Štev.11C lienz., sreda 5. junija 194b. O jeto 2, ODMEVI IN PREDIGRA "Dne 15. junija naj "bi se pariška konferenca nadaljevala. Baje bodo k razgovorom po v šibili tudi odposlance drugih elani c. orga¬ nizacij e združenih narodo-v. Toda. koliko manj uspeha bodo imeli razgo¬ vori 21 narodov, ""- tako piše "Pailv Mail, Cont Sd. '* od 25. maja - "6e se že štirje niso mogli zediniti. V slučaju novega neuspeha bo Organizacija Združenih narodov morala prevzeti odgovorpest za mirovne pogodbe* Pa tudi tukaj obstoji nevarnost, da bo Rusija up ©.rabil a svo- ; j.o' "veto," • - pravico ali pa zapustila konferenco, ce bodo njene predlo¬ ge odklonili." PRAV NASPROTI: :JA SFER. "Kot je že Pyrnes dejal", nadaljuj e"Daily "ail "je Rusija edina ovira za zedinjenje in sodelo¬ vanje na svetu. Dolgo ne more več obstajati dvom, da je Sovjetska zveza - bodisi iz pretiranega strahu za svojo lastno varnost, bodisi ker upa na obogatitev'- ubrala miroljubnim namenom svojih prejšnjih ■ zaveznikov prav nasprotna smer. Vsaka druga razlaga je bedasta.Zapra¬ viti še nekaj dragocenih mesecev in let, da se doseže sodelovanje in se prilagodi neko državi, ki stoji tako trdovratno ob strani, - to bi pomenilo’ postaviti na kocko usodo Zapadne Evrope. Velika Britanija in Amerika morata zato računati z dejstvi. Ce Rusija no bo pristala na sporazum glede mirovnih pogodb, naj se sklenejo brez deli Sovjetov. Ce Rusija že vstraja pri tem, da se svet raz- v Vzlio-d in Zapad, tedaj je sama kriva, če je Zapad trda® odlo¬ čen obdržati za vsako ceno vodstvo v tej polobli in 'ce bo Zapad pri¬ pravljen vsak čas energično/odgovoriti na možne ruske napade. KJE JE VZROK? "Manchester Guardian" od 18. maja pa piše: "Ciste ideo¬ loške razlike, ki ločijo Vel.Britanijo in Združene dr¬ žave od Sovjetske Rusije, postanejo še večji zaradi okclnosti, da so zasedbene armade teh velesil srečujejo bas v srcu Evrope. Prav te armade so tiste, ki dandanes dele Evropo in vso politiko v dva tabora. Da to dejstvo res drži, uvidimo jasno šele, če'opazimo kako hitro bodo posamezne države po odpoklicu čet spet pridobile svojo sedaj tako dvoumno-samostojnost. Evrbpa ne,more 'in ne sme biti za vedno razdeljena v Vzhod in Zapad, biti mora tudi .Sredina. Š®1 e, ko bo Osred¬ nja Evropa spet obstajala, bosta Vel.Britanija in Rusija lažje kot dan p a shajali druga z drugo. ■ Prav to dejstvo, da-je problemu Avstrijo in Nemčije izredno važnost. Dokler ti dve vprašanji ne bosta rešeni, tako dolgo sl bedo britanske in ruske armade stale nasproti na samovoljno začrtani meji in Evropa bo tudi v bodoče proti svoji volji razdeljena v dve polovi¬ ci. Vsi vemo, da je Molotov odklonil vsake debato o nemškem in avstrij¬ skem vprašanju. Rusija se pač postavlja na stališče, da mora Rdeča armada v Podonavju ostati, kjer je. Avstrija pa - kot je g.Bevin čist« prav povedal - predstavlja izhodiščno točko za rešitev teh te¬ žav. Ce zavezniki umaknejo svoje čete iz Avstrije., ne ti bilo niti za Rusijo potrebno vzdrževati zasedbene armade v Fadžarski, Romuniji in Bolgariji, niti ne bi bilo treba, da Vel .Britanija.-in. Združene države Str. 2. Štev. 110. - Domači glasovi, 5.VI.1946. imata svoje armade v Italiji. Na ta način bi lahko pet držav "osvobodili" in Srednja Evropa bi s'tem pridobila nazaj dobršen del svoje svobode in neodvie- nosti. Cim bolj smo oddaljeni drug od drugega, tem večja je verjetnost, da se bomo razumeli. To je modrost, katere' resničnost stokrat potrju¬ jejo izkušnje is vsakdanjega življenia. Tako bi ostalo samo še nemško vprašanje. Tudi tukaj bi lahko uporabili ista načela. Iz Nemčije sioer ne moremo odpoklicati zasedbenih armad, toda omejitev efektivne sile zasedbenih cot je v mejah možnosti, vse pa, kar pripomore k temu, da se razdelitev na co¬ ne postavi v ozadje, more le pospešiti zboljšanje odnošajev med Vzho¬ dom in Zapado™. Lipvmannova razlaga, da Vel.Britanija in Rusija tekmujeta pri snubljenju za nemško naklonjenost, je obrekovanje britanske vlade in naše zasedbene uprave / vendar nakaže ta razlaga smer možnega ras- .voja.Danes je težko napnvedati, s kakšnimi ukrepi bi se dalo za vedno se izogniti temu nepoštenemu konkuriranju, dokler zavezniki ni¬ so v stanju ustvariti s skupnimi posveti in ukrepi razoroženo in naA zorovano, kljub temu pa gospodarsko samostojno in od Vzhoda ter Zap™ da neodvisno Nemčijo. Dokler je nemško zasedbeno ozemlje razdeljeno na cone, tako dolgo obstoji nevarnost mednarodnih konfliktov". ODGOVOR TRZAŠVE OF Kot je znano, sta britanska in ameriška vlada poslali jugo-' slovanski vladi protestno noto zaradi razmer v Trstu «Ln Julijski Kra¬ jini. "Primorski dnevnik" je v tej zvezi 31.maja objavil izjavo pred¬ sedstva Pokrajinskega narodno-osvobodilnega odbora za Slovensko Pri¬ morje in Trst.Ta izjava se v celoti glasi i "1.PK0C za Slovensko Primorje in Trst je svobodno■izvolje¬ ni predstavnik prebivalstva slivenskega Primorja in Trsta,-kakor tudi vsi okrožni, okrajni in krajevni njemu podrejeni odbori, ki nimajo nikake zveze z'jugoslovansko vlado, temveč so le predstavniki avtohto¬ nega prebivalstva. 2. Tako PNOO za Slovensko Primorje in Trst kakor tudi vsi podrejeni odbori so vedno izražali voljo po najtesnejšem sodelovanj^ z zavezniško vojaško upravo, kar pričajo neštete resolucije, pisma™' in predstavke, naslovljene na zavezniško>upravo in zavezniške vlade Vel. Britanije in Združenih držav ter osebni razgovori predstavnikov PN®0-ja odnosno podrejenih odborov s predstavniki zavezniške vojaške uprave. Zato je popolnoma neresnično, da bi Narodno-osvobodilni odbo¬ ri ne hoteli sodelovati z zavezniško upravo. Resnica je nasprotna. Zavezniška vojaška uprava je sicer včasih priznala potrebo po sodelo¬ vanju, vendar ga ni znala ali ni hotela vzpostaviti. To na" dokazuje ves razvoj dogodkov od začetka prihoda za¬ vezniški! čet, zlasti pa po uveljavitvi splošnega odloka st.11. Za¬ vezniška. vojaška uprava ni pred odločitvami glede upravne, kulturne ali ekonomske ureditve v coni A pozvala nikdar na posvet predstavnikov Naredno-csvobodilnih odborov. Primorsko ljudstvo je vedno bilo postav¬ ljeno pred gotovo dejstvo, ki je bilo vedno tako ; da je nasprotovalo interesom avtohtonega prebivalstva Julijske Krajine in protežiralo osebe, ki zaradi svo^e fašistične preteklosti in sedanjega šovinisti¬ čnega ter profašisticnega gledanja nimajo nikake zveze s poštenimi ljudskimi množicami Slovenskega Primorca in Trsta. 3. V zaščito prebivalstva nase pokrajine PNOO najostreje zavrača očitek, da "so bila po zidovih pisana protibritanska in proti- amerikanska gesla.” Tu mora podpisani odbor ugotoviti, da je bilo za¬ držanje primorskega ljudstva neoporečne korektno,- ki je nasprotno z Štev.110. - Dokaži glasovi, 5.VI.1946. -- Str.'3. raz^bešanjom zavezniških, zastav in prozavezniškimi parolami vedno zna¬ lo ločiti zavezniške narode od pogrešk, ki jih lahko zakrivi kak kra¬ jevni organ. Predsedstvu PNOO-ja ni do danes znan niti en primer pro- tizavezniških gesel napisanih po zidovih. Ce pa je kje tak primer po¬ dan, potem so avtorji tega osebe, ki hočejo na tak provokatorski na- čin kompromitirati ljudstvo cone A. Vsem je znano, da ta primer ne bi bil edinstven. *’ , v PN00 za Slovensko Primorje in? Trst. "The New English Revuew" piše v svoji majski številki: "Giorge Facovescu je eden glavnih stebrov sedanjega režima v Romuniji. On je glavna osebnost v romunskem propagandnem ministrstvu in tisti, ki oznanjuje evangelij demokracije romunskim množicam. On daje vsak dan navodila romunskemu tisku- in nadzira, kako romunski tisk fašizem, vedno in ob vsaki priliki napada. Facovescu je zgovoren in. nesramen ^ komunist. 'Poznam ga in prebila sva mnogo 6asa, veš ur dnevno,, da sva razpravljala o marksizmu in o tem, kako rešiti Romunijo. List : Drap~ tatea",- glasilo "aniujeve kmečke stranke, ki iz opozicije kritizira sedanjo vlado, pa je nedavno objavilo dokaze o tem, kakšno delo je opravljal ^"acovesGU pod režimom generala Ahtonesca, ko je prav tako vodil pisanje romunskega tiska in gledal fi a to, da so listi vsak dan pobijali boljševizem. $e vs6, objavljal je s svojim podpisom članke ("Draptatea” objavlja faksimile), v katerih je slavil zavezništvo med Lekcijo in Romunijo in popisoval v svojih dopisih Braunau, rojstni kraj Hitlerja> in Funchen, prestolnico nacizma. "Draptatea" je objavila fotografije, ki kažejo jfacovesca, kako se v fašistifcni uniformi spreha¬ ja po Remciji in rokuje z nemškimi oficirji. Zato svetuje list se¬ danji vladi, da naj se ne izgovarja, da je Facovescu vse to počel kot prikrit komunist in da je delal to v interesu komunizma. Kdo je namreč porok za to, da '-'acovescu tudi danes ne nadaljuje svoje prikrite dvo¬ umne politike in skrivaj zopet ne služi fašizmu. - V Grozovi vladi pa so še Konstantin Burducea, minister za vere, ki je bil odločilen član vodstva fašisti6nega gibanja Železne . garde in je bil odlikovan z redom !, Buna Vestire", od-likoranje, ki ga P je prejelo samo 32 členov fašistične Železne garde. - Podpredsednik Crozove vlade je George Taratescu, ki je bil predsednik romunske, vla¬ de leta 1940. Njegova vlada je prepe^edala delovanje vsem romunskim političnim stranicam in njegova vlada je. bila tista, ki je z Nemčijo podpisalo pogodbo, ki je slednji dovoljevala, da je poslala svojo vojsko v Romunijo, odkoder je potem sledil pohod nemške vojske tudi proti Rusiji. In ta šlovek ni na listi vojnih zločincev, ampak je podpredsednik komunistične vlade v Romuniji. - V sedanji vladi je pro¬ svetni minister Fihael Ralea: včasih je bil pa socijalni minister v vladi kral-ja Karola in je v Romuniji s hitlerjevski^ pozdravom spreje¬ mal voditelja Hitlerjeve delovne fronte Roberta Leya.- Sedanji socialni minister Lotar Radeuana je bil član totalitarne obnovitvene fronte kralja Karola, nosil je lepe fašistične uniforme in mnogo potoval po Hitlerjevi Nemčiji, odkoder je v Romunijo tihotapil ure. 11 D(L0VAN]( MOSKOVSKA &AT&IAPHA Vodilni angleški katoliški tednik "The Tablet -je objavil članek o delovanju moskovskega patriarhata in pravi med drugim. "Pisarna «d Stalina post avl deneta mnakovekega patriarha je i Štev. 110. -- Domači glasovi, 5.-VI.1946.--- - Str. 4 v - zelo delavna. V imenu moskovskega patriarha je leningrajski metro¬ polit Gregorij obiskal Finsko, da bi tam. prevzel razne pravoslavne samostane in spravil finsko pravoslavno Cerkev zopet pod odvisnost moskovskega patriarha, kakor je; bila ta Cerkev že poprej odvisna_od moskovskega patriarha. Po dogodkih komunistične revolucije v Rusiji pa se je finska pravoslavna Cerkev podredila ekumenskemu patriarhu v Carigradu. Metropolit Gregorij je bil na obisku v septembru in oktobru lanskega leta. Začetni razgovori so bili uspešni in izgledalo je, da se bo zadeva uredila po željah Moskve. Toda v novembru 1945-se je^ finski metropoliti začel odmikati, ker je postal mnenja, da postaja '■'rusko pravoslavje samo kulisa, za katero se .skrivajo poskusi nasilne rusifikacije”. Med finskimi verniki pravoslavne Cerkve pa je prepir zavzel če širši obseg in so verniki začeli govoriti* da bodo prešli rajši k unijatom ali pa k protestantizmu, kakor pa da bi sli pod vpliv moskovskega patriarha. " . Iz Prage poročajo, da je bila češka pravoslavna Cerkev (145 vernikov) izločen^ iz jurisdikcije*srbske pravoslavne Cerkve in podrejena moskovskemu patriarhu. Pravoslavnemu škofu v Pragi so iz Moskve podelili naslov :, eksarh patriarha Moskve in vse Rusije' 1 . Si- nod srbske pravoslavne Cerkve se je izrekel proti temu, toda na sine- du češke pravoslavne jferkve v Olomucu je zadeve uredil nato odposla¬ nec moskovskega patriarha škof potij. Srbski patriarh je v izgnanstvu in srbska pravoslavna. Cer¬ kev deli 'h katoliško Cerkvijo v Jugoslaviji muke in težave preganja¬ nja od strani Titovih oblasti. Zato ne bomo presenečeni, če-bodo če letos v Moskvi objavili, da se je ves Balkan izrekel za podreditev moskovskemu patriarhu. Maršala Tita je v februarju in marcu obiskala nova.delegacija moskovskega patriarha, ki jo je vodil metropolit Kirovgrada in Odese, tegqpa_je -spremljal osebni tajnik moskovskega patriarha neki Lev Nikolajevič Pariški. Istočasno pa je Tito progla¬ sil srbskega pravoslavnega čkofa Dionizija, ki je v Ameriki, za vojne¬ ga zločinca. Tito je ukazal sinodu pravoslavne Cerkve, da čkofa pokliče v Jugoslavijo in ga obsodi. Prav kmalu bo moskovski patriarh obiskal Sofije, kjer se bo udeležil proslave 1000 letnice smrti bolgarskega svetnika sv.Ivana Rilskega. Romunskega patriarha Nikodema pa so pozvali, naj pride v Moskvo. TURSKI MINISTER3KI PREDSEDNIK SAJRADZOGLO je dopisniku londonske¬ ga "Dalij Telegrapha” v Ankari dal posebno izjavo, kjer se je dota¬ knil obiska američke bojne ladje ”Miss‘ouri‘ ; in poudaril; "Obisk te ameriške bojne ladje v turčkih vodah je dokaz, da se Amerika za¬ nima za zadeve na Balkanu. Ta obisk se ni samo omejil na Turčijo, am¬ pak je zelo vplival tudi na so¬ sednjo Bolgarijo. V Bolgariji so nekateri krogi mnenja, da je ta o- bisk izzivanje Rusije, nekomuni¬ stični krogi pa pravijo, da ta- o- bisk pomeni naraščajočo trdno in odločno stališče Amerike v zadevah Bližnjega..Vzhoda. " -■■ REUTER POROČA, da je ameriško vojno rainisterstvo odklonilo f da bi komentiralo izvajanje časnikar¬ ja Ralpha Ingersola, ki je v new yorčke® levičarskem, listu "PK" za¬ pisal,-da je ameriško letalstvo v Evropi v stanju, da napade Rusi¬ jo z atomsko bliskoviis vojno. Ingersol pravi, da se zaradi tega Rusi Amerike boje. Dalje pravi člankar, da je bilo ameriško le¬ talstvo opremljeno z najnovejšimi napravami in iznajdbami -in da so te ameriške sile razdeljene v Ev¬ ropi tako, da so ruska področja z vseh točk v območju doseglji¬ vosti. Moč ameriškega letalstva v Svro-pi. pa.da stalno narašča.