GLAS NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki. ? The largest Slovenian Daily in the United State* " Issued every day except Sunday* and legal Holiday«. 75,000 TELEFON: CHelae* 3—1242 Entered as Second Glass Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879. TET.E70N: CHelsea 5—1242 No. 27. — Stev. 27. NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 2,1937- -TOREK, 2. FEBRUARJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. KRVAVI IZ GREDI PRED AVTOMOBILSKO TOVARNO Sodišče bo sele danes odločilo glede stavke NEMIRI SO SE PRIČELI OB ČASU KO JE IMEL IZBRUHNITI ŠTRAJK; VOJAKI ZASTRAŽILI TOVARNO Vprašanje stavke ne pride vpoštev, pač je pa tre-V dognati, če imajo stavkarji pravico zasesti tovarne ali ne. — Governer Murphy še nadalje posreduje. — Sodnik bo danes razglasil razsodbo. — Obe stranki sta povedali svoje. DETROIT, Mich , 1. februarja. — Po krvavih izgredih, ki so se nocoj završili, je I 200 mož narodne garde obkolilo tovarne Chevrolet Motor Car Company v Flint, Mich. Vojaki stražijo tovarno z nasajenimi bajoneti, strojnimi puškami )n plinskimi bombami. V izgredih je bilo ranjenih dvanajst oseb, med njimi dve smrtnonevarno. Na kompanijsko ozemlje ne sme nihče brez posebne vojaške izkaznice. Narodna garda je bila pozvana, ko je unija avt-nih delavcev proglasila novo stavko v tovarni, v kateri se je nedavno obnovilo obratovanje. Nemiri so se završili baš v času, ko je okrožni sodnik Paul V Gadola študiral predlog General Motors Corporation, naj izda ustavno povelje proti štrajkarjem v obeh Fisher Body tovarnah. Po štiri ure trajajočem zaslišanju je izjavil sodnik, da bo jutri ob devetih razglasil svojo razsodbo. Zaslišanje se je začelo ob pol treh popoldne ter je bilo ob pol sedmih zvečer zaključeno. Obe stranki -odvetniki General Motors in zastopniki United Automobile Workers of America — sta predložili svoje zahteve. Sodnik Gadola je izjavil: — Vprašanje, če imajo delavci pravico štrajkati ali ne, ne pride pri tem vpoštev, pač bo pa treba dognati, če imajo pravico zasesti tovarne ali ne. Nemiri so se začeli, ko je skušala policija pregnati z dvorišča tovarne štv. 9 trideset unijskih piketov. Piketi so se policistom zoperstavili, nakar se je nemir razširil tudi izven tovarne. Na nekem zborovanju je bilo zbranih več sto mo-' ških in žensk ko je iznenada dospelo poročilo. — Nekega unijskega moža skušajo vreči iz Chevrolet tovarne. Udeleženci zborovanja so se oborožili s palicami rn kamenjem ter jo mahnili proti tovarni, nakar se je vnela vroča borba med policisti in delavci. MATI ZAGOVARJA __HČERKO Devet let staro dekle je poročilo 22 let starega fanta. — Mož je kupil 40 akrov zemlje. SNEiEDSVILLE, Team., 1. februarja. — Boječa 9 let stara Eunice \Vinstead, se je smejala in jokala, ko so sosedje izražali svoje zgražanje nad tem, ker se je pred dvema tednoma poročila z 22 let starim in šest čevljem visokim Charlesom Johns. Johns je molče poslušal ostre besede, tembolj pa je bila zgovorna '.Y-> let stara mati mlade neveste, ki je zagovarjala zakon svoje hčere. 1 'Sveto pismo pravi, da mir-•iili ljudi ne smemo motiti, in jaz se držim svetega pisma,*' ,;e s povdarkom rekla mati. "Ako se imata rada, je poroka edino prava. Ako živita sku paj in sta srečna, jih naj ljudje pustijo v miru." Mati se je poročil« s svojim IG. letom in je že stara mati, cajti neka njena druga lici se je poročila, ko je bila stara 13 let. "Charlie," je rekla gospa Winstead, "je dober fant. Je tudi dober delavec. Pred nekaj dnevi je kupil 40 akrov, da bo sta imela dom. Svojih otrok ni sem vzgojila, da bi se dekleta poročila z možmi zaradi njihovega denarja, temveč iz ljube- DR. KOŠUTIČ SE JE VRNIL "Charlie je Eunici za Božič kupil punčko, toda se je ž njo io malo igrala. Eunice se zanima za šivanje in naučila sem jo tudi kuhati in prav dobro kuha." Charles se je medtem nervo 7no premikal na stolu. Eujiicc J, pa se je igrala s svojo dveletno sestrico. Rekla je samo: — Charlesa imam rada. Bil je tajnik Mačkove kmetske stranke. — Ko je kralj razglasil dikta-torstvo, je dr. Košutič šel v izgnanstvo. DUNAJ, Avstrija, 31. jan. — I>r. Ante Košutič, ki je bil nekoč minister in glavni tajnik 'irvatske kmetske stranke, katere voditelj je dr. Vladimir Maček, se je po štiriletnem prostovoljnem izgnanstvu vrnil v Zagreb. V tem času je bil največ v Združenih državah. A11-^rliji in Avstriji. Kot trdijo nekateri krogi, se je dr. Košutič vrnil na izrecno željo regenta kneza Pavla. Dr. Košutič je bil minister za javna dela v letih 1926 in 1927 in je zapustil Jugoslavijo leta 1929, ko je kralj Aleksander razgla>il diktatorstvo. V izgnanstvu je deloval proti diktatorstvu, toda ni hotel Liti v nikakem stiku s hrvatskim terorističnim gibanjem. Podpiral je dr. Mačkove zahteve za hrvatsko avtonomijo, premembo ustave in uvedbo demokracije. Jugoslovansko vlado je obvestil, da sc namerava vrniti in je potoval brez potnega lista. Na meji so ga vstavili orožniki, toda po kratkem izpraševanju mu je bilo dovoljeno odpeljati se z večernim vlakom v Zagreb, kjer ga je pozdravila velika množica ljudi. Dr. Košutič je najvplivnejši hrvatski izseljenec ter je njegov povratek znak. da se hočejo Hrvatje pogajati s Srbi za sporazumu na podlagi pre-membe ustave. ZA ZAROTNIKE NI MILOSTI Izvrševalni odbor komunistične stranke je od-klonil prošnjo za pomiloščenje 13 zarotnikov. Baje so bili že ustreljeni. NAJVEČJA NEVARNOST JE MINILA Reki Mississippi in Okio sta začeli upadati. — Po voden j je zahtevala nad štiristo Človeških žrtev. FRANCIJA BO GRADILA M0RNAR1CG MOSKVA, Rusija, 1. feb. — Prošnje za pomiloščenje 13 Trockijevih pristašev je izvrše valni odbor komunistične stranke zavrnil. S tem je izginilo vsako upanje, da bi jim bilo pri zaneseno življenje. Vsi so bili obdolženi, da do so skupno z Leonom Trockim, ki zlvi v izgnanstvu v Mehiki, zalotili, strmoglaviti sovjetsko vlado v' Rusiji. Vsi so svojo krivdo priznali in 13 jih je bilo obsojenih na smrt, štirje pa so bili obsojeni na zaporno kazen. Med obr-ojenci so možje, k; so nekdaj v sovjetski republiki zavzemali odlična mesta, kot Oregon j Pjatakov. ki je bil pod komisar za težko industrijo, bivši prometni podkomisar L. Serebrijakov in bivši ravnate?j 5 kemične industrije S. A. Rata.v cak. fttirje so bili obsojeni na zaporno kazen in sicer bivši u-rednik 4'Izvestij" Kari Radek. bivši finančni komisar in poslanik v Londonu Gregor So-kolnikov, M. S. Strojlov in V. V. Arnold. Sodišče je izjavilo, da so ti štirje zakrivili političen zločin, da pa niso bili dejansko udeleženi pri terorističnih dejanjih. LINDBERGHU UGAJA V ANGLIJI Položaj v poplavljenem ozemlju se izza včerajšnjega dne i.i dosti izpremenil. Najbolj razveseljiva novica pa je, da je začelo vodovje upadati. Jezovi, ki so bili ojačeni z vrečami peska, so vzdržali silen vodni pritisk. Vojaki in vladni delavci so še vedno na delu, toda ne več toliko z jačanjem nasipov kot s spravljanjem poplavljencev na varno. Kolikor se je dalo dosedaj ■igotoviti, je zahtevala povoden j približno 400 človeških žrtev. Utonilo je le malo oseb, dosti jih je pa postalo žrtev nalezljivih bolezni, ki so se začele štiriti vsled pomanjkanja pitne vode. V oskrbi Rdečega križa je 125,000 oseb. Rdeči križ je sklenil nabrati za poplavljene© deset milijonov dolarjev. Ta vsota je skoro dosežena. FAŠISTI SO OBNOVILI HUDENAPADE Fašistični napad na Vse-učiliško mesto je bil odbit. — Republikanci so izstrelili štiri sovražne aeroplane. VELIKI VIHARJI V EVROPI . ^ . . , - . , LONDON, Anglija, ."»1. jan. LONDON, Anglija, 1. feb|--_. oa pa do V Pri današnji demonstraciji je prvič nastopila ta- Predsednik mornariškega od- namen je, J r,ora v franc, poslanski zbor- icoimenovana "ženska brigada", čije vzpodbujati štrajkarje k vztrajnosti, ^ Governer Frank Murphy se je danes posvetoval v. zastopniki štrajkarjev, pozneje je pa pozval k sebi poveljnika narodne garde, polkovnika Josepha H. Lewisa. Pozneje je rekel časniškim poročevalcem: — Stavka ki je skoro ohromila General Motors tovarne, bo uravnana na posebni konferenci. Vsi moji napori so usmerjeni v to smer. Podrobnega se pa ni hotel izraziti o svojih načrtih. Sodnijska obravnava glede ustavnega povelja, ki ga zahteva General Motors Corporation, se je začela danes, torej baš na dan, ki je bil svoječasno določen za uravnavo stavke. V Buickovo tovarno v Flintu, se je danes vrnilo dva tisoč delavcev, ki bodo le deloma zaposleni. Do SEVEN OAKS, Anglija, 30. januarja. — Dne 4. februarja bo ameriški letalec col. Clia*. A. Lindbergh obhajal že dru ____jgie svoj rojstni dan v Angliji, PARIZ, Francija. 31. jan.-J^r ** nahaj* ^t prostovolj- ni izgnanec. Dogodek bo proslavil v družbi svoje žene, svo- :iici Jean Mihel Rinaitour je pina in »<*»terih Priiate rekel, da bo Francija izdala 12,000,000.000 frankov (600 milijonov dolarjev) za tretjo naj-večjo vojno mornarico sveta. Zgrajene bodo tri bojne ladje po 35,000 ton, medtem ko ste dve že v delu. poleg tega pa dve matični ladji za aeroplane in dve križa rki. Za svojo "lahko" mornarico bo Francija zgradila 12 subma- Ijev. rinov, tri rušilce in več drugih manjših ladij. S tem povečanjem bo Francija izpodrinila Japonsko kot tretjo svetovno največjo mornariško silo. Največjo vojno brodovje ima Anglija, za njo ] a Združene države. Var\ivski dopisnik lista Daily Mail poroča, da je bilo 13 ruških zarotnikov ustreljenih. Poročevalec pravi, da je pre- |»el tozadevno telefonično ob vestilo iz Moskve ob dveh po noči, toda sovjetska vlada u-smrtitve še ni uradno naznanila. V nedeljo popoldne je izvr čt-valni odbor komunistične stranke po kratki debati zavrgel prošnjo za pomiloščenje. Gregorij Piatakov, ki je bil št ar 47 let, ki je bil obsojen na :mrt, je začasno izgubil svoj glas. Ko je zopet mogel govoriti, je prosil, da bi mogel še enkrat videti svojo ženo. Več drugih obsojencev «e je onesvestilo. Poročevalec lista Daily Mail naznanja, da je bila žena Gre-gorija Sokolnikova, ki je bil obsojen na 10. letno ječo, izgnana na Solovietski otok. Lsti MADRID, Španska, 31. jan. Fašisti so navzlic dežju in viharju vprizorili močan napad na republikanske postojanke v Za pa dnem parku in Vseučiliš-kem mestu, toda so bili odbiti. Zaporedoma tri noči so fašisti napadli te postojank«*, ki so jih republikanci pred nekaj dnevi zavzeli in jih utrdili. Tekom dneva so republikanci utrdili svoje postojanke v VseučiliŠkem mestu in pri KI Pardo, severno od Madrida. Poročila iz Malage naznanjajo, da so vladni aeroplani bombardirali Marbello in strelne jarke okoli mesta. Vojno ministrstvo naznanja, da so bili štirje fašistični aeroplani prisiljeni pristati v republikanskih vrstah in da so bili piloti, ki so bili vsi Italjani, v jet i. GIBRALTAR, 31. jan. — Navzlic hudemu dežju so fašisti prodirali pri Alhama de Granada ter zavzeli Arena del Rav Jator. Pri zračnem napadu na Malago je bilo ubitih 80 oseb, okoli 100 pa ranjenih. ftpanski paraik Mendi je pod zaščito slabega vremena odplul iz Gibraltarja, kamor je pribe-žal 29. novembra pred fašistično bojno ladjo. RIM, Italija, 31. jan. — Iz dobro poučenih krogov prihaja naznanilo, 'da italjanska vlada želi, da bi 10. februarja stopil; v veljavo sporazum, po k a te-, rem bi bilo prepovedano prostovoljcem hoditi na Špansko. REILLY V UMOBOLNICI Edward J. Reillv, ki je bil 1 "lavni zagovornik Bruno Ri- 4000, nakar namerava tovarna začeti polno paro. Unijski_uradniki pravijo, da v nekaterih slučajih tovarne nočejo več nameščati unijskih delavcev. Delavska delegacja je zahtevala od Murphyja, poročevalec tudi naznanja, da ---je bila aretirana vdova Nikola- ni la, ko j< četi obratovanje sjja Ljenina, Nadežda Krupska »nik Pegu. Dva mornarja sta utonila v naj prepove policiji uporabo plinskih bomb. Svojo konca tekočega tedna jih bo pozvanih nadaljnih zahtevo je poslal tudi La Follettovem odboru. :a. SAKOClTE S*; N/. "GLA8 NARODA", NAJVEČJI STO VENSKI DNEVNIK ^ P&2AVA& braltarja je včeraj divjal najhujši vihar letošnje žime in jt zahteval 56 človeških žrtev. Najbolj je bilo prizadeto obre zje Portugalske, kjer je orkan popolnoma razdejal pristanišče v Leixoes. Med žrtvami viharja je 1*5 ribiških parnikov, tri jademi-ee, en parn i k, ena motorna ladja in večje število manjših ladij. Od 5(J človeških žrtev ji * * i cliarda Hauptmanna. je bil v pride 48 na Severno morje; o soboto popoldne prepeljan v francoskem ribiškem parniku Kings County bolnišnico v Brooklvnu v oddelek za uido-bolne. V bolnišnico ga je prii»eljal njegov zdravnik dr. M. Morti i-ier Sherman, ki je rekel, »la j* ">il Reillv poslan v bolnišnic » na prošnjo njegove matere Mrs Helen Reillv. "Po mojem mnenju," je rekel dr. Sherman, "je na Reillv-ja zelo uničevalno vplivalo, ker ni dobil Hauptmannovega procesa, pa k njegovemu sedanje-p.u stanja so mnogo prispevale njegove družinske zadeve. Lansko leto ga je njegova žena Fleurette tožila za zaostala plačila. Bil je štirikrat oženjer* in zopet ločen." Reillv je služil kot častnik v svetovni vojni pri infauterij^ ill artileriji. _____ Lorette s 30 možmi posadke in o nngleškem ribiškem parniku Amethyst s 16 možmi ni bilo še ničesar slišati, odkar sta iz bli zine Doggerbanka po brezžičnem brzojavu klicala na pomoč, vsled česar jih mornariške oblasti smatrajo za izgubljena. Ko se je potopila vlačilna ladja Toxteth, so utonili štirje mornarji v Mersey pri Liver-poolu, kjer se je ladja preobrnila, ko je vlekla potniški par- bližini Oporto na Portugalskem, kjer se je norveški par-nik Engria odtrgal od pomoia in trčil ob motorni parnik Ori-ente, ki se je potopil. Oba utopljenca Sta pripadala k posadki Oriente, ________ "GLIL'B IriJUUI* New York Tuesday, February 2, 1937 Tflff LARGEST SLOVENE DAILY IN V&A. talk 'Glas Naroda" (A Oorpontka) uJ'1 - Ovatd and PnhlWwil by 9l0venic publishing company L Benedlk, Tnu CUy. N. TL GLAS NARODA (Voiee of Um People) Daj Except SoadAji HoUdua • wlo loto valj« mm. tairiko tm KllMlllo ..................... $6.00 i pol lets ....«•.«•••••••••••• flOO .................$1-0© Tm. New York n mIo leto......97.00 Za pol leU.................... t8.SC Za lnoaemstvo sa odo leto......97.00 Za pol leta............................f&AO I«eriy 90-00 podpisa In osebnosti se ne pri občujejo. Denar naj eo blagovoli po Mooej Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ee tndl prejtaje MvallKe nasnanl, da Hitreje najdemo naslovnika. Advertisement oti "Glas Naroda** Unaja vsaki dan lzrseait nedelj In praznikov "OLAS NARODA**. Sit W. 1Mb Street. New ¥• Telephone: CHelsea 3—1242 N. ¥. DELOVNI CAS IN MEZDE mornarju V teku tega tedna I »o vlada predložila kongresu zakoii-ski načrt, ki določa delovni čas in plače za ameriške delavce. Načrt so sestavili vladni strokovnjaki. C V bo predloga vzakonjena. bo imela posebna vladna agencija moč in pravico narekovati delodajalcem, koliko mo rajo delavcem plačevati in kako dolgo naj delajo. Načrt se v splošnem strinja z newyorsko postavo," glede minimalnih plač, ki jo je lani proglasilo najvišje sodišče za neustavno. Postava je pa tu tikala samo žensk in mladoletnih, dočim bo vladna predloga obvezna za vse. Ker imajo demokratje v obeli zbornicah večino, bo pred loga nedvomno vzakonjena. Vprašanje je pa, kaj bo storilo v tem slučaju najvišje sodišče. Zdi se, da hoče biti predsednik Roosevelt na čistem in na jasnem. Ako >e bodo najvišji sodniki strinjali z novo postavo, ne bo treba k ustavi nobenega amendmenta, ki bi povečal oblast kongresa, da bi mu bilo mogoče uveljavljati postave brez strahu, da bi jih najvišje sodišče ovrglo. Ustave bi potemtakem ne bilo treba amendirati. Če b. ne bila zadeva tako nujna, bi veljalo ž njo še n> kcij časa počakati. ►Skoraj vse najvišji sodniki so stari že nad sedemdeset let. Večino v najvišjem sodišču imajo možje, ki so jih postavili na to mesto republikanski predsedniki. Vsak hip utegne kateri izmed njih umreti ali pa stopiti v pokoj. V takem slnčaju bi mu izbral predsednik liberalnega namestnika Tako bi polagoma prišli v najvišje sodišče možje, na katere bi se vlada lahko zanesla, da ne bodo ovračali njenih odredb. V splošnem so pa zadnje volitve jasno pokazale, da je veČina ameriškega naroda za predsednikom. Najvišji, sodniki bodo skoro primorani vpoštevati voljo naroda in se najbrž ne bodo tako trdovratno držali vsake črke ustave kot so se doslej. Vladni načrt, ki bo te dni predložen kongresu, ima namen nadomestiti odpravljeno NRA. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvriujemo točno in zanesljiv vo po dnevnem lcurzu. r V ITALIJO I ▼ JUGOSLAVIJO tm 9 tM____Din. 1M 9 5.99 ____Din. 299 9 129______Din. 399 911.79__Din. 5M $23.99 __Din. 1999 __Din. 2999 Za 9 6.5« $ 12.25 $ 39.90 9 57.00 911250 $167.50 Ur 100 Lir 200 Lir 599 Lir 1000 Lir 2009 Lir 3009 TEB BE CENE BEDAJ HIT BO MENJAJO BO BAYBDBBB CENE PODVSŽENB BPBBMBMBI GOBI ALI DOLI ket zgoraj bodisi v dinarjih aB izplačila v amebi&kih dolarjih % 5.79 kraja laplaaio t dotarjm. nakazila PO cabia: ffOJHNO 9 BLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gist Naroda" NEW TOSS, N. L i treba pa, da o- za inozemske mornarje, ki so i« takoj zaslutili, da se jejie-la dokažejo ne-l vpravičeni zaprositi za aniens-j J zgodilo. Takoj so pohiteli ko državljanstvo na podlagi tri Proti Danijclovemu klancu. Do nekoliko let nazaj se je v tej deželi gledalo na inozemske mornarje z gotovo naklonjenostjo. Ta naklonjenost odsevala se je v naturalizacijskih zakonih, vkolikor so se odnašali na naturalizacijo mornarjev, rojenih v inozemstvu. Po predpisih zakona oni inozemci, ki so služili tri leta na ladijah oil čez 20 ton nosljivosti, ako te ladje pripadajo k vladi Ždru-ženili držav ali k ameriški trgovski mornarici, uživajo gotove olajšave, kar se tiče naturalizacije. Oni morajo sicer sicer imeti, kakor vsakdo drugi, prvi papir, ki je najmanj dve leti star za časa prošnje za državljanstvo. Prošnjo mora vložiti, ko je še v službi ali pa v roku šestih mesecev potem, ko je bil častno odpuščen. Predložiti mora spričevala o častnem odpustu, ki naj dokažejo, tla je tri leta sin žil na ameriških ladjah. Eno od ieli spričo val mora dokazati, da je služil vsaj kedaj tekom zadnjih šes tih mesecev, ni stala spričevala noKazejo pretrgano službovanje; presledek mesecev ali celo let ne razveljavlja mornarjeve pravice do olajšanega postopanja, ako dokazuje, da je vsega skupaj služil toliko dolgo, da odgovarja triletni dobi. Njegova predpravica obstoja v tem, da more vložiti naturalizacijsko prošnjo v onem naturalizacij-skem sodišču, ki mu je najbolj všeč in da mu ni treba prošnjo drugih dokazov o bivanju v Združenih državah in o dobrem moralnem značaju razun spričeval o mornarski službi. Niti mu ni treba čakati običajnih 90 dni za končno zaslišanje. On more biti pripuščen k državljanstvu in zaprisežen isti dan, ko je vložil prošnjo. R«'s je, da mora imeti dve priči, ali le v s vrli o dokaza, da je prosilec ista oseba kot ona navedena v odpustnicajh. To poenostavljeno naturalizacijsko postopanje j<* še vedno na razpolago onim inozemskim mornarjem. ki odgovarjajo predpisanim pobojem. Poroča rc, da v tem času mnogi izmed njih prosijo za državljanstvo — na primer, po 20 ali 25 na dan v newyorskem natural izacij-skem uradu. Pogoj, da je mornar še v službi oziroma da ni še minulo šest mesecev od zadnjega odpusta, pa bo mnogim v kvar — zlasti v bodočnosti. Neka druga predpravica, ki jo je naturalizacijski zakon od leta 1906 poprej dovoljeval inozemskim mornarjem, je bila odpravljena. Poprej vsak mornar ki je služil tri leta na ameriški trgovski ali ribiški ladji in ki je imel prvi papir, se je smatral za ameriškega državljana, vkolikor se tiče diplomatične zaščite tekom službovanja. V tem zmislu izdajalo se je mu mornarsko državljansko spri-'evafto ("Seamen's Citizenship Certificate). Ta privilegij je kongres odpravil dne 15. junija 1936. Je pa neka druga določba zakona, ki je poglavitna ovira za inozemske mornarje, ki prosijo za ameriško državljanstvo. Ta določba, da se mornarjevo službovanje na ladjah inozemske- Iz Slovenije, DVE SMRTI Gregoričein je ugotovila, da je Trček najbrž padel /. brvi, ki vodi čez graj>o, v vode, a -i ni mogel pomagati kljub nizki vodi. 1"tonil je in )»ozneje še zmrznil. Prvotro so mislili, da Svoječasno smo j>oročali o usodni smrtni nesreči, ki se je pripetila v takozvanem Danije-lovem grabnu pri Prevaljah. Zdaj je postal 54-letni Matija| ^ je nml njim Zgo «Ker denarja pri ladje ameriška lastnina, ne sme Zobej je bil uslužben pri les- njem „jso našli. Pognano je nem trgovcu Francu Kuncu in i s,-daj, da je vsak zločin izklju-je okoli 6. ure zvečer stopal l(Vll in da st;irček po nesreči pred dvovprežnim vozom, ki j«1 padel v vodo. bil natovorjen s hlodi, proti do- mu. Danijelov klanec je zelo j IVAN DACHS UMRL nevaren zaradi prepadov ob ee-' sti in morajo vozniki biti na' Po krat'kem bolehanju je v tem mestu zelo previdni. Tudi 74. letu umrl na Pmlah Ivan Zobej je korakal pred vozom,! Daclis bivši gostilničar iz Flor smatrati kot bivanje v Združenih državah, vkolikor so tie" naturalizacijbskih predpisov. Radi te določbe in radi nek«' nedavne razsodbo Vrhovnega sodišča Združenih držav se smatra, da je in. zernsk". mornar prekinil predpisano nepretrgano bivanje v Združenih državah vsak čas, ko je dobil službo na inozemski ladji. Radi tega živeti pet lei v Združenih državah po zadnjem po-vratku iz službe na inozemski ladji, predno sme zaprositi za državljanski papir. To velja toliko za samske kolikor za po-ročene mornarje. Ne velja pa Peter Zgaga PAR KORISTNIH SVETOV NA- da ne bi konja z vozom vred treščila v prepad. Nesrečno naključje pa je hotelo, da je Zolieju na poledenelih tleli spodrsnilo in je treščil na tla |>od konjska kopita. Kolesje je šlo preko prsi in nog Konja sta pripeljala voz sama domov, nakar so domači postali pozorni letnega službovanja na ameriških ladjah. Ako so taki mornarji v presledkih itumI službami na ameriških ladjah bili vkrcani na ladjah inozemskega registra, ta okolščina ne razveljavlja njihove pravice pod dotično določbo zakona. TUDI MOŠEJE SE MODERNIZIRAJO. Pridobitve zapadne civilizacije prodirajo polagoma tudi v Orient in celo tja, kjer tega še nedavno nihče ni pričakoval. Iz Si ngapura poročajo, da so te dni izginili iz minaretov on-Jotne glavne mošeje tradicionalni muezini, ki so cela stoletja oznanjali vernikom v sin-gapurskih ulicah, da je napočil čas molitve. Izginili so zato, ker je zadnja leta trušč po si ngapu rsk i h ulicah tako narasel, da muezinov ljudje sploh niso več slišali. Prej orientalsko vrvenje ni bilo nikoli tako živahno, da bi ga muezin s svojim močnim glasom ne prevpil. Ko so pa jeli voziti vojaški avtomobili in ko so se jim pridružila še nmoga letala, ki bme dan za dnem v bližini ogromne obramlbne baze Anglije v Rin-gapudu, so se morali muezini umakniti. Niso se pa umaknili povsem. Njihova mesta so zavzeli veliki megafoni in muezin kliče zdaj vernike k molitvi zelo udobno i7. skrivališča. Zato pa odmeva njegov glas nad mestom mnogo močneje kakor prej. Tako je zopet izginil en orijental-ski čar, vsaj iz Singapura Vprašanje je samo, kako dolgo bodi ostali ti čari drugod. Advertise in "Glas Narodr*v kjer so našli Zobeja mrtvega. V Pod gor i ca h v ormoškem okraju je padlo mlado življenje pod nožem. Fantje so bili zbrani pri pijači in iz malenkostnega povoda je nastal med njimi pretep. V gneči se je zrušil v krvi kmečki siii Frane Rta mar šok, ki je kmalu zatem izdihnil. Orožniki so takoj uved'i poizvedbe in so zaenkrat aretirali kmečkega fanta Francn Krajn ca iz Lasigovcev UTONIL IN ZMRZNIL Tragično smrt je uašci 70-letni starček Ignac Trček, roj< n na Bukovem vrhu, občina Trata pri Škof ji Loki. stanujoč v Bačni. Te dni se je vračal iz Subičevc opekarne na Zirov-skem vrhu, kjer je bil kot delavec zaposlen, proti domu in se je spotoma ustavil pri sinu in drugod. Od podjetnika prejel še 70 Din predujma. Nekaj denarja je dal ;?inu. Ime! pa j«> pri sebi še 54 Din, ko j* zvečer korakal proti »lomu, nekoliko vinjen. Drugo jutro ro ga ljudje ,ki so šli k prvi maši, našli ležečega v "Potoški grapi** pri Todrežu. Bil je mrtev. Komisija z zdravnikom dr. Mihir.om janske ulice. Spet je Ljubljana izgubila enega izmed svojih pristnih sinov, ki ji je bil vdan z vso ljubeznijo. Pokojnik se je rodil v Štrajzljevi hiši na Poljanah in ko se je izučil v gostilničarski stroki, se je kmalu osamosvojil. Blizu 40 let je vodil gostilno v Florjan-ski ulici. 2RTVI PRETEPA «prli 40-Ietni nestni delavec Franc Žohar, 47) — L v nedeljo popoldne pn-etni dninar Ludvik Ratej in;di, — odgovori, — ko bosta oče s..«.. 1»C» • C* (J »V Ifaa.la ' • » » IIIO ( I d I V"»« •! < >ndan mestni I Rate jeva žena, vsi s Sp. Hudi nje. v Zoharjcvem stanovanju. Zohar in Ratej sta se spopadla, pri čemer je Ratej zlomil Žo-harju desnico ter ga poškodoval po levem licu in levici. Žo-har pa je poškodoval Rateja z nožem po vsem telesu. Poškodovanca se zdravita v celjski bolnišnici. Ko se bliža štiridesetdnevni post in ko začue vdovam in de \icam voda v grla teči, se obračajo name z milimi prošnjam;, naj jim {»omagam. Iver vsaki rad ustreženi, bom tudi letos ]>onovil par nasvetov, ki so se že lani in prejšnja leta precej dobro obnesli. Prihodnja sreda je že pepel-nična. Danes je torek. V osni I'm dneh se da marsikaj do.-eči, in dobila ga boš. ako boš vztrajala in se natančno ravnala i>o mojih navodilih. Ce imaš že izbranega ali ta-korekin" na piki, je lahka stvar Na veselici, ali kjerkoli ga srečam, mu malomarno reci, naj pride k vam to ali ono reč popravit. Z veseljem se bo odzvai vabilu, kajti naši fantje radi pomagajo, posebno, če jim ženska reče. da naj. — Kdaj naj pa pridem' — bo vprašal, nič hudega sluteč. Se eden se je vrnil. Iz Cakovea poročajo, da se je vrnil te dni iz ruskega ujetništva v Prelog Filip Logožar. Ujet je bil v Karpatih I. 1915. Zadnje čase je živel na Kavkazu. Na pot domov se je pripravljal že šest let. S seboj je pripeljal ženo Rusinjo in 10-letno hčerko. DELO DOBE TZVEŽBANE ŠIVALKE. — Doiga se zija dobra plača. — Vprašajte pri: FRTTIIAUF & MUSYL, llth and Broad Sts., Carlstadt, N. J. (3x) "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. Piruhi... SVOJCE IN PRIJATELJE V DOMOVINI NAJBOLJ RAZVESELITE ZA VELIKO-NOC, CE JIM POŠLJETE DENARNO DARILO DENARNE POSILJATVE v DOMOVINO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI — Potniški Oddelek "Basa Naroda" 216 W. 18th Street New York City Pošiljite takoj, da bodo dobili za praznike? Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti boga od lan, Je potrebno, da Je pooteu v vseh stvareh. V »led nafte dolgoletne skušnje Vam zamormo dati najboljša pojasnila in todi vse potrebno preskrbeti, da Je potovanje udobno in hitre. *-to se sa-•brnite na nas sa vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje sa povratna dovoljenja, potni liste, viseje in sploh vse, kar Je sa potovanje pstrebns v najhitrejšem tem, in kar Je glavno, sa najmanjše stroška Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker . se dobi is Washington povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, Pišite torej takoj sa bresplašna navodila in zagotavljamo Vam, potovali. SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. in mati doma. Zagotovo moras seveda deti, da bosta oče in mati v nedeljo popoldne zdoma, kajti, če bosta doma. ne bo kruha ia testa, Ui urno t oš. Ko boš sama, so lepo nama • ži, lase nafrfraj in obleci naj lepšo obleko. Glej, da bo stanovanje snažno in čisto, da no bo nikjer nobenega praška, da bo vsa posoda pomita. Edinole on krožnik in ssož'» !>ri-aoo imej na mizi, ti lx/m že povedal, zakaj. Ce slučajno slamnike delaš in spravljaš k o ve rte, v katerih ti dajo denar, poišči tisto, na kateri j<* največja numara, in 0 položi na viden prostor. <*o imaš doma kako lepo knjigo, jo odpri tam, kjer sta zaljubljena v najslajšem govoru. in jo položi na mizo. Ako boš stopila kam po kakem opravku, bo nemara vzel knjigo, začel citati in si bo mislil: — Glej jo glej, torej je udar-jona na zaljubljeno plat. Xato stopi k oknu in glej, od katere strani se bo prikazal. Ko ga boš opazila, stopi sr<-di kuhinje ter vzemi v levico pomit krožnik, v desnico pa brisačo. Tako stoj in ča kaj. Ko bo potrkal, reci boječe: Come in! In ko bo vstopil, se moraš grozno ustrašiti, spustiti krož ni k na tla, da se bo razletcl na drobne koščke in vzklikni: — Ježeš, kako si me prestrašil. Prav nič nisem mislila, da boš prišel. Sa j se ni tako mudi lo. Očetu in materi sem sploh pozabila povedati. Moj Hog, kako me je sram. Nikogar nisem pričakovala, sicer bi kvar-tir malo pospravila. Tako je pit vse na-robe. Sc počesala se ni-«-em, in v teh zamazanih cunjah me je kar sram. No, sedi pa vendarle, da ne boš spanja oil nesel. — Salament, — si bo mislil, — to je dekle in pol. Pravi, da 1 s i "pospravila statiovanja, pa ;c tako lepo kot bi ves teden pospravljala. Kakšno bi še bi-io, če bi ga pospravila. Pravi, da je vsa razkuštrana. Kakšna bi šele bila. če bi me čakala in bi se lepo počesala. Na njeni obleki ni nobenega madeža, pa pravi, da ima eunje na sebi. — llm, hm. Tako si bo mislil, dočim si ti že začela dosegati svoj cilj. Kako ga boš dosegla, ti bo:u jutri povedal. " G LA 8 NARODA" < i.i ■ i' ——^ i • ---- - • New York Tuesday, February 2, 1937 " THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V.8H. GRAZIA DELEDDA: Ko sem bila Se majhna, je bival v borni baraki, nedaleč od naše hiše, star čevljar-kr pač, ki nam je krpal in popravljal naše, navadne čevlje na zadrgo, z dvema vrstama svet lih, okovanih luknjic. Nikol'» nisem mogla dognati, odkor j» prav za prav prUel in iz kate rega kraja je bil doma.| Sp<> minjam se le tega, da ine je bi lo vedno kar strah, kadar sen ga zagledala. Bil je izredne velik, vedno je hodil sklonjeno ne da bi bil zato videti skriv Ijenega života in časih, kadai se je vzravnal, se ti je zazdele da je s svojo mogočno voljo š( bolj zrastel. Pozimi in poleti je imel m golem telesu samo sivo obleko ki mu jo je bil najbrž kdo po dani obraz je bi vedno mrk in neprodiren ii listnice so se mu časih zaničlji vo pretegnile. Toda njegov« velike, rjave oči so bile tak< mladostno žalostne in so se mu le časih, v kakem prepiru, ne varno zahliskale. Kadar je nesel zakrpane čev lje proti naši hiši, je držal v vsaki roki po en par, tako da se jo dozdevalo, ko da bi ti čevlji dasi >o bili majhni in lahki, držali njegovo visoko telo v ravnovesju. Navadno sta se z našo staro hišnico dolgo prerekala radi cene in še potem, ko je prejel zasluženi denar, je še čakal na dvorišča, da je dobil šil-tem niste kaj več, ko na-aden čevljar-krpač ?" * "Jaz sem svoboden človek,'* je zaničljivo odvrnil, "in nisem likogar hlajiec. Delam, ker me veseli. Zvečer sem sam svoj gospod in če hočem spati, spini, 'e pa nočem spati, greni na iz-oreliod in se zabavam, kjer ir ^akor se hočem. (V hočem rrem plesat ali pojem in če si zaželim, grem h ženskam ali kam pojezdim ali obiščem >včje pastirje in jim pravim:( * Ime jmr> gostijo.'" Pa kolje-'o najboljše jagnje in ga s peče-io na ražnju in jemo, pijemo in ie zabavamo notri do jutra.** Prav resno i" mislil, kar j< govoril in v svoji domišljiji ni občutil nikakega nasprotja. A hišnica ga je s svojim zlobnim odgovorom poklicala v resničnost. rekoč: "To se vam le tako dozdeva, če str pijani! Tedaj imajo tudi berači konje in črede ovac!" Besno se je dvignil in se z rokami za hrbtom opiral na zid. j Njegove oči so se tako bliskale, da sem se začela kar bati. j Saj sem mislila, da bo storil hišnici, ki sem jo imela jako j rada, kaj liudega. I (Vz nekaj tednov je hipoma zbolela. Bil je navaden prehlad.; a jaz sem morala venomer misliti na strašnega čevljarja, k" je bival v svoji baraki ko v kaki čarovniški votlini in kjer je j kuhal svoje peklenske čarovni j jn. Mislila sem si, da bo za earal hišnico in bo morala ti-i mreti. Se nedavno je prišel k j nam in je prosil vžigalic. A hišnica se mu je z okna rogala in ga vprašala, ali mogoče sedi na konju in ali jezdi na gostijo? Že koj drugi dan ji ni bilo več dobro. Mogoče se je bila ■ prehlad i la pri oknu, ker je bila huda zima. Tn prav v teh mrzlih, belih, tako turobnih dneh. ko sem od jutra do večera pri-1 tiskala obraz k šipi in strmela v zimsko krajino, se mi je zdelo da je v»o v satansko čarovnijo spremenjeno in da ima tu vprav čevl jar svoje prste vmes. Nekega večera pa smo morali poslati po duhovnika, da je previdel našo hišnico. Vsi smo molče sedeli krog peči in ko je vstopila črna postava duhovnika, sem morala nehote mrsliti na smrt; kakor da je prišla v našo hišo. Tega večera kar nisem mogla zaspati. Kolikor se spominjam, je bila to noč pred svetim Antonom. Zunaj na cesti so po naših starih šegah stali kmetje sredi ceste navzlic ledeni burji, ki je briia skozi vas, in so zažigali kres v čast svetniku. Drugi kresovi, ki so i i 11 bili prižgali malo bolj zgoraj in spodaj vasi, so ožarjali bele in črne hiš«« z motnim bleskom, da je bil *neg videti ves rdeč. Dim se je dvigal v nebo in se je pomešal med hiteče oblake. In zdelo se je, ko da so ljudje zanetili ]jožar, da bi prepodili mraz in se slednjič izne-hili strašnega prekletstva zime. A.burja je divjala bolj in bolj in j<* prinašala s seboj, karkoli ji je bilo v napotje; oblake, dim ognjene cunje, otroški jok. smeli in glasove harmonike. V naši hiši pa je bila smrt. Stala •cm bosa pri oknu, zrla sem ven in sem blagrovala vaške otroke, ki so poskakovali o-krog kresov in se hrupno zabavali. In z bridkostjo sem mislila na to, da bi me bila hišni-ca. če bi bila ostala zdrava, brez dvoma vzela malo s seboj na cesto in mi dovolila uživati večerno praznovanje. Nihče ni bil kriv t«* nesreče ko hudobni čevljar. V duhu sem ga videla, kako je stisnjenih zob. s sklonjeno glavo in krčevitimi pestmi vlekel za vrv, ki je zadavila njegovega sovražnika. f'utila sem, da sem ga za-«Vla sovražiti, kakor sem sovražila smrt in zimo. Ali je bil pa zares nepremagljiv? On. ki je bil tako slaboten, da ga je teža enega para otroških čižem spravila iz ravnotežja in ki ga je opijanil že en sam pozi rek žganja! Mahoma sem zaželela, da bi umrl. Da. sem si mislila, če bi zda lje umrl. pa l>i bila rešena hišnica. Bilo je navdalinje-nje. On je svojo usodepolno zanko vrgel na naso hišo. toda jaz sem jo pograbila in jo vlekla kakor je sicer on storil. Moč se je borila z močjo. A tedaj je stopila služkinja v sobo in me spravila v posteljo. Tn koj za- tem sem zaspala, ko da bi-bila silno utrujena. Še isto noč se je izboljšalo zdravje naši hišnici. Starega čevljarja pa so dobili mrtvega v njegovi baraki. Ker ga ni bilo že prej nekaj dni videti, so bili v oni noči prišli fantje pod njegovo okence in ga skušali izvabiti v noč. Ko pa ni ničesar odgovoril, so vdrli vrata in so odkrili njegovo smrt. Nisem se preveč prestrašila. Vendar sem se bala. da sem vso stvar tirala predaleč. Spomnila sem se njegovih besed: "Le Bogu je pripuščena pravica u-bijati." Toda, kar je bilo — je bilo in ko sem se še vsa tresla radi velike odgovornosti, ki =em si jo naprtila, sem se vendarle razveselila ob nirsli, da je starčeva zanka ostala v moji roki. Mogoče mi bo Še koC." hnj koristila, sem si mislila. A ko je drugi dan prišel zdravnik k nam, nam je povedal, da je bil čevljar že ?>red tremi dnevi umrl. SRNA POVZROČILA AVTO MOBILSKO NESREČO. Neki monakovski trgovski potnik se je peljal s svojim avtomobilom po strmi gorski cesti v bližini Reichenlialla, ko je pritekla pred vozilo srna. Mož je tako močno zavrl, (i?, ne bo povozil živali, da je voz spodrsnil s ceste in strmoglavil v 30 m globoko sotesko. fVprav se je avto popolnoma razbil, se je vozač rešil le z lahkim pretresom možganov. Vrglo ga je iz voza in je ležal poldrugo uro v nezavesti. Potem je splezal na cesto, kjer so ga neki avtomobilisti vzeli - f"boj. L. 'Ganghof er : Grad Hubertus flV :: Roman :: 95 NAJSTAREJŠE GLASBILO SVETA. ZLATO JE DOBRO SPRAVLJENO V • ' ' : -v-- -J. V razvalinah mezopotamske-ga mesta Tepe Gavra so našli najstarejše glasbilo sveta. Našla ga je skupina ekspedicije pennsyivanske univerze in a-meriške orijentalske šole. Glasbilo ima dve cevki iz oglodanih kosti, najbrž ptičjih, v katerih je več luknjic. Izvira najbrž iz časov, ko je človek prehajal iz kameni te v bronasto dobo. Starost te čudne flavte cenijo učenjaki na 7000 let. Podrobnosti arheologi Še niso u-gotovili. V Tepe Gavra, najstarejšem mestu sveta, bodo gotovo našli še druge redke spomenike. Tako so obenem s flavto izkopali veliko črno skledo, na kateri so upodobljene gore, reke, živali in celo več lovskih prizorov. Odkopana flavta iz ptičjih kosti je sicer najstarejša, kar so jih kdaj našli, d vogla sne cevke so pa poznali že prvotni prebivalci zemlje. Prof. Abso-lon je našel iz levjih členkov narejeno cevko, ki se njena starost ceni na 30,000 let. V San Pranciscu bodo kmalu dogradili zakladnico, v kateri bo spravila vlada del svojega zlata. Poslopje je dobro zaščiteno 4>red vsemi naravnimi elementi. ii "nmj-«.;^..*: P j; r ;<•"•. iflf m \rrrsrzr mgraftt • "" ^ rro m spm*! r! •: jmm LETNIK KERZETOVEGA C A S A " dobi tisti, ki nam pošlje POLLETNO naročnino za novega naročnika. Kdor nam pošlje CELOLETNO naročnino z a novega naročnika dobi DVA LETNIKA "ČASA". NA RAZPOLAGO JE LE SE NEKAJ LETNIKOV, ZATO SE POTRUDITE IN POŠLJI TE ČIMPREJ Vsak letnik obsega nad 400 strani najzanimivejšega čtiva: povesti, poljudnih razprav — političnih in gospodarskih —> zanimivosti in koristnih nasvetov. NAJBOLJ PRIMERNO IN Bila je na|H»l omamljena od žalosti in razburjenja. Slišala je jecljajoče besede, ne da bi jih razumela,-čutila, da ji segajo v roke, jo objemajo. poljubljajo — in ko se je spet ovede-ia, je videla oba voza, ki sta se oddaljevala v dežju. Poleg nje je stal Fri<- in držal dežnik nad glavo; v njenih zmršenili laseh so se iskri-e kapljice. 44 Prosim, kontesa, pojdite!" je priganjal Frie. "Še nahod si boste nakopali/" "Nahod"' je ponovila brez misli in strmel;, v slugo ko v predpotopno čudo. Z drhtečim: rokami se je oprijela železnih palic pri vrtnih vratih. Frie se je ni drznil dalje nadlegovati. Po rrpežljivo je stal ob njej in ji držal dežnik nad irlavo. Končno >e je Kiti zravnala, vzela dežnik m se vrnila proti gradu. Frie je hotel zapreti vrata. Tedaj je zaklieai s ceste glas: "Pusti odprto!" Dva kmeta sta potiskala pred seboj eizo, in na njej oba kozla, ki ju je bil ustrelil Robert-tor šestnajsteraka, ki mu je mogočno rogovje segalo daleč na obe strani cize, tja čez blatna kolesa. lf). POGLAVJE Nad dolgo verigo gora so viseli deževni obla H, sivi in zamodreli. A čim dalje je šlo proti predgorju in ravnini, tem prijaznejše je bilo nebo. S poletno tihim zadovoljstvom se je smehljalo jutranje sonce nad Isaro in dobrim mestom Mo":ikovim. ža reč o obsevalo jabolka <•<*--kvenih zvonikov in zlatilo strehe. Med maloštevilnimi pešci, ki so to jutro zadnjega avgustovega tedna le skromno poživljali š-roko Ludvikovo cesto, se je dala izlahka opaziti visoka postava petdesetletnega moškeira v sivem poletnem površniku in črnem mehke.m klobuku. La-je, ki so silili izpod krajev klobuka so bili še lepo rjavi, dočim je ozka dolga brada kazala že sive niti. Zamišljen na>meh. kakor ga navadno opažamo pri močnih, v boju življenja utrjenih naravah, je omiljeval resno-!»o preduhovljeiiih potez. Vsakdo bi v tem mo zn izlahka uiranil umetnika, četudi bi mož ne zavil proti akademiji. Xe v mladih na-adili okoli akademije, m- na razkošnem stopnjišču ni srečala umetnika ž \a duša. V vrhnjem nadstropju je obstal pred vrati, ki se no>ila majhen porcelanast ščitek: ** Profesor Jurij Werner" — in spodaj z risalnimi žebljički pritrjeno posetnico: "Ivan Forl»cekT\ V velikem ateljeju, kjer je vso severno stran zavzemalo eno samo ogromno okno so bila razvrščana štiri >likar»ka stojala. Eno je no-ilj najnovejše delo profesorja Wernerja; bilo je domala dokončano in je imelo že svoj zlati o-kvir. Svetla tablica je označevala umetnikovo i?;:«* in naslov slike: Dolga cesta. Med živimi mejami z jesensko orumcneli.u listjem in golimi travniki, za katerimi se svetlika kriuljast potok, drži ravna, prašna ce--ta med dvema vrstama topolov iti se na videz izgublja v nedoglediio daljavo. Nad pokrajino leži kakor koprena som račje meglenega jesen •kega večera. Samo na obzorju se blešči jasna svetloba, kakor bi bilo v i-ti daljavi čisto nebo • n zadnje sonce. Na eesti stoji prileten mož. Na ;ia je odložil težek sveženj, breme dolge poti ua je utrudilo, in zdaj >i senči z mršavo roko oči in hrepeneče upira pogled v tisto svetlo daljavo, kamor je namenjen in kjer ga čaka počitek. Werner je stopil pred stojalo. Ko j«« pa liotoi seči po paleti, je uzrl na slikami mizi brzojavko. Odprl jo j.- in bral: "Prosim te, Werner, pridi—tvoj Ivan!" Osuplo je gledal v črke pred seboj in si šel " roko čez čelo. Kako le more fant pri zdravi pameti pošiljati takšne brzojavke, takšne pol 1 e-ede. ki po >ili vznemirjajo človeka? A?i je bolan.' In leži tam zunaj, brez pomoči, brez človeka, ki bi ga poznal In že je bil -kozi vrata, drl na ves splav v neoddaljeno stanovanje in s«* z izvoščkom zapodil proti po-taji. Po d ven ni i vožnji z železnico je bil Werner !»a postaji, kjer -c je eepila >transka proga i roti goram. Čakati j«- moral četrt ure. in bila je to zanj težk.i šola potrpljenja. Prišla sta dva vlaka. Iz vozov so >«• n-uli potniki, planinci in kmetje tor -L iskali prostora v vlaku proti M« nakovom. Razst rešeno je gledal Werner v t » bučno zmedo, ko mu je obstalo oko na gospodu • l-edi med ljudmi. I rno -e je preril skozil gnečo: "Doktor Egge! Doktor Kgge!" Ta-ilo je stegnil desnico profesorju nasproti. VALJE I*HI DE PRIPRAVNO CTIVO ZA SE- DANJE 'DOLGE VEČERE UPRAVA "Glasa Naroda99 19 3 7 / SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y. 216 West 18th Street "17125 NZXDJ)?*9 New York Tuesday, February 2, 1937 THE LAROE8T 13WVENE VA1LT JN VJB3. oslovilno pismo ROMAN IZ ŽIVLJENJA • GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Prim o de in njegov polom. "To je moralo biti, Lona. Potrebujem okrepčilo za «voje free. Sedaj pa pojdiva." Idealen državni prevrat se| napravi v Španiji takole: Nekega dne se polasti kak gene-1 ral v provinci vladnega poslopja in proglasi, da so civilne oblasti odstavljene. Potem pro_ glasi nad važnimi kraji v pro- znaten del istega kakor Mussolini ja, ki je v njem videl španski diktator svetal vzor. Poskusil ie z lavorikanii v --i roki ,ko je FVancija tam zati- . . ... .. ... • rala Ab-del Krimovo ustajo in nekaj zgoditi. \ »Španiji seje,..... , . , . .. . . . A . 1 . ~ / ,: prevzel je tam tudi vrhovno po-pojavil v tistem času kot svetal . • , , . . ; 1 .. .. . . . .. veljstvo. Pridobil si j»» naslov vzor Mussolini in njegov tasis- ... ... i •______• • , , tični red v Italiji. Meti Ko gresta po stopnicah, ga Lona vpraša: "Ali si kaj slišal o nevesti dr. Friesena, Ludvik!" "Popolnoma ob pamet je; toda vsi mislijo, da je v prvi obšedn77t'anle"in &!"se vrsti razburjena zaradi svojega brata; se nikdo ne ve ničesar o zaroki. Saj je njen brat tudi zelo poškodovan. Njegovi sta-riši so bili brzojavno poklicani iz Karlovih varov. Nocoj pridejo domov." Lona sede v avtomobil poleg Ludvika in mu pripoveduje o presenetljivi premembi svoje mačehe. Vidno ginjen jo posluša in nato vzdihne, kot bi se rešil težkega bremena. "Hvala Bogu (Lona; sam nteeni vedel, kako bi mogel I kraij"^"ukloni na sil ju'' in iz-prenesti, ako bi bil ločen od tebe Tohko mi roji po glavi. . (]a ugtava n. ^ y y( Sedaj mi dr. Fnesenu m treba odpovedati službe in od njegovih dedičov bomo gotovo še nekaj ea^a prejemali plačo." Ludvik jo nežno pogleda. "Misliva sama na sebe, Lona. Sinoči je res zelo slabo izgledalo za naju, toda sedaj bo zopet vse dobro. Samo če >e ne bo tvoja mačeha zopet premislila.'' imi posadke ne upro, jo maline s častnim vojaškim spremstvom v mesto. Tam tudi iztrga oblast civilnim uradom, častnik straže pred kraljevsko palačo stisne pete in izkaže u-porniŠkemu generalu čast. in da gre parlament na počitnice. Tako je nastala v Španiji vojaška diktatura Prime de Rive-j re mirnejše, nego prevrat v o-pereti, brez vsakega strela. Dr- , vojvode imperija, kakor pozne- ... .... i je srečnejši Mussolini Italiji. Iz j škilili generali se je našel Tri- „ , , . , , . .J .. . vseli uradov je odslovil pol it ie- mo de Ki vera, pripravljen sle-......... , . ! .... . ii no nezanesljive ljudi. ees. da diti njegovemu zgledu. i •• v -i t» j t,- - »-i • % zatira korupcijo. Na njihova1 Prinio de Kivera je bil iz An- 4 , .... . . . .. . i i mesta je moral posaditi lastne daluzije, potomec plemiške vo- v .. T . . . .. J \\ . t- * - - pol i tune prijatelje. Imel je pa' jaške rodbine. Kot sin marša- , , , , . .. , . \ v . . - i smolo, da ie dal sodnik. ki ie la in vojnega ministra je hitro , ^ , ltr> „ . . .. ,, , , . ,, . . .. . vzel geslo " Proe s protekeno" napredoval v vojaški kanjeri. i _ , .... - c o^ i a- • i_m « • I resno, kmalu rozmnoziti m raz-: S 30 leti je bil ze general m , - ... . . , . v, °„ . ... sinti lastnoročno diktatorjevo ugleden elan odbora eastniske , • , . , _ . . ... ... , .. . povelje, da se je zabrisala afe- mnte, priljubljen med svojimi - . - . ■ V. .V ... r ., ra ene izmed njegovih lepih tovariši kot veseljak, ognjevit; ...... . .. . ... . . ^ ... ' lirijateljic. plesalke C aobe. za-' govornik in dober pivec. Ni , \ • , , - 7 . - , , - , -i i • • , prte zaradi trgovine s kokai-torej euda, da je bil v krizi, o n om kateri govorimo. P rim o de Hi- r> e , . . . ^ Po fasistlenem zgle0 moral str-i poskusi, da bi jih obudili v živ-je bil prepriean da vsaj prvi lavldiktator v izgnan- ljenje, so bili zaman. Treh oseb hip ne bo naletel na vojaški od-j stvo Kmalu umrl v PnriJše niso našli in so gotovo tudi P0!". Tako pripravljen je dal v ^ ~en razor.arall 5n p0- že mrtve. Istega dne ie snežni noc, od 12. na 13. septembra abljen phlz v kantonil Sankt Gallon 192., zasesti vladna poslopja v D& ^ moral titi $ zailteval življenje dveh nadalj- Barceloni, proglasil je nad Ra- nijo, da kritizirajo moje delo. nih smučarjev, v bližini prela- 13. februarja: Con te di Sarola v Genoa IP. februarja: Bremen ▼ Bremen jj JO. februarja: z lie de France ▼ Havre Saturnla v Trat 24. februarja: Manhattan r Havre Vjueen Mary v Cherbourg 26 februarja: Ku ropa v Brumen Ti. februarja: 1'aria v Hatrb llei v Ceno* 3. m:i rca : Nomandie v Havre Uereugaria v Cherbourg ■' ..... .. . U..U..I1 «.'« vjuifil Jiaij » v uri I« a on,jo obsedno stanje oblju- f]a spm doživpl polom vge to Furka pa je plaz zasul nekega! Waahingtcm v Havre "Že dobro, Ijona. sedaj prebral." I.ona žalostno pogleda in vzdihne. "Oh. Ludvik, to neumno pismo! Mitsliti moraš, da j«? že vso minilo in da sem sedaj zopet pogumna." Ludvik ji prikima in ko Lona izgine v hišo. odpre pismo'ker so bili zelo vplivni možj< — Imnino poslovilno pismo nanj — in ga bero. Lice mu ne- solastniki teh podjetij, se jeli koliko prebledi, srpo gleda pred se in se vpraša, kako bi to pi>mo vplivalo nanj, ko bi ga Lona na to ne pripravila in je ne l>i vedel, da s«- j<* njeno obupno razpoloženje zoj^t razkadilo. Pismo večkrat prebere in poloti se ga globoka gipje-no>t. Kako težko ji je moralo biti srce, kako so jo morali mučiti, da je mogla misliti, «la «e .ji bo odpovedal, samo ker mu je prinesla v življenje skrbi. Ko se Lona čez eno uro zopet vrne, izgleda zelo bleda ter ga nemirno pogleda. "Ludvik, ali si prebral pismo?" Ludvik ji resno pogleda v oči. "Da, I>»na — toda hitro bom pozabil, kar je v njem. Hočem pozabiti, da j«« moja Lona mogla misliti na to, da mi je pisala poslovilno pismo. Toda nekaj n.i povej. Ivona — ali si se bala skrbi, ki mogoče ne bi ]>opolnoma izostale, ako bi se bil dezeh samostojnost, da bi si . ^ ^ _ ^ , ivojagk(lffl poštarja. zavaroval hrbet ter pozval kra-1 sy sm|1 jo EulalijL -, Ija naj razpusti parlament m j R ^^ odino ^ v gvojem iz. vlada samo z arma«lo. Kralj se je podredil vojaški moči, kar poročila, saj prve čase ne, dokler se ne bi do česa pri rinil." Lona ira začudeno pogleda. "Tako tega pisma pač ne boš razumel, Ludvik! Zaradi sebe nisem bila v nikakih skrbeh, toda zaradi tebe. Mnogo težkega bi ti bilo naloženega." Z roko jo pritegne k sebi na avtomobil. je bila končno samo dogovorjena komedija. Kralja to ni stalo mnojro pro- razmišljati, kako bi spravili v promet ogromne zaloge orožja in streliva. Generali so se sj>o-mnili na stare račune z arabskimi plemeni v Maroku in orožarne so lahko zojx't obratovale si polno paro. Toda izkazalo sej je, da je prišlo med svetovnol vojno med Arabce mnogo nio-j demega orožja. Nemci so dobavljali Kabilom v Maroku o-rožje, da bi pripravili njihov upor proti Francozom. Maro-čani, ki so služili v vojni na bojiščih. so se bili naučili ravnati z orožjem in rabiti ga proti belim. In tako so naleteli Spanci na sovražnika, i»o oborožitvi in iz-vežbanosti sebi enakega, 710 taktiki v kolonijalnih bojih pa gnanstvu še zaupno občeval. — (V je utrdilo moje delo monarhijo. sem zadovoljen in brez godrnjanja prevzamem nase j. vse napake. Storil sem za svo- N0ČN0 ŽIVLJENJE V JEČI. !.'. man a : lie de France v Havre iT. tnar«*a : Nnrmandie v Havre Beretijcarla v Cherliourg IS. marca : Kuropa v Bremen V ženevi so nedavno odstavi- »lI>- mnr,a: . ,. „ . Re* v Genoa ravnatelja tamosnje kazn.i- 1 . , - , ^ , nice. (1 tej odstavitvi poroča- magovania, kar je razvidno iz iega kralja kar sem par mogel., . . . .. . . I • „ Vuinino 1-; ' V--. 1; 4o ..... -1° so«1«-! »sti. da se je z-od.la spominov princese Kulalije. ki je ol> prevratu napisala: fspe- 4'Hvala Bogu, da tega pisma nisem mogel danes zjutraj Posledica so ________•» 1 1 ••• ^s... - „ . ___ lull Lri-\-!i\-i nnvav i liniinivil brati, pnnlno sem prišel k tebi. Sedaj ne bova več mislila nanj. ^ Ali misliš, da bi se ti na to pismo odpovedal?" Njen bledi obraz se pordeči. "Ne, Ludvik, ne; upala sem, da se mi ne boš odpovedal. Toda smatrala sem za svojo dolžnost, da sem ti vse to pisala. Morala sem ti vendar pojasniti, kaj bi prevzel na sebe, ako bi hotel čakati na mene. Toda sedaj je zopet vse dobro. Ludvik, sedaj, ko lio,?e moja mačeha žrtvovati svoj nakit, bo vse lažje, saj prva leta." Ludvik ji krčevito stisne roko. bili krvavi porazi. General Fernando Silvestre, ki je hitel na pomoč oblegancem v Anualu je padel v spretno nastavljeno past in izgubil življenje s pretežno večino svojih vojakov. Baje se je sam ustrelil, da bi ne bil ujet. Vojna se je zavlekla. Španijo je veljala mnogo mnogo krvi in denarja. Spanci odrekel se je mini in neodvisnosti t'*r uničil svoje zdravje, da bi pomagal svojemu kralju in podprl prestol." Toda Primo de Rivera ni bil politik, niti državnik, 011 ni imel srečne roke, niti ni bil močna osebnost iz ljudstva, ki jo je dvignila na površje naklonjenost ljudstva, ali vsaj šila je njegov pa«lec. OSEM MOŽ V PLAZU. V švicarskem kantonu Unter-walden se je utrgal one dni na 2400 111 visoki gori Brisenu plaz ki je zahteval osem človeških žrtev. Skupina devetih smučarjev zato. ker je bil ravnatelj spremenil kaznilnico v pravi 44nočni lokal." Po uradni zatvoritvi pravih nočnih zabavišč, so zabave željni Ženevčani in inostranči laliko tam nadaljevali svoje ve-seljačenje. Ravnatelj j<* osebno "sprejemal" te goste in je dvojicam dajal na razpolago — celice. ki jih je oddal za ure v najem. Med tem so morali kaznjenci prebiti cele noči na — hodnikih. Ničesar se ne bojim, Lona, samo da si pri meni," pravi iz^bili vse* kar si VlU z zadržanim glasom. Nato pa avtomobil požene in Lona mu pove, da je dr. Tan-ner prevzel zagovorništvo in da bo prevzel še druge zadeve, ki še niso rešene, dokler klijenti ne odločijo kaj drugega. 44Danes moram pripraviti vse stvari; jutri bo prišel in se bo o vsem ra/.govoril z ravnateljem in z menoj. Pripravljen je tudi prevzeti dr. Friesenovo pisarno, kajti edini dedič dr. Friesena je kmet in bo vesel, če bo kaj dobil od pisarne." Ludvik resno prikima. "Poskušal l>om kupiti oba dr. Friesenova avtomobila, ro sta zelo draga avtomobila in če jih bodo sploh prodali, jih »>odo dali mogoče poceni." Lona zamišljena prikima. 44Na vsak način lahko poskusiš, Ludvik. Oba avtomobila sta zelo lepa. Ali pa ne bosta za tebe izgubljena ona dva avtomobila, ki si ju hotel kupiti?" ^'Tega se ne bojim, ker malokdo kupi avtomobil." 440e hočeš še kaj od mojega denarja, Ludvik, ti je na raz-polago. s«>daj, ko mi za stariše ni treba več skrbeti, ker mi t>o mačeha pomagala g svojim nakitom, svoj denar lahko pogrešim, ker za svojo balo rabim samo polovico." "Na noben način, Lona- Kolikor ne boš izdala, prihra-ni za sebe In če gre vse po sreči, kot si mislim, bom tvojega očeta kmalu odškodoval za to, ker mu ti ne boš mogla' več dajati svoje place." Lona mu boža roko. 44 Ludvik, moj ljubi Ludvik — ali hočeš res vso skrb ure-vzeti sam T" 44Ali si od mene kaj dragega pričakovala. l.ona?" "Ne, ne, zato sem se tako bala za tebe. Vem kako ple memto je tvoje mišljenje. Kadar boš govoril z očetom, mu povej, kar si ravnokar meni rekel, vesel bo in bo bolj miren." (Dalj« prihodnji«.) pridobili v 12 letih. Ko se je slednjič izkazalo da so domače španske orožarne v pohlepu po mastnem zaslužku dobavljale orožje maroškim plemenom in «la je špansko orožje ubijalo Španske vojake, je prišla kraljevska vlada v zelo neprijeten položaj. Parlament je zahteval strogo preiskavo in kaznovanje krivcev, na drugi strani pa ni hotel dati dovoljenja za nove transporte vojakov v Maroko. Nasprotno so pa generali zahtevali, naj se vodi vojna odločneje in tako se je morata £000000 9000>0000000*y»900' i?lilte nam n eece rn—lh U-rtov, rezervacijo kabin la pojasnila sa potovaaja, SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel ■■ ■»■) tl< W. lftfc st^ New Sack ^pootooooooocoooopoaooooi ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z M aye m v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja**, "Ob Vardarj u ; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"> TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! I ! IZ BA(ti#ADA V STAMBUL 4 knjige. • alikami. €27 alranl Vsebina: Smrt Mohamed Rdidi ; Karavana smrti; Na begu w Gorupa; Dr ažba En Na:: Cen ....................13« KRIŽEM PO JUTRO VEM 4 knjige, 598 strani, s alikami Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Nilu: Kako sem t Mekko romal; Pri Šamatih; Med Jezldl Cena ----------------ljf PO DIVJEM SI TRDI STANU 4 knjige. 594 alranl, a sUkaml Vsebina: Amadlja * Beg Is ječe; Krona aveta; Med dvema ognjema Cen __________________1J# PO DEŽELI SRIPETARJEV 4 knjige, s alikami. 577 alranl Vsebina: Brsta AladCIJa: Koča v soteski; lllrfdtt; Ob Vardarj ti Cen __________1J| SATAN IN I&KARIOT 12 knjig. ■ alikami. 1704 alranl Vaebioa: Izseljenci; Turna Setar; Na eledn; Nevarnosti nasproti: Alroaden; V treh dellb aveta; Izdajalec; Na lovu; Si*?t n» divjem zapadu; Kefienl milijoni; Dediči ___Cen __________________S.5t V GORAH BAIHANA 4 knjige, s alikami. 576 atranl Vsebina: Kovač fiimen; Zaroka z zaprekami: V go.'tb-njsku; Mobamedanakl svetnik Cen .....................1.54 WLM.TOV 12 knjig, a alikami. 1753 alranl Vsebina. Prvikrat na divjem zapadu; Za Življenji; Nfo-čl, lepa Indljanka; Pruklestvo zlata; Za detektiva: Me«l Komanči in ApsČi; Na ■eramih potili; Winoetovov roman; Sani Bar; Pri Komančib; Win Det ova smrt; Wln-netova oporoka Cena _____________Sil t U T 1 4 knjige, s »likaml. 597 strani Vsebina: Boj z medved.»m; Jama draguljev; Kontno —; Rib. in njegova poslednja pot Cm»................1^9 Naročite jih lahko pri: 216 West I8th Street KNJIGARNIfGlas Naroda" New York, N. Y. M. mara: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 27. inn rca : vJi. inari-a : 1. aprila : lie de Frun<-e v Havre Bremen v Bremen A. aprila: Conte d i Savoia v CJenoa 7. aprila : Washington v Havre Ijfayptle v Havre