrane, ki ima tudi to prednost, da je cena.
Lišaj in mozolji, sploh izpuščaji pri domačih živalih se lahko odpravijo. Za gnojne izpuščaje se raztopi nekaj galuna v vodi. ter se s tem bolna koža pomoči Na to se pomaže z lanolinom, kateremu je treba pridejati kapljo kreolina (na 10 g lanolina 1 kapljo). To se vsak dai^ ponavlja. Suhe izpuščaje drgnemo z milom (šmiržajfo), čez nekaj ur odmijemo to z gorko vodo. Tudi to je treba večkrat ponoviti.
Kamelice in pelin v kurniku. Perutnina, katera ima golazen, ne more uspevati, posebno piščanci ostanejo slabotni. Zato je treba skrbeti, da se golazen ne ugnezdi. Treba je gledati na snaž-nost ter preganjati golazen. Prav dobro sredstvo za to so kamelice in pelin. Rastline se odrežejo nad korenino, se posuše, v šopih obesijo po kurniku ter polože po gnezdih.
Pobirajte odpadlo sadje! Prezgodaj odpadlo sadje je bolno ali pa so ga uničili črvi. Črvi zlezejo v zemljo, se zabubijo ter v prihodnjem letu s svojo zalego pomnože škodo. Vsak dan je treba odpadlo sadje pobirati!
Kurji gnoj je jako močan, zato ga ne smemo staviti v zemljišče preveč na debelo. Najboljše je gnoj posušiti in na to zdrobiti ter ga posejati vrhu zemlje. Poleti rabimo lahko kurji gnoj tako, da ga zmešamo z vodo za zalivanje.
Razne novosti.
Devištvo pod ključavnico. V Budapešti se je zdela nedavno policaju sumljiva neka deklica, ker je nekaj na njej pri vsakem koraku zarožljalo. Policaj jo je ustavil, a ker mu ni dala povolj-nega odgovora, spremil jo je na policijski urad. Pri preiskavanju so našli, da ima okoli beder ozko, na strani s ključavnico zaklenjeno verigo. Deklica je povedala, da se piše Marija Vondra-ček, ter da jo je tako zaklenil njen ljubček, da si zagotovi njeno zvestobo. Ker je izjavila, da se je to zgodilo z njenim privoljenjem, morala jo je poljcija izpustiti.
Težka žena. V Čikagu je nedavno umrla gospa Maurer, ki je tehtala 260 kg. Njen mož je bil v primeri z njo malenkost, dasi jih nosi tudi 175 kg. Gospa Maurer že sedem let pred smrtjo ni zapustila svoje sobe, in sicer iz enostavnega vzroka, ker ni mogla več priti skozi vrata. Da so spravili mrtvo truplo iz hiše, morali so razrušiti okno ter krsto dvigniti s posebnim dvigalom, s kakršnim se vzdiga najtežje pohištvo. Krsto je neslo deset močnih mož.
Kaj je najlepše na svetu ? Švedski list „Dagens Nybeter" je pred kratkim razpisal nagrade za tri najboljše odgovore na to vprašanje, 1025 odgovorov je prišlo na uredništvo. Najbolj je ugajal sledeči odgovor: „Najlepše na svetu so materine oči". Ta odgovor je bil plačan s prvo nagrado. Drugo nagrado so prisodili odgovoru: „Najlepše na svetu so sanje o tem, česar ne moremo doseči". Tretjo nagrado so sodniki smehljaje določili za šaljivca, ki je napisal: „Najlepše na svetu je mož, ki prebrede deročo reko, noseč na rami svojo taščo, da jo reši".
Žene linčale moškega. Na poseben način so se osvetile žene nad nekim kmetom v Madison Countty v državi Ohio, radi tega, ker je svojo ženo z bičem pretepal tako, da je umrla. Da bi prihranil pogrebne stroške, izkopal je sam grob. Ko se je vračal od pogreba domu, napadlo ga je 16 žen, začele so ga psovati in so mu ustavile voz. Izvlekle so ga z voza in so ga pretepale z biči tako, da je kri curkoma lila. A to osvetni-cam še ni bilo dovolj. Vzele so seboj lonec črne barve, s to namažejo moža od nog do glave, potem ga ostavijo in odidejo.
Silno izseljevanje iz Ogrske. Budimpeštanski listi poročajo, da se ljudstvo v taki množini izseljuje zlasti iz Severne Ogrske, da so oblastnije radi tega v skrbeh. Iz same trenčinske županije izselilo se je minolega meseca 1780 prebivalcev. V južnih krajih dežele pošiljajo romunski agenti delavce v Romunsko. Doslej je odšlo v Romunsko 40.000 poljskih delavcev, vsled česar bo Ogrska letos silno trpela.
Lepa Godiva. V starem angleškem mestu Co-ventry bo letos 7. avgusta nenavadna slavnost. Priredi se namreč v spomin na grofico Godivo obhod kostumiranih zgodovinskih oseb. Pred 500. leti je namreč grof Chester, ki je bil gospodar nad mestom, naložil prebivalcem velik davek, ki ga niso mogli plačati. Šli so h grofovi soprogi, lepi in krepostni grofici Godivi prosit za posredovanje. Grof pa je soprogo jezno zavrnil. „Davke odpustim le, ako jezdiš skozi mesto na belcu popolnoma naga." In grofica je jezdila naga na svojem belcu skozi mesto, ogrnjena le z razpu-ščenimi lasmi. Prebivalci so se zavedali, kaj so dolžni lepi grofici za njeno žrtev ter so se vsled tega obrnili stran, ko je jezdila mimo. Le nekega Toma je premagala radovednost, da je skozi linico iz stolpa gledal za nago grofico. Za kazen je oslepel. Pri letošnjem jubileju se uprizori sprevod, na čelu mu naga Godiva. Županu se je poverila naloga, da poišče pripravno dekle, ki bi jezdila na belcu v Evinem kostumu. Toda prijavilo se je toliko tekmovalk za ta posel, da je župan v najhujši zadregi.
Mesto se pogreza. Prebivalstvo mesta Mot-herwell na Škotskem je v velikem strahu. Mesto se počasi pogreza in je neizogibno, da popolnoma izgine. Vzrok temu je, ker je mesto vsled izkopavanja premoga in železa popolnoma podkopano.
Rov se je zrušil v rudniku pri Poljski Ostravi ter podsul osem delavcev. Dva so izkopali mrtva, šest pa smitno ranjenih.
Koliko ljudi umrje na dan. Na celem svetu živi približno 1500 milijonov ljudi. Povprečno življenje človeškega plemena se računa na 30 let, potemtakem izumrje v 30 letih 1500 milijonov, tedaj vsako leto 50 milijonov, vsaki dan 137.000, vsako uro 5700, vsako minuto 95 ljudi.
Tajni svetniki postanejo povodom kraljevega jubileja ogrski ministri Kossuth, Zichy, Gunther, hrv. minister Josipovich in predsednik državnega zbora Justh.
Moža bi bila rada dobila Marica Bamač, mlado kmečko dekle v Mikuševcih na Hrvaškem. To je bilo znano cigankama Dragi Jovanovič in Darinki Nikolič, ki sta prišla v hišo, ko je bila zaljubljena Marica sama doma. Začele sta ji pripovedovati, da ji lahko priskrbite pripravnega moža, seveda proti nagradi. Ako pa bi se obotavljala in izvijala, odnesejo jo vile, ki jo bodo imele zaprto devet let in sicer za roke in noge pribito. Marički je bila izbera seveda lahka: tu ženin, tam 9 letna ječa. In poiskala je vse po hiši in shrambah: plečeta, klobase, moko, mast, platno, posode itd. ter dala cigankama. Potem sta jo ciganki z neko pijačo omamile ter pobegnile s plenom.
Japonci in gledališče. Japonci so strastni obožavatelji gledališča. Rodbina, ki ima 75 K na mesec, potroši, ako treba 50 K samo za gledališče ter živi le s 25 K mesečno. Predstave se vrše od 9. ure zjutraj do 10. ali 11. ponoči. Za-stor se ne vzdiga, temuč le pomiče na stran. Igralci prihajajo na oder izmed gledalcev, med katere se tudi med vsakim odmorom vrnejo.
Visoka starost. V Genovi je umrl nedavno 102 letni J. Brun. ko je po zajtrku udobno kadil svojo pipico ter čital časopis. Ob priliki svoje stoletnice je priredil svojim prijateljem in znancem kosilo, pri katerem je imel sledeči govor: „Danes bom 100 let star. V celem svojem življenju nisem nikoli potreboval zdravnika, nikoli nisem užil zdravila. Vedno sem kadil in pil, kolikor mi je dišalo. Zato pa nisem nobene ženske poljubil, razun svoje matere." — Stoletni človek je pač lahko tudi pozabljiv.
Mladi zločinec. Na Dunaju je 13letni šolar Ferd. Frank pretepel dva součenca,\ vsled česar ga je mati enega teh dečkov zuhljala. Frank je vzel natihoma svojemu bratu revolver ter se splazil v stanovanje one žene, ko je sedela s svojo družino pri večerji. Ustrelil je dvakrat na njo ter jo lahko ranil. Ko so začeli sosedje zločinca loviti, je izstrelil še štirikrat proti njim, ne da bi koga ranil. Orožnikom je deček hladnokrvno priznal, da je hotel ono ženo ustreliti, ker ga je tepla.
Grozna nesreča. V Barceloni se je grof Men-doza vzdigal s svojim zrakoplovom v zrak. Dva delavca sta se nalašč obešala na vrvi, ko se je zrakoplov hipoma vzdignil. Eden delavcev je skočil z visočine osmih metrov na zemljo; vsled olajšave se je zrakoplov še hitreje vzdigal. Vsa prizadevanja, spraviti nesrečneža v zrakoplov so bila zaman. Zapustile so ga moči ter je padel z visočine 400 metrov. Priletel je med gledalce ter obležal kot zmečkan kup okrvavljenega mesa.
Hrvatska „svoboda". Hrvatske socijalne demokrate smatra hrvatska deželna vlada še zmiraj za roparje, anarhiste ali tem podobne deželi in javnemu redu nevarne ljudi. Vodja stranke, gg. Korač in Glumac sta šla predzadnjo nedeljo v Srem na neke shode. Ko sta prišla v Rumo so ju pridržali na policiji in ju potem prisilili, da sta se morala odpeljati s prvim vlakom. Glumac je med vožnjo šel v Vinkovcih v krčmo, ležečo pri kolodvoru, a tam so ga žandarji prijeli, zaprli ga in v „spremstvu" poslali v Zagreb, Korača so istotako zaprli v Mali Vasici brez vzroka. Ali so ti pojavi hrvatske „svobode" odsevi iz Ogrske? Za kulturno državo so gotovo pravi škandal.
Češka socijalno demokratična stranka ima od 11. do 14. avg. t. 1. v Plznju svoj VIII. redni zbor.
Žrtev nespametne stave je postal 40 letni delavec Kiper iz Hohfelda v Nemčiji. Stavil je, da spije 21/4 litra žganja naenkrat. Ko ga je vžil, se je vlegel in umrl še isto noč na zastrupljenju z alkoholom.
Velikanska goljufija v Monte Karlu. Banka, kjer je že toliko ljudi zaigralo svoje premoženje, je sicer sama občutno kaznovana. Uslužbenci so jo na zvit način oškodovali za milijone. Eden izmed uslužbencev si je kupil, še predno so prišli goljufiji na sled, hišo za 136.000 kron.
Finančno ministrstvo je odredilo, da se skuje še več nikeljnastih novcev, ki se spravijo v promet.
čin državniškega nasilstva in birokratske nadutosti. In vendar se čuje, da je deželni predsednik Kranjske, ti-prijatelj kranjskih klerikalcev, dosege!. da je prišel Proft v ternu na II. mesto. — Krepko mora poseči tu vmes slovenska javnost, krepko morajo nastopiti slovenski poslanci! Dovolj je. da Slovencem dajejo pljuske nasilstva z ministerskih sedežev na Štajerskem, ne trpimo, da bi se ta sistem zanesel tudi na Kranjsko. Proft ne sme postati ravnatelj v Ljubljani! Proft se sploh ne sme prikazati v tej lastnosti v beli Ljubljani! Sicer znajo prekrepko govoriti — ulice!!
!z sodnijske službe. Sodni pristav dr. Ivan Modric je premeščen iz Žužemberka na Vrhniko. Imenovani .so: okrajni sodnik Jakob Jarc v Višnji gori za dež. sod. svetnika in predstojnika sodišča na dosedanjem mestu, sodni tajnik dr. Jakob Toplak v Ljubljani za dež. sodnega svetnika v Ljubljani. sodni pristav dr. Anton Furlan na Vrhniki za okr. sodnika na Brdu. sodna pristava Anton Vidic in Anton Bulovec oba v Ljubljani za sodna tajnika za Celje oziroma za Ljubljano, avskultant Franc Kiissel za sodnega pristava v Žužemberk.
—	Sodni pristav v Ormožu dr. Herman Neuberger je imenovan za namestnika državnega pravdnika v Ljubljani. — Okrajni sodnik v Slov. Bistrici Iv. Pirnat je postal sodni svetnik; okrajni sodnik in sodni svetnik v Arvežu je postal sodni tajnik v Gradcu M. Pauschitz.
Odlikovanje. Štajerski deželni glavar Edmund grof Attems je dobil od cesarja red železne krone prve vrste.
Doktorjem prava bo proglašen jutri dne 21. t. m. na vseučilišču v Gradcu g. Florijan Kukovec. doma od Ormoža.
Dr. Povalej — še enkrat pogorel. Znano je našim čitateljem. da je dr. Povalej pogorel skoro na vseh shodih, ki jih je hotel imeti kot ..kandidat". Znano je. da je grdo pogorel pri volitvah. Znano je. da je pogorel s tožbo, katero je vložil proti slovenskim kmetom, češ, da so mu razbijali shode. No zadnji petek je prišel dr. Povalej do zadnje postaje svojega trpljenja. Zaradi obrekovanja so ga tožili nekateri možje, in dr. Povalej je podpisal izjavo, katero prinašamo na drugem mestu; dalje se je zavezal plačati 50 K za čitalnico v Vojniku. 25 Iv za šolsko kuhinjo v Li-bojah in 65 K za narodni sklad. V imenu izvrše-valnega odbora narodne stranke se mu za ta ..velikodušni" dar iskreno zahvalimo ter poživljamo njegove somišljenike k posnemanju!
Deželni odbor in šulferajnske šole. Že dalje časa se je potegoval nemški šulferajn. kateremu pac tudi gre trda pri sredstvih za ponemčevanje slovenske dece. za to, naj bi prevzel dež. odbor šulferajnsko šolo v Rogatcu v oskrbo. In kakor se poroča, je ta sedaj to storil. Tako torej namerava sedaj tudi deželni odbor začeti pomagati pri ponemčevanju. Mi bomo posvetili vsem tozadevnim korakom dež. odbora največjo pozornost.
Umrla je dne 17. t. m. v Celju gospa Ana Supanek. soproga g. Jožefa Supaneka.
Novo davkarijo bodo postavili v Celju v Kovaški ulici na mestu, kjer je bila Stadlerjeva hiša, katero so že podrli.
Hude nalive smo imeli pretečeni petek po savinski dolini in tudi drugod. Progo med Pol-čanami in Ponikvo je tako spodkopalo, da je bil precej časa ustavljen promet.
Procesijo proti — mrčesom so imeli v Laškem trgu. Sporočali bomo svoječasno. če je kaj
—	pomagala.
Kapla pri Št. Jurju ob Taboru. Ljudska ve-seiica je bila krasno pripravljena in izrekamo vse priznanje njenim prirediteljem. Žalibog jo je dež kmalu po začetku pokvaril.
Velika narodna veselica v Kapli. župnija Sv. Juri ob Taboru, katero je zadnjo nedeljo žal skvaril dež, se ponovi v polnem obsegu v nedeljo dne 23. t. m. Vrli Savinčani. vsi tja!
Praznik sv. Cirila in Metoda se bliža. Ko boste zažgali kresove po naših hribih, naj za-plamte tudi vaša srca dejanske ljubezni rodoljubja.
—	Poletni čas je čas veselja in dela. Pogoste so bile vsako leto veselice v korist družbe sv. Cirila in Metoda; njih število se ne sme letos skrčiti, temveč povečati. Družba ima vedno več stroškov, imeti mora tudi več dohodkov. Prirejajte veselice, ki pa naj bodo v zvezi z malimi stroški, da bi imela družba več dohodkov. Častite narodne dame, prosimo vas podpore! Slavna narodna društva, storite svojo, najsvetejšo dolžnost svojemu narodu! Dijaki, ko bodete snovali o počitnicah veselice, ne pozabite rodoljubne naše družbe!
Slovensko Gaberje pri Celju priredi na večer 4. julija slavnostni večer v spomin slovanskih
apostolov sv. Cirila in Metoda. Slavnostni prostor bode v sredini Gaberja, na širnem travniku ..Lastnega doma", in bode okrašen z mnogoštevilnimi lampijoni in enako razsvetljavo. Zažgan bo veličasten kres. Naj bi ob tej priliki šinila v marsikatero še speče mladinsko srce iskra prebujene narodne zavesti in ljubezni do domovine! — Ker bo prireditev v širokem obsegu in se bode skušalo pridobiti kak vinar za družbo sv. Cirila in Metoda, bodemo o podrobnostih te prireditve še poročali.
Graščino Weixelstatten pri Višnji vasi, od od ljudstva splošno tudi Taborska graščina imenovano, je kupil nemški grof Friderik pl. Neuhaus in St. Mauro.
Baron Miiller, novi celjski okrajni glavar, pride v Celje dne 28. t. m. Isti čas odide dose-dajni vodja glavarstva pl. Prahl na svoje novo mesto kot okr. glavar v Ptuj. Upamo, da dobimo v obeh novih glavarjih našemu narodu vseskozi pravična moža, ki se ne bosta klanjala pred nemško strahovlado.
Sv. Jurij ob j. ž. Pretečeno nedeljo je dal pri cerkvi preklicati Jožef Koželj, znani klerikalni hujskač, svoje obrekovanje in laži o županu Blažu Urlebu. Vrhutega je plačal tudi okoli 50 kron sodnijskih stroškov. Sedaj jih lahko spoznamo, s kako podlimi sredstvi so delali pri volitvi. Pa seveda šlo se je za sveto vero. Klerikalni grebeni padajo!
Šmarje pri Jelšah. Dne 6. septembra t. 1. bode za Šmarski okraj v trgu Šmarje ogledovanje in premiranje goveje živine. Kmetovalci, pozor! Krmite in snažite govedo, katero mislite razstaviti, prav pridno že sedaj!
Šmarje pri Jelšah. Štajerski deželni zbor je imenoval g. Adolfa R i b n i k a rja, dosedaj živi-nozdravnika na Dunaju, za okrajnega živinozdrav-nika v Šmarju
Na Mrzlico, na priljubljeni savinski Triglav, se priredi pod okriljem ..Savinske podružnice S. P. D." izlet dne 29. junija. Odhod iz Griž ob 6. uri zjutraj. Iz Savinske doline, Trbovelj, Litije itd. se obeta lepo število izletnikov. Za dobro pijačo in kruh bo skrbljeno v Hausenbichlerjevi planinski koči; druge jestvine si prinese vsak seboj. Komur je mar občudovati krasoto lepega dela slovenskega Štajerja, ne bo zamudil pohiteti na vrh najvišjega hriba v spodnji Savinski dolini.
Blizu Dola pri Hrastniku ob cesti z zelo živahnim prometom stoji na trideset korakov zračne daljave velika shramba dinamita, naslonjena na skalo ter obrnjena na cesto. Če se zgodi nesreča, da se shramba kakorkoli vname, bo vse mrtvo, kar bo tisti čas na cesti. — Pred nekaj meseci so delavci blizu tam v drugi baraki na ognjišču greli par kosov dinamita, ki se je vnel — k sreči, ko so odšli delavci ven. Vso barako je razdejalo in mnogo kosov je zletelo na cesto, kjer baš ni bilo nobenega človeka. In potem? Par ur pozneje je stala že nova baraka ravno tam. Govorilo se je. da je stvar naznanjena, a prav nič nam ni znano, ali je kdo naznanjen ali ne. Toda skoro gotovo ne! ..Milijonarje" Gosslete in Burgerje ter razne komisarje etc. celjskega okrajnega glavarstva veže tako dobro prijateljstvo, da ga ne omaje niti — — dinamit!
Narodna čitalnica v Hrastniku. Pravila za čitalnico so že predložena c. kr. namestniji v Gradcu v potrjenje.
Gasilno društvo v Hrastniku, ustanovljeno istega leta ko trboveljsko, obhaja skupno s tem 18. avgusta t. 1. svojo 25 letnico ter razvije ob tej priliki krasno društveno zastavo. Največ zaslug, da društvo tako vrlo napreduje, ima pač vneti načelnik g. Alojzij Podmenik. Društvo šteje sedaj blizu 40 čvrstih možakov, ki so s svojim nastopom v čast slovenski hrastniški dolini.
Nemška šola v Hrastniku se naglo vzdi-guje od tal, najbrže bodo že letos pričeli s poukom. No le, veseli nas, da so naši vrli rudarji prišli do spoznanja, da jim ni potreba šole. kakršne si želi Amar. Pravijo, da se dajo komandirati le od svoje pameti, ne pa od Amarjeve prazne butice, in da jim njih pamet pravi, da je sedanja petrazredna dvojezična šola boljša, ko Amarjeva dvorazredna šulferajnska. Rudarji vedo, da je iz sedanje slovenske šole izšlo že profesorjev, učiteljev, paznikov, duhovnikov itd. — Rudarji, vi storite le po svojem razumu in in dobro bodete vozili. S svojim razumom in s svojo voljo ste dosegli osemurni delavnik ter vsaj nekoliko več plače in — upajmo — dosegli bodete še več! Vaši tovariši v kemični tovarni pa, ki delajo s tujo (Kilarjevo, Dirmajerjevo itd.) pa-
metjo, pa hodijo še vedno po 12 ur delat in bodo mogoče počasi dosegli, da se jim bo ..dovolil" celo 16 urni delavnik ob sijajno — znižani plači. Slava temu ,.zavednemu"(!) delavstvu! — Vodstvu socijalne demokracije, katera je — kakor znano — vneta za izobrazbo delavstva, polagamo na srce, naj pouči one tri, štiri hrastniške agente za nemško šolo, da je izobrazba mogoča le na podlagi materinega jezika. Ljudje so zaslepljeni. poučimo jih, poučite jih, izobraženejši delavci, bodisi demokratje ali klerikalci ali narodnjaki, razložite jim. saj s tem bodete koristili v prvi vrsti delavstvu, t. j. sebi. in v drugi vrsti narodu, kateremu pripadate!
Še vedno dr. Benkovič in hrastniški nem-škutarji. Doktor Ivan taji, da bi bil v zvezi z našimi nemškutarji. Vprašati se ga pa ..drznemo", kako je to, da je prišlo prvo telegrafično poročilo o njegovi zmagi v kemično tovarno v Hrastnik. tja, kjer se kuhajo vsi napadi na naš slovenski živelj v dolini? Kako je to, da se ni brzo-javilo g. župniku Veterniku ali kaplanu Gašpa-r!iču, ampak sta dobila ta dva poročilo šele iz tovarne? Čuden ,,svetnik" ta doktor Benkovič!— Na Dolu so v zmago Ivana streljali. Ker niso imeli dovoljenja, jim je orožnik prepovedal nadalje streljati. Drugo jutro jim je županstvo izdalo dovoljenje za streljanje prejšnjega večera. Gospodom klerikalcem kaj takega pač ne bo zabranilo okrajno glavarstvo? Bog ne daj, kajti gotovo se jim zameri in skoro gotovo bi odpravil doktor Benkovič vsa okrajna glavsrstva po slovenskem Štajerskem.
Lov na testamente — tudi na Štajerskem? ,.Domovina" z dne 14. t. m.^sporoča slučaj, da je neka zakonska žena, ki je obogatela z oderu-štvom, ob smrtni uri prepisala vse svoje premoženje, t. j. denar, hranilne knjižice, posestvo, hišo itd. tamošnji cerkvi, ker ji je župnik grozil s peklenskimi kaznami za njeno oderuštvo, češ, da se jih le tako more rešiti. In njen mož, ki je pri takem ..testamentiranju" ostal seveda velik siromak, še vedno prekanjenemu župniku pete liže. To se godi v 20. stoletju!!
V Laškem trgu je umrl deželnosodni svetnik dr. Ad. Pfefferer. Bil je rad med Slovenci in se je čutil kot takega.
Sevnica. Trgovino konkurzne mase Schalk z vsemi poslopji vred je kupil g. Cimperšek iz Laškega trga, vrl narodnjak.
Brežiški Slovenci obeh pol. struj so na shodu dne 11. t. m. sklenili skupno postopanje proti brežiškim Nemcem.
Zgor. Savinska dolina. Lepe sadove rodi gonja in besno sejanje sovraštva od strani nekaterih namestnikov božjih. Namesto da bi oznanjali mir in ljubezen, pa sejejo od dne do dne hujše sovraštvo proti onim, ki si upajo samostojno misliti. In naj bo ta samostojno misleči mož potem že kmet ali kaj druzega. In to imenujejo ti možje ..delo za kmečke koristi". Tako delo jim je tudi bojkotiranje poštenih kmečkih gostilničarjev; sami ga izvršujejo in ga tudi pridigujejo. Toda eno Vam povemo: na Vas samih se bo to maščevalo!
Slavno c. kr. pravdništvo v Celju pozivljemo, naj nemudoma preišče, ali je res: da je Franc Gajšek. župnik v Št. Vidu pri Grobelnem, dne 13. maja(!) poslal bivšega cerkvenega ključarja Franca .Tavornika po celi Šentvidski fari, in njegovega sina Franca Javornika ml. po ponkovški fari, in da sta ta dva po župnikovem naročilu kmetom grozila: Kdor ne voli dr. Korošca, bode plačal 20 kron globe in vera izgine takoj iz cerkve in šole. Mnogi so se baje prestrašili in dali takoj po teh dveh glasovnice popisati.
Izlet na goro Uršulo prirede slovenjegraški Slovenci ob lepem vremenu dne 29. t. m. Napotijo se ob 1. pop., prenočujejo na gori, drugi dan se vrnejo. Kdor hoče vživati krasen razgled — na planine!
Gospodarski shodi. Okrajni odbor narodne stranke za šaleško dolino priredi v nedeljo dne 23. t. m. ob 11. uri dopoldne v gostilni pri Žu-želu v Razboru, popoldne ob 3. uri istega dne pa v gostilni pri Hrovatu v Zavodnjem gospodarski shod.
Še ena beseda k občinskim volitvam v Legnu.
Klerikalni listi imajo dovolj vzroka molčati kakor grob o teh volitvah, ker so izid volitev v tem smislu le klerikalci povzročili. Drugič pa ni izključeno, da bode značaj tega občinskega zastopa v prihodnje še zanesljivejše naroden nego doslej. Dosedanji župan Rotovnik se je v zadnjem času obnašal kot nek izvršilni činitelj duhovščine, ob enem je pa ta občina pod Rotovnikom zmiraj
nemško uradovala. Klerikalci z Rotovnikom vred so morali videti vsled izida državnozborskih volitev, da v naprej ne bodo več tako mogočno sami v občini komandirali. Bili so slepi za ta dogodek in Rotovnik je sklical same klerikalce, ki so sestavili kandidate za občinske volitve ter izključili vse Slovence, ki so bili Ježovnikovi pristaši. Dolžnost dosedajnega župana in njegovih privržencev je bila storiti potrebne korake da bode izvoljen slovenski odbor in stopiti tudi s Slovenci neklerikalne stranke v tem oziru v dogovor, tembolj, če se je bilo bati Nemcev. Klerikalci so pa aranžirali stvar tako, da bi kljub temu, da niso imeli večine, .sami odločili. To je bila blaznost! Da so neklerikalni Slovenci v tem položaju varovali svojo kožo, je vendar naravno! Mar bi naj bili volili kratkomalo največjega nasprotnika Rotovnika in njegove prijatelje? Če so tudi Nemci pri tem kak uspeh dosegli, krivi so edino Rotovnik in drugi klerikalci. Sploh se pa volilni boj nikakor ni vršil na podlagi kakoršnega-koli narodnega programa in Nemci niso kot stranka nastopili. Prodrli so pač nekteri vplivni posestniki, ktere ,,Tagespost" in „Gospodar'1 imenujeta Nemcem prijazne" in „Štajerčevce", toda če so Slovenci na svojem mestu, o kakem ponemčenju občine zaradi volitev niti govora ni! Da bodo pa klerikalci lahko kar sami komandirali, tega se naj pač na vsak način — odvadijo!
Smrtna kosa. Umrl je Janez Poznič iz Belih vod pri Šoštanju. Pri neki vožnji po Dravi ga je zadel kamen tako hudo v glavo, da je moral v bolnišnico, kjer je izdihnil.
V	Prihovi pri Konjicah je umrl stari mlinar Ferdinand Gosnik.
Opice v Slov. Bistrici. Slovenjebistriški mestni očetje se hočejo na vsak način postaviti, da bi ja ne zaostali za celjsko nemškutarijo. V Celju že precej let zavlačuje mestni urad stavbo hiše »Posojilnice". V Slov. Bistrici hočejo Slovenci prezi-dati in prenoviti „Narodni Dom". Mestni očetje so to — prepovedali. Seveda je to udarec — v zrak! Pa vidi se, da so poslušni učenci!
V	Zgornji Sv. Kungoti nad Mariborom je začela dne 16. t. m. poslovati brzojavna postaja.
Oblak se je utrgal minoli petek dne 14. t. m. v Ločah pri Konjicah. Po celi Dravski dolini je bilo vse poplavljeno. Pokošeno travo je povsod odneslo. Po dežju se je usipala še kot golobja jajca debela toča, ki je pobila vse. Za žito se sploh skoro ne ve, kje je raslo. Beda Dravinča-nov mora brez državne pomoči postati grozna. Zastopniki ljudstva, na delo!
V	Lurd in v Rim na romanje vabi „Slov. Gosp." verne Slovence za prihodnjo spomlad. Naj-zlobnejše izrabljanje verskega čuta ljudstva je, če pravi v svojem oklicu, da s tem ,.izpolnimo izrecno željo božje Matere same". To je naravnost bogokletno in kaže le, da nimajo ljudje pri „Slov. Gosp. ne vesti in ne poštenosti'
Pogoste požare imajo v Kapeli pri Radgoni. Pred kratkim je pogorel posestnik Markovič. Tudi živina je zgorela. Ker je to že četrti požar v tem letu, se sumi, da zažiga hudobna roka.
Požar. Pri Sv. Jurju v Slov. gor. je pogorela od 12. na 13. t. m. pristava cerkvene nadar-bine. To je četrti požar v teku enega leta krog župnijske cerkve. Škoda tokrat ravno ni velika; v poslopju se ni kaj posebnega nahajalo, razun cela kopica starih spovednic.
..Župan Ornig ima letos posebno nesrečo". Tako poroča zadnji „ŠtajercM. Pa res! Ko je v deželni zbornici poslanec Schacherl bezobzirno razkril Ornigova „čedna" dejanja, je Ornig zbolel na — ušesih. Pred kratkim se je v veliki skrbi iza svoj okraj vozil v „automobilu", pa si je težko poškodoval nogo. Bojimo se, da se mu — če ne letos — pa prihodnje leto pripeti še kaj — hujšega. Pasti zna in za vedno obležati. ..Priporočamo ga v molitev!"
V	Koračicih, župnija Sv. Tomaž pri Ormožu, se je obesil posestnik Anton Veselko. Zapustil je ženo in nedorasle otroke.
Iz Ljutomera nam sporoča g. notar Thurn, da on n i 20. maja o priliki dirke na Cvenu rekel enemu izmed kmečkih dirkalcev: „Du windischer Tost, wenn dn nicht deutsch verstehst, brauchst nicht zu fahren", kakor smo to sporočali dne 31. . ^ia t. 1. — Radevolje to popravimo, ker tudi «- rotniku nočemo delati krivice.
V	Dravo so ušli konji posestnika Ivana Petroviča iz Bukovec pri Ptuju dne 15. t. m., ko je h'.tel naložiti pri borlskem mostu kolje za vinograd, ki so mu ga po Dravi pripeljali splavarji. Stopu je mimogrede v gostilno, konji pa so od-
dirjali naravnost v Dravo, ki je tam jako globoka in deroča. Ni jih bilo mogoče rešiti. Škode je nad 1000 kron.
Cirkovci pri Pragerskem. Kaj je z občinskimi volitvami? „Štajerc" je poročal, da so zmagali naprednjaki, to so namreč po njegovem „nem-škutarji", „Slov. Gosp." pa čisto ponižno pravi, da je odstopil dozdajni župan. Ali je morda to plod Melhijorjevega katoliškega dela, ki zna izvrstno kazati svoj pedenj dolg jezik, ali je to sad Melhiorjevega katoliškega časopisja, da v tej tako katoliški občini zmagujejo Štajerčevci?!
Središko gasilno društvo praznuje dne 29. t. m. dvajsetletnico svoje ustanovitve.
V	Andrencih pri Sv. Antonu v Slov. Gor. je pogorelo pri Janezu Vršiču. Ogenj je uničil hišo in svinjske hleve.
»Človekoljubje na strankarski podlagi". „S1 Gosp," poroča o požaru pri Vršiču v Andrencih pri Sv. Antonu ter končava: „Ker je Janez Vršič vrl pristaš kmečke zveze, še ga posebno priporočamo za podporo." Res, krasno človekoljubje! In vendar je Kristus učil: ,,Ljubi svojega bližnjega!" in nikdar ni rekel: „pa le tistega, ki je Tvojega političnega mišljenja." Podivjani značaji!
Povest o — lestvici. Nekdaj je bil jako nadut, a obenem silno omejen možiček. Da bi se pa vendar proslavil med svetom, se je dal po neumnosti krstiti za doktorja in se pustil voliti v državni zbor. Poleg njega pa je zvesto hodil njegov opici podoben psiček, ki je dal o sebi razglašati, da je bil celo na vseučilišču. In ta psiček je imel to grdo navado, da je z onim možičkom vred grdo obrekoval in lagal. In ker jima je nekdo v obraz povedal, da sta lažnika in obrekovalca, sta se razkoračila in se zarežala: „Midva sva lestvica do politične slave — po nama ti ne boš plezal kvišku." In plezati sta začela drug po drugem — do politične slave ...
Novice iz drugih slovenskih krajev.
Koroško.
V	Borovljah že velč kakor en mesec razgraja med otroci škrlatica. Dasiravno je v enem samem razredu 15 otrok bolnih, se šola vendarle ne zapre.
Trata pri Borovljah. Umrl je prošli četrtek g. Janez Zablačan, lesni trgovec, brat znanega našega rodoljuba g. Lov. Zablačana, p. d. Cingelca.
Velikovec. Dne 6. t. m. prigodila se je v tukajšnjem Mlinskem grabnu velika nesreča. V mestnem lesu v strmini nad Majdičevim umetnim mlinom, je po naročilu mestnega borštnarja gostač Zavoden žagal neko drevo, katero je vihar obenem s koreninami podrl. Pri tem opravilu pomagala mu je njegova žena, štirideset let stara Elizabeta Zavoden. Ko sta odžagala zadnji hlod tik štora, začel se je štor obenem s koreninami gibati. Mož zakliče, da naj žena beži, ali bilo je že prepozno, Težki štor se zvrne na ženo, ki je bila pri priči mrtva. Zapustila je tri dečke, od katerih sta mlajša dva še nepreskrbljena.
Kranj sko.
Vipavska letina utegne biti letos na Vipavskem po sedanjem zarodu soditi tako bogata, kakor že ni bila od leta 1875. Trte imajo toliko zaroda, da bo ljudem primanjkovalo posode, ako vse dozori in ne pride kaka vremenska nezgoda. Bog daj, da bi imeli kmetje trpini zopet enkrat eno dobro vinsko letino.
Lep shod „slov. gospodarske stranke" se je vršil minolo nedeljo v Ribnici na Dolenjskem. Udeležilo se je shoda do 300 ljudi. Govorilo se je v prvi vrsti o gospodarsko-političnih vprašanjih.
Kočevska nemška nižja gimnazija se razširja s cesarskim sklepom z dne 28. maja v popolno gimnazijo. — Seveda, mi štajerski poslanci še lahko čakamo desetletja na popolno gimnazijo v Celju! Pa ne bomo, to si zapomnite, vladni gospodje!
Ljubljanski občinski zastop je sklenil oster prot ^t proti imenovanju Klemensa Profta ravnatelj I. državne gimnazije v Ljubljani.
PpimovBbo.
V Roču v Istri so pri občinskih volitvah v vseh treh razredih brez boja zmagali Hrvati. Lahi, ki so do nedavna samopašno gospodarili v tej
občini, se niso udeležili volitev. Tako prehaja v Istri občina za občino v slovanske roke.
Kmetsko stranko za Goriško so danes teden dne 13. t. m. ustanovili. Zborovanja se je udeležilo do 230 mož. Ker nočemo predčasno soditi tega pojava, počakamo, da vidimo, kako se bo stranka razvila.
Tiskovno zadrugo za izdavanje strankinega dnevnika, brošur in knjig itd. ustanovi izvrševalni odbor jugoslovanske socijalne demokracije.
Trgovska šola v Trstu. Kakor sporoča „Naš List", otvorijo tržaški Slovenci (trgovsko obrtna zadruga) ob novem letu dobro trgovsko šolo.
Društvene vesti.
»Šentjurski mešani pevski zbor" priredi v nedeljo, 23. junija t. 1. v gostilni g. A. 5endla v §t. Jurju ob j. žel. Gregorčičev večer s sledečim sporedom: 1. A. Foerster: „Nazaj v planinski raj", poje mešan zbor. 2. Dr. Mole, podava o Gregorčiču. 3. H. Volarič: „Colničku". poje moški kvartet. 4. S, Gregorčič: „Domovini", deklamira g. A. Oset.
5.	J. Aljaž: ,.Zaostali tič", poje mešan zbor. (i. S. Gregorčič: „Naš čolnič otmimo", deklamira gdč. M. Nendl. 7. A. Foerster: „Kitica", poje mešan kvartet. 8. H, Volarič. „Ne zveni mi", poje mešan zbor. — Začetek ob pol 8. uri zvečar. Vstopnina I. mesta 1 K. II. mesta 50 v za osebo.
„Murski Sokol" v Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 23. rožnika pešizlet čez Cezanjevce. Lukavce v Noršince. kjer se vrši v gostilniških prostorih g. Marka Vaupotiča ob
6.	uri zvečer ljudska veselica z javno telovadbo, srečolovom. petjem itd. Odhod iz Ljutomera ob pol 1. uri popoldne, iz Cezanjevec ob 3. uri in iz Lukavec ob 5. uri. Prijatelji in rodoljubi, posetite nas v obilnem številu, da se boste prepričali o čilosti našega Sokola. Na zdar!
Mariborska slovenska društva prirede dne 7. julija 1.1. v „Narodnem domu" v Mariboru veliko slavnost v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Priprave se že vrše. Pričakovati je velike udeležbe; program bo mnogovrsten. — Tudi Ilušani so obljubili svojo pomoč.
Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov ,Sava' na Dunaju naznavja, da se vrši III. redni občni zbor dne 22. junija t. 1. vprostorih Krautstoffove ^restavracije (Um-versitatstrvsse) ob pol 8. uri zvečer z običajnim dnevnini redom.
Slovensko akad. društvo „llirija" v Pragi ima svoj
tretji redni občni zbor dne 21. rožnika 1907 ob 8. uri zvečer v prostorih „U Pokornych" Ječua ul. z običajnim dnevnim redom.
Družba sv. Cirila in Metoda prosi tem potom cenjene dopošiljatelje. da naj vselej omenjajo, kateri zneski so se nabrali v nabiralnikiii, da družba lahko natanko zabelježi in izprevidi, ali store nabiralniki svojo dolžnost, oziroma če se izplača nakupiti še novih nabiralnikov. Zneski nabiralnikov naj se pošiljajo mesečno na družbo. — Kdor želi poštnohranilnih položnic, obrne naj se na družbo in dobi jih s povratno pošto več komadov.
Slavnim posojilnicam, zadrugam, učiteljskim, bralnim, izobraževalnim društvom itd.!
Podpisani je dovršil zadružne strokovne študije in začne na Slovenskem kot potovalni učitelj za zadružništvo delovati. Cilj njegovega delovanja je: v krajih, kjer so zato dani predpogoji, ustanavljati kmetijske zadruge, skrbeti za njih ugoden razvoj in nadzorovati njih delovanje ter pospeševati in izpopolnjevati že obstoječe kmetijske zadruge.!
Ker pa je v svrho napredovanja zadružništva potrebno, da prodre zadružna misel v najširše sloje ljudstva, bo podpisani sleherno nedeljo in praznik predaval o raznih zadružnih vprašanjih, prirejal v zimskem času poučne tečaje, okrajne gospodarske shode itd. ter poživlja si. zadruge, društva in javne zastope, da se prav pridno oglašajo radi predavanj, tečajev, gospodarskih shodov itd.
Obenem prosi podpisani, da se v prošnji radi predavanj itd. navede več dnevov, ki bi bili za prireditev predavanj primerni, ker je delokrog — Spodnje Štajersko in slovenski del Koroškega — velik in bi mnogokrat, ako se samo en dan za predavanje navede, ne bilo mogoče želji ustreči.
Podpisani daje tudi pismeno in ustmeno z veseljem vsa pojasnila glede kmetijskih zadrug.
Z narodnim zadružnim pozdravom Vlad. Pušenjak, potovalni učitelj za zadružništvo. Celje, Schiller-jeva cesta št. 3.
ZiStJblVSfclSfc«
Ker se ne morem osebno zahvaliti vsem, ki so mi častitali povodom 25 letnice mojega učiteljevanja, jim kličem tem potom: Hvala lepa! Srčno se zahvaljujem tudi vsem gg. komiteja, ki so priredili slavnostni banket, zlasti g. Ig. Šijancu.	Fr. Kocbek.
Goinjigrad, dne 18. junija 1907.
Mladenič,
ki je absolviral 6 gimnazijskih razredov, išče
primerne službe. — Naslov pove uredništvo.
100 2—1
Izjava.
Kakor slišim, čutijo se nekteri gospodje, kakor gosp. E. Kukec, K. Cvikl, E. Fridrich in dr. Žižek deloma po letakih, s kterimi pa jaz nisem v nobeni zvezi, deloma drugače po moji osebi užaljene, izjavljam s tem, da nisem imel nobenega namena kakor koli koga žaliti.
Celje, dne 14./6. 1907.
Dr. Jos. Povalej.
avarovanje zoper točo
g sprejema pod prav ugodnimi pogoji
c.kr. priv. avstr. zavarovalna družba
99
DUNAV".
Zavarovanja sprejema in pojasnila daje podpisani, do katerega se je treba obrniti samo z dopisnico. 82 4-4
A. KUHAR, komisar, Celje-Gaberje.
Kupujte Narodni kolek!
Odda se v najem
koračnica
s stanovanjem pri
Fr. lfedeniku
v	__
v St. Pavlu pri Preboldu.
91 3-2
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina
Celje, Rotovška ulica št. 2
mm	priporoča
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.

stincniKi peresa peresniKi radirKe tSamenčKi tablice gobice črnilo
Trnovske knjige v vseh velikostih Crtane
-2-' 8 z eno ali dvema kolonama. v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane.
Odjemalne knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin
za občinske urade krajne šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope, užitnin-ske zastope. hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Častna zaloga šol. zVezKoV in risani;.
Panirnata ur ura vseh velikosti po origi-rdpinidltJ Vieue nalnih tovarniških cenah
Štamhilip pečatniki, vignete. (Siegelmarken) OldlllUlIjc za nra(]e jn privatnike izvršujejo
se v najkrajšem času.
Dnni<nirp umetne' pokrajinske in s cvetlicami uupisllltc 0(j najpriproStejše do najfinejše.
Albumi za slike, dopisnice in poezije. (2) i6
Zavitke za urade v vseh velikostih.
fpniki za tiskovine in pisarniške potrebščine isclllKl s0 brezplačno na razpolago.
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba.
Delavci
se sprejmejo
vsak čas
za visoko plačo v premogovniku v Skalah, železniška postaja Velenje na progi Celje-Spodnji Dravograd. — Stanovanje na razpolago. 94 10—2
Surovo maslo čaj — suhe gobe
kupuje v vsaki količini
A. Schanil, Dunaj lflll.,
Skodagasse 15. ssio-3
Tržka občina Žalec
sprejme s 1. julijem 1907
redarja
ki naj bi bil tudi občinski in posojilniški sluga. Plača 800 kron, prosto sta-novanovanje in službena obleka.
Županstvo.
Pristno le
L
le
z imenom
.Scfeickr
		Prihrani trud in delo, koristi tedaj tudi zdravju
Prihrani denar čas in delo.	ne škoduje perilu	
95 3-2
Idem k pranju, ko k rajanju, Moči treba mi tu ni. Milo Schichtovo mi v pranju, Hitro, zlahka vse stori.
Vinogradniki pozor!
Najboljše lin najcenejše sredstvo zoper plesnivec (Oidium) na trti je škropljenje s „Paurovim patent, perilnim lugom". — Izkušalo se je skozi mnoga leta po vzornih vinogradih, pokazali so se povsod izvrstni uspehi. Ravnotako je tudi za primešanje k modri galici proti peronosperi neobhodno potreben llPaui*ow pat. perilni lug". — Dobiva se (poleg pravilnega navodila) po vseh večjih špecerijskih trgovinah ali pa pri
izdeiovateiju (na debelo) KONRAD PAUER, Polzela (Štajersko). 93 :i *
©©©©©©©©©©©0©©©©©©o©©©o©e
•iT
Pri vseh vlogah je navesti nastopno opravilno številko. Oprav, štavilka E 531/7
7
Po zahtevanju posojilnice v Vojniku zastopane po dr. Dečku bo dne 20. julija 1907 dopoldne ob pol 10. uri
pri spodaj naznanjeni sodniji, v izbi št. 7 dražba posestva vi. št. 53 k. o. Novacerkev ktera sestoji le iz hiše št. 44 Novacerkev, ktera je enonadstropna, zidana, z opeko krita, stoji ob okrajni cesti in je pripravna za izvrševanje kake obrti. Nepremičnini, ki je prodati na dražbi je določena vrednost na 1050 K.
Najmanjši ponudek znaša 700 K, pod tem zneskom se ne prodaja. Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiško-knjižni izpisek, hipotekami izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznanjeni sodniji v izbi št. 7 med opravilnimi urami. Pravice katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogla razveljavljati glede nepremičnine same.
O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznanjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblaščenca za vročbe.
C. kr. okrajna sodnija v Celju, odd. III. dne 12. junija 1907.
!F
211:
ninis
s
s i
Kdor želi kupiti uro, srebrnino ali zlatnino,
- naj se obrne na največjo in najcenejšo tvrdko =
Rafael Salmi6
„v Narodnem domu v Celju"
Velikanska zaloga niklastih, jeklenih, srebrnih in zlatih žepnih ur, budilk, vsakovrstnih stenskih ur, srebrnih in zlatih prstanov, uhanov, zapestnic, verižic, priveskov itd. Velika izber očal, naočnikov, zdravniških in drugih termometrov, barometrov, tehtnic za vino, mošt, žganje itd. Prosim, oglejte si mojo trgovino in zalogo. Velika delavnica za vsakovrstna popravila.
Vsakomur je na ogled stetine zahvalnih in priznalnih pisem.
Naročite ceciike, katere razpošiljam 102 zastonj in poštnine prosto. 26-1
Točna postrežba!	Nizke cene!
ninu
Gospod Albert Stiger, župan in deželni poslanec v Slov. Bistrici, mi je izročil pred leti med drugimi troje hranilnih knjižic: Schega Ana z vlogo 23 gld 78 kr, Kostevc Peter z vlogo 40 gld in Kaukler Marija z vlogo 23 gld 47 kr z naročilom, da poizvem za lastnike teh knjižic oziroma za njihove dediče in njim izročim knjižice. Moja dosedajna poizvedavanja so ostala brezuspešna. Poživljam vsled tega uljudno prebivalce slov. bistriškega okraja, kjer so najbrže lastniki teh knjižic svoj čas prebivali, da mi naznanijo bivališče Schega Ane, Kostevz Petra in Kaukler Marije oziroma njihovih dedičev.	ku > i
V Kozjem, dne 15. junija 1907.
Dr. Jos. Barle, c. kr. notar.
BBgB
zaniore se lahko in : naglo pogasiti le s
Velik požar
Smekalovimi brizgalnicami
z 40 o delavske sile pomanjšanim ravnotežjem nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — Y vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno!
R. A. Smekal, Zagreb
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in go-===== spodarskih strojev ter motor-mlinov. ======
gam Odplačevanje na obroke EBEB m 129 odlikovanj! m Efljg
Sprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom
prodajalka
ali mlad pomočnik. Vstop tako]. Nasbv: k,;; --i
Ivan Zupane, Šoštanj.
JSTj^

j-.* -....- -_- -.- •_----.-■•-----—----- *......■ «..•■«■■. »■""■'* .......

O
51
EDINA SLOVANSKA DELNIŠKA ZIVLJENSKA ZAVAROVALNICA
Najugodnejše in najcenejše zavarovanje:
a)	Za slučaj smrti.
b)	Za slučaj smrti in doživetja.
c)	Zavarovanje dote in oprave nevest.
d)	Moderno zavarovanje s sočasnim obrestovanjem vseh vlog.
e)	Moderno zavarovanje s sočasnim zavarovanjem za slučaj nesposobnosti.
f)	Najrazličnejše kombinacije zagotovljenja pokojnine.
Najboljši zavarovalni pegoji:
a)	Zavarovani znesek se izplača popolnoma tudi v slučaju samomora, dvoboja, če je bilo zavarovanje dve leti brez prestanka v veljavi.
b)	zavarovalne listine ne zapadejo, če so tri leta v veljavi, in če ni nanje podano posojilo.
e) Zavarovalne listine, ki so bile vsled neplačane zavarovalnino zmanjšane ali zapadle, se more kadarkoli tekom treh mescev obnoviti, to obnovljenje ni odvisno od zdravstvenega stanja še živečega zavarovanca.
d)	Na zavarovalne listine, ki so najmanj tri leta v veljavi, dovoljuje družba posojila za zmerne obresti.
e)	Vojni riziko je v vseh zavarovanjih (izvzemši samo vojake po poklicu in osebe, ki izvršujejo vojaško službo pri mornarici) tai;oj od začetka in sicer do zneska kron 10.000 brezplačno vštet.
PRVA ČEŠKA
S SPLOŠNA DELNIŠKA S DRUŽBA ZA ZAVAROVANJE
NA ŽIVLJENJE
Okrajni zastopnik
55
55
55
55
55
55
Y
Y "V "V
Celju je gosp. Terček Alojzij, Schillerjeva ulica št. 3 Mapibopu je gospod Tomažič Ivan, Tegetthofova ulica 10 S\r. Lenartu v Slov. gor. je gospod Žemljič Josip Brežicah je gospod Holy Josip.	s-1

.j.-r.-f.-.f.Jjr-j-VJ..-J.-.'-".'i'--Trrj—.-T- jy_-.......-i-.........* *■•*■ 1 * ■■■—■«■ .........
Najboljše poljedeljske stroje, posebno pa
mlatilnice
za rabo na roko kakor na vitelj (gepelj), bodisi, da se isti goni z živino ! ali vodno močjo, kakor in razno drugo orodje priporoča
trgovina z železnino »MERKUR", P. Mojdic Celje.
Bogata zaloga traverz, cementa, vodovodnih cevi in naprav, cevi iz kamenščine, voznih in komatnih nepremočljivih plaht.
Najboljše, zoper ogenj kakor tudi vlom varne
blagajne
po najnižjih tovarniških cenah.