...gtnJ-K Maribor, sreda 18 junija St*sv. 136 Političen Ust Naročnina znaša: i List izhaja vsak delavnik po 5. uri poenostavljanjem na dom ali po pošti K 5-50'mesečno. DOldne Z datumom druoeoa rinp četrtletno K 16'50. S S Ce si pride naročnik sam v upravništvo po list: Me-1 sečno K 5-—. — inserati po dogovoru. ; Posamezna številka stane 30 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242. Prenovljenje. Kakor ženin se nam zdi Maribor, ki se pripravlja na svatbo. Staro, umazano obleko odlaga ter si nadeva novo praznično. Maribor se pripravlja na slavnostno poroko z Jugoslavijo. Nemški napisi izginjevajo, hiše se belijo, popravljajo, na cestah in ulicah, pa tudi po javnih lokalih je živahno, povsod slišiš večinoma slovensko govorico. Skoro čez noč se je Maribor iz-premenil iz nemškonacionalnega v slovensko mesto. In čeprav pišejo tuji nemški listi, da vlada v fTlariboru nasilje, vendar ga tu nihče ne čuti. Pač pa se je zgodilo nasprotno. Izginila sta nemški teror in pa staroavstrijski vladni zistem, ki nista pustila Slovencem niti prosto dihati. In danes, ko sta ta teror in ta zistem za vekomaj pokopana, vidimo še le, koliko je bilo v Mariboru slovenskega prebivalstva, ki se je upalo le doma med štirimi stenami in še tam le tiho govoriti slovenski. Čuditi se moramo, da je imelo slovensko prebivalstvo toliko energije, da se je Veliki mogul. Angleški spisala A. K. Green. (Dalje). (ji) »Videli so ga, da je šel notri, toda doz-daj nisem nikogar izsledil, ki bi ga videl priti vun. Vsled tega je nam bilo nemogoče, natančno določiti minuto, ko se je zgodil zločin. Kaj menite, gospodična Van Arsdale ? Vi ste hoteli nekaj reči ?« »Ne, ne«, sem ga zagotavljala, ker sem se kesala zaradi svojega prvega impulza. Potem, ko sem videla njegov pogled, sem dodala: »Skoro gotovo vam bo to sam mogel povedati. Prepričana sem, da se ne bo obotavljal, to storiti«. »Pozneje ga bomo o tem vprašali«, je Odgovoril nadzornik. »Medtem mi blagovolite zagotoviti, da vam med tem časom ni dal shraniti nekega malega predmeta ? — ne, ne, ne menim diamanta«, se je prekinil v oči-vidnem obupu, ko sem v neprikritem razburjenju storila korak nazaj. — »Diamantno, tega bomo pozneje iskali. Gre za neki drug predmet, ki ga zdaj iščemo, za predmet, ki ga je gospod Durand prav lahko vzel v roko, ne da bi vedel, kaj je storil. Ker je za nas velike važnosti, da najdemo ta predmet, •n ker je prav lahko mogoče, da ga je dal vam, ko je v veži opazil, da ga drži v roki, [tako dolgo upiralo nemškemu pritisku ter ostalo zvesto svojemu narodu. Del nemškega prebivalstva je pa podoben onemu bolniku, ki je vsled strahu hipoma izgubil spomin in ki potem zopet v hipni razburjenosti ozdravi. Temu delu nemškega prebivalstva se je pričel zopet obujati spomin na leta mladosti, ko jih je skrbna mati učila prvih slovenskih besed, ko so z vso ono ljubeznijo otroškega srca posedali v naročju svoje slovenske stare matere ter poslušali pravljice o kralju Matjažu ... Iz teh spominov pa se poraja hrepenenje, hrepenenje po onih mladih letih materinske ljuhežn'. Hrepenenje pa bo rodilo spoktrjenje. Spokorjencev pa ne smemo zaničevati, marveč jih moramo sprejeti z ljubeznijo in upanjem, da se bodo kot spokorjenci vrnili v naročje svoje slovenske matere. Potem so stari grešniki, ki imajo zakrknjeno srce in ki niso dostopni niti za dobro misel, kaj §e za dobro dejanje. To so oni nemški nacionalci, katerim je bila Germanija vse, slovensko ljudstvo pa — molzna krava. S sem vas le hotel vprašati, cjg izvem, je-li moje mnenje pravo«. »Ni«, sem odgovorila hladno, zadovoljna, da sem mogla odkrito govoriti. — »Ničesar mi ni dal shraniti. On bi tudi ne —«. Kaj je pomenjal ta čudni pogled nadzornikov ? Zakaj je prijel za stol ter me prosil, naj sedem, predno sem nadaljevala ter končala prekinjeni stavek ? »Ali se vam ni dalo nečesa shraniti, kar je bilo last neke druge gospe? Gospodična Van Arsdale, vi ne poznate mož. Možje store marsikaj z mlado, zaupljivo deklico, kakor ste vi, česar bi komaj pričakovali.« »Ne gospod Durand«, sem trdovratno vstrajala. »Mogoče ne; upajmo, da ne«. — Nato se je priklonil. Pri tem je naenkrat izpreme-nil svoje obnašanje, pogledal od strani mojega strica, pokazal na moje rokavice ter pripomnil: »Vi nosite rokavice? Ali jih potrebujete dva para, da jih imate še drug par v vaši ljubki torbici, ki jo imate na roki ?« Začudena sem pogledala torbico ter jo vzela v roko. Bel prst rokavice je gledal iz nje. Vsakdo ga je mogel videti, mnogi so ga najbrže tudi videli. Kaj naj pomeni to ? Vsaj vendar nisem vzela še enega para s seboj' »Te niso moje«, sem pričela ter obmolknila, ko sem opazila, kako se je moj stric okrenil ter stopil en ali dva koraka proč. temi bomo obračunali, četudi bodo prišli na svatbo v novi, praznični obleki. Ne bomo jih pustili k bogato obloženi mizi, marveč se bodo morali zadovoljiti z drobtinami, ki bodo padale raz miz .. Da, čez‘noč je Maribor slekel svojo nemško obleko ter si nadel novo po kroju, ki so jo nosili pradedje mariborskega prebivalstva. Povsod slovenski napisi, povsod skoro sama slovenska govorica, le'nekaj nas boli. Večina naših uradp.y se še ne more prav uživeti v nove razmere, ki so zavladale pri nas po na-stoju Jugoslavije. Ker .••»imamo uradnega lista, se razni ukazih objave itd. objavljajo navadno v vseh listih, judi v nemških. In če naj imajo trgovci samo slovenske napise, če naj bosta knjigovodstvo in dopisovanje le slovenska, zakaj ne bi bile objave teh uradnih razglasov tudi v nemških listih, če že ne samoslovenske, pa vsaj dvojezične. Kje je pa zapisano, da morasta n. pr. župan in tajnik na Pobrežju znati nemški... Oblečimo se torej vsepovsod v praznično obleko in pokažimo »Predmet, ki ga iščemo«, je nadaljeval nadzornik, »je par dolgih, belih rokavic,, ki jih je skoro gotovo nosila gospa Fairbrother, ko je stopila v alkoven. Dovolite, da pogledam to rokavico, od katere se vidi en prst ?« Dala sem mu torbico. Soba in vsi predmeti, ki so bili v njej. so se vrteli okoli mene. Toda ko sem videla, kako neokretno se je s svojimi debelimi prsti mučil, da. bi popolnoma odprl torbico, sem se zopet .zavedla. Prijela sem za torbico, jo odprla ter vzela rokavice ven. Bile so v hitrici zvite, in več prstov je bilo zmečkanih. »Ali vas smem za nje prositi?« mer‘je vprašal. Z bolestjo v srcu in tresočimi prsti 9em mu dala rokavice. — »Gospa Fairbrother ni imela majhnih rok«, je pripomnil, ko jih je polagoma razvil. •Vaša roka je pa majhna. Hitro se lahko prepričamo —«. Toda tega stavka ni končal. Ko so ležale rokavice razvite na njegovi dlani, je naenkrat ostro vskliknil. Neki svetlikajoč se predmet je padel na tla. Bil je diamant, o katerem se je reklo, da je bil toliko vreden, kakor odkupnina £a kralja, diamant, ki je, kakor smo vsi vedeli, ravnokar povzročil smrt — diamant gospe Fairbrother. (Dalje orihodnjič.) povsod, da se ne sramujemo kroja svojih pradedov. Amnestija. Poverjeništvo za pravosodstvo Deželne vlade za Slovenijo: „Uradni List" št. CVI. z dae 13. junija 1919 prinaša obširen amnestijski ukaz predstolonaslednika regenta in izvršilno tiaredbo poverjeništva za pravosodje. — Po tem ukazu so odpuščene vse/od civilnih ali vojaških sodišč naložene kazni in posledice kaznij radi sledečih političnih hudodelstev: vohunstva, vstaje, punta7 javnega nasilstva, prveg.t in drugega primera, poškodovanje državnega telegrafa, brezoblastnega nabiranja vojakov, podpomoči, dane vojaškemu beguncu s skrivanjem ali drugim olajšavanjem, zapeljanju vojaka k prelomu vojaških službenih dolžnosti, rabuke, udeležbe pri skrivnih družbah, dalje taiadi prestopkov razširjenja lažnjivih in vznemirjajočih vesti, razžalitve uradnikov in drugih javnih služabnikov ter vtikanja v izvršbo javnih služb, to vse brez pridržka, ako so se kaznjiva dejanja izvršila pred državnim prevratom, t. j. do 29. oktobra 1918. — S pridržkom so odpuščene kazni radi hudodelstva javnega nasil-stva s silovitim lotenjem in nevarnim žuganjem proti uradnim osebam, če obsojenec ni bil radi tega zločina že enkrat kaznovan in če kazen ne presega šestih mesecev, dalje radi hudodelstva s hudobnim poškodovanjem tuje lastnine, ako se je dejanje izvršilo o priliki političnih ali draginjskih demonstiacij, slednjič radi pregreška livnega poniževanja ali zaničevanja ustanov zakona, rodbine, zakona ali pohvale nezakonitih ali nenravnih dejanj, če izvira kaznjivo dejanje iz političnih nagibov, ki 90 merili na to, da se izpodkopujejo temelji prejšnjega režima. 2. Odpuščene so po amnestiji vse od civilnih sodišč izrečene kazni, katerih izvršitev je bila do 29. oktobra 1918 odložena ali prekinjena, ker je sltižil obsojenec pri vojakih, ali ker se ga je rabilo pri gospodarstvih. Odpuščene so tudi od vojaških sodišč izrečene kazni, ki so se odložile ali prekinile, ker se je javil obsojenec na fronto. 3. Odpuščene so tudi vse do 29., oktobra 1918 od civilnih ali Vojaških sodišč izrečene kazni, če ne presegajo Sest mesecev ali 5000 kron, ako obsojenec še ai bil kaznovan radi kakega hudodelstva ali prestopka tatvine ali goljufije. Izvzete so le od poitnih ali železniških uslužbencev izvršene tatvine. Vendar morejo biti tudi ti v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih, zlasti, če se Je zgodila tatvina iz bede, deležni pomiloščepja. 4. Odpuščene so tudi kazni in ostanki kazni, izrečene do 5. junija 1919, ako se je dejanje izvršilo iz bede, iz mladostne, nepremišljenosti, vsled razburjenja radi yojnih razmer, iz političnih nagibov, ali če je bil obsojenec v vojni hudo prizadet vsled izgube rodbinskih članov ali na premoženju. — 5. Priznavajoč izredne zasluge, ki so si jih pridobili železniški uslužbenci ob prevratu s prevozom čet, ki so gasile preplaviti naše pokrajine, je regent odpustil kazen in ostanek kazni vsem železniškim uslužbencem radi kaznjivih dejanj, s katerimi »o povzročili za časa vojne železniške nesreče. Tudi naj se kazenski postopki radi takih dejanj, ako še ni prišlo do obsodbe, ustavijo. Amnestije so deležni tudi oni, ki so bili do 29. oktobra 1919 obsojeni od kakega sodišča zunaj našega kraljestva, pa sedaj tu bivajo in So semkaj pristojni. To izredno obsežno amnestijo je predlagala vlada v prizadeyanju, da ko- likor prihaja v poštev kazensko sodstvo, čim najbolj mogoče izbriše vojne sledove in omili nesrečo in bedo, ki jo je povzročila vojna. Vlada je storila to dati, ker pričakuje, da se bo prebivalstvo izkazalo vredno vladarjeve milosti s pokorščino novi državi, njenim zakonom in organom. Kakor smo poučeni, imajo sodišča nalog, da odlagajo odslej kazni le za neob-hodno potreben čas. Cj Političen pregled. £|r Dunaj...........• • ■ • 9 Maribor gl. kol.—Ljutomer. MALA OZNANILA 8 Maribor............f 9 30 8 461 Spilje..............I 8'53 8 04I Radgona.............[ 7-38 647| V Ljutomer..........f) 6-22 5-31 Maribor gl. kol.—Velikovec (Sinžavas). 400 rudarjev za državne rudokope v Bosni se takoj sprejme v delo pod zelo ugodnimi pogoji. Javiti se je samo osebno vsak petek popoldan pri podpisanem uradu v Mariboru. Odhod vsako soboto v transportih. Za hrano in stanovanje je poskrbljeno. 3—3 Državna posredovalnica za delo, podružnica za Maribor in okolico, Stolna ulica 4. Maribor............ Sp. Dravograd . . Velikovee-Sinčavas Maribor gl. kol.-muj-Čakovec-Kotoraba Maribor gl. kol. Pragersko . . Ptuj .... Čakovec . . . Kotoriba . . Ste že naročili košaro in sedež za voz ter druge jerbase za gospodarstvo? Izdeluje jih ..Pletarska šola" Strnišče pri Ptuju (10 minut od žel. post. Sv. Lovrenc n. Dr. p.) Naročite lahko pismeno ali ustmeno v Str-nišču in v Ptuju v trgovini J. Peteršič. 4-1 Zidani most—Zagreb I Zidan most Zaprešič . t Zagreb . Za naše ranjence. Mariborsko splošno slovensko žensko društvo je nabralo iu darovalo za naše, ranjence: dr. Dolenc 20 K, dr. StamoJ 20 K, Ostapovic 4 K. Drev por. 20 k, 'ndp. Šilih (voj. realka) 10 K, Turad trgovec 20 K, Jurkovič major 10 K, Rantner 20 K, Ig. Tischler trgovec 10 K, ndp. Derriovšek 10 K, kap Kovačič 10 K, Aschmann kap. 5 K, Osterc podpor 10 K, Mejovšek podpor. 10 K, Vid. Murbo trgovec 100 K, Lininger kavarna 10 K Ercigoj 10 K, dr Glaser odv. 10 K, dr. Kac, zdravnik 10 K, Franc Ogrizek 20 K, Ana Durjava 2 steklenici vina, Hobodnik 2 stek. malinovca, 2 stek. borovnic, 1 pleče, 1 jezik, 2 škatlji cigaret, kavarna Stelcer 7 litrov vina, Rudi vinotržec 1Q litrov vina, gostilna pri belem zajcu 2 stek. vina, 60 razg, 2 štruci kruha, dr. Grasselli 2 škatlji cigaret, Ana Črepinko 10 K, Mar. Jurko 400 Cigaret, N. Slanič 2 škatlji cigaret, tovarna Rosenberg 500 K, Malenšek Alojz 10 K. Malenšek Miroslav 10 K, Resnik Matija 10 K, Vinko Kačič 10 K, Marija Cujnik 10 K, Gorup, nadučitelj, Polenšak nabral na gostiji Šalda-Lebar 10 K, g. dekan Čižek od rodoljubnih Jarenin-čanov 713 litrov vina in sicer, Špricaj Gizela Mariborska svetiolikarna in:< === apretacija perila s= Vetrinjska ulica 28 Prvovrstni zavod za snaženje in likanje perila v 5—8 dneh, Nizke cene, najboljša postrežba. Raznašalci časopisov invalidi, dobe lep zaslužek. Zglase naj se v upravnlštvu »Mariborskega delavca'*. Agitirajte za „Mariborskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru. Svoji k svojimi t VOZNI RED osebnih vlakov- na Južni železnici v Jugoslaviji veljaven od 1. maja 1919. Maribor gl. kol.—Ljubljana gl. kol.