TUDI DVE DEKLETI STA
Št. 33 (1413)
NOVO MESTO,
Leto XXVII četrtek,
12. avgusta 1976
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Spet potres ob Gorjancih
Zaznali so ga tudi v Karlovcu in Zagrebu — Tektonski premiki ob prelomnicah
V torek, 10. avgusta, ob 3. uri 19 minut in 31 sekund so naprave astronomsko-geofizikalnega observatorija na Golovcu zabeležile potres pete stopnje po Mercallijevi lestvici. Vodja observatorija inž. Vlado Ribarič nam je izjavil, da je bil epicenter potresa 70 kilometrov od Ljubljane v smeri Goijancev. Potres so občutili v Črnomlju, Metliki, Novem mestu, Šentjerneju, Karlovcu, Zagrebu in Samoboru. Vlado Ribarič je rekel,__ da gre za tektonske premike na geoloških prelomnicah ob robu Goijancev, ki jih beležijo, odkar se pri nas ukvarjajo z znanostjo o potresih.
Strokovnjaki menijo, da je torkov potresni sunek v zvezi s potresi, ki sojih pred nekaj tedni zabeležili na območju širše Dolenjske. Po prvih sporočilih potres ni povzročil omembe vredne gmotne škode, strahu in bežanja na piano pa je bilo nekaj.
Ocenjujejo, (Ja se bo lažja potresna aktivnost ob dolenjskih geoloških prelomnicah še nadaljevala.
PODRAŽITEV NEKATERIH VRST KRUHA
V ponedeljek, 9. avgusta/ so v novomeški občini za nekatere vrste kruha in druga tovrstna živila začela veljati nove cene. Tako stane zdaj na primer dvokilogram-ski kmečki beli kruh 15 dinarjev namesto prejšnjih 12. Dvokilogramski kmečki črni kruh je dražji za 3,20 dinarjev in velja zdaj 12 dinarjev. Žemlje stanejo po novem 80 par, prav toliko pa tudi makovke in rogljički. Maslene pletene štruce (1.50 kg) stanejo 36 dinarjev. Cene osnovnim vrstam kruha so ostale nespremenjene.
V Iskri s paro
Do konca leta nadoknaditi izpad v prvem polletju
Od 30. junija je semiška Iskia delovna organizacija s tremi tozdi in delovno skupnostjo skupnih služb. Julija so v vseh tozdih izvolili delavske svete in organizirali družbenopolitične organizacije. V začetku prihodnjega leta bodo končani vsi samoupravni akti.
V prvem letošnjem- polletju Semičanom posel ni šel tako, kot bi želeli; zaradi težke gospodarske situacije tako doma kot v inozemstvu je bilo naročil precej manj, prizadela pa jih je tudi prepoved uvoza kondenzatorske-ga papirja in folije. V Iskri zagotavljajo, da bodo do konca leta nadomestili izpad proizvodnje v prvi polovici, saj je uvoz spet dovoljen pa tudi naročil je vedno več.
V zadnjem mesecu in pol so na delo sprejeli 50 novih nekvalificiranih delavk, ki delajo v navijalnicah kondenzatorjev, na novo pa bodo zaposlili še 20 žensk. Pri zaposlitvi novih delavcev je največ težav, ker jih v okolici ni več dobiti.
Franc Zalokar je bil najboljši na dolenjskem območnem tekmovanju traktoristov
Brazde padale - točke rasle
IS
V drugi polovici tedna se bo VTcme pri nas postopoma izboljševalo. Od petka dalje bo deloma sončno, v popoldanskem času bodo krajevne plohe ali nevihte.
 ' - ' '•
Tudi kot oreh debela toča je klestila po njivah. Od koruze so ostala le okleščena stebla. Še naslednji dan so ležale na travnikih zaplate ledenih zrn. (Foto: A. Bartelj)
V soboto, 7. avgusta popoldne, je bilo prostrano ravno polje okrog Draškovca prizorišče velike traktoristične tekme. Kar 31 traktoristov z ožjega dolenjskega območja (novomeško, trebanjsko) se je pomerilo v treh skupinah: mladi, člani in dekleta. '
Pod pokroviteljstvom Kmetijske zadruge Novo mesto in Zveze organizacij za kmetijsko tehnično kulturo seje odvijala prireditev, kiji je sledila veselica. Pokale za zmagovalce je prispevala občinska konferenca ZSMS Novo mesto.
Organizatoiji so ugotavljali, da je bilo z družbenega sektorja kmetijstva malo zastopstva med tekmovalci, zato so posamezna kmetijska območja oziroma zadruge zastopali zasebniki. Izjema je bila le kmetijska šola iz Novega mesta.
Občinstva ni bilo posebno veliko. Izkazalo se je, da so bili med mladimi najboljši: Franc Zalokar iz KZ Novo mesto z 237,1 točke; Avgust Žnidaršič z območja KZ Trebnje z 236,3 točke in Mitja Berce, prav tako iz KZ Trebnje, z 233 točkami
Pri članih je prvo mesto zasedel Janez Janc iz KZ Novo mesto z 232,17 točke, za njim pa sta bila Jože Jerič iz KZ Trebnje s 185,5 in Janez Poklač iz KSŠ Grm s 179,3 točke. Tekmovali sta tudi dve dekleti - Marjeta Glavič in Slavka
V eni uri uničen ves pridelek
Prejšnji četrtek je neurje s točo v Beli krajini pokopalo zadnje upe kmetov
Takega neurja s točo, kakršno je zajelo del črnomaljske občine prejšnji četrtek popoldne, v teh krajih ne pomnijo. Neurje se je začelo ob 16. uri in skoraj neprekinjeno je toča eno uro klestila na območju od Svibnika prek Kočevja, zajela del Butoraja, Tribuče, Bedenj, Dolenjce, Velika Sela, Adlešiče in Gorenjce, kjer se je črta obrnila nazaj ob Kolpi do Dragošev; toča ni prizanesla tudi Črnomlju, Dolenji vasi, Vojni vasi in Čudnemu selu.
KRŠKO1 KRČANI NAJBOLJŠI
S finalnimi boji v malem nogometu so se v Krškem končale mladinske športne igre. Sodelovalo je 14 mladinskih aktivov, pomerili pa so se v sedmih panogah. Rezultati - šah: Krško I, Celuloza; veliki nogomet: Velika vas, Brestanica; streljanje: Senovo, Krško I; namizni tenis: Senovo, Prekopa; rokomet: Krško I, Leskovec; košarka: Podbočje, Krško I; mah nogomet: Krško I, Brestanica.
Končni vrstni red: Krško 33, Seno' o 22, Celuloza 20, Brestanica 17, Velika vas 16, Leskovec 14, Podbočje 13, Prekopa 9 itd.
L. ŠRIBAR
Najhuje je bilo v Dolenjcih, Purgi, na Preločniku, v Tribučah in v Čudnem selu, kjer je toča popolnoma stokla vse posevke na njivah, vrtnine, na drevesih ni ostal niti en sadež, v vinogradih na Preložniku pa so ostali samo koli.
Ko je po eni uri neurje ponehalo, je bila pokrajina taka kot sredi zime - kamor je seglo oko, sama belina. Drage, v katerih ljudje sadijo krompir, so bile polne vode. Se nekaj časa po koncu neurja je bila cesta od Črnomlja do Adlešičev zaradi plasti ledenih zrn neprevozna. V Purgi in Dolenjcih so ljudje z lopatami odmetavali točo, da so lahko prišli iz hiš. Tako je te kraje najprej prizadela suša, kar je ostalo, pa je stolkla toča, ki se je na
senčnih straneh travnikov obdržala še naslednji dan.
Strokovna komisija si je ogledala prizadete kraje in ugotovila, da je
toča uničila od 60 do 100 odstotkov pridelkov. Strokovnjaki bodo oškodovanim kmetom nudili pomoč: svetujejo jim, kaj naj sedaj sadijo in sejejo, da bodo pridelali vsaj zadosti krme, da se število glav živine v hlevih ne bo zmanjšalo; semena so že zagotovljena. Davčne olajšave bodo priznali vsem, ki jim je toča uničila več kot 20 odstotkov pridelka.
A. B.
Tudi »tretja” uspešna!
Minulo soboto se je od Suhe krajine poslovilo 136 brigadirjev in brigadirk
Struna iz kmetijske šole Grm, vendar je bila prva boljša z doseženimi 166 točkami. Med obema pionirjema je bil boljši Darko Skedelj iz Razdrtega s. 109,6 točke.
Poučna za vse je bila demonstracija kmetijskih strojev, ki jo je pripravila Agrotehnika iz Ljubljane. Pokazali so silosni kombajn, peresni kultivator z drobilnim bobnom in univerzalni traktorski trosilnik na centrifugo.
Trebnje: devet dni praznovanja
Ob občinskem prazniku nova tovarna v Račjem selu in šola v Mokronogu
Trebanjska občina bo slavila občinski praznik kar devet dni: od 28. avgusta do 5. septembra. V tem času bodo predali namenu vrsto važnih in dolgo pričakovanih objektov.
Prvega septembra bodo praznovali v občinskem središču. Pri šoli bodo odprli otroški vrtec in športno igrišče, dva dni kasneje si bodo domačini lahko ogledali razstavo slikarja Borisa Kobeta „Po poteh Gubčeve brigade", v prosvetnem domu na slavnostni akademiji pa bodo poslušali med drugimi izvajalci tudi Slovenski oktet.
Dan kasneje bodo praznovali v Mokronogu. Največja pridobitev je seveda nova šola. Pripravili bodo slavnostno sejo vseh treh zborov trebanjske občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij, na njej pa bodo podelili plakete občine in domicil podo-krožju OF Mokronog in Trebnje ter podpisali listino o pobratenju med občinama Trebnje in Velika Gorica. Isti dan bodo praznovali tudi v Račjem selu pri Trebnjem. Vsekakor so se nove tovarne keramičnih ploščic še najbolj razveselili domačini, ki bodo sedaj do kruha prišli precej laže, kot pred leti
Deveti dan bo davila Mirna, kjer se bodo srečali kurirji in vezisti NOV Slovenije.
TEKMOVALI - Med 31 traktoristi Dolenjske, ki so se v soboto na Draškovcu pomerili v oranju, so bili tudi dve dekleti in dva pionirja. Na sliki trakto-ristka Slavka iz Kmetijske šole Grm. (Foto: R. Bačer)
V soboto popoldan se je 136 brigadirk in brigadirjev tretje
PLINOVODI TUDI ZA POSAVJE
Brez plina bomo spet na repu razvoja, ugotavljajo v Posavju, zato se zavzemajo, da bi v omrežje slovenskih plinovodov v predvidenem roku vključili tudi to regijo. V Brežicah menijo, da je pred združevanjem sredstev za te namene nujno poprejšnje zagotovilo poslovne interesne skupnosti za plin in nafto. Razumljivo je, da gojijo take težnje v obeh sosednjih občinah, pa tudi novomeška se zavzema za to, da plinovodi ne bi vodili mimo.
izmene v Prevolah še zadnjič zbralo na brigadni konferenci, in ob prisotnosti številnih gostov so pregledali enaindvajset-dnevno delo.
Mladinci in mladinke so ugotovili, da je njihova izmena v celoti uresničila zaupanje tistih, ki so mlade napotili v brigado. Zastavljeni delovni načrt so uresničili; izračuni pa bodo po vsej verjetnosti pokazali, da so ga presegli celo za petdeset odstotkov. Posebno se je izkazala brigada Rdečega križa, ki jo bodo domačini, po njihovih besedah, pogrešali še najbolj.
Mladi iz vse Slovenije so večkrat organizirali tudi udarniške akcije, njihove „nadume“ pomoči pa so bili v tretji izmeni največkrat deležni prebivalci v Ratjah. Tako so skorajda v celoti dokončali 1400 metrov vodovoda in ta suhokrajinska vasica bo med prvimi, ki bo iz vodovodnih cevi prestregla zdravo pitno vodo.
HUDA NESREČA PRI TREBNJEM - Včeraj zjutraj se je na nevarnem ovinku pri mostu čez Temenico pri Trebnjem pripetila huda prometna nesreča, v kateri sta po prvih podatkih izgubila življenje dva človeka, večje število ranjenih pa so odpeljeli v novomeško bolnišnico. Trčila sta avtobus, ki vozi na progi Ljubljana — Zagreb, in tovornjak. Več o nesreči prihodnjič. (Foto: R. Bačer)
Ni tako kritično, kot je slišati
Pogovor s Titom Dobrškom iz Novega mesta o suši in dežju ter obetih za letošnjo kmetijsko letino
Kmetovalci širšega dolenjskega območja dobro poznajo Tita Dobrška ne le kot kmetijskega inšpektorja, ampak tudi kot kmetijskega praktika in teoretika. Ker je slišati med ljudmi precej črnogledih izjav glede bere v letošnji jeseni, so izjave tovariša Dobrška spodbudne.
- Je morda škoda, ki jo je naredila vročina z dolgotrajno sušo že uradno ocenjena. Kolikšna je?
„Ni tako kritično, kot govore črnogledi. Dež je marsikaj popravil. Uradno še ni nobenih podatkov o morebitni škodi, kolikor pa sem obiskal področje tja od Krškega polja do Bele krajine in Trebnjega,
lahko rečem, da bodo Trebanjci prizadeti zavoljo slabše letine semenskega krompirja, ljudje na Krškem polju pa ponekod ne bodo imeli koruze."
- Koliko bo po vaši oceni manj krompirjevega pridelka?
„Poznemu krompirju se suša ne bo hudo poznala, pač pa bodo pridelovalci semenskega krompirja,
ki so pretežno v trebanjski občini, prikrajšani za polovico. Sodim po tem, kar sem videl pri poskusnem izkopu na neki kmetiji v Vel. Gabru. Ugotovili smo, da je krompirja komaj za 50 odstotkov lanske količine."
- Glede koruze tarnajo na več krajih, da je ne bo in za pšenico je tudi slišati, da ni dobro obrodila. Kakšno je vaše mnenje?
„Pšenica ni bila prizadeta, saj so jo poželi ob pravem času, pač pa so
(Nadaljevanje na 4. strani)
Tit Dobršek: trta letos odlično
kaže.
tedenski
mozaik
Znanstveniki si še vedno mrzlično prizadevajo, da bi od-krili povzročitelja zavratne epidemije, ki je v Združenih državah Amerike na doslej nepojasnjen način usmrtila 26 ljudi, več deset pa se jih še vedno bori za življenje. „To je najbolj nevarna bolezen, kar smo jih srečali doslej na našem planetu,“ je dejal eden izmed zdravnikov, ko je odgovarjal na vprašanja novinarjev. Ljudje, ki so se na nekem zborovanju okužili, so umrli po treh dneh, ne da bi jim mogel kdorkoli pomagati... skrivnostna smrt...
Pomagati pa si ni mogel tudi duhovnik don Giovarmi Fran-zoni, ki mu je papež Pavle VI. odvzel duhovniški naslov zato, ker je,grešil in nadaljeval z peham proti bogu in cerkvi.' In kaj je zagrešil don Giovarmi, ki je sicer služboval v cerkvi svetega Pavla v Rimu? Nič drugega kot da je na zadnjih volitvah v Italiji glasoval za komuniste in se odločil za vstop v komunistično partijo ... ni milosti za tiste, ki mislijo s svojo glavo —
In če smo že v Rimu, pa omenimo še najnovejšo politično novico iz tega mesta: dobilo je namreč svojega novega župana. To je neodvisni politik Carlo Argano, ki so ga izvolili kot prvega kandidata s komunistične liste. Zanj (po poklicu je profesor umetnostne zgodovine) so glasovali komunisti, socialisti in socialni demokrati. Člani krščansko demokratske stranke, ki so vse od konca druge svetovne vojne vodili rimsko mestno upravo, so se glasovanja vzdržali— sprememba v vodstvu ...
Colombo, ki živi te dni seveda samo v znamenju pete konference neuvrščenih na vrhu, je izrekel svojevrsten pozdrav udeležencem konference: objavili so namreč v časopisu velike oglase, v katerih piše »Pripravljamo sadni koktejl za konferenco, spijte ga z nami. Na zdravje! ,Jn kakšen je ta koktejl, ki so ga poimenovali „kvji sadni koktejl“? Takle: mešanica pomaranče in banane, ananasa ter nekaterih drugih najboljših sadežev s tega področja. Tis{i, ki so ga poskusili, pravijo, da je zares dober - in zdrav kajpak tudi... drobna pokornost gostiteljev...
Cene niso vsem »prav«
Veliko bi se še dalo doseči z dogovorjenim pridelovanjem in prodajo — Novi letošnji primeri
Kmetovalci pogosto opozarjajo, češ da so njihovi pridelki in živina prepoceni. To dokazujejo z raznimi podatki. Pogosto tudi zelo preprosto, češ da s sedanjimi dohodki ne morejo shajati in da ni denaija za urejanje in izboljševanje posestev. Združeno je s predlogi, naj bi jim družba dovolila ali zajamčila višje odkupne cene. Menijo, da so pri tem zapostavljeni za delovnimi kolektivi raznih delovnih organizacij.
Oblikovanje cen kmetijskih pridelkov pa je veliko bolj zapleteno kot pri nekaterih tovarniških izdelkih. Tovarn je v posameznih panogah le po nekaj ali največ nekaj deset in v vseh je približno enaka storilnost. Vse se potegujejo za približno enake cene enakih izdelkov. Kmetovalcev pa je v vseh državi več kot milijon. Kakih 1000 je kmetijskih delovnih organizacij, drugi so kmetje. Uspehi njihovega dela in njihovi dohodki pa se močno razlikujejo. Odkupnih cen ni moč prilag vsem.
prilagoditi
Ob letošnji žetvi so nekateri kmetje v Vojvodini menili, da je odkupna cena pšenice še vedno za polovico prenizka. Tako menijo skoraj vsi. slovenski kmetje. Delavci družbenih posestev v Vojvodini pa so s ceno pšenice bolj zadovoljni kot s ceno katerekoli druge poljščine, da o živini ne govorimo. Sejejo je toliko, da jim ostaja premalo zemlje za sladkorno peso, sončnice in celo koruzo.
Drugače je pri živini. Kadar so cene manj ugodne, družbena posestva veliko bolj omejijo pitanje in rejo molznic kot kmetje, ker so njihovi stroški višji.
Pri krompirju je spet drugače. Pri njem družba ne zadržuje odkupne cene kot npr. pri živini s ceno mesa ali pri pšenici s ceno kruha. Vzlic temu mnogi pridelovalci niso zadovoljni. Odkupna cena se jim zdi prenizka. Če bi bila vsa leta višja, podobna npr. lanski, pa bi pridelali toliko krompirja, da zanj ne bi bilo dovolj kupcev. Zlasti pri neorganiziranem pridelovanju. Mnogim kmetom namreč prinaša več dohodka kot druge poljščine, četudi je cena včasih zelo nizka.
Kmetovalci pa so upravičeno nezadovoljni z odkupnimi cenami svojih pridelkov, kadar so v trgovini veliko' dražji. Če porabniki sprejmejo take cene, za-
kaj ne bi dobili več pridelovalci, ki komaj krijejo pridelovalne stroške, včasih pa še to ne?
To bo moč doseči le z dogovorjenim pridelovanjem in prodajo. Ko brezglavo išče vsak le svoj dobiček, pogosto zaidejo vsi v težave, nekateri prej, drugi pozneje. Pri takem dogovarjanju pa bo treba upoštevati gospodarsko zakonitost, da kmetovalci pridelujejo take stvari, ki jim prinašajo več dohodka. To je pomembna spodbuda, ki temelji na razmerju cen. Upoštevati bo tudi treba različne naravne razmere na raznih območjih. Ob vsakršni ceni pa bodo vedno na boljšem tisti kmetovalci, ki bodo znali bolje gospodariti.
JOŽE PETEK
CELOVEC — „Brutalno ravnanje avstrijske policije in aretacija naših ljudi brez vsakega povoda in pravnega razloga naj bi prestrašila koroške Slovence, zlomile njihovo hrbtenico in jih tako prisilile, da se bodo sprijaznili s štetjem." S temi besedami je komentiral nasilje avstrijske policije, ki je aretirala 26 koroških Slovencev v Škocjanu in Sinči vesi po šovinistični manifestaciji koroškega Heimatdiensta, dr. Franz Zvitter, predsednik Zveze slovenskih organizacij na-Koroškem. Na sliki: fotografski zapis teh dni na Koroškem: avstrijska policija in koroški Slovenci. (Foto: Nace Bizilj)
IZ ZADNJEGA PAVLIHE
Letos ,bo kar dobra vinska letina, če bo avgusta dovolj moče, če bo septembra dovolj sonca in če vmes ne bo kakšne toče!
— No, potem ga bomo pa letos pili, če bomo pri zdravju, če se ne bo spet podražilo in če žena ne bo preveč godrnjala.
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Kljub počitniškemu času družbenopolitična dejavnost ni zamrla. Na pobudo izvršnega komiteja predsedstva centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije je bil prejšnji teden (v sredo) pogovor predstavnikov republiških družbenopolitičnih organizacij, republiške skupščine in izvršnega sveta, gospodarske zbornice Slovenije, Ljubljanske banke, službe družbenega knjigovodstva in republiškega sekretariata za finance. Predmet pogovora je bila bilanca slovenskega gospodarstva v prvi polovici letošnjega leta.
Na pogovoru so poudarili, daje preučitev polletnih bilanc ne le družbenoekonomska, ampak tudi pomembna družbenopolitična naloga, ki terja sodelovanje vseh delavcev, kot to zahteva osnutek zakona o združenem delu. Organi in organizacije, katerih predstavniki so sodelovali na pogovoru, se bodo zavzeli, da bodo v septembru v vseh TOZD ob najširšem sodelovanju delavcev temeljito analizirali polletne obračune in ocenili predvidevanja do konca leta.
Še posebej pomembno je diferencirati vzroke za slabši finančni rezultat oziroma za izgube na tiste, ki so posledica slabega gospodarjenja, in na tiste, ki izhajajo iz prehoda na novi sistem določevanja skupnega dohodka na osnovi plačane realizacije. Treba je vztrajati pri plačani realizaciji, saj bo samo ta omogočila, da bomo v skladu z duhom osnutka zakona o združenem delu razpolagali s stvarnim dohodkom.
Udeleženci pogovora so tudi poudarili, da je treba v primeru, ko ie ugotovljeno, da je izguba OZD posledica slabega gospodarjenja in drugih težav, nujno sprejeti učinkovite sanacijske programe oziroma izboljšati obstoječe programe. Pri tem je pomembno zagotoviti sodelovanje poslovnih bank ter finančnih asociacij združenega dela. Odločno j$ treba preprečiti, da bi rezultate slabega
gospodarjenja prikrivali z enostavnimi izgovori, češ da je za izgube vzrok novi sistem obračunavanja dohodka in zagotavljanja plačil, prav tako pa zavrniti neumestne kritike in nasprotovanje temu sistemu.
Težave, ki se pojavljajo v zvezi s polletnimi obračuni v gospodarstvu, vplivajo tudi na predvidena sredstva za financiranje družbenih dejavnosti in splošne porabe. Zato se bodo republiški organi in organizacije zavzemali, da bi preprečili večje zastoje pri financiranju samoupravnih interesnih
nos ti.
skup-
Polletni obračun gospodarjenja
Mladinsko učno enoto, v kateri na Blokah pridobiva osnovno vojaško znanje in spretnost več kot tisoč študentov prvih letnikov slovenskih fakultet, so v sredo, 4, avgusta, obiskali poveljnik glavnega štaba Slovenije za splošni ljudski odpor generalpolkovnik Rudolf Hribernik, namestnik poveljnika ljubljanskega armadnega območja generalpodpolkovnik Avguštin Jukič, sekretar RK ZSMS Zdene Mali in drugi. Gostje so se z ogledom praktičnih vaj na terenu in v pogovoru z mladinci prepričali, da je program 14-dnevnega vojaškega taborjenja dobro pripravljen, tako da bodo mladi lahko še pred odsluženjem vojaškega roka dobili dovolj znanja za aktivno sodelovanje v pripravah na splošni ljudski odpor.
Mladi so aktivni tudi na drugih področjih. Minulo nedeljo je v Posočju končala z delom že druga izmena brigadirjev, ki sodelujejo v
specializirani delovni akciji za pomoč prizadetim od potresa. V prvi izmeni, kjer je bilo 168 brigadirjev, so opravili 17.000 delovnih ur in presegli delovne norme za 185 odstotkov. Popravili so 85 hiš, uredili 400 metrov vodovoda ter zgradili skoraj štiri kilometre ceste. Vrednost opravljenih del prve izmene znaša 1,7 milijona din, s tem pa je že po» vrnjen denar, ki bo porabljen za delovno akcijo, ki bo trajala — kot predvidevajo — do 19. septembra.
Vpisovanje javnega posojila za ceste je v minulih dneh potekalo še vedno izredno intenzivno, čeprav smo določeno vsoto — 900 milijonov din — presegli že' pred časom. Vzrok za tako velik odziv občanov in delovnih ljudi ni samo v veliki solidarnostni zavesti. Id smo jo izkazali, da bi s skupnimi močmi čimprej posodobili zastarele ceste, ampak tudi v tem, da ostanejo zneski, zbrani nad predvideno vsoto, v občinah, tako da jih bo moč porabiti za „lokalne“ ceste. Sicer pa je bilo ao začetka tega meseca zbranih že milijarda in 27 milijonov din ali 114,2 odstotka predvidene vsote. Do ponedeljka se le v 12 slovenskih občinah akcije niso 100-od-stotno udeležili. Te so Hrastnik, Dravograd, Izola, Koper, Laško, Nova Gorica, Radlje, Radovljica, Ravne na Koroškem, Sežana, Tržič in Zagorje.
Iz Vojvodine poročajo o rekordnem pridelku pšenice Doslej so v tej socialistični avtonomni pokrajini odkupili 145.000 vagonov tržnega presežka pšenice, kar je več kot katerokoli leto doslej. Leta r974, ko je bil pridelek obilnejši, vendar so bile tudi površine s pšenico precej večje, so odkupili 140.000 vagonov, lani pa 135.000 vagonov.
Ocenjujejo, da so letos na vojvodinskih poljih naželi za skoraj/ 200.000 vagonov pšenice, vendar
ocena Je ni dokončna. Posebno pozornost vzbuja njem letu, ki po vremenskih razmerah ni bilo najbolj ugodno, pridelali v Voj-
podatek, da so v letošnjem
vodini poprečno po 49 stotov pšenice na hektar, kar je skoraj za tn stote več kot v rekordnem letu 1974. Uspeh/je še toliko večji, ker so v jugoslovanski žitnici na manjših površinah pridelali občutno več žita.
tedenski zunanjepolitični pregled
Colombo, simpatično glavno mesto Šri Lanke, je ta teden prestolnica tretjega sveta, natančneje in bolje rečeno - neuvrščenih dežel.
Po sestanku koordinacijskega biroja, veleposlanikov in zunanjih ministrov bodo udeleženci ta teden uskladili zadnje podrobnosti in dokončno pripravili vse potrebno za sestanek predsednikov držav in vlad neuvrščenih— vrhColomba.
Grobo rečeno bodo v Co-lombu razpravljali o dveh področjih:	političnem	in	eko-
nomskem, pri čemer je kajpak oboje v tesni medsebojni odvisnosti, se prepleta in dopolnjuje.
Dnevni red obsega najpomembnejše teme današnjega sveta, predvsem pa krizna področja, probleme, ki jih porajajo neokolonialistični in imperialistični ter hegemonistični pritiski pa kajpak tudi pisana paleta ekonomskih težav, ki pritiska dežele v razvoju.
Tisto, kar je predsednik Tito dejal ob koncu svojega govora na četrti konferenci neuvrščenih v Alžiru pred štirimi leti,je še vedno aktualno, še vedno sveže:
„Globoko sem prepričan, da so neuvrščene dežele poklicane, da odigrajo veliko vlogo v izgradnji boljšega in pravičnejšega sveta. Imamo ogromno moralno in politično odgovornost, da si z vsemi močmi prizadevamo za korenite spremembe mednarodnih političnih in ekonomskih odnosov. Te so v našem času bistven pogoj za sleherni napredek.
Naše pobude niso zgolj odraz subjektivnih želja. So predvsem rezultat objektivnega razvoja in realnih potreb. Pfcuvrščenost ni samo vest naše dobe, kot je bilo že večkrat rečeno, marveč je tudi realno upanje človeštva, močan pozitiven dejavnik v mednarodnih odnosih. Vse fo terja od nas nenehno, odločno in organizirano akcijo."
Najbrž najpomembnejši del govora predsednika Tita, ki je vodil jugoslovansko delegacijo na četrti konferenci v Alžiru, pa je bil tale:
.Jfeuvrščeni ne terjajo od nikogar, da jim prizna pravico do enakopravnega sodelovanja pri razreševanju svetovnih problemov. Oni so si to pravico že priborili, oni to pravico že imajo in so trdno odločeni, da jo izkoristijo s svojo enotnostjo, organiziranostjo in akcijo. To pomeni, da prevzemajo na sebe svoj del odgovornosti in obvez kot eden najvplivnejših mednarodnih dejavnikov za nadalnji razvoj mednarodnih odnosov, utrditev miru, varnosti, neodvisnosti in enakopravnosti, za ekonomski in družbeni napredek v svetu."
Čeprav so te besede stare štiri leta, ni nobenega dvoma, da veljajo v polni meri še danes in da bodo tudi v Colombu temeljno izhodišče za platformo neuvrščenosti.
LIBANON: MEDSEBOJNE OBTOŽBE Petdeseto premirje, sklenjeno na papirju minuli teden med levičarji in desničarji, ni obveljalo niti za las dlje kot vsa pred njimi. Boji se še vedno nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo, nasprotniki pa se tudi z nezmanjšano srditostjo obtožujmo in krivijo drug drugega za sedanje stanje.
Iz obleganega palestinskega taborišča v vzhodnem delu Bejruta so sicer uspeli prepeljati nekaj sto ranjencev, toda to je za zdaj edini uspeh arabskih mirovnih sil, ki naj bi v Bejrutu skupaj s sirskimi enotami zagotavljale mir in tako ponudile možnost za sklenitev zares trajnega miru.
To je žalostna bilanca zadnjega tedna, bilanca, ki se skoraj v ničemer ne razlikuje od bilanc tednov poprej, medtem ko je libanonska državljanska vojna zakoračila že v svoj petnajsti mesec.
Prav zaradi te iz meseca v mesec se nadaljujoče morije tudi ni nikogar, ki bi lahko v tem trenutku dal kakršnokoli vsaj zmerno optimistično napoved o prenehanju spopadov, ki so nekoč cvetočo sredozemsko deželo spremenili v puščavo in množično morišče.
TELEGRAMI
NEW YORK - Odbor za boj proti apartheidu je priporočil varnostnemu svetu OZN, naj uvede sankcije proti Južni Afriki. Člani odbora so sklenili, da je treba uvesti embargo na dobave nafte in vojnega materiala rasističnemu režimu in da bi vse članice OZN morale pretrgati diplomatske, gospodarske in vse druge odnose z Južno Afriko.
TEL AVI V - V središču Hebrona, drugega največjega mesta na zasedenem ozemlju ob Jordanu, sta eksplodirali dve bombi. Eksploziji pa sta povzročili le manjšo materialno škodo. Policija je zaprla nekaj Arabcev, ki so jih osumili, da so organizirali to akcijo.
SALISBURYMinulo soboto in nedeljo so pripadniki osvobodilnega gibanj ubili pet vojakov rodezijskega rasističnega režima v bližini mesta Umtalc na vzhodu države. Takoj nato so oblasti poslale iz Sa-lisburyja vojaške okrepitve v Umtalo, četrto irajvečjo mesto v državi.
NAIROBT - Kenijski predsednik Jotno Kenvata je podpisal memorandum o pobotanju Ugande in Kenije. Kot poroča l;ranoe Presse, so to vest, Jvi je še niso potrdili uradni krogi, objavili dnevniki v Niiro-biju.
BELFAST - Po izbruhu novih neredov v tem mestu so britanske čete dobile za okrepitev dva bataljona in še nekaj manjših enot.
Sejmišča
Je Posočje že pozabljeno?
Kmetijski nasveti
arhitektov, 192 diplomiranih ekonomistov, 145 profesorjev, 108 pravnikov in 90 zdravnikov. Iz višjih šol naj bi v tem obdobju dobili: 272 ekonomistov, 254 učiteljev, 186 strojnikov, 95 višjih medicinskih sester, 70 pravnikov, 50 inženirjev organizacije dela, 24 socialnih delavcev itd.
Veliko delovnih mest bo čakalo delavce z dokončano srednjo izobrazbo. V naslednjih desetih letih naj bi na Dolenjskem zaposlili: 2.477 tehnikov (najrazličnejših poklicev in usmeritev), 235 medicinskih sester, 172 vzgojiteljic, 177 strojnih delovodij, 95 trgovskih poslovodij, 66 gradbenih delovodij, 35 tajnic itd.
Veliko prostih delovnih mest bo za delavce, ki bodo končali poklicne šole. Zaposlili naj bi med drugim: 595 ključavničarjev, 424 prodajalcev, 350 avtomehanikov, 281 šoferjev, 255 konfekcionarjev (šivilj), 239 administratoijev, 234 zidarjev, 204 kuharje, 185 natakarjev, 168 strugarjev, 164 mizarjev, 138 kleparjev, 132 orodjarjev, 116 čevljarjev, 114 strojnih ključavničarjev itd.
Največ delovnih mest bo potrebno zasesti v novomeški občini, kjer nameravajo zaposliti tudi največ delavcev s poklicno izobrazbo vseh šolskih stopenj. Izobrazbeno strukturo bodo bistveno izboljšali tudi v črnomaljski, metliški in trebanjski občini.
I.	Z.
trdnejšo perspektivo mlademu rodu.
..Nezadovoljstvo s kmetijstvom zahteva akcijo za oživitev in pre-osnovo, zahteva proizvodnjo hrane na sodoben način,“ je pred kratkim poudaril inž. Marko> Bulc v svojem
Kombajn za spravilo krompirja: modernizacija v kmetijstvu je prava pot.
Kmetu boljši časi
Vsak dan večje povpraševanje po hrani zahteva organizirano pridelovanje s sodobnimi pripomočki. Le tako bo dajalo kmetijstvo večji dohodek in zagotovilo vabljivejšo in
! posebej
pri samoupravnem združevanju sredstev in dela pri obnovi vinogradov, melioracijah, nabavi sodobne opreme in podobnem, pri čemer je treba seveda upoštevati individualno lastnino.
To je torej pot do večje produktivnosti, pot do višje življenjske ravni in socialne varnosti kmetov. Srednjeročni plan razvoja Slovenije in Jugoslavije pa posebej predvideni družbeni dogovor o kmetijstvu tako usmeritev podpirajo in omogočajo.
Tudi nerazvitim območjem se s srednjeročnim načrtom razvoja Slovenije obetajo boljši časi. To velja predvsem za tiste predele, ki jim zakon priznava nerazvitost, program do leta 1980 pa daje dodatne spodbude in monost, da bi čimprej nadoknadili zamujeno. Po tem kmetijstva na teh območjih ne bomo več enačili z revščino.
Za krajevne skupnosti, ki segajo na Kozjansko, se torej položaj vendarle spreminja, žal pa to še ne velja za nerazvito območje vzdolž Gorjancev, ki se razteza od brežiške do krške, novomeške in metliške občine.
J. TEPPEY
Slediti tej poti
Morda bo komu zvenelo neverjetno, toda tako je: kmetijstvo je v minuli ..petletki" bolj povečalo produktivnost kot druge gospodarske panoge. Kmetijska proizvodnja se je povečevala za en odstotek na leto, število ljudi, ki delajo v kmetijstvu, pa se je zmanjševalo za 3 do 4 odstotke. Potemtakem se je povečevala produktivnost za več kot 4 odstotke na leto, kar ravno ni najbolj skromen dosežek.
Seveda je bilo v kmetijstvu tudi največ rezerv, do teh pa je mogoče predvsem z večjimi naložbami. Kmetijstvo terja ustreznejši delež v investiranju: to mnenje se je uveljavilo tudi v pravkar pripravljenem srednjeročnem načrtu razvoja Slovenije. V prihodnjih petih letih (prvo leto ..petletke" že teče) bo znašal delež naložb v kmetijstvo 8,8 odstotka namesto 6 dosedanjih.
Toda ne le v družbeno kmetijstvo, bistveno več bo treba investirati tudi v zasebne, kooperantske
besed
Brez
rredno ie
zapisati ' •••
Za kraje v Posočju, ki jih je maja prizadel potres, smo v Sloveniji do teh dni zbrali nekaj nad 52 milijonov dinarjev, od tega 31,5 milijona z enodnevnim zaslužkom zaposlenih, 10,5 milijona se je nateklo pri RK Slovenije, preden so odprli republiški zbirni račun, 10 milijonov pa so delovne organizacije in posamezniki nakazali neposredno občinama Tolmin in Nova Gorica. S tem smo v naši republiki šele polovično dali solidarnostno pomoč prizadetemu delu Primorske.
In kako smo to solidarnostno pomoč dajali Dolenjci? Po podatkih republiškega■ zbirnega računa ne najbolje, saj smo od
obveznosti (enodnevni zaslužki) plačali manj kot četrtino. Ali natančneje: po republiškem razrezu bi moralo vseh devet občin na našem območju iz enodnevnih zaslužkov prispevati 8,595.836 dinarjev, so pa do 23. julija vplačale le 1,828.659 dinarjev. (Kajpak ta številka ne vsebuje prispevkov, ki so jih Dolenjci poslali od potresa prizadetim neposredno in mimo republiške akcije.)
Kot kažejo podatki, objavljeni 31. julija, so med Dolenjci najbolj odprtih src in rok Trebanjci, ki so od enodnevnih zaslužkov vplačali že več kot 41,5 odstotka. Druge občine bi lahko glede na izpolnjevanje te solidarnostne obveznosti razvrstili: Brežice (34,7), Krško (32,3), Sevnica (31,3), Kočevje (24,5), Črnomelj (20,8), Novo mesto (11,9), Metlika (0,6) in Ribnica (0,37). Preseneča predvsem dvoje: da so v Črnomlju, čeprav imajo svojo solidarnostno akcijo zaradi kanižarskega rudnika, dali Posočju že skoraj četrtino solidarnostne pomoči in da sta metliška in ribniška občina pri tem malone odpovedali.
Vsekakor pa se lahko ob teh ugotovitvah poučimo o naslednjem:	solidarnostni
čut Dolenjcev za Posočje bi ne smel zatajiti, čeprav dajejo poleg posojila za ceste pomoč tudi za Kanižarico.
I.	ZORAN
HOTEL PUGLED OBNAVLJAJO - SGP Zidar iz Kočevja je začel obnavljati hotel Pugled. Delo bo veljalo nad 11 milijonov dinarjev, končano pa bo predvidoma do dneva republike. Hotel bo dobil novo restavracijo, centralno kurjavo in obnovljeno kuhinjo. (Foto: F. Brus)
LETOS JE SLABA KRMA - Ludvik Vrtar z družino je te dni blizu domače vasi Podturen pospravljal krmo. Vsi so bili bolj žalostili, kajti na tem travniku je bilo prejšnja leta najmanj enkrat več sena. Tudi deževni dnevi po suši travi niso pomagali. (Foto: Ria Bačer)
TEMELJI ZA ŠPORT — Za metliško osnovno šolo so se delavci te dni spopadli z dokaj težkim terenom, navzlic temu pa so temelji za novo metliško športno dvorano skorajda pripravljeni. Na sliki: delavci pri kopanju temeljev. (Foto: Janez Pezelj)
PRUETNE POČITNICE - 36 medvedkov, pum, čebelic in krokodilov iz Grosupljega, članov taborniškega odreda Louis Adamič, je preživelo dvanajst deževnih, a ne dolgočasnih dni v Beli krajini. Posnetek je iz njihovega tabora „Izvir“ pri Geršičih. (Foto: Janez Pezelj)
TV zasenčila kinematografe
V	Sloveniji upada zanimanje za kinomatografske predstave od začetka šestdesetih let dalje. Vsako leto beležimo tudi rahlo zmanjšanje števila kinematografov, predstav in obiskovalcev. Vzrok bo bržkone televizija. Ta si namreč s svojim pestrim (pa tudi večkrat kritiziranim) sporedom in enostavnim načinom posredovanja, to je s prodorom med ljudi, pridobiva čedalje širše množice. Tudi filmske predstave zavzemajo v programu naše televizije pomembno mesto, saj je bilo v letu 1974 predvajanih 465 ur celovečernih filmov, leto kasneje pa 487 ur.
Ce primerjamo podatke po občinah, le-te prinaša zadnji bilten republiškega zavoda za statistiko, vidimo, da imajo vse slovenske občine kinematografe. Statistično gledano imajo najbolj zasedene kino predstave občine: Sežana, Ljublja-na-Center, Ljubljana-Vič-Rudnik, Slover\j Gradec in Koper. Novomeška občina sodi v republiško povprečje, medtem, ko je ostala Dolenjska med tistimi slovenskimi območji, ki imajo najmanj obiskovalcev kinematografskih predstav.
TRENUTNO: 1 PROTI 2,9
Na mednarodnem seminarju o problemih družbenega azvoja lokalnih in regionalnih skupnosti, ki je bil te dni v Ljubljani, je podpredsednik republiškega izvršnega sveta dr. Avguštin Lah poročal o zmanjševanju razvojnih razlik med regijami v Sloveniji. Navedel je, da manj razvita območja zdaj hitreje napredujejo in da se razlike v razvitosti vztrajno manjšajo, kar je zelo spodbudna ugotovitev. Trenutno znaša razmeije med najbolj in najmanj razvito regijo 2,9 proti 1, če upoštevamo njun narodni dohodek.
V	naslednjih desetih letih naj bi na Dolenjskem dobilo kruh novih 22.685 delavcev. Več kot polovica teh ali 12.624 naj bi imelo poklicno izobrazbo:	1.302	visoko, 1.207
višjo, 3.599 srednjo in 6.516 poklicno šolo.
Glede na razvoj gospodarstva in še posebno industrije bi v naslednji desetletki potrebovali 3.690 delavcev s poklicem kovinarjev, monterjev, inštalaterjev, strojnikov in me-
Bobovec ne zasluži gnojišča
Sodeč po spomladanskem cvetju, kije za las ušlo hudi pozni slani, bo letos na Dolenjskem dobra letina jabolk. Zlasti stara, še zelo razšiijena, toda na sortnih listah že odpisana sorta — bobovec dobro kaže. Ker zaradi svojih slabših lastnosti, tako kot že vrsto let doslej, ne bo našla poti na tržišče, storimo vse, da pridelek ne bo končal na gnojišču ali, v najboljšem primeru, v kotlu za žganjekuho.
Slabše vrste jabolk je koristneje predelati v jabolčnik, ki pa je pri nas, žal, na glasu kot ena slabših vrst pijač. Toda ne zato, ker ne bi bilo mogoče narediti dobrega jabolčnika, temveč zato, ker mnogi kmetje tega ne znajo. V zahodnoevropskih deželah, zlasti v Nemčiji, to umejo, in nič presenetljivega ni, če je tam jabolčnik, ki ga včasih komajda ločiš od vina, najvažnejša poletna pijača na kmetih.
Jabolčnik ali hruškovec je mogoče napraviti na dva osnovna 9 načina: s povretim ali nepovretim sladkorjem. Slednje je primerno predvsem za otroke. Sladki jabolčnik ali hruškovec naredimo tako, da takoj po stiskanju mošt malo zažveplamo ter dodamo posebno snov pekticin, ki jabolčnik zbistri. Po preteku pol dneva jabolčnik ogrejemo na 80 stopinj, torej ga pasteriziramo, in potem nalijemo v steklenice ter tesno zamašimo.
Običajni (ne sladki) jabolčnik pa je treba pripraviti po naslednjem postopku. Tudi tokrat uporabimo le zrele, zdrave in oprane plodove, jih zmeljemo in sprešamo, pravkar potočenemu moštu pa dodamo vinobran, ki ga je mogoče kupiti v sleherni lekarni. Vinobran zavre razvoj neželenih drobnoživk. Priporočajo 10 g vinobrana na 100 litrov mošta. Če želimo imeti bister jabolčnik ali hruškovec, dodamo še pekticin (100 g na 100 litrov mošta).
, Šele tako pripravljen mošt je primeren za v sod, ki mora biti seveda čist, brez vonja po plesni. V sodu naj mošt povsem prevre, vretje pospešimo z dodajanjem kvasovk in hranjenjem mošta v primemo toplem prostoru (20 stopinj). Ko jabolčnik prevre, ga pretočimo v zažveplan sod - brez strahu, da se bo pokvaril.
Inž. M. L.
kmetije. Za zelo uspešno se je že izkazalo preusmerjanje kmetij. V prvem petletnem obdobju jih je bilo preusmeijenih 8.208, za naslednje pa je predvidenih 11.000. Želeti je, da bi Dolenjska hitreje sledila Savinjski dolini in Moziiju, kjer so na tem področju doslej dosegli največ.
Mar še velja, da je kmet konservativen?
Preusmeritev prinese napredek v miselnosti kmeta, v tržni usmerjenosti, v intenzivnosti pridelovanja. Nanovo zgrajeni hlevi na preusmerjenih kmetijah imajo povprečno 22 stojišč, to pa je že osnova za uspešno rejo. Poveča se tudi poraba umetnih gnojil, ki je kaj zanesljiv kazalec naprednosti kmetijstva. Na preusmerjenih kmetijah ožje Dolenjske so pred preusmeritvijo porabili 215 kg gnojila na hektar, po njej pa 318, v Posavju prej 377 - po preusmeritvi pa kar 550 kg (kar je drugo mesto v Sloveniji!), na Kočevskem prej 88, po preusmeritvi pa 484 kg itd. Kmetije so tam imele pred preusmeritvijo 6,4 glav govedi na hektar, po njej pa 12,4 glav.
Vse to samo po sebi najbolj zgovorno narekuje: tako nadaljevati!
M. LEGAN
NOVO MESTO: ponedeljkov sejem je bil običajno živahen. Naprodaj je bilo 266 prašičev, od tega 21 starih od 3 do sedem mesecev. Prodajalci so prodali 213 živali; pujski v starosti od šest do 12 tednov so veljali po 650 do 800 din, nad tri mesece stari prašiči pa po 810 do 1200 din.
BREŽICE: na sobotni sejem so rejci pripeljali 386 prašičev, med njimi le 12 starejših od treh mesecev. Prodali so jih 315; pujski so bili po 25 do 37 din, starejši ( prašiči pa po 21 do 22 din za kilogram žive teže.
Čakalo jih bo dovolj delovnih mest.
hanikov vseh izobrazbenih stopenj. Velike potrebe so tudi po ekonomistih Č.093), kemikih (902), gradbenikih (789), zdravstvenih in socialnih delavcih (739). Elektrikarjev bi predvidoma lahko zaposlili 651, pedagogov 571, administratorjev 576, tekstilcev 433, lesarjev 375 in pravnikov 179.
Samo iz visokih šol naj bi do leta 1985 prišlo: 373 inženirjev, 37
Ni tako...
(Nadaljevanje s 1. strani)
imeli tu in tam drobnejše zrnje kot navadno. Posevki pšenice se pri nas zadnje čase zmanjšujejo v korist koruze, za katero se odloča čedalje več kmetovalcev. Moram reči, da se je v splošnem koruza lepo popravila po dežju. Le na Krškem polju bodo ljudje prizadeti zlasti v Bregeh, Vihrah in še nekaterih krajih blizu Leskovca. Tam seje koruza posušila in ji tudi dež ni mogel pomagati. Prav tako so prizadete nekatere njivice okrog Šentjerneja, vendar gre za posameznike.v
- Kakšen je vaš , .horoskop" glede vinske letine? Bomo imeli kislico ali medico?
„Trta odlično kaže povsod tam, kjer je v noči na 30. april ni vzela pozeba. Nikjer ni letos bolezni, ni bilo večje škode zaradi toče, tako da si vinogradniki lahko obetajo odlično kvaliteto in tudi obilen pridelek. Ce bo pri tem ostalo, bo posebno uspela modra frankinja na novomeškem in belokranjskem ob-močju.“
— Pravijo, da bo živina mukala, ker krme ne bo dovolj. Kaj svetujete prizadetim?
„Otave res ne bo dosti, lahko pa bodo živinorejci to nadoknalili z jesensko pašo. Mislim, da glede krme ne bo kritično. Recepta za boljšo krmo ni, pač pa svetujem kmetovalcem, ki jih je prizadela suša, da se znajdejo na podoben način, kot so se štirje kmetje iz Velikega Gabra. Z vozovi in traktorji so se odpeljali na Kočevsko okrog Starega Loga in za malenkostno odškodnino pokosili odlično travo ter jo pripeljali domov.“
RIA BAČER
Prodaja usmerjena čez mejo
V prvem polletju je izvoz v novomeški občini skokovito narasel, pri čemer imajo največ zaslug IMV ter tovarni Novoles in Novoteks
Po prvih podatkih sodeč je industrija v letošnjem prvem polletju zelo uspešno poslovala na tujih tržiščih, medtem pa doma draginja ubira hitrejšo pot kot zaslužki.
Trenutno so na razpolago podatki za celotno panogo industrije, izvzemši IMV in Industrijo obutve, ki nista do roka dostavili statističnih obrazcev. Kaže, da je v letošnjih prvih šestih mesecih vrednost industrijske proizvodnje zaostala za lansko, v nasprotju s tem pa je izvoz narasel kar za 86 odstotkov. Pri
izvozu je IMV všteta, saj ima levji delež. Medtem ko so naša podjetja lani v prvem polletju prodala na tuje za dobrih 24 milijonov dolarjev blaga, so letos v tem času iztržila blizu 45 milijonov dolarjev.
Samo IMV je v prvi polovici leta prodala čez mejo za več kot 14 milijonov dolarjev izdelkov, kar je
Znati je treba, pa gre!
V tovarni zdravil KRKA bo zakon o združenem delu še ta mesec med delavci — Joža Miklič: „Okrog 250 ljudi že štiri mesece razmišlja"
LESKOVEC - Pred dnevi so domači rokometaši odigrali prvo prijateljsko tekmo z Dobovo, in poznalo se jim je, da še nimajo dovolj moči, saj so jih gostje nadigrali predvsem v zadnjih minutah. Rezultat - Leskovec - Dobova 22:29. Pri domačih je dobro igral R. Šribar (7 zadetkov), pri gostih pa Dobršek (13). (L. S.)
SEVNICA - Domači šahovski Idub „Milan Majcen" je pripravil hitropotezni turnir, na katerem je brez težav zmagal Tavčar. Premagal je vseh trinajst nasprotnikov. Vrstni red: 1. Tavčar (13 točk), 2. R. Blas (10), 3. do 4. Hočevar in Robek (9), 5. Zupan (8,5), 6. Derstvenšek (7,5) itd. Nastopili so šahisti iz Ljubljane, Radeč, Krmelja, Krškega in Sevnice. (B. D.)
KRMELJ - Šahovsko društvo je pripravilo dvokrožni šahovski hitropotezni turnir, na katerem so nastopili najboljši domači igralci. Med desetimi udeleženci je zmagal Markovič (15,5 točk), sledijo pa Sribar (15), Prosenik (11), Zupan (10,5), Debelak (9,5), Kos (7,5), Zvar (7) itd. (B. D.)
Zakon o združenem delu je za marsikateri kolektiv še napol „španska vas‘\ medtem pa v novomeški „Krki“ aprila zastavljena akcija teče po predvidevanjih. Okrog 250 ljudi predvsem iz strokovnih služb in samoupravnih ter družbenopolitičnih organov je že sredi ustvarjalne razprave.
Najbrž ni slučajno, da so z obravnavo zakona v tovarni zdravil prišli najdlje v novomeški občini. Tu niso čakali, marveč se že od aprila dalje intenzivno ukvarjajo s tem gradivom. Kako so delo zastavili, je povedala ekonomistka Joža Miklič, direktorica centra za organizacijo dela v Krki:
„Aprila smo se lotili analize stanja. Skušali smo dobiti odgovore, do kod smo prišli glede uresničevanja ustave in pokazati na šibke točke. Do srede junija je nato potekal študij zakona. Poslovodni in samoupravni organi ter vodstva družbenopolitičnih organizacij so bili v tem prvem krogu zajeti. Gradivo je bral vsak zase, potem smo se posvetovali. Prvi splošen vtis je bil: kar smo dolgo želeli, je zakon prinesel črno na belem. Obenem smo naleteli na precej nejasnosti, zato so naši ljudje obiskovali razne seminarje in zbirali gradiva. Prva stališča posameznikov so prišla na dan na problemski konferenci o minulem in živem delu, ki jo je organiziral sindikat, pred tem pa nas je obiskal Ludvik Golob, član IK predsedstva CK ZKS in nam dal nekaj napotkov, kako se dela lotiti. Imenovali smo štab, ki ga vodi inž. Tone Recelj.
Naslednje obdobje je veljalo poglobitvi v samoupravni sporazum o združitvi v „Krko“ in oceni odnosov, ki jih novi zakon menja. Takoj
zatem je služba za organizacijo dela dobila delovno nalogo štaba in kolegija, naj od področja do področja zbere gradivo o nakazani problematiki in predloge za dopolnitev členov zakona.
Omenila bi, da smo se usmerili v prvi fazi obravnave zakona na poslovodno strukturo zaposlenih, kar se je izkazalo za uspešno. Vsi direktorji TOZD in skupnih služb so dobili navodilo, kako naj urede svoje delo, da bo ustrezalo osnutku zakona. Primer: direktor TOZD Zdravila je poskrbel, da so vodilni delavci strokovno pregledali poslovanje in ugotavljali, v čem je potrebno menjati način dosedanjega dela. Naša služba je nato oblikovala teze, ki jih je že obravnaval štab, razen tega smo imeli dva posveta in izobraževalno akcijo. Na poljuden način smo tolmačili novi zakon in pokazalo se je, da ljudi to zelo zanima. Zdaj smo tako daleč, da bodo teze v posameznih TOZD iz strokovnih krogov prišle v javno razpravo med delovne ljudi. Do konca avgusta bi radi na zdajšnja stališča dobili prva mnenja. Javna razprava bo potekala na 70 zborih delovnih ljudi in sicer v dveh smereh: o osnovnih spremembah, ki jih prinaša Zakon o združenem delu in principih „Krke“ v zvezi s tem. Pred oblikovanjem predloga zakona pa se ne nameravamo prenagliti z ustanavljanjem TOZD in podobnimi spremembami."
S tovarišico Mikličevo bi lahko o tem govorili še ure in ure. Pozna se, da ima tako rekoč v malem prstu vse, kar ponekod štejejo za „težko gradivo". Pozna se, da je Joža Miklič ne le strokovna moč, temveč tudi „duša“ političnega dela in akcij v kolektivu. Njej se ne zdi nič pretežko: ..Izpeljali smo že mnogo akcij in nekaj reform, pa bomo tudi zakon o združenem delu.“
RIA BACER
za 31 odstotkov nad lanskoletnimi pokazatelji. Izvoz so močno povečali še v Novolesu in Novoteksu, v nekaterih drugih podjetjih pa je celo manjši.
Z osebnimi dohodki še vedno zaostajamo za slovenskim poprečjem, saj smo imeli v novomeški občini ob koncu junija 3.492 din poprečnega zaslužka. To je le za
11,4 več kot v enakem primerjalnem obdobju lani.
Poprečje pri zaslužkih običajno malo pove, kajti ponekod so šli z osebnimi dohodki za 23,4 odstotke navzgor (primer bank, zaposlenih v zavarovalništvu), zaposleni v industriji in zdravstvu pa so dobili komaj za 7,8 odstotka debelejšo kuverto kot lani. Med gospodarskimi dejavnostmi so z dohodki najbolj napredovali zaposleni v komunalnih dejavnostih, kjer so zabeležili 22,5 odstoten porast zaslužkov, zaposleni v negospodarstvu pa so v poprečju dobili 12,9 odstotka več.
IZ MOČVIRJA RODOVITNA ZEMLJA
Kmetijsko gospodarstvo Slovenska vas pri Mirni je pričelo z melioracijskimi deli 101 ha zmočvir-jene zemlje. Predračunska vrednost melioracijskega območja stane
3,190.000	din; sami bodo prispevali deset odstotkov, 30 odstotkov pa bo kot dotacijo dal vodni sklad SRS. Pomagali si bodo z bančnimi posojili (45 odstotkov), s kreditom bo pomagala tudi kmetijska razvojna skupnost SRS. Posojila bodo morali vrniti v 20 letih, odplačevati pa jih bodo začeli dve leti po zaključku melioracijskih del. Z deli bodo predvidoma končali novembra 1976.
J. P.
MOTOKROS: Črnomaljci vadijo
Črnomaljski vozniki motokrosa se že dalj časa redno pripravljajo na septembrsko državno dirko, ki bo v Dragovanji vasi. V konkurenci do 50 ccm bodo nastopili Božo Štukelj, Aljoša Satošek, Anton Weiss, do 125 ccm pa Ceko Satošek in Franc Štefanič. Domači ljubitelji motokrosa pričakujejo, da bodo imeli Črnomaljci v septembru več uspeha, kot do sedaj.
M. F.
Načrtno nad kadrovski primanjkljaj
Krška delavska univerza je p ripravila srednjeročni razvojni načrt
KOČEVJE - Odbojkarice bodo prihodnjo sezono nastopile v najkvalitetnejši republiški ligi in zato se na zahtevne boje že sedaj pripravljajo. Prav gotovo se obeta ljubiteljem odbojke kvalitetna odbojkarska sezona. (Z. F.)
O dejavnosti krike ..Delavske univerze" v minuli izobraževalni sezoni smo pred kratkim že poročali. Odtlej je ustanova izdelala tudi srednjeročni razvojni program, ki ga bodo pričeli uresničevati že to leto in ga zaključili v sezoni 1980-81.
Zastavljen je dokaj smelo, vendar stvarno, saj so v krški občini povsem upravičena pričakovanja, da bodo potrebe po izobraževanju odraslih občanov iz leta v leto večje. To zahteva tudi sedanji „deficit“ kadrov.
Ob vsem tem bo ostal osnovni program ustanove nespremenjen in
bo zajemal tri osnovne oblike dejavnosti:	šolsko,	družbeno in
splošno izobraževalno. V vseh treh načrtujejo precejšen porast števila oddelkov in seveda slušateljev. Tako naj bi izredno šolanje v zadnji sezoni srednjeročnega obdobja posredovali v 24 oddelkih s skoraj 600 slušatelji, družbeno izobraževanje v 58 oddelkih z 2430 slušatelji, v splošno izobraževanje pa naj bi zajeli okoli 13.700 občanov, v 58 oddelkih.
Uresničitev takega načrta zahteva seveda precej kadrovskih, materialnih in finančnih sprememb. Nujno bo zaposliti še najmanj dva organizatorja izobraževanja, ustanova bi rabila tri učilnice s po 40 sedeži in dve s po 25 sedeži, hkrati pa tudi nekaj nove opreme in pripomočkov. Proračun ustanove bo 1980. leta zahteval okoli 180 starih milijonov dinarjev. Ob tem računajo na izdatno pomoč občinske izobraževalne skupnosti, v nasprotnem primeru pa bi morali povečati cene svojim storitvam. Prav bi bilo, če bi program izdatneje podprlo tudi združeno delo.
2.	ŠEBEK
VELIK/ NKA KMALU DOGRAJENA - Na gradbišču nove ♦ovame celuloze v Krškem ni časa za oddih. Vsepovsod hitijo, da bi dokončali delo v predvidenih rokih. Objekt dokončujejo postopno. Lesni prostor, ki sodi v prvo fazo, že obratuje od 1. julija. Četrto fazo bodo dokončali septembra. Po dograditvi bo krška tovarna ilruga na ečja v Evropi. (Foto: J. Teppey)
ŠTIPENDIJE
ZDRUŽENO KMETIJSKO GOZDARSKO PODJETJE
GOZDNO GOSPODARSTVO
KOČEVJE
razpisuje naslednje kadrovske štipendije:
2 na biotehniški fakulteti — oddelek za gozdarstvo, 4 na srednji gozdarski šoli,
1 na dveletni administrativni šoli,
1 na srednji ekonomski šoli,
1 na srednji gradbeni šoli.
Višino štipendij določa samoupravni sporazum o štipendiranju
Prednost pri delitvi štipendije imajo kandidati z boljšimi pogoji in višjimi letniki.
Prijavi priložite tudi potrdilo o šolanju oz. o vpisu v šolo. Prijave na obrazcu DZS št. 1,65 dostavite v 30 dneh po objavi na naslov:
Gozdno gospodarstvo Kočevje, kadrovska služba, 61330 Kočevje.
Dr. Anton Vratuša:
Ne vsiljujemo našega sistema
Neuvrščene države izhajajo iz načela, da mora vsaka država svobodno razvijati svoj družbeni sistem in zato ne sprejemajo modelov talko imenovane industrijske parlamentarne demokracije, ki jim jih nekateri patemalistično priporočajo, saj jim ti modeli — nastali v povsem drugačnih družbeno zgodovinskih okoliščinah - preprosto ne ustrezajo. Iščejo lastne poti razvoja in graditve sistema, ki ustrezajo njihovim družbenoekonomskim in ‘političnim pogojem. Dejstvo je, da so v vrsti teh držav določene socialne rešitve in gibanja v tej smeri. Zato njihovi narodi upravičeno zavračajo kvalifikacije o svojem dozdevnem „nekapitalističnem razvoju*1.
Jugoslavije se bojuje za spoštovanje načela, da ima vsaka država suvereno pravico, da svobodno razvija svoj družbeni sistem. Torej se sploh ne ukvaijamo z idejami, kako bi koga ..pripeljali na našo linijo11. Podpiramo svoboden razvoj vsake države in si prizadevamo v okviru svojih možnosti prispevati k združevanju progresivnih sil okoli programa krepitve boja za mir, neodvisnost in progres, kar je v interesu vseh. Če kdo sodi, da je taka politika naperjena proti njemu, tedaj ni to naša krivda, marveč mora razloge iskati v lastni politiki, kije
v	spopadu s smotri politike neuvrščanja, to je z interesi najširšega kroga neodvisnih držav. Gibanje neuvrščanja je objektivno dan družbeno zgodovinski dejavnik v sodobnem svetu, njegovo bistvo je boj za osvoboditev narodov izpod gospostva in izkoriščanja, oblike in metode tega boja pa so različne.
(Podpredsednik ZIS v prispevku za zadnjo številko »Komunista )
Marjan Rožič:
Avstrija vztrajno ruši mostove
Slehernemu Slovencu in vsem naših narodom in narodnostim je nerazumljivo in nesprejemljivo obnašanje uradnih avstrijskih organov in vodilnih političnih partij do Koroških Slovencev in Gradiščanskih Hrvatov. Za vse nas je nepojmljivo in nesprejemljivo, da so naši slovenski in hrvaški bratje v podrejenem položaju, da se razširja in z zakonom legalizira nacionalna neenakopravnost in odvzemajo osnovne ljudske pravice. Avstrijski parlament je sprejel spremenjeni zakon o popisu prebivalstva in zakon o narodnih grupah, in to kljub nasprotovanju obeh nacionalnih manjšin in tako prekršil državno pogodbo o vzpostavljanju neodvisne in demokratične Avstrije. 30 let po zmagi nad fašizmom Avstrija pristaja na nevarno avanturo in kompromis z ideologijo nasilja, nacionalne in rasne diskriminacije in s tistimi fašistično obarvanimi silami, ki so tudi Avstrijcem prizadejale mnogo zla in trpljenja. Tudi Avstrija je v Helsinkih podpisala Sklepno listino, v kateri poleg mnogih principov piše tudi sledeče: »Države udeleženke, na katerih ozemlju živijo narodnostne manjšine, bodo upoštevale pravico vseh, ki pripadajo takšnim manjšinam do enakosti pred zakonom, nudile jim bodo vse možnosti za dejansko uživanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin in bodo na ta način varovale njihove zakonite interese na tem področju. Prav tako bodo izpolnjevale svoje obveznosti, zapisane v mednarodnih deklaracijah in sporazumih s tega področja, vštevši med drugim mednarodna pakta o človekovih pravicah, če jih zavezujejo.4* Torej problem ni v podatkih, niti statistiki in popisih, temveč v doslednem uresničevanju osnovnih pravic Slovencev in Hrvatov, ki z ničimer ne morejo biti omejene.
Vsi smo v Jugoslaviji zainteresirani, da s sosednjo Avstrijo razvijamo dobre odnose na vseh področjih, izhajajoč pri tem iz obojestranskih interesov in zlasti iz izhodišč, ki smo jih skupaj sprejeli v Helsinkih. No, Avstrija sistematično ruši mostove za tako sodelovanje, naseda ostankom veliko-nemške hegemonistične ideologije in prakse ter postaja nosilec razdora in konfliktov, kar očitno ni v interesu progresivne avstrijske javnosti.
(Sekretar zvezne konference SZDL v svojem govoru v
Radovljici)
Andrej Verbič:
Osrednje: kako ustvariti več
Preveč enostransko razpravljamo le o reproduktivni sposobnosti gospodarstva in razmišljamo o upadanju reproduktivne sposobnosti. Poudariti moram, da mi ta povsem enostranski pristop ni najbolj všeč. Nisem prepričan, da zadeva bistvo problema. Osrednje vprašanje je, kako izdelati več, kako ustvariti več. Iz tega sledi vse drugo. Reči moram, da je še vse preveč delitvene miselnosti, pa najsi gre za delitev osebnih dohodkov, delitev za sklade in podobno. Manj se ukvarjamo s tem, kaj storiti, da bomo dosegli večje gospodarske rezultate. Kar naprej razmišljamo le o tem, ne da bi imeli pred očmi, kaj moramo storiti na primer za večjo produktivnost, za uveljavitev inovacij in podobno. Neradi iščemo notranje rezerve, da bi z izboljšanjem poslovanja in s prihranjenim dohodkom krenili v nove investicije.
(Predsednik republiške gospodarske zbornice v razgovoru za
„Delo“)
I o stran ste napisali sami!— To stran ste
tura
n
bra-
anje
Pastir, ki „pase” divjad
Novost v zavarovanju kmetijskih pridelkov
JUCdstAVIIA rUCOSlAVIlA'
Filatelistični kotiček
ŠE TRI SERIJE ZNAMK
Letos bodo izšle še naslednje priložnostne znamke: Znamka ob otvoritvi letošnje konference neuvrščenih držav 16. 8. v Colombu in v počastitev 15-letnice prve konference v Beogradu. Znamko bodo tiskali v Zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu in bo veljala 3,20 dinarjev.
Za dan .Radosti Evrope" 2. 10.
rope
bo izšla serija dveh znamk v skupni ^ vrednosti 11,20 dinarjev.
29. 11. bo izšla zadnja serija priložnostnih znamk v letu 1976 in sicer umetnost v Jugoslaviji skozi stoletja. Serija bo imela 6 primerkov v skupni vrednosti 25,50 dinarjev.
S tem bi bil letošnji načrt sklenjen, če ne bo med tem še kakih sprememb.
Tudi letos, kot vsa leta doslej, je bil načrt kljub zagotovilu prekoračen.
SLABA PROPAGANDA
V mednarodnem PTT prometu so zvišali poštnino za pisemske pošiljke. V zvezi s tem je dala skupnost jugoslovanskih PTT v promet frankovno znamko za 4,90 din v seriji ..Turistični motivi" za frankiranje navadnih pošiljk. Kakor vse znamke iz te serije ima tudi ta določene pomanjkljivosti. Filatelisti trdijo, da so te znamke premajhne, motivi pa nejasni. Poučeni menijo, da izvedba sama kot tudi velikost in oblika omenjenih znamk ne bo dosegla svojega pomena: propagirati naš turizem v svetu in doma. Na znamki je upodobljeno mestece ^ Perost iz zaliva Boke Kotorske, ki ima mnogo zgodovinskih znamenitosti.
A. A.
Vsako leto smo priče žolčnim razpravam o povračilu škode, ki jo napravi na kmetijskih pridelkih divjad. Kmetje si zavarujejo pridelke tako, da kurijo ogenj, s privezovanjem psov, ograjevanjem, čuvanjem prek noči in podobno, vendar se je teh načinov divjad tako navadila, da niso več dovolj uspešni. Zgodilo se je že celo, daje komaj 10 metrov od privezanega psa jelenjad obžrla peso ali druge posevke.
Kmetom zato priporočam, da si kupijo električnega - baterijskega pastirja, ki je novost v načinu
TRGATEV OB LUČI
Pred nedavnim so lastniki zidanic in vikendov na vinogradniškem območju Unik in Kave nedaleč od Gabrja skupaj z delavci Elektro podjetja Novo mesto - delovna enota Šentjernej postavili še zadnji električni drog. S tem so uresničili dolgoletno želo in potrebo. Okoli trideset lestnikov je tarez vsakršnih dotacij samo zmoglo to precejšnjo naložbo, zato jim gre vsa pohvala. Sami so skopali jame, prispevali drogove, jih nato pomagali postaviti in razpeljati žico. Vinogradniki so prispevali tudi po 3.000 'in več dinarjev. Zdaj jih čaka še napeljava po samih zidanicah, nakar bo na priložnostni slovesnosti pred trgatvijo zasvetila prva luč.
I. K.
TREBNJE: MNOŽIČNO KOLESARJENJE
Mirenski Partizan in trebanjska telesnokultuma skupnost bosta pripravila 28. avgusta ob 15. uri množično občinsko trim kolesarjenje. Start in cilj bosta pred stavbo trebanjske občinske skupščine. Odrasli bodo morali prevoziti 20 kilometrov, mladina do petnajstih let pa 5 kilometrov manj. Vsak udeleženec bo dobil priznanje in značko telesnokul-turne skupnosti.
J. PLATIŠE
O CESTI KOČEVJE -BROD NA KOLPI
Naša bralka Marija Volf je pretekli teden v uredništvo poslala . , dopis, v katerem se jezi zaradi napačnega pisanja o cesti Kočevje-Brod na Kolpi. Resda je prišlo do pomote, saj je cesta, ki jo pisec navaja kot „načrtovano“, že dograjena od 27. XI. lani Za neljubo napako se opravičujemo.
UREDNIŠTVO
Kdaj zasip močvirja?
Ko so bili leta 1965 izdelani prvi predpisi in kasneje še osnovni zakon o zaščiti zraka in okolice pred onesnaževanjem, smo mnogi hitro zgrabili za delo v želji, da odpravimo to človekovo zlo.
Tudi v Kočevju smo v prvem naletu opravili nekaj očiščevalnih akcij po mestu in ob Rinži, toda veselje je kmalu splahnelo. Najvažnejše opravilo občanov Kočevja bi naj bilo čiščenje Rinže, ureditev kanalizacije in čistilnih naprav ter dokončni zasipi močvirja med jelšami v Gaju. Že več let odvažajo zasipni material iz mesta, toda močvirje še do danes ni urejeno. Vedeti moramo, da je tukaj pravo leglo komarjev in ostalega mrčesa, kar se pozna tudi v Kočevju.
Premalo je skrbi mestne inšpekcije, da opravijo navedena dela. Vse kaže, da bomo občani Kočevja še precej časa čakali na dokončno ureditev močvirja. Zato se tokrat spominjamo besed, ki jih je nekdo izrekel v šali. Problem onesnaževanja okolja bo sam rešen, saj človeškega okolja kmalu ne bo več.
A. ARKO
Dijaki iz leta 1919
Ko so se po razpadu Avstrije razmere nekoliko uredile, je bilo v Ribnici ustanovljeno prvo ribniško društvo naprednih dijakov in študentov. Občutek narodnostnega osvobojenja Slovencev izpod avstrijskega jarma je dal dijakom in študentom novih moči pri ustanavljanju novih društev in pomoč za obnavljanje tistih, ki jih je prizadela vojna.
Že avgusta 1919 so se zbrali vsi napredni ribniški dijaki in študentje
v takrat že. obnovljeni telovadni dvorani Sokola v gostilni Pri Cenetu. Poleg ustanovitve društva so bila sprejeta tudi nova pravila, s katerimi je bilo društvo vpisano pri kočevskem glavarju. Glavna naloga članov je bila socialna pomoč dijakom, zbiranje denarja in pomoč pri obnavljanju drugih naprednih društev. Prvi predsednik je bil jurist Anton Lovšin, kasnejši notar in
zavarovanja posevkov. Ta aparat ima baterijo, ki zadošča za eno letno sezono. Z njim je mogoče zavarovati približno 1000 metrov dolžine. Zoper srne in prašiče mora biti žica napeljana 50 do 60 cm, zoper jelene pa od 70 do 80 cm od tal.
Ker je moč pastirja velika, si lahko kmetje ene vasi kupijo takega električnega pastirja za skupno uporabo. Pri investiciji lahko - kar je zlasti priporočeno - pomagajo lovske organizacije, saj je tudi v njihovem interesu, da vlada premirje med lovci in kmeti.
Vsa nadaljnja navodila lahko dobite pri izdelovalcu te naprave Romanu Horjupu, Šmarca 85 pri Kamniku, ali pa pri meni osebno.
CIRIL JASENC Gorenje 11 pošta Stara cerkev
slovenski župan v Kočevju.
A. ARKO
PLANINCI IZ VOJVODINE NA TRDINOVI POTI
Trdinova pot postaja vse bolj zanimiva. Skoraj ni tedna, da bi ne „prišla“ na naslov PD Novo mesto vsaj ena izkaznica z žigi.
Konec julija so se podali na Trdinovo pot celo Vojvodinci. 13 mladih planincev iz Kule v Vojvodini je šest dni vztrajalo, četudi jih je skoraj vso pot spremljal dež. Težave so imeli tudi s prehrano. Tožili so, da so težko kupili kruh. Kljub vsemu so bili veseli, ko so za prehojeno pot prejeli lepe značke.
J. PERŠE
ZAHVALA POŠTENEMU MESARJU
Zahvaljujem se Stanku Jerali, mesarju iz Sevnice, za poštenost, ki mi jo je izkazal 2. avgusta. Tega dne sem pri njem kupil kilogram mesa in mu, misleč, da je 50-dinarski bankovec, dal 500 dinarjev. Prišel je za menoj oziroma me poklical nazaj in mi vrnil ves preostali denar. Sem stoodstotni invalid s skromno pokojnino, zato mi vsak dinar pride prav. Mislim, da je to posnemanje vreden zgled poštenosti.
SILVAN JURKOVIČ Žigrski vrh Sevnica
Dolenjci v Alpah
Mladi planinci na tridnevnem izletu v Kamniških Alpah
V četrtek, 5. avgusta, se je vrnilo z zanimivega izleta v Kamniške Alpe 37 novomeških planincev; Tradicionalnega izleta v avgustu so se letos udeležili predstavniki vseh novomeških osnovnih šol, osnovne šole iz Škocjana, gimnazije in ekonomske srednje šole.
Planinci so se odpeljali iz Novega mesta v Kamniško Bistrico z avtobusom, od tam pa jih je vodila pot skozi bukovje vse više med skale. Čeprav je bila pot dolga in naporna, so bili mladi dobre volje, saj jih je po večdnevnem deževju spet spremljalo lepo vreme. Pozno torkovo popoldne so prispeli do donja na Korošici, kjer so tudi prenočili. Drugi dan so se povzpeli na Ojstrico (2349), od koder so imeli čudovit razgled - posebej na Logarsko dolino. Zatem so krenili čez škarje in Planjavo (2399) na Kamniško sedlo. Tretji dan so zarana pohiteli še na Brano (2253), nato pa spet v dolino Bistrice.
Novomeški planinci so se s tem izletom vključili v praznovanje 35-letnice vstaje slovenskega naroda.
J. PERŠE
LJUBLJANSKI TABORNIKI V DOLU - Taborniki odreda Tone Tomšič iz Ljubljane preživljajo te dni svoj letni tabor v Dolu pri Starem tigu ob Kolpi. Pod 40 šotori tabori 60 članov odreda, ki so nad lokacijo sila navdušeni in se dogovarjajo, da bi Dol postal njihov stalni taborni prostor. (Foto: Metka Zajc)
«k
VODNJAK — Prizor iz afriškega življenja na sliki Momodouja
Ceesaya.
Brez njih bi Dnevi ne uspeli
Javna zahvala in priznanje Občinske konference SZDL Trebnje — Obveza za nadaljevanje kulturne akcije
Predsedstvo OK SZDL Trebnje je na svoji zadnji seji ocenilo, da so bili Dnevi kulture in umetnosti v Trd) njem letos uspešno izvedeni, saj so ponovno potrdili povezanost med umetniki, ustvarjalci in delovnimi ljudmi.
Ves čas Dnevovje bilo Trebnje z okolico središče kulturnega dogajanja, središče sveta v malem in ko se je IX. tabor likovnih samorastnikov iztekel, so bili občani trebanjske občine ter udeleženci kulturru-škega srečanja bogatejši za mnoga nova spoznanja in nove kulturne vrednote.
Vendar bi Dnevi kulture in umetnosti v Trebnjem ne uspeli v taki meri, ko bi se ne združila zavzetost in delovna vnema mnogih. Zato OK SZDL Trebnje izreka javno zahvalo in priznanje vsem organizatorjem kulturnih prireditev v občini Trebnje, vsem izvajalcem kulturnih programov in udeležencem IX. tabora likovnih samorastnikov Jugoslavije. Posebno zahvalo izreka upravnemu odboru in umetniškemu svetu Tabora likovnih samorastnikov ter
~\
Več dejstev kaže na to, da je Dolenjska slikarska kolonija svoj motivni zenit dosegla že pred letošnjim, pravkar končanim delovnim srečanjem slikarjev iz vse Slovenije, ki je bilo že drugič zapovrstjo v Novem mestu. Tematsko je bila šesta kolonija prav gotovo bolj ubrana prva leta, ko so na razpetih platnih nastajale upodobitve mlinov ob Krki, dolenjskih kozolcev in starih domačij. Smiselno je bila namreč več zapovrstnih let podrejena ..naročilu", naj slikarji v svojih delih ohranjajo arhaično
Na razpotju?
- minevajočo Dolenjsko in s tem dajo slikam tudi dokumentarno vrednost.
Čeprav bi ne mogli reči, da motivov, ki jih ne bi mogli predpisati, ni več, pa je zlasti v zadnjih dveh kolonijah prevladala težnja, naj slikar upodobi motiv, ki ga izbere po lastni presoji. To pa nedvomno že pomeni odmik od prvotne zamisli in daje misliti, ali ni morda kolonija kot taka že prišla na razpotje, na katerem sr je treba odločiti ali za nov prijem ali novo organiziranost, za oboje ali za kaj povsem drugega.
Ali ne bi na tem razpotju kazalo razmisliti tudi o motivni osvežitvi, o novi lokaciji kolonije? Če naj bi bilo tako, ali bi ne mogli naslednje kolonije nastaniti nekje v Beli krajini, denimo v Metliki ali na Vinici, še posebno, če bi bil glavni mecen spet Novoteks, ki ima svoje tozde tudi v teh dveh krajih? In če drugače ne bi šlo, ali ne bi morda, organizirali nagradnega ex tempora, pridobili za sodelovanje še več slikarjev, potem pa nagrajena in odkupljena dela razstavili za dalj časa in v več krajih? Belokranjci, ki imajo bolj redko priložnost doživeti likovni dogodek, bi prav gotovo pozdravili izvedbo takih zamisli. Ne nazadnje imajo do tega tudi pravico, saj sta obe njihovi občini v širšem pomenu tudi dolenjski.
I. Z.
skupin ter dve folklorni skupini naših rojakov iz Avstrije in Madžarske, plesalci iz Sel na Koroškem ter
skupina iz porabske vasi Sakalovci. Številnim obiskovalcem so se predstavili tudi plesni pari skupine „Saska“ iz Negykanize in ansambel bratov Plesničar iz Avstralije.
FORMA VIVA V KATALOGU
S precejšnjo zakasnitvijo je izšel katalog Forma viva 71/72, ki gaje izdal upravni odbor mednarodnega simpozija kiparjev „Forma viva , uredil pa uredniški odbor, katerega predsednik je Lado Smrekar. Katalog v oblikovno dognani obliki prinaša uvodni zapis Borisa Kuharja, predsednika izvršnega odbora Kulturne skupnosti Slovenije ter fotografije kamnitih in lesenih plastik, ki so jih umetniki ustvarili na obeh kiparskih simpozijih: v letu 1971 v Seči pri Portorožu, leta 1972 pa v Kostanjevici. Kiparji so predstavljeni s kratkim biografskim zapisom in portretom. Fotografije je posnel Janez Kališnik.
njegovemu letošnjemu pokrovitelju CZP Dolenjskemu listu.
Zahvalo izreka tudi: podpredsedniku zveznega zbora skupščine SFRJ Bogdanu Osolniku za spodbudne besede na svečanem zaključku, občinski samoupravni interesni skupnosti, godbi na pihala Trebije in njenemu pokrovitelju KZ Trebnje, vsem gostom iz Afrike, Italije, Čehoslovaške, bratskih republik in pokrajin, predstavnikom republiške družbenopolitične skupnosti, vsem devetim godbam na pihala za izvedene koncerte, vsem govornikom, posameznim delovnim kolektivom, krajevnim skupnostim, šolam, društvom in organizacijam za sodelovanje in pomoč.
Uspešno izpeljana kulturna akcija hkrati obvezuje, da še naprej uveljavljamo takšno zasnovo kulture, v kateri bo poudarjen človek in njegova vsestranska angažiranost
„LEPA ANKA"
V BELTINCIH
Folklorna skupina „Lepa Anka" iz Preloke v Beli krajini se je udeležila tradicionalnega 6. mednarodnega folklornega festivala v Beltincih v Prekmurju, ki je bil v nedeljo, 8. avgusta. Prireditve se je udeležilo več domačih folklornih
Navdušen prišel, navdušen odšel
Trebnje — prva evropska postaja M. Cessaya
Gambijski slikar Momodou Cessay je »poskrbel", da je imel nedavni deveti tabor likovnih samorastnikov v Trebnjem mednarodno udeležbo, če izvzamemo, da so letos v tem središču jugoslovanske naive ustvarjali tudi pripadniki najrazličnejših v naši državi živečih narodnosti. Dva dni po otvoritvi tabora so mu v trebanjski galeriji odprli tudi razstavo, ki je imela velik odmev v slovenski in jugoslovanski kulturni javnosti Nič čudnega: Cessayeva trebanjska razstava je bila hkrati prva v Evropi pred tem je sodeloval največ na razstavah v Ameriki in seveda doma v Afriki
V Trebnjem je Cessay na taborskih dneh pretežno jemal ,,snov“ iz afriškega okolja, v skicirko pa je narisal tudi nekaj motivov, ki jih je poiskal v Trebnjem ali pa jih je videl med obiski po občini ki so jih priredili za udeležence. Že prvega dne mi je dejal, da hoče vzeti domov tudi nekaj našega. (V beležko si je zapisal tudi nekaj najnujnejših slovenskih izrazov in stavkov, ki so mu rabili za sporazumevanje.)
In kako je prišel v Trebnje?
Momodou Cessay
„Za Trebnje sem prvič slišal na neki ambasadi pri nas. Tam sem se mudil slučajno, da bi uredil neke druge stvari. Pozanimal sem se, kje je ta kraj in ko sem dobil vabilo za sodelovanje, sem se takoj odločil. Ni mi žal: lepo je tu, zanimivi kraji, dobri in gostoljubni ljudje. Upam, da to ni moj zadnji obisk v Sloveniji. Poskušal bom še koga navdušiti za Trebnje."
Momodou Cessay torej ni samo odličen slikar, je tudi kulturni ambasador.
I. Z.
LITERARNI LIST
Nedolgo tega je izšla 2. številka Literarnega lista, ki izhaja kot priloga revij Obala, Srečanja in idrijski razgledi. Literarni list s svojim rednim pojavljanjem zgovorno dokazuje, da je mogoče v regijah s pravilnimi organizacijskimi prijemi in združevanjem sredstev razvijati besedno ustvarjalnost in osnovno založništvo. Vsaka taka številka, ki izide zunaj republiških kulturnih središč bi morala prebujati zaspanost v nekaterih drugih slovenskih regijah. Dolenjska ni izvzeta.
PTUJSKA MESECA'KULTURE - V soboto, 6. avgusta, so se začela 4. ptujska kulturna srečanja, ki bodo trajala ves avgust in september. Ta kulturna prireditev bo zajela več kot dvajset likovnih, glasbenih, gledaliških, folklornih in razstavnih prireditev. Značilnost ptujskih srečanj je, da se v programu prepletata ljubiteljska in poklicna kulturna dejavnost
BEROVlC RAZSTAVLJA - V Jclovškovi galeriji na Kodeljevem (Ljubljana) razstavlja z drugimi amaterskimi slikarji svoja dela tudi Marin Berovič, v Ljubljani živeči Novomeščan.
PRVA NAGRADA JUGOSLOVANU - Jugoslovan Karol Seleš je dobil prvo nagrado mednarodnega festivala humorja v italijanskem mestu Bordigherl
PRIPRAVE - Okoli 100 udeležencev je teden dni spremljalo seminarje strokovnega srečanja amaterskih režiserjev in mentorjev v Ankaranu. Srečanje je organiziralo Združenje gledaliških skupin.
KARIKATURE NA OGLED -Karikature rednih in zunanjih sode-
lavcev Pavlihe so razstavili v Kompasovi galeriji na Titovi cesti v Ljubljani
UNIVERZITETNA BOLEZEN -Kot kažejo pravkar izdani stitistični podatki, študij na .jugoslovanskih univerzah boleha še Vedno za isto boleznijo — dolgotrajnostjo in velikim osipom. Redno je diplomiralo 60 odstotkov študentov. Sicer pa s številom 43914 lanskih diplomirancev beležimo 5 odstotni porast diplom. Največ diplomantov imajo tehnične fakultete, slede jim medicinske in naravoslovno - matematične.
ZUNAJ KONKURENCE
Desetim umetnikom Dolenjske slikarske kolonije, ki so nastanjeni v novomeški restavraciji Pri vodnjaku, so se pretekli teden pridružili še „udeleženci zunaj konkurence“ - pleskarji, ki so „premalali“ stavbo restavracije.
POTA
m suif
Nikoli ni šel prazen?
Miličniki so iskali krivolovca, našli pa so orožje in škatle ukradene kozmetike
Dežurni poročajo
ALKOHOL GA JE RAZGREL -
3. avgusta je bil v Novem mestu pridržan do iztreznitve Branko Grahek iz Črnomlja. Dokaj vinjen je v restavraciji Metropol nadlegoval goste in tudi natakarici ni dal miru.
VSAKEGA JE USTAVIL - 4. avgusta so v Črnomlju ,,odstranili" s ceste in odpeljali za 12 ur na hladno 37-letnega Ivana Jakovljeviča s Planine. Bil je „nadelan“ in je v mestu ustavljal vozila ter oviral promet.
Se miličnikov se ni bal -
4. avgusta je 42-letni Robert Ivanec s Senovega delal „cirkus“ v bifeju pri črpalki na Otočcu. Tudi na parkirišču je vinjen tako vznemirjal ljudi in motil promet, da so poklicali miličnika na pomoč. Ker tudi opozorilo ni zaleglo, so ga odpeljali na iztreznitev.
DVA UKRADENA, DVA NAJDENA - 5. avgusta popoldne je Ignac Hrovatič iz Stranske vasi samo za 5 minut pustil kolo z motorjem pri šmihelskenv pokopališču, pa je že dobilo noge. Ko je hotel sesti nanj, ga ni bil o več. Nekaj minut zatem pa so ravno tam našli drugo enako vozilo, ki je bilo ukradeno Ivanu Medvedu s Krke, delavcu Industrije obutve. Istega dne zvečer pa je bilo na kolovozni poti pri Gotni vasi najdeno še eno kolo z motorjem, ki je zdaj na postaji milice. Zmešnjava s kolesi bo te dni razvozlana.
BES JE STRESAL NA ČUVAJA
-	5. avgusta je 34-letni Konrad Podlogar iz Dol. Jesenic pri Šentrupertu prišel k čuvajnici IMV, tam razmetal papirje, metal v stavbo kamenje in se celo fizično lotil varnostnega uslužbenca. Šele miličniki so vinjenega nasilneža ukrotili, ko so ga odpeljali na iztreznitev.
Hišna preiskava pri 69-Iet-nem Alojzu Hočevariu v Dobru-ški vasi 32 pri Škocjanu je pokazala, da se v tej hiši godijo
NAJBRŽ SE JE KONJ SPLAŠIL
5.	avgusta malo pred 19. uro je Alojz Šmajgl iz Brežic pripeljal s tovornjakom po Cesti IV. julija v Krškem, pri hiši štev 176 pa je nasproti pripeljal vprego domačin Anton Šoba. Ob srečanju s kamionom se je verjetno konj splašil, ker je zavil v levo in se zaletel v avto. Konj je takoj poginil, Marija Šoba pa je padla z voza in se poškodovala. Prepeljali so jo v bolnišnico. Računajo, da je nastalo za 28.000 dinarjev škode.
JE MISLIL, DA JE SAM?
4.	avgusta je med 19. in 20. uro Tihomir Maros iz Sinja vozil osebni avto po cesti Bizeljsko-Brežice,v Dobravi pa je s stranske ceste zapeljal predenj Ivan Bregar iz Globokega 67. Ta je tako grobo izsiljeval prednost, da se trčenju ni dalo izogniti. Ranjena je bila Anica Bregar, sopotnica v Bregarjevem avtu in so jo prepeljali v bolnišnico, medtem ko je gmotne škode za več kot 10.000 dinarjev.
čudne stvari. Imajo orožje, v zmrzovalni skrinji srnjakovo rogovje, na podstrešju pa v škatlah za 30.000 din kozmetičnih izdelkov.
Po nalogu sodnika za prekrške je bila pri Hočevarjevih hišna preiskava zaradi suma na krivolov. V zidanici na Vinjem vrhu so res našli dvocevko in več nabojev za lovske in vojaške puške, smodnik in šibre. Tudi doma so imeli „arzenal“ v malem. Pogledali so še v zmrzovalno skrinjo in tam našli 7 kilogramov srnjakovega mesa in 4 pare srnjakovih rogov. Vse to je malo v primerjavi s tistim, kar so našli v garaži in na podstrešju!
Tam je bilo v več zabojih in škatlah 86 različnih kozmetičnih izdelkov, vsakega po več kosov, vse vredno najmanj 30.000 dinaijev. Da je te stvari domov prinašal 23-letni sin Janez, zaposlen v oddelku kozmetike v novomeški Krki, ni nobenega dvoma.
Fantje prišel domov ravno v času preiskave in je imel polivinilno vrečico. Ko so preiskovalci pogledali vanjo, je imel v njej 4 lake za lase. Prišel je ravno „s šihta“ . ..
Kakor so prve dni ugotovili, je bil Janez silno radodaren s kozmetiko. Velikodušno je je že precej razdal dekletom, pravo skladišče pa je imel še doma. Seveda bo dajal pred sodniki odgovor, kajti vso zalogo kozmetike je znosil domov v pičlih treh letih, kar je bil v tej službi.
TOVORNJAK V KORUZI - Nemalokrat vozniki težkih tovornjakov menijo, da so za volanom športnih avtomobilov. Čeprav vedo, da se v avgustovskih dneh za njimi nabirajo avtomobilske kolone, vozijo nespametno: prehitevajo „sotrpine“, vozijo prehitro itd. Minuli četrtek pa se je spolzka cesta enemu izmed tovomjakaijev maščevala. Tovornjak je nedaleč od Trebnjega pristal v koruzi. (Foto: J. Pezelj)
Non stop zasede na cestah
Poprečno 12 vozniških knjižic na dan odvzamejo miličniki voznikom, ki na dolenjskem
delu magistralne ceste prehitevajo v škarje
Dolenjski del magistrale je posebno v času turistične sezone trenutno najnevarnejši del cestnega omrežja v Sloveniji, zato je ravno tu toliko miličniških kontrol. Sodobna tehnična pomoč prihaja tudi iz Ljubljane.
Odkar je bilo spomladi na našem	vanja, je milica uvedla vsakodnevne
območju ,,avtoceste“ več smrtnih	akcije, v katerih lovi voznike, ki
žrtev zaradi nepravilnega prehite-	nepravilno prehitevajo. Zdaj milični-
m
SEMIČ: PREHITRO JE ODPELJAL - 3. avgusta dopoldne je Jože Kapš iz Gabra na postajališču ustavil avtobus, med zadnjimi pa je izstopala 62-letna Alojzija Bergant iz Sel, ki je imela v rola dolgo mrežo. Še preden je ženska varno prišla iz avtobusa, je voznik zaprl avtomatska vrata in ji priprl cekar. Avtobus jo je potegnil za seboj. Bergantova je padla in se poškodovala.
DELA - SRNJAK NA CESTI: 4. avgusta okrog 14.30 je Emil Gril iz Poljan vozil osebni avto proti Podturnu, v levem nepreglednem ovinku pa je nenadoma pred avto skočil srnjak. Avtomobilist se mu ni mogel ogniti in ga je zadel. Žival je poginila, lastnik avta pa ima za
3.000	dinarjev škode.
dvor: pri Črpalki sta
TRČILA - 5. avgusta popoldne je Štefan Hren iz Sred. Lipovca vozil kombi proti črpalki in zavijal v levo, takrat pa ga je hotel prehiteti z osebnim avtomobilom Peter Gim-pelj iz Žabje vasi. Prišlo je do trčenja in gmotne škode, ki jo cenijo na 12.000 dinarjev.
V	BETONSKO OGRAJO
7. avgusta malo po 20. uri je Milan Iskra iz Črnca vozil tovornjak iz Dobove proti Brežicam, na zoženi del ceste v vasi Trnje pa je pripeljal prehitro. Tam ga je namreč zaneslo, da je zadel v betonsko ograjo. Voznik si je pri trčenju poškodoval glavo, gmotne škode pa je za 20.000 dinarjev.
KAMNJE: PREHITRA VOŽNJA
-	Drago Strnad je 5. avgusta po 13. uri vozil kombi proti Šentrupertu, ker pa je prehitro pripeljal v ovinek, je zapeljal v odtočni jašek,'izkopan čez cesto, nakar je vozilo dvignilo in zaneslo na drugo stran vozišča v smreko. Pri trčenju sta bila poškodovana voznik in njegov sopotnik Jože Lovše iz Martinje vasi. Oba so odpeljali v bolnišnico. Škodo cenijo na 7.000 dinarjev.
GOTNA VAS: PREBLIZU JE VOZIL - 6. avgusta popoldne je 17-letni Tomo Kozoglav iz Šentjošta na kolesu z motorjem vozil po gorjanski cesti, pri kamnolomu pa se je zaletel v avtobus, ki je zaradi dela na cesti pred njim nenadoma obstal. Kolesar se je poškodoval, gmotna škoda pa znaša 800 dinarjev.
LUTRŠKO SELO:	NEPRA-
VILNO PREHITEVANJE - 7. avgusta okrog 13. ure je Feliks Vegel iz Mrtvic vozil z avtom proti Ljubljani Prehiteval je tovornjak, naproti pa je prihajala kolona vozil. Ko se je skušal umakniti nazaj, ga je zaneslo, zapeljal je v vsek, se prevrnil in obstal na boku pri drevesu. Ranjen ni bil nihče, gmotne škode pa je za 10.000 dinarjev.
NOVO MESTO: IZSILJEVAL JE PREDNOST - 7. avgusta ob 13. uri je Mirko Jandrič iz Kočevja z osebnim avtom pripeljal po Novem trgu, ■ pri Metropolu pa je naproti pripeljal avtomobilist Janez Lekše iz Močvirij, ki je izsiljeval prednost. Pred Jandričem je zavijal v levo, trčila sta, nastalo je za 13.000 dinarjev škode.
ki ne stoje več javno ob cesti, ampak so skriti na nevarnih točkah in se med seboj obveščajo.
Hitrost voženj velikokrat kontrolirajo z radarsko napravo, ki obenem fotografira avto, prav tako pride skoro vsak dan na pomoč helikopter. Navzlic vsemu temu, pa se kar naprej dogaja, da šoferji prehitevajo na polni črti, v ovinku, pod klancem ali na drugih krajih, kjer ne bi smeli. Tudi voženj v škarje je na našem delu magistrale toliko, da dobi sodnik za prekrške v Novem mestu poprečno 12 tako odvzetih knjižic na dan.
Težave so s tujci, ki tudi radi zapeljejo v škarje, potem jih miličniki peljejo k sodniku za prekrške, kjer je takojšen postopek. Tujcem pri nas ne smemo odvzemati knjižic, pač pa jim izdamo prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na območju SFRJ. Za enako dobo kot naš državljan, ki „izgubi“ vozniško dovoljenje, tujec ne sme voziti avta v naši državi. Poleg odvzema knjižice je seveda še kazen, ki znaša od 200 do 1.000 dinarjev.
Koliko hudih kršitev cestnoprometnih predpisov zaradi nepravilnega prehitevanja (predvsem škarje!) je pri nas, pove podatek, da so miličniki 3. avgusta v akciji med 6. in 10. uro privedli 12 tujcev k sodniku za prekrške, več kot 20 domačinom pa so takoj odvzeli vozniško dovoljenje. Samo v letošnjih prvih štirih mesecih je bilo pri sodniku za prekrške 883 zadev v obravnavi.
NOVA 2RTEV CESTE
8. avgusta ob 12.45 je Martin Oštir iz Krške vasi vozil po cesti III. reda proti Malencam, pri mostu blizu hiše štev. 18 pa je nasproti pripeljal kolesar 55-letni Franc Srpčič iz Dol. Skopic 48. Ker je kolesar vozil po sredi cestišča, ga je avtomobilist kljub zaviranju zadel. Srpčič je odletel čez pokrov avtomobila na cesto, kjer je obležal na mestu mrtev.
NK Bela krajina je pripravila nogometni večer, s katerim so počastili visok jubilej in praznik KS
V počastitev 45-letnice nogometnega kluba in praznika krajevne skupnosti Črnomelj je NK Bela krajina pripravila nogometni večer, ki si ga je ogledalo več kot 1000 občanov.
V športnokulturnem programu so sodelovali cicibani, predvojni igralci NK Bele krajine, vaške ekipe in ekipe delovnih organizacij. Mikavna so bila prav vsa srečanja, pred tekmo predvojnih igralcev pa so pripravili slovesnost, na kateri so nogometnemu klubu Bela krajina zaradi velikih zaslug (širi bratstvo in enotnost, nogometaši so sodelovali v NOV, udeležili so se obnove razrušene domovine, širi šport med mladino itd.) podelili priznanje OF in plaketo mesta Črnomelj.
Po slovesnosti so se pomerili najstarejši belokranjski nogometaši, igralci, ki so se kot mladeniči pred 45 leti dogovorili, da bodo v Črnomlju ustanovili nogometni klub. Beli in modri so navdušili več kot 1000 ljubiteljev nogometne igre. Kljub letom so dobro igrali, zasluženo pa so zmagali modri s 3:2. Zadetke sta dosegla: Malič tri in Malerič dva.
	
	■
Svetovno prvenstvo v Dragovanji vasi?
Prav gotovo je motokros v Beli krajini med najmlajšimi športi, kljub temu pa ima že lepo število privržencev. Matic Mravinec, sekretar AMD Črnomelj, je o načrtih in željah članov njihove skromne tekmovalne posadke povedal:
„S tekmovanjem smo se začeli ukvarjati 1971 in sicer samo na društvenih tekmah, ker smo imeli za zahtevnejše dirke premalo izkušenj. Ko smo dobili nekaj dobrih tekmovalcev, smo postali bolj samozavestni. Pomislili smo celo na organizacijo republiškega oziroma državnega prvenstya. Po dveh letih dela smo v Žlebu pri Črnomlju prvič pripravili srečanje najboljših jugoslovanskih tekmovalcev. Ker je bilo dirkališče slabo, smo se odločili, da se preselimo v Dragovanjo vas. Na precej težkem terenu smo naredili, po mnenju najboljših jugoslovanskih voznikov motokrosa, odlično stezo. Menimo, da bi se na njej lahko pomerili tudi „težaki“
-	vozniki do 250 ccm. Naj omenim, da smo steze pripravili v glavnem s prostovoljnim delom, gonilna moč pa je bil tiste dni Ceko Satošek, tedanji predsednik športne komisije."
Te dni imajo Črnomaljci obilo dela. 12. septembra bodo pripravili dirko za državno prvenstvo v kategorijah do 50 ccm in 125 ccm. Prizadevni organizatorji pričakujejo, da jim bodo tudi pri tej dirki prišla na pomoč domača podjetja. Z jesensko dirko sc organizatorji že skušajo vsaj deloma pripraviti na organizacijo svetovnega prvenstva. Člani organizacijske komisije namreč upajo, da bodo prav oni lahko organizirali svetovno prvenstvo čez dve leti.
9	'9 'ž ' i žg
U t ttt S m
m!* III-
W% 1111»- #
m. * i * v. * ž |p
ZA EVROPSKO PRVENSTVO - Minuli teden se je v novomeški športni dvorani pripravljala za evropsko prvenstvo kadetska reprezentanca jugoslovanskih košarkaric, ki je na zadnjem balkanskem prvenstvu osvojila zlato medaljo. Tokrat čaka nadarjeno vrsto v Szczeczinu težka naloga, saj igra - od 14. do 22. avgusta — v isti skupini kot Sovjetska zveza. Na sliki: kadetinje s svojim trenerjem. (Foto: J. Pezelj)
Večer za tisoč »nogometašev”
Za bele so nastopili: Oblak, Satovšek, Plut, Malerič in Fabjan, za modre pa: Glazar, Vrščaj, Zupančič, Malič in Lakner.
V	zadnji tekmi nogometnega večera sta se srečali najboljši sindikalni ekipi. Boljši so bili Semičani, saj so črnomaljski Belt premagali s 7:2.
J. PEZDIRC
MOKRC- KRKA 22:22
Minulo nedeljo so novomeški rokometaši odigrali kvalifikacijsko tekmo za prvo slovensko ligo in z neodločenim rezultatom dosegli velik uspeh, kajti z neugodnim Mokrcem se bodo v odločilni tekmi pomerili še enkrat, in sicer pred domačimi navijači. V pomembni tekmi so Krkini igralci vodili skozi vso tekmo, navzlic temu pa je dobrim nasprotnikom uspelo izenačiti.
Krka: Cotič, Pungerčič 9, Osmo-krovič, Jaklič 3, Popadič, Cvelbar, Petančič 4, Drobnjakovič, Stojišin
1,	Grabrijan 5, Seničar in Bojanič.
B. J.
DOKLOVI
V	SOVJETSKO ZVEZO
Pred kratkim so na tritedenske priprave najboljših sovjetskih telovadk v črnomorsko letovišče Soči odpotovale tri najboljše Slovenke in trije trenerji. V Soči so odpotovali trenerji Vida Mihelčič, Jože Mavrič in Iva Plešnar ter tekmovalke Maja in Jasna Dokl in Alenka Zupančič.
P. P.
ŠTUKELJ DRUGI
Na drugi dirki za državno prvenstvo v motokrosu v Radovljici je nastopil tudi Božo Štukelj iz Črnomlja. V konkurenci do 50 ccm je Belokranjec štartal dobro, na cilj pa je prišel drugj. Ker je do konca prvenstva še pet dirk, ima nadarjeni Čmomaljčan lepe možnosti, da se uvrsti med najboljše jugoslovanske voznike motokrosa.
J. P.
CELJE: DVE ODLIČJI ZA AK NOVO MESTO
V	soboto in nedeljo je bilo v Celju atletsko posamično prvenstvo Slovenije, na katerem je nastopilo tudi dvanajst novomeških atletov. Tekmovanje je potekalo v ugodnih pogojih, rezultati pa so bili povprečni Odličji sta osvojila le Spilar (met kopja) in Šuštar v skoku v višino.
Rezultati Novomeščanov: 110 m ovire: 18,0, 100 m: Dragaš 11,4, 200 m: Dragaš 24,1, 400 m ovire: Križman 58,8, 800 m: 4. Bučar 1:55,8, 1500 m: 4. Bučar 4:00,4, kopje:
2.	Špilar 66,58, 8. Cujnik 52,62, višina: 3. Šuštar 195, 6. Bartol 190, daljava: Kranjčič 5,49, kladivo: 6. Rifelj 37,32, disk: 5. Okleščen 41,00 m, 4x400 m: 4. AK Novo mesto (Bučar, Dragaš, Kraševec, Križman) 3:32,0
L. B.
ATLETIKA: NOVOMEŠČANI NA GORJANCIH
Novomeška tovarna IMV, pokroviteljica domačega atletskega kluba, je že drugič zapored omogočila atletom enotedenske priprave na Gorjancih. Prizadevni športniki so tudi tokrat vadili pod vodstvom Marjana Špilarja in Janeza Pence.
L. B.
ŠUŠTAR TRENIRA
V	SKOPJU
Dolenjski rekorder v skoku v višino Miloš Šuštar je pred kratkim odšel na desetdnevne priprave najboljših jugoslovanskih atletov mladincev v Skopje. Po pripravah se bo udeležil izbirnega tekmovanja za mladinsko reprezentanco SFRJ, ki bo 21. in 22. avgusta sodelovala na mladinskih balkanskih igrah v Grčiji-
PELI OSVOJILA TRETJE MESTO
Tudi na 49. jugoslovanskem kasaškem derbiju za štiriletnike je Šentjemejčan Antončič s svojo Peli dokazal, da sta ta čas med najboljšimi v državi. Pred več kot 3000 Beograjčani je na kasaškem derbiju za štiriletnike na 3.300 metrov dolgi progi zmagala Misteria, „Dolenjca“ pa sta bila v močni konkurenci s časom 1:03,2 odlična tretja. Kot kaže, bi se lahko Antončič uvrstil bolje, pa se je, vsaj tako je zatrdil po tekmi, uštel pri štetju krogov.
Hrastniška dirka Novoteksu
V kolesarski dirki od Novega mesta do Hrastnika so bili Novomeščani med najboljšimi — Dober Podbrščak
Tradicionalno kolesarsko dirko od Novega mesta do Hrastnika so letos organizirali člani kolesarskih društev iz Novega mesta, Hrastnika in Krškega. Tekmovalci so po' zahtevnem nastopu zatrdili, da je bila to ena najbolj pripravljenih dirk.
Starejši mladinci so se pomerili na 93 kilometrov dolgi progi, povprečna hitrost zmagovalca pa je bila 33 kilometrov na uro. Med 29 tekmovalci je bil tudi tokrat najboljši Novoteksovec Božo Mijajlovič, ki je tako še enkrat prehitel vse svoje konkurente.
Vrstni red: 1. Božo Mijajlovič 2:19,23, 2. Zdenko Antončič (oba Novoteks) 2:19,33, 4. Jože Podbrščak (Krško) 2:19,37, 7. Ivan Turk, 12. Franci Zrimšek, 14. Stane
Vrstni red: 1. Matej Havlec (Rog) 1:21,07, 5. Srečko Vehar (Novoteks) 1:21,50, 8. Bojan Štih, 12. Jože Šinkovec (oba Novoteks) idr. Med ekipami so Novomeščani osvojili dobro drugo mesto.
Po tekmi so organizatorji predlagali, naj bi bila dirka poslej mednarodna in z več etapami. Prav gotovo bi tako poskrbeli za večjo popularnost mladinskega kolesarskega športa.
Mijajlovič (vsi Novoteks) idr. Na gorskem cilju sta bila najboljša oba Novomeščana, tretji pa je bil nadarjeni Podbrščak. Za ekipo so vozili po trije tekmovalci. Če bi imeli Novomeščani pri sestavljanju najboljšega moštva nekoliko bolj srečno roko, bi brez težav osvojili prvo mesto, tako pa so jih prehiteli tekmovalci iz kranjske Save.
Štiriindvajset mlajših mladincev se je potegovalo v eni dirki za najboljša mesta in točke za prvenstvo SRS od Krškega do Hrastnika. 52 kilometrov je najhitreje prevozil Matej Havlec (Rog), Novomeščani pa so tokrat nekoliko zatajili.
NADARJENI KOLESAR - Božo Mijajlovič je na minuli kolesarski dirki od Novega mesta do Hrastnika dokazal, da je v konkurenci starejših mladincev trenutno najboljši tekmovalec v Sloveniji. Na sliki: Božo na enem izmed številnih treningov, v ozadju pa je njegov trener Jože Majes.
6. Dolenjska slikarska kolonija 6. Dolenjska slikarska kolonija 6. Dolenjska slikarska kolonija 6. Dolenjska slikarska kolonija 6. Dolenjska slikarska kolonija 6. Dolenjska slika
^PONOČNJAKA" ZANIMAJO GRADOVI
Drugi slikar, ki je lani iskal nenavadne motive in je prav tako kot Skodlar spremenil svoje navade, je v Ljubljani živeči Novomeščan Marin Berovič. Letos ne hodi naokoli ponoči in se ne boji poteplih psov, niti ne vznemirja občanov v mirnem spancu. Svoje delo si je letos zamislil obširneje, ker je tudi sama tema širša.
„Moj priljubljeni motiv je neki objekt v krajini Letos imam načrt naslikati nekaj dolenjskih gradov: Sotesko, Žužemberk in Turjak. Te motive imam že dodelane, saj se nikoli ne lotim slikanja slučajno. Vem, kaj bom delal."
Beroviču je dolenjska pokrajina še toliko bolj pri srcu, ker je po rodu Novomeščan. Pravi, da je pokrajina Dolenjske mehka, lirična, barvita in da take zlepa ne vidiš drugje. Lani je precej popotoval po vzhodu in zahodu Evrope, a pravi, da take pokrajine ni videl nikjer.
LJUBLJANČANA OB KRKI
Med slikarji, ki so že bili v nekaterih drugih slikarskih kolonijah, je tudi Veljko Toman, slikar iz Ljubljane. Takoj v začetku pogovora je poudaril, da se mu zdi Dolenjska slikarsko mnogo bolj čista od pokrajin, katere je že upodabljal.
„Če hočeš dojeti pokrajino, moraš imeti čas. V slikarski koloniji pa čas imaš,“ je dejaL ..Pokrajino je treba dojeti kot celoto, ker samo celotnost daje pravi pečat umetniškemu delu. Pomembno je ujeti na platno to, kar hočeš. Lahko bi povedal vse skupaj najbolj preprosto in jedrnato takole: vsak slikar želi ujeti na platno dušo slikanega motiva.”
V	pokrajini dobiva Toman neskončen vir spodbud in odkriva možnosti za brušenje lastnega izraza, katerega v največji meri obvladuje prav pokrajina.
Novinec v koloniji France Peršin se je pri svojem slikarskem delu „zagledal“ v vodo, odbleske svetlobe v nji in zrcalne podobe mesta v zelenilu Krke. Doživetje Dolenjske mu ni novo, saj ima, po njegovem, podobne pokrajinske značilnosti tudi Trnovo v Ljubljani, kjer je doma.
DOLENJSKA -VIR NAVDIHA
Slikovitost Dolenjske ne zbledi
Lani je bilo po končani 5. Dolenjski slikarski koloniji slišati, da je zadnja, ker da menda mecen tovarna Novoteks ne zmore več stroškov, ki jih taka kolonija prinaša. Ta bojazen ni bila iz trte zvita, saj si je lani tekstilna industrija po vsem svetu iskala poti iz zagate; Novoteks v tem ni bil izjema. Vendar pa je 31. julija letos spet prišlo v Novo mesto deset slikaijev in z njimi profesor Andrej Pavlovec, da bi ponovno preživeli nekaj delovnih dni na Dolenjskem ter ustvarili nova dela za zakladnico likovnih upodobitev ožjega dela Dolenjske — Novega mesta z okolico.
6.	Dolenjske slikarske kolonije so se udeležili: iz Ljubljane so prišli Jože Centa, Evgen Sajovic, Čoro Skodlar in kot novinca Franc Peršin ter Veljko Toman, iz Železnikov je prišel Pavle Florjančič, iz Portoroža Jure Cihlar, iz Maribora Oton Polak (oba letos prvič v tej koloniji), Novomeščane pa sta zastopala domača slikarja Branko Suhy in Marin Berovič.
V	nasprotju z dosedanjo tradicijo, ko je bila tema udeležencem kolonije predpisana, so imeli letos slikarji na prosto izbiro, kaj bodo slikali ali risali. Željeno je bilo le, da bi na svojih platnih zajeli Novo mesto z njegovimi značilnostmi in neposredno okolico.
mesta in Dolenjske slikarske kolonije. Mnogim slikarjem je dolenjska pokrajina že tako prirasla k srcu, da se kolonije udeležujejo že več kot dvakrat, kakor sicer pravi načelo o udeležbi.
Največ pogovorov s slikarji sva opravila v restavraciji Pri vodnjaku, kjer so udeleženci kolonije tudi letos nastanjeni Tako s prenočišči kot s hrano so vsi udeleženci zadovoljni.
Če bi morali izbrati med slikarji starosto, bi ne mogli prezreti Cora Skodlarja, živahnega priletnika že pobeljenih las, ki se lani ni ustrašil vrtoglavih višin kapiteljskega „tur-na“ in je pogumno zlezel po strmih stopnicah do velikih zvonov, od koder se je napajal z barvami dolenjske pokrajine. Letos je taka ..vrtoglava početja" opustil, prav tako se je odrekel širokim panoramskim pogledom na dolenjsko idiliko; zamikale so ga intimne, drobne, poetične stvari.
..Globlje, velike stvari so vedno v detajlih," je pojasnil svojo odločitev. „Kar poglejmo dela, denimo Rubensa. Njegova ogromna platna
nam danes ne pomenijo toliko kot njegove drobne stvaritve, v katerih je resnično pravi mojster. Do tega spoznanja nisem prišel naključno in tudi ne sam."
Čoro Skodlar je povedal, da predvsem veliko opazuje, da hodi okoli in da išče jedro, bistveno značilnost motiva.
„V pokrajini je bistveno odkriti prevladujoči ton svetlobe, v katerem pokrajina živi Pokrajina se namreč s svetlobo vred spreminja, ni vedno enaka. Zato delam hkrati več motivov celo v enem dnevu."
Skodlarju se zdi dolenjska pokrajina ob Krki na las podobna francoski in ima tisto pomembno značilnost, ki krajinarju toliko pomeni. Pokrajina ima meglice, ozračje vsebuje dovolj vlage, v kateri zažare tako barve kot perspektive. V takih krajih se morajo roditi dobri krajinarji.
..Dolenjska pokrajina je slikarsko tako privlačna, da ji gre nedvomno prednost v svetu."
Coro Skodlar je prav zaradi tega delovno najbolj nemiren in mu je deset dni slikarske kolonije premalo.
„Kolonija je za vsakega slikarja preizkus znanja," je pristavil France Peršin.
MESTO -PRESENEČENJE
Iz Maribora je prišel slikat Dolenjsko Oton Polak, udeleženec slikarskih kolonij v Škofji Loki, Prilepu, Ravnah na Koroškem in kolonije v Avstriji. Ima veliko izkušenj in zato zna oceniti vrednost takih slikarskih srečanj. Slikarske kolonije se mu zde dobra priložnost za medsebojno spoznavanje, utrjevanje prijateljstva in za medsebojno izmenjavanje izkušenj. V Dolenjski slikarski koloniji mu je največje prijetno presenečenje pripravilo samo mesto.
„Vsaka pokrajina ima svojo mentaliteto. Ožja okolica mesta jo ima prav gotovo v arhitekturi Novega mesta, ki je res lepo. Pri slikanju iščem domačnost, pristnost motiva. Žal je kolonija zame prekratko-trajna, da bi to lahko polnovredno našel. Prav zato mi je zamisel, da ima vsak udeleženec možnost dvakratne udeležbe v koloniji, še posebej pri srcu. To je dobra in potrebna stvar, zlasti pri takih slikarjih, kot sem jaz; pri takih, ki dolgo iščejo dušo pokrajine."
Tem besedam je pritrdil Polakov delovni tovariš Evgen Sajovic, ki je le meter ali dva vstran slikal odsev mesta v gladini Krke. Sajovic je letos že v tretje prišel ustvarjat v Dolenjsko slikarsko kolonijo. Čeravno sva ga dobila pri slikanju pokrajine, je nama izdal svojo majhno skrivnost
„Večkrat zaidem v staro Perovo gostilno, ker v nji slikam zanimivo sliko. Lahko povem, da bo imela naslov „Perovo tihožitje". Imam občutek, da bo res dobra in da bo dobila svoj prostor med slikami na razstavi."
NA KRI2POTJU?
Hudomušni Jože Centa je bil tudi letos poln domislic, čeravno mu je nagajala bolečina v nogi. Naredil si je „atelje“ kar v enem od prostorov restavracije Pri vodnjaku. Kot vsi ostali se je tudi on dobro počutil v koloniji.
Pavel Florjančič iz Železnikov je splošno zadovoljstvo delil z drugimi,
vendar pa je ves čas kolonije premišljal tudi o tem, kako bi delo v takih slikarskih delovnih srečanjih izboljšali.
„Imam občutek, da se kolonije v sedanji obliki počasi izrojevajo. S tem nikakor nočem reči, da tudi take, kakršne so, niso dobre in koristne. Vendarle bi se dalo vpeljati nekaj novosti v organizacijo kolonije. Mislim, da bi morali organizatorji temo strogo predpisati, se pravi določiti neki likovni problem, ki naj bi ga prav glede na določeni likovni problem obdelovali izbrani udeleženci Tako bi bila slikarska srečanja bolj študijska; ustvarjanje naj bi dopolnjeval pogovor o likovnih problemih. Tak ustvarjalni pogovor pa je seveda možen le, če so v koloniji slikarji enakih hotenj."
O popestritvi dela v slikarski koloniji je premišljal veliko tudi že omenjeni Čoro Skodlar. Zavzema se zlasti, da bi Dolenjska slikarska kolonija postala nekakšna-špecijalka za krajinarstvo, ker Dolenjska z bogato izbiro motivov največ lahko ponudi slikarju - krajinarju.
Za temo prihodnje kolonije je predlagal delo Dolenjca. Menil je, da bi slikarji na to temo našli bogato paleto likovnih rešitev.
Stalni komisar Dolenjske slikarske kolonije Andrej Pavlovec je povedal, da se obetajo spremembe v mecenstvu. Tako naj bi že prihodnje leto udeleženci prihodnje 7. kolonije delali pod okriljem še enega mecena. Tovarni Novoteks se bo verjetno pridružila tovarna zdravil Krka, ki bo menda odkupila letošnje slikarske stvaritve udeležencev.
„Fond slik, ki so nastale v vseh dosedanjih Dolenjskih slikarskih kolonijah, dosega že okrog sto del: olja, gvaši, akvareli, risbe, tempere in vse ostalo, kar je ustvarila vrsta slovenskih slikarjev. Ta dela so zanimiva tudi po krogu motivov, saj prikazujejo vse od mlinov ob Krki do kozolcev, domačij in mesta do skritih tolmunov reke Krke. Iz te množice ne bi bilo težko izbrati resnično dobra dela za retrospektivno, tematsko ubrano razstavo, kr bi jo v celoti lahko prenesli tud! v druga slovenska mesta. Ožji in manjši izbor slik pa bi lai ko pripravili za potujočo razstavo, ki bi obiskala predvsem dolenjske delovne kolektive, ustanove, šole, razstavišča, skratka prišla med ljudi"
M. MARKELJ
I.	ZORAN
Ker že nekaj let za Dolenjski list spremljava delo te kolonije, sva kar vedela, kje bova našla posamezne slikarje, še posebno ker je med
slikarji precej starih znancev Novega	Mann	Berovič	Veljko	Toman	France	Peršin
iiimiiuiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*
Oton Polak	Pavle	Floijančič
!llll!lllll!IIIJII)t1llttll1ltltll!llll!lll!llll!lllllllllll!ll!llll!ll!l!ll!tlltl!lttlll!ll]llllll)tllllHIIIIUti]l)ll!llHlllllll!llJil!!l!ltllllllll{!)lllllllllll1lllllllllll^ liill
potem povedala, katera manjka," se pohvali.
Po približni oceni je Vidovičeva za stekleničke v vseh teh letih dala okoli dva stara milijona dinarjev. „Seveda je to le približna vsota, današnjo vrednost zbirke pa bi težko ocenila. Med tem je veliko teh stekleničk že pošlo in jih v trgovinah ni več dobiti; s tem pa je njihova cena, zlasti še serijam, poskočila. Sicer me pa denarna vrednost prav nič ne zanima; nikoli mi niti na kraj pameti ni prišlo, da bi jo prodala. Niti za deset milijonov je ne bi dala!“
Vidovičeva se pritožuje, da je zbiralcev stekleničk premalo. „Če bi vsaj še koga poznala, bi si izmenjavala stekleničke. Ljudje danes sicer zbirajo značke, znamke in podobno, tako, Učenih', kot sem jaz pa, kaže, ni veliko. Res je, da za stekleničke potrebuješ veliko prostora. V naši družini bi rabili celo sobo; mož namreč zbira značke in znamke, tako da smo res prava zbirateljska družina. Mož Stevo ima okoli 2.500 značk, v zadnjem času pa sem začela jaz zbirati še znanke s slikami znanih slikarjev. Vse skupaj bo dobila vnukinja: mojo, moževo
in očetovo zbirko. Če bo pametna, bo vse skupaj prodala in tako vsaj nekaj imela od nas," pravi Vidovičeva, čeprav v resnici želi, da bi vnukinja podedovala tudi družinsko zbirateljsko strast in nadaljevala zbiranje.
Kot je črnomaljska zbirateljica navezana na svoje stekleničke, moževe značke in znamke, pove tudi naročilo sosedi „Če se nam z možem kaj zgodi, vdrite v stanovanje in najprej poskrbite, da bodo zbirke na varnem!"
A.	B.
Najbolj vesel bi bil Bakhus
Gotovo je že kakšen človek, kije prvič obiskal Vidovičeve iz Črnomlja, potiho pomislil: ,,Tile pa častijo boga vina Bakhusa!" Na tako misel te mora speljati, saj je stanovanje tako rekoč polno stekleničk z vsemi mogočimi alkoholnimi pijačami -vse pa so polne. Starogrški bog vina si res ne bi mogel želeti lepšega oltarja, kot je vitrina v kuhinji, kjer so varno spravljene najlepše stekleničke.
Takoj je treba povedati, da Tanji Vidovič, računovodkinji v črnomaljskem dijaškem domu, lastnici teh stekleničk, pijače v njih ni prav nič mar. Strast se v njenem primeru imenuje zbirateljstvo. „AIkohola sploh ne prenesem in ne veijamem, da sem v življenju spila pol litra vina. Kakih šest let pa je tega, kar sem kupila prvo miniaturno stekleničko. To je bil začetek mojega zbirateljstva," je začela pripoved Tanja Mdovič. In v teh šestih letih je spravila skupaj zbirko, v kateri je 714 različnih stekleničk z vseh koncev sveta (danes ima gotovo že kakšno več, saj je od najinega pogovora že kakšnih štirinajst dni).
„Od nekdaj so mi bile všeč majhne stvari. Verjetno bi začela zbirati stekleničke že prej, vendar se jih takrat še ni dobilo. Največ stekleničk sem kupila na potovanjih po inozemstvu, za mojo zbirateljsko
eden zasmejal in me vprašal:,Koliko stekleničk pa danes nesete? ‘ Vedo, da pri meni ne bodo dobili nič drugega."
Z zetom imata zelo popolno zbirko: on zbira večje steklenice, ona miniaturne. Kadar on kupi steklenico zase, nikoli ne pozabi na niniaturko za taščo in obratno. „On je pa še bolj strog: z njegove zbirke ne smem niti prahu in pajčevin obrisati," pravi njegova žena, ki počitnice preživlja pri starših v Črnomlju.
Vidovičev sosed včasih podraži Tarjo, da bo vdrl v stanovanje, odprl zapečatene stekleničke in vsebino popil „Če bi kdo res to naredil, bi bilo najbolje, da bi si prej rezerviral prostor na pokopališču," v sveti jezi strastnega zbiratelja zagrozi Vidovičeva.
Nič čudnega ne bi bilo, ko bi zbiratelj pri tako številni zbirki kdaj kupil tudi kakšen primerek, ki ga že ima doma, vendar Vidovičeva trdi, da se njej to ne more zgoditi. „Vem za vsako od 714 stekleničk, kakšna je in kje leži. Soseda me je hotela preizkusiti im mi je eno stekleničko skrila, druge pa drugače razvrstila v vitrini Brž ko sem stopila v kuhinjo, sem videla, da je v zbirki nekaj narobe. Najprej sem stekleničke razvrstila tako, kot morajo biti in
strast pa vedo tudi vsi naši znanci, ki se me pogosto spomnijo. Najlepše primerke mi je prinesel zet, ki živi v Italiji," pripoveduje Vidovičeva. Seveda pa zbiranje stekleničk ni poceni: „Samo za tri stekleničke iz Strombolija sem dala devet tisoč lir, vendar mi za to ni žal denarja. Kadar grem v tujino, hodim mimo
bogato založenih trgovin z oblačili popolnoma neprizadeto; moja prva pot je vedno do trgovine s pijačami"
Vidovičevo dobro poznajo tudi cariniki na Fernetičih, kjer prestopi mejo, kadar gre na obisk k hčerki in zetu v Bologno. „Zadnjič se mi je
VEČINO INSTALACIJ SEM NAREDIL KAR SAM.
— N A 200 METROV JE SEF SE KAR V FORMI.
(PolenlaM Mri PTfitf Zflfeft )
Kaj vaščani ne razumejo?
SEDAJ SO Grabrovčani v dvomih glede tega načrta, pač zaradi neprodanih zalog vina v kleteh in nesorazmerja cen vina pri vinogradniku in v gostilni. Ne razumejo, da zasluži gostilničar toliko kot kmet, kije vse leto garal v vinogradu in še dokaj drago plačeval galico. Ne razumejo, daje sedaj cena nižja pri vinogradniku, v gostilnah pa je prodajna cena ista. Ne razumejo, da gostinski obrati uvažajo vino od drugod, doma pa leže neprodane zaloge dobrega in zdravega vina, kakršnega si marsikateri gost želi, pa ga ne dobi.
NA POSREDOVALNICI za delo imajo vpisanih dokaj ljudi, ki so trenutno brez zaposlitve. Navzlic temu pa jih podjetja, ki potrebujejo delovno silo, ne dobe. Tako podjetja, ki grade avtocesto, potrebujejo večje število moške nekvalificirane sile. Poleg rednega zaslužka dobe delavci na avtocesti tudi terenski dodatek.
ZA PRALNICO peska onstran kopališča na Loki počasi rastejo obrisi novega novomeškega stadiona. Počasi, pravimo, čeprav bi lahko hitreje. Navzlic skromnim finančnim sredstvom pomaga ObLO Novo mesto pri gradnji novega stadiona, na katerem naj se razvija in krepi mladi rod.
MALOKJE V NAŠI Dolenjski naredijo volkovi toliko škode divjadi kot na Kočevskem. Čeprav so za uničenje volkov razpisane nagrade, lovske družine ne dosežejo tistega, kar si želijo.
DAVNA ŽELJA prebivalcev Roba v velikolaški občini se bo v kratkem izpolnila. Njihov kraj bo elektrificiran. Pri elektrifikaciji precej pomagajo sami prebivalci, posebno pa so se odlikovali invalidi.
KAKOR POROČAJO Novice, bodo jugoslovanski atletski kandidati za udeležbo na olimpiadi v Melbournu vadili prvih 20 dni na skupnem treningu v Kočevju.
(Iz DOLENJSKEGA USTA 9. avgusta 1956)
SVETU I
PREDNOSTI ŠPORTA - V
Nemčgi so izračunali, da v času, ko televizija prenaša športna srečanja, kradljivci mirujejo. Vse kaže torej, da se ne zmenijo za „poslovno“ moralo ter se raje vdajajo užitkom navijanja. Ker vemo, kako je bilo s prenosi z letošnjih olimpijskih iger, pričakujemo, da so kradljivci vseh vrst prišli na beraško palico.
PETELIN KOT KAJ - Kuhar neke šolske kuhinje v sovjetskem mestu Dnjepro-petrovsk je bil nemalo presenečen, ko je pričel čistiti drobovino zaklanega petelina. V petelinu je našel devet src in troje jeter; vsi organi so bili normalno razviti. Tega veličastnega petelina seveda niso pojedli šolaiji, ampak so ga takoj odnesli znanstveniki, da na njem potešijo lakoto po odkrivanju novega.
TEŽKIH SEDEM LET - Vsa
Japonska napeto sledi iskanju neznanega storilca, ki je pred sedmimi leti oropal banko za 300 milijonov jenov. Mrzličnost seje letos dvignila na vrh, saj bo prav to leto poteklo sedem let od ropa, kar v japonski zakonodaji zadostuje za zastaranje vsakega zločina. Tri inšpektorje je že kap, vse kaže, da bo tudi četrtega. Ob vsem tem je zadovoljen le kriminalec in neki trgovec, ki je spravil v promet majice z napisom „Ukradel sem 300 milijonov“.
ANALIZA — Kaj žalostno podobo o ameriških politikih je razgrnila analiza nekega psihologa in psihiatra, ki sta anketirala 42 „deklet po naročilu”. Ugotovila sta, da so najzvestejši gostje „mesenih rajev" politiki. In še to, da mnogi med njimi od kupljenih deklet zahtevajo, da jih bičajo, ponižujejo in sladostrastno mučijo. Mar tako plačujejo kazen za trpljenja tiso-čev?
USODNA STRAST - Neimenovanemu belgijskemu cariniku se je sicer priljubljeni biftek priskutil. Nekega dne je namreč poskušal odrezati kos govedine v kamionu - hladilniku, a so ga v hladilnik pomo-. toma zaprli. Na pol zmrznjenega so rešili iz objema hladne govedine šele čez nekaj časa, ko se je šofer kamiona ustavil in je lahko slišal žalobne glasove.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Kovice.
Kakor izstradani pajki na muhe
(Sedaj niso) najboljše razmere v Ameriki za izseljence; naši ljudje naj so torej previdni. Če pa že gredo v daljno Ameriko, naj se ogibljejo raznih domačih in tujih agentov,ki preže na raznih kolodvorih na izseljence kakor izstradani pajki na muhe. Vsi narodi imajo že svoje agenture v Novem Jorku, le za Slovence se drugi ne zmenijo ko brezvestni agentje. Zlasti naj ne hodijo v Ameriko ljudje, ki ne mislijo tam ostati, ampak le za par let tje gredo, da bi kaj denarja zaslužili pašU zopet domu. Kdor pa je pošten in delaven, pa bi hotel služiti za hlapca, deklo, ker teh ljudi tudi v Ameriki jako pomanikuje, bi sčasoma prislužil lepo svoto ter se preskrbel za stare dneve.
(Novomeški župan.) Slovesna zaobljuba gospoda župana in svetovalcev vršila se je v ponedeljek ob 6. uri v navzočnosti gosp. c. kr. okr. komisarja, kije nadomestoval odsotnega gosp. okr. glavarja. Na večer izvolitve igrala
t
5
5
V srce vsajena žila iz noge
iz noge presajena žila rešuje življenje bolnih
Dr. Nolen, kirurg iz Los Angelesa v Združenih državah Amerike, se je dal nedavno operirati na srcu na poseben način. Zamašene arterije so mu zamenjali z žilami, ki so jih vzeli iž njegovih nog. Napisal je tudi knjigo z naslovom „Kirurg pod nožem“, v kateri je opisal operacijo, ki se ji je tudi sam podvrgel. Prepričan je, da bodo letos v Ameriki takšno operacijo opravili na 70 tisoč srčnih bolnikih.
Znani ameriški kirurg dr. Michael Debakey, ki sije pridobil svetovni sloves s presaditvijo srca in ki je bil na strokovnem obisku tudi pri naših srčnih kirurgih, je
organiziral dtupino vcev, ki uspešno operirajo srce s pomočjo presaditve žil.
la1
Takšno operacijo, ki jo imenujejo tudi ,,kirurški poseg v odprto srce“, stane, kot piše tržaško Gospodarstvo, v Ameriki 10 tisoč dolarjev. Ta kirurška intervencija je v svetu naglo postala zelo znana, tako da iz dragih držav organizirajo posebna potovala bolnikov v državo Teksasa, kjer delujejo omenjeni zdravniki-specialisti.
In kaj je ta čas s sprva toliko obetajočimi presaditvami srca? Dr. Debakey je presajevanje opustil, ker po njegovem mnenju še ni dovolj izpopolnjeno. Tudi sicer se število presajevanj ne veča; znana kirurška skupina v ZDA, po imenu Bailor College, je opravila doslej 12 presaditev srca. Dva njihova pacienta sta po operaciji živela še S let, drugi pa so pomrli prej.
Ribji mladiči jesetra so zreli za odhod v svobodo.
Ribje črede iz »tovarne”
Na širnem območju Kitajskega in Japonskega moija je skoraj povsem izginila plemenita riba jeseter že sredi 20. stoletja. Hidrocentrale, namakalni prekopi in nasipi ter industrijski objekti ob rekah so potisnili jesetre iz njihovih stoletnih prebivališč, drstišč in mrestišč. Najmočnejši udarec pa je ta plemenita ribadoživela z onesnaževanjem voda in s pretiranim lovom, ko je sloviti kavijar postal vse bolj iskano blago na tržišču.
Največje jate jesetrov na svetu se danes nahajajo v Volgo
— Kaspijskem ribolovnem bazenu. Tudi tu se je že močno poznalo splošno izginjanje tovrstnih rib, toda Sovjetska zveza, ki prav v ribolovu vidi zanesljive in velike zaloge hrane, je izginjanje jesetrov hitro preprečila.
Najprej so prepovedali lov na Kaspijskem jezeru, da so biologi lahko natančno preučili življenje izginevajočih rib. Na osnovi njihovih spoznanj so se Sovjeti lotili umetnega vzrejanja jesetrov. V posebnih bazenih oplodijo jesetrove ikre in v inkubatorjih vzgoje ribje mladiče, ki so godni za samostojno življenje. Vsako leto spuste 100 milijonov ribjih mladičev na „vodne pašnike".
V naravi živi 25 vrst jesetrov. K temu številu je treba dodati še eno vrsto, ki pa je plod človekovega posegarja. Sovjetski strokovnjaki so namreč vzgojili hibridno vrsto jesetrov
- „bester“, ki ima to dobro lastnost, da se ne seli in daje veliko okusnih iker in od vseh jesetrov nejokusnejše meso. Goji se ga lahko v vsakem večjem ribniku.
je mestna in meščanska godba na čast novoizvoljenemu županu, ki je ravno ta dan svoj imendan praznoval pri njemu in drugih dostojanstvenikih, požarna bramba pa je priredila ob jednem veliko bakljado. Pri Tučku pa je bil koncert, kateri je bil brez prejšnje napovedi dobro obiskan.
(Razstava grozdja.) Za razstavo se je nalašč Bizeljsko izvolilo, in sicer zato, ker so tam najstarejši in največji nasadi. Izleti v bližnje gorice, ki se bodejo od komiteja razstave priredili, dokazali bodejo naš napredek na polju vinoreje. Vinski trgovci imajo tu najlepšo priliko stare zveze obnoviti.
/N-a Japonskem) je sedaj taka beda in lakota, da je tamošnja vlada dovolila, da stariši svoje hčere prodado. Lakote in pogina se bodo pač marsikateri rešili, ali kaj bo z nravnostjo?
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. avgusta 1896)
Kovačeva kobila
Že stari ljudje so mi pravili, da sta kovačeva kobila in čevljarjeva žena vedno bosi. Vsak star in izkušen mož bo temu potrdil, le mladina se po svoji navadi nasmeje: „Eh, vi stari ste pa res vražjeverni Vedno verjamete v neka prerokovanja in pravljice iz davnine. Danes to ne velja več. “
Pametna so današnja pi-ščeta, zato poglejmo, kako je s to stvarjo. V Mišjem dolu živi Boltežarjev Matic. Povsod ga kličejo k delu. Dopoldne ima službo, popoldne sestanke, akcije in ne vem, kaj še, pozno v noč. Ako jih doma ni dovolj, pa še na občini. Menite, da rad sedi tam? Kje neki, saj ima navado reči: „Ljudje so mi dali nalogo, pa jo moram izvršiti."
Ker je tako vesten, so mu naložili funkcijo, pa še eno, in še tri in še nekajkrat toliko. Ako se je ene iznebil, so mu takoj naložili drugo -tako kot kmet, ki bolj poganja tistega konja, ki več vleče. Tako že nekaj desetletij vleče cel ducat funkcij
in nalog. Čim bolj se otepa, bolj ga tolažijo: „Boš že kako, saj ti znaš. “
Ob vsem tem tekanju po sestankih je zanemaril družino, zato je marsikdaj malo za šalo, malo zares potožil: „Včeraj so otroci spraševali ženo, kateri je tisti stric, ki hodi domov samo spat. “
Družina je rasla, stroški so bili vse večji, novcev pa manj, kajti Matic je plačan po delu. Ako dela za druge, za Mišji dol, zase ne more, zato je začela iskati službo njegova žena. Prosila je na vse konce in kraje, vendar zaman. Ostala je brez dela.
Po sedmih letih se vse obme. Minilo jih je dvakrat toliko, ko je bila v Matkovih rokah odločitev, koga bodo sprejeli v skromno službo. Odločil se je za svojo ženo, ki je bila od vseh prosilk najbolj potrebna.
In takrat je v Mišjem dolu zavrelo. Letele so psovke in hude besede, kajti zdaj se je prvič primerilo, da kovačeva kobila ni ostala bosa.
MARTIN KRPAN
Vreme za sto let naprej
Sonce pomaga napovedovati
Že starodavni vremenarji so povezovali spremembe Lune in Sonca z vremenskimi spremembami na našem rodnem planetu. Moderna znanost in vse popolnejše poznavanje bližnjih nebesnih teles sta pokazala, da je vreme na Zemlji res odvisno tudi od kozmičnih pojavov, vendar pa dokončno te odvisnosti še niso razjasnili. Največjo uganko jim že več kot stoletje zastavlja Sonce s svojim 11 l-letnim ciklusom aktivnosti.
Med novejšimi teorijami, ki pojasnjujejo mehanizem vplivanja sprememb v aktivnosti Sonca na vremenske razmere na Zemlji, je tudi teorija J. W.
( Rešitev prejšnje križanke ^ Utaha- UUhffi»|a!
'a aHč- p e t ra
eFsHHS ffJKESIŽE! ERElia £EIE2niI □aBBOHBSn Z5=SHnnEV-'RH
£ V A
— SVA ZE TUKAJ! ALI SVA MOGOČE PREPOZNA?
DL
ŽIME
VRSTA AFR LILIJ
POTOMEC
rIGUKA PRJ ČETVORKI
ETIOP.
KNEZ
KDOR
MASIRA
IZBRANCI
VAS
DL
PRITOK
RENA
NASILEN
PRIHOO
TERMIN
PRVINA
NASA
M&-
PREBIVALEC
CGRSKE
SIJ
TRČENJE
SIJAJ.
SLAVA
TIP AM
vel::.
LADJE
TRSKA
KONICA
TISK.
N02
AM.M.IME
SODRGA
785948
M. IME
LUKNJAČ
GL.MESTO
mmm.
HASKOV
JML
MESEC
TATINSKA
PTICA
DL
30LG.ŠAH VELEMOJ S TER
TRUP
MT
MJJL
DVOJICA
LETNI
POSEK
INDUSTR.
RASTLINA
I SAD
PRITOK
LAfiL.
STAROSTA
OBLIŽ
100
n
i
m
i
Sončni zahod so opazovali že naši predniki, če so hoteli zvedeti, kakšno bo vreme.
Kinga, angleškega raziskovalca. King je s pomočjo statističnih podatkov prišel do zaključka, da se obdobja slabe Sončeve aktivnosti skladajo z obdobji suhih zim; prav tako pa obdobja povečane aktivnosti sovpadajo z obdobji, ko so na Zemlji pomladi in poletja z malo padavinami.
Dr. King'to sovpadanje razlaga takole: v času velike Sončeve aktivnosti izžareva So.'ce veliko energetskih delcev, ki kot kozmični žarki prispejo na Zemljo. .Intenzivnost kozmičnih žarkov je odvisna od stopnje Sončeve aktivnosti. Kozmični energetski delci se v zemeljskem magnetnem polju naelektrijo; naelektreni delci pa imajo največjo intenziteto v ' pasu med 75 in 79 severne zemljepisne širine. Tuše ustvarja polje visokega pritiska, ki nedvomno močno vpliva na vremenske razmere na severni polobli.
Če so raziskave dr. Kinga na pravi poti, bo mogoče napovedati splošne spremembe vremena pri nas za celih 111 let naprej.
Smrt se skriva v morskih vodah
Ena sama atomska podmornica lahko uniči vsako deželo na svetu — Kovinski
valji tehniških čudes
Ne moremo jih uvrstiti med ribe velikanke, čeravno večji del časa plujejo pod vodo; ne moremo jih prišteti k miroljubnim kitom, saj so neprimerno bolj nevarne; ne moremo jih imeti za neumnost, saj so plod največjega znanja in najvišje razvite tehnologije - nič od tega, ker so, kar so: atomske podmornice, najpopolnejše in najbolj uničujoče skladišče nuklearnega tovora smrti.
Vojaški strokovnjaki so si edini, da predstavljajo dandanes atomske podmornice eno najbolj izpopolnjenih in sodobnih orožij. Se zdaleč niso to, kar so nekdaj bile klasične podmornice, ki so plule po morjih, iskale sovražnikove ladje ter se skrivale pred letali in rušilci Moderne atomske podmornice ne iščejo sovražnikovih ladij, ampak skušajo ostati čim bolj neopazne. So prava podvodna raketna izstrelišča, na katerih je natovoijenega toliko smrtonosnega nuklearnega orožja, da z njim ena sama atomska podmornica lahko uniči katerikoli narod na svetu. In naj se sliši še tako nesmiselno:	obe velesili,
Združene države Amerike in Sovjetska zveza, imata danes skupaj 85 atomskih podmornic, kar je več kot dovolj, da uničita in pokončata vse živo na našem planetu.
k '
KOVINSKI VALJ
Po obliki so atomske podmornice najbolj podobne kovinskemu •valju. Taka oblika je najbolje prilagojena podvodnemu svetu in je z njo mogoče najuspešnejše premagovati velike vodne pritiske v globinah. Toda v tem navidez preprostem kovinskem valju se skriva cel kup tehnoloških „čarov-nij“.
Na prvem mestu je atomska energija. Nuklearni reaktorji dajejo podmornici pogonsko moč, oskrbujejo jo z električno energijo in z vedno novimi zalogami svežega kisika, ki ga posebne naprave pridobivajo iz morske vode. Tako teoretično lahko ostane atomska podmornica na vožnji pod vodo tudi celo leto ali še več. Vendar zaradi posadke in obnavljanja zalog hrane in druge opreme atomske podmornice ostajajo pod
vodo manj časa. Ameriški vojaški viri navajajo, da so njihove atomske podmornice na odprtem morju na patrolah, ki trajajo okoli 70 dni.
Tudi po zunanjih merah so atomske podmornice strah vzbujajoče. Podmornica tipa „Polaris“ je dolga 115 metrov, široka in visoka okoli 10 metrov, tehta pa kar 7000 ton. Novejše podmornice „Pozejdon“ so še daljše, težke pa okoli 8500 ton. Resnična podmorska pošast bo atomska podmornica „Trident“, ki jo nameravajo Američani zgraditi do leta 1979. Ta podmornica bo dolga 163 metrov, visoka kot štirinadstropna hiša, tehtala pa bo 18000 ton. Morda ni odveč, če k tem številkam zapišemo še ceno, ki jo bodo morali Američani odšteti za to atomsko pošast - milijarda dolarjev. Koliko šol, bolnišnic, poljedelskih strojev in tovarn bi lahko zgradili s tem denarjem!
ELEKTRONSKE PODVODNE OCl
Ni si težko predstavljati, da ni lahko usmerjati atomsko podmornico po točno programiranih poteh, saj prepluje večino poti
pod vodo. Podmornica mora ostati skrita, njen položaj neznan, zato mora sama imeti vse potrebne naprave za ugotavljanje točnega položaja.
Druga tehnološka „čarovnija“ so torej podmorničine elektronske oči. To so tako imenovani akcele-ro metri, ki beležijo vsak premik podmornice v katerokoli smer. V vedno istem položaju jih drže žiroskopi. Podatke iz akcelero-metrov sprejema računalnik, ki posadki izračuna smer podmornice, prevoženo pot in hitrost Brez teh naprav bi atomska podmornica izgubila pol svoje bojne učinkovitosti.
Udarna moč atomskih podmornic je velika. ,,Pozejdon" nosi 16 izstrelkov, od katerih ima vsak 14 bojnih atomskih glav. Posamezni raketni izstrelek potisne iz podmornice vodni pritisk, ko je podmornica kakih 30 metrov globoko. Nadaljnja pot je zabeležena v izstrelku, ki se sam usmerja na določen cilj, kjer začne izstreljevati posamezne bojne glave, ki potem spet po lastnem programu letijo dalje. Uničevalna moč teh atomskih bojnih glav je strašanska. Vsaka je najmanj trikrat močnejša, kot je bila atomska bomba, ki so jo ob koncu vojne Američani vrgli na Hirošimo.
Račun je preprost: vsaka atomska podmornica nosi 224 bojnih glav, ZDA imajo 41 atomskih podmornic, Sovjetska zveza 44, Velika Britanija 4, Francija 3. Dovolj, da plavajoča skladišča smrti uničijo nekajkrat vse človeštvo!
Miki Muster Janez Trnove
ZA OČETOM
m
•P;
58
Pokrajina se tudi naslednjega dne ni spremenila. Zaman sta dečka iskala vode. Priče'a sta od žeje omagovati. Žvečenje koke jima ni več moglo pomagati. Tudi lama je legla in žalostno ždela poleg prav tako žejnega Ku-nija, ki je neprenehoma molel jezik iz gobca. In vendar je bilo treba dalje. Bojan je kljub izčrpanosti vlekel za seboj lamo, Zoran pa cvilečega Kuniia-
59
Do onemoglosti izčrpani so naši popotniki prispeli šele tretjega dne zvečer v dolino, po kateri je žuborel potok, ki ga je obraščalo bujno grmovje in drevje. Vsi štirje so naenkrat planili k vodi in si pričeli gasiti žejo. Tam sta dečka tudi postavila šotor za prenočevanje in si skuhala večerjo s poslednjo zalogo, ki jiima je bila še preostala od zadnjih napornih dni.
60
Okrepljena sta se dečka naslednje jutro prebudila, pa se tudi brž zavedela, da bo prejšnjo neznosno žejo zamenjala lakota, če se jima naglo ne posreči najti kar koli užitnega. Po kratkem pomenku sta zato sklenila, da skrbno preiščeta okolico. »Kadar je stiska največja, pomoč ni daleč,« je dejal Bojan. »Obupati ne smeva, kajti potem bova res umrla v tej neizmerni samoti.«
Tudi po štiri ure smo se morali biti, da je sovražnik popustil za 500 metrov. Večkrat na dan smo morali tudi v pravi napad. Včasih napadu nismo bili povsem kos in smo morali izprazniti že zasedene jarke. Imeli smo tudi mrtve in ranjene. Na srečo v gore ni bilo sovražnikovih letal.
Na teh položajih smo bili že kakšen mesec. Noben dan ni minil brez bojev. Nekoč, bilo je v začetku marca, sem šel s prijatelji Jugoslovani v napad na neki sovražnikov položaj. Sla je pravzaprav skoraj vsa četa. Štirje Jugoslovani smo bili spredaj, ko so nas nenadoma obsule krogle, v bližini pa je eksplodiralo tudi nekaj min. Vrgli smo se na tla, strojnice pa so še kar naprej regljale. Tako je bilo več ur. Skril sem se za neko vzboklino na sicer kakor miza ravnem zemljišču. Nismo imeli lopatic ali kaj drugega, da bi si lahko izkopali zaklonišče. Pomislil sem, da je tu tako, kot smo doživljali teruelsko bitko. Nenadoma meje zadelo, iz prebite noge se je ulila kri. Ponoči so me obvezali in me poslali v bolnišnico interbrigad v Murcio.“
RANE IN SKORAJ SLOVO OD FRONTE
V Murico so odpeljali tudi Počrvino. Kako se je to zgodilo?
„Julija 1937, ko sem bil še vedno borec jurišnega bataljona „Čapajev“ v MIL internacionalni brigadi, sem bil v bojih za mesto Branete hudo ranjen v levo roko,“ je pripovedoval Počrvina. „Zaradi premočnega ognja mi bolničarji roke še niso utegnili obvezati, ko seje poleg mene raztreščila granata in mi nasula železnih drobcev po vsem telesu. Komaj so me spravili z bojišča. Slabel sem tako naglo, da sem že videl svoj konec: položili me bodo v preluknjani obleki na oder, zraven bo še kaj poljskega cvetja in zastava španske republike, izstrelili salvo in ostal bom za večne čase v španski zemlji kot tisoči drugih, ki so sem prišli branit svobodo in demokracijo. Na srečo je bil to le privid, saj so mi v Murciji po treh mesecih rane že tako zacelili, da sem spet lahko pomislil na svoje tovariše v strelskih jarkih. Zdravniška komisija, h kateri sem moral na pregled, pa se z mano ni strinjala. Nato so me poklicali še v štab in mi vtepli v glavo, da za fronto nisem več sposoben. Z grenkobo v ustih sem • sprejel to sporočilo. Vztrajal sem, da mi morajo
JMH&i
■ r".
£ s
MR
Poveljniški kader bataljona Divizionario v 45. diviziji — od leve na desno: komandir voda Miha Počrvina, komandir prve čete Kosta Nagy, namestnik komandirja Peko Dapčevič.
vsekakor kaj naložiti, karkoli že, samo da se mi bo vrnil občutek, da sem še koristen za špansko republiko.
PO OKREVANJU SPET V BOJ
Na odločitev nisem dolgo čakal. ,Tovariš Michel1, sem poslušal povelje, ,našli smo nalogo zate. Prekaljen borec si, zato boš to zmogel/ Poslali so me v manjše mesto (ime sem pozabil), kjer so se urili novi prostovoljci. Vadil sem te novince, kakor sem vedel in znal, oziroma kakor sem se sam naučil. Kot inštruktor sem preživel štiri ali pet mesecev, ko me je spet presenetil dekret: moral sem v oficirsko-politično šolo. Šolanje je trajalo šest mesecev, moja generacija pa je bila v tej šoli le dva meseca in pol, ker so v Aragonijo, kjer smo bili, vdrli frankisti in fašisti.11
„Špet je bilo treba na fronto,“ seje spominjal Počrvina. „Enote sva vodila Peko Dapčevič in jaz, tokrat že s činom vodnika. Orožja nismo imeli in spominjam se, kako sva si s Pekom zavoljo tega belila glave. Pa smo dočakali tudi uro, ko smo lahko oborožili vse borce. Z obrambo smo na moč hiteli, saj so sovražniki prodirali zelo hitro. Topovske granate so padale na naše položaje, mi pa smo z mitraljezi razbijali njihovo pehoto.
Iz tistih dni mi je ostal v spominu tale dogodek. Z Dapčevičem sva nenadoma ostala brez karte, brez kakršnekoli orientacije. Potem se je v Pekovi glavi porodilo: .Počakajmo, da se znoči!1 Še preden sem doumel pomen _ njegovih besed, je že iskal na nebu Severnico. ,2e vem, kje ’ smo in kam moramo,4 je po dveh, treh minutah dejal sopoveljnik. To pa ni bil edini primer, da se je bilo treba znajti tako rekoč iz nič.“
,,Prav takrat," je povzel Počrvina, „nas je dohitela dokaj neprijetna novica, daje republikanska vlada odstopila in da vzdržujejo red in disciplino na še branjenem ozemlju žilavi posamezniki Na nas to sprva ni delovalo kot nekaj prijetnega, pa smo se hitro zavedli, da smo intemacionalci in da svojo dolžnost dobro poznamo. S podvojeno močjo se je skupina naših zapodila v Maročane pod Francovim poveljstvom, ki so se preveč približali. Pobila je vse, do 'zadnjega moža.“
POTOVANJE V PARIZ
Septembra 1938 je bilo na frontni črti pri reki Ebro zatišje. Spet je prišel ukaz zame: naj se pripravim, da bom nemudoma odpotoval v Pariz na okrevanje. Tokrat ni zalegel noben ugovor, ukaz je bilo treba izpolniti.
Kultura pod reflektorjem
Komunisti o uresničevanju kulturne politike v delovnih kolektivih in KS
Jesen obeta v občini povečano zanimanje za probleme kulture in vzporedno s tem poživitev kulturnega življenja. V tednu Komunista, ki bo od 4. do 10. oktobra, naj bi osnovne organizacije ZK na svojih sestankih skupaj s sindikatom, Zvezo mladine in SZDL ocenile uresničevanje kulturne politike v posameznih delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih.
To dolžnost jim nalaga komite odvijale pod geslom „Clovek, delo,
kultura". Tako usmeritev je v maju letos sprejel izvršni komite CK ZKS.
Oceno kulturne politike v okolju, kjer občani živijo in delajo, naj bi spremljala v tistih dneh srečanja s kulturnimi delavci, po možnosti pa tudi razstave v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Vso to dejavnost bodo popestrila kulturno prosvetna društva skupaj z drugimi organizatorji prireditev, posvečenih temu tednu.
V krajevnih skupnostih, kjer so kulturni spomeniki prve kategorije, bodo sveti ZK in izvršni odbori
občinske konference ZK s svojim programom za letošnji teden Komunista, ko se bodo vse aktivnosti
NOVO V BREŽICAH
Z MEHANIZACIJO HITREJE -Stroji bodo sčasoma nadomestili roke tudi na brežiški pošti. Obetajo si nakup električnega žigosnega stroja, stroja za sprejem priporočenih pošiljk ter stroja za sprejem poštnih nakaznic in položnic. Povečal nameravajo tudi število spre-jen nih delovnih mest, da VTste čakajočih ne bodo predolge.
MED VELIKANE - V Cateških Toplicah se resno pripravljajo na graditev hotela, ki je predvidena prihodnje leto. V njem bo 250 do 280 postelj. Investicijo cenijo na 120 milijonov din. Novi objekt bo omogočil, da se bodo Toplice razvile v sodoben zdraviliško rekreacijski center.
LETOS ČRPALNICA - V artiški krajevni skupnosti gradijo vodovodno omrežje za 477 gospodinjstev. Letos bodo dokončali črpalni-co v Globokem, črpalnico na Malem vrhu in rezervoar pri Sv. Jakobu, prihodnje leto pa omrežje glavnih cevovodov, nakar je predvidena še povezava Cudrovec - Globoko.
PREVEC FORUMSKO - Za brežiško občino ugotavljajo, da se delavci premalo vključujejo v delo samoupravnih interesnih skupnosti. Zaradi nesklepčnosti so izvršni odbori prisiljeni sami odločati. Dogaja se nasprotno od tistega, kar so skupnosti pričakovale, in meče slabo luč na nezainteresirane delegate skupščin.
BREŽIŠKE VESTI
KJE LETOVATI?
Dnevi letovanja v Savudriji se iztekajo — vsaj za brežiške občane. Počitniška skupnost najbrž ne bo več mogla podaljšati pogodbe s tamkajšnjo občino, zato je zadnji čas, da začno Brežičani iskati nov prostor pod jadranskim soncem. Na zadnji seji občinske skupščine smo slišali, naj bi to dolžnost prevzela Zveza prijateljev mladine skupaj z bodočo samoupravno počitniško skupnostjo.
NOČEJO UMAZANE INDUSTRIJE
V	Brežicah so se delegati občinske skupščine in drugi občani sklenili postaviti po robu vsakomur, ki bi poskušal na tem območju razvijati umazano industrijo. To bi pomenilo konec turističnih načrtov, konec usmeritve, za katero so se izrekli v svojem razvojnem programu. Pri razmišljanju o selitvi industrije iz gosto naseljenih mest se namreč omenja tudi Kozjansko in njegovo obrobje, čeprav teh predelov prej, ko se je industrija gradila, niso videli. Družbenopolitične organizacije in skupščina bodo vztrajali pri svojem, sicer se bodo podrli vsi dogovori za prihodnost
krajevnih konferenc SZDL pripravili razprave o ohranitvi kulturne dediščine. Posavski muzej in Zavod za kulturo v Brežicah se vključujeta v poživitev kulturnega življenja z razstavo „Cankar in gledališče". Odprta bo od 23. septembra do 10. oktobra.
Z nastopom jeseni napoveduje več kulturnih oddaj tudi lokalna radijska postaja, kulturna skupnost pa posvet o vlogi in delu kulturnih ustanov v občini. V programu občinskega komiteja ZK je ustanovitev aktiva komunistov kulturnih delavcev, za zaključek pa razširjena seja občinske konference ZK
»UDARNI" BRE2IČANI
Brigadirji Brežiške čete, ki so delali v Kužbani, so se zelo dobro izkazali. S pridnostjo so pripomogli, da je dobila njihova četa naziv udarne brigade. Dvanajst mladincev izmed štiridesetih se je uvrstilo med udarnike in se povzpelo med najboljše brigadirje letošnjih republiških delovnih akcij. Normo so presegali kar za 76 odst. Kolektiv Jutranjke je kot pokrovitelj upravičeno lahko ponosen na brigado iz Brežic.
KOMITE O DELU KOMUNISTOV
Za ponedeljkovo sejo komiteja občinske konference ZK v Brežicah so člani pripravili informacijo o politični aktivnosti v minulih treh mesecih, zlasti, kar zadeva razpravo o osnutku zakona o združenem delu«
50 LET GASILSKEGA DRUŠTVA KAPELE
Gasilsko društvo Kapele bo proslavilo v nedeljo, 15. avgusta, 50-letnico svojega obstoja in delovanja. Za to priložnost je turistično društvo izdalo brošuro in priložnostne spominske značke, ki jih je okusno izdelala Zlatarna Celje. Tega jubilejnega slavja se bodo udeležili tudi okoliški gasilci. Za slavnostno povorko gasilcev bo sodelovala kapelska godba.
NA TRŽNICI OB VSE
Na novomeški tirnici se kar naprej pojavljajo žepne tatvine. Spreten zmikavt (morda tudi zmikavtka) je 2. avgusta okradel 78-letno Frančiško Golf iz Dol. Nemške vasi. Ženska je prodajala na tržnici in ker ni zaupala slabim vratom v razmajani bajti doma, je imela s seboj vse premoženje. Okrog 25.000 dinaijev je’ imela v culi, to pa v zaboju pod prodajno stojnico, pa ji je denar izginil. Zenička je ob vse premoženje.
Trgovci pozabili na kupce
Mirenčani so vse bolj nezadovoljni z delovnim časom trgovin, pošte in banke — S podobnimi težavami se srečujejo tudi v Trebnjem
V	SEPTEMBRU NOVA SOLA
Letos bo trebanjska občina praznovala svoj praznik od 28. avgusta do 5. septembra, v okviru številnih proslav - sodelovalo bo kulturno umetniško društvo iz pobratene Velike Gorice in pel Slovenski oktet
—	pa bodo v Mokronogu predali namenu novo šolo. Četrtega septembra bodo v novih šolskih prostorih ob 10. uri pripravili proslavo, ki se je bodo udeležili predstavniki občine, starši otrok in občani
Na Mirni je nekaj trgovin, vendar ljudje z njimi niso najbolj zadovoljni. Zakaj?
Dolenjkina je odprta do 17. ure, Mercatorjeva pa popoldan od 14. do 16.30. V soboto obe najbolj obiskani tigovini z mešanim blagom delata le do dvanajstih. Mirenčani se lahko pohvalijo tudi z mesnicama, ne pa z njunim delovnim časom. Emona žanre vrata ob 14. uri, K. K Zasavje (Sevnica) pa devetdeset minut kasneje. Ob petkih strežejo v slednji do 16., ob sobotah pa do 12. ure. V trgovinah trebanjske KZ prodajajo teKstil in pohištvo (v tej prenehajo z delom ob 15., ob sobotah pa ob 12. uri), drugo, kjer prodajajo železo in kmetijske potrebščine, pa zapirajo ob 14.30, ob sobotah pa uro m pol prej. Podobno ie tudi s pošto in Ljubljansko banko.
Jasno je, da so sestavljalci delovnega časa v teh trgovinah bolj mislili nase (na svoj prosti čas) kot pa na kupce. Zato m čudno, če vidimo v dopoldanskem času delavce, kako „na črno“ ali pa z dovoljenjem
Mirna se spreminja
.Partizan" ima novo dvorano, v kateri bo 230 sedežev
Društvo „Partizan“ z Mirne je edino v trebanjski občini, ki skrbi za šport in rekreacijo. Svoje prostore ima v domu Partizana, ker pa je bila stavba v slabem stanju, so jo novembra 1975 začeli obnavljati.
Pridobili so lepšo in večjo dvorano, ki bo imela 230 sedežev, uredili so kanalizacijo, električno napeljavo, napravili nov oder in opravili vsa zemeljska dela. To jih je stalo
850.000	din. Ko ji je republiška kulturna skupnost namenila dotacijo v višini 695.000 din, so sklenili, da bodo 570.000 din porabili za nadaljnje obnavljanje in gradnjo.
V	načrtu imajo dograditev prizidka, v katerem bo konferenčna dvorana za 80 ljudi, garderobe, sanitarije s kopalnicami, bife in v prvem nadstropju stanovanje za hišnika. Nekaj denarja bo šlo za nujno popravilo doma Svobode na Mirni. 100.000,00 din bodo namenili za popravilo kulturnega doma v Trebnjem. Poleg tega je občinska telesno kulturna skupnost namenila Mirni 200.000 din za gradnjo stavbe, ki bo v neposredni bližini osnovne šole in športnega parka. Partizan bo stavbo gradil v sodelovanju z mirensko osnovno šolo. Dogovorili so se, da bodo imeli člani in občani na voljo šolsko telovadnico in igrišča, v zameno pa bo Partizan dal šoli na razpolago svoje prostore, saj so občani sodelovali pri vseh delih, izkazali pa so se tudi s prispevki in lesom.
J. PLATIŠE
obiskujejo pošto, banko ali trgovine. Mirenčani imajo veliko pripomb tudi na pošto in banko. Nemalokrat se zgodi, da pusti pismonoša v nabiralniku obvestilo o priporočeni pošiljki in zaradi tega je že večkrat prišlo do težav. In kako naj dvignejo varčevalci iz banke osebni dohodek in prihranke? Verjetno so na banki pozabili, da skoraj vse OZD izplačujejo osebne dohodke preko hranilnih knjižic.
Prav nič bolje ni v občinskem središču v Trebnjem. Tako na primer Novotehna zapira svojo trgovino ob 15. uri, ob sobotah popoldan pa v njej ne prodajajo. Posta posluje ob delavnikih od 8. do 15. ure, v soboto pa preneha z delom dve uri prej. Banka je v popoldanskih urah odprta samo enkrat na teden in sicer ob ponedeljkih do 16.30 ure.
DROBNE Z MIRNE
V	PRODAJALNI ZVEZKOV, KNJIG in pisarniških potrebščin trgovke te dni nimajo veliko dela. Sem in tja jih obiščejo le občani, ki so se pravi čas spomnili na jesenske neugodne nakupe. Trgovke opozarjajo šolaije in njihove starše, naj se oglasijo že prej, da ne bi v septembrskih dneh prihajalo do tradicionalnih gneč, slabe volje ipd.
KDO JE LASTNIK MOSTU? -Pred dobrim letom se je pod težo tovornjaka ugreznil mirenski most. Zaradi tega je promet enosmeren, to
Si povzroča prometni zamašek, bstoja nevarnost še večjega ugreza, kar bi pomenilo zaporo mostu vsaj za določen čas. Kje bo potem potekal promet na drugo stran brega? Na mirenski krajevni skupnosti so povedali, da bi bil most že popravljen ali zgrajen nov, če bi bili za to odgovorni oni. Most je pod spomeniško zaščito.
TREBANJSKE NOVICE
Počitnice na Lošinju
V nekaj letih bo ob morju zraslo naselje s 1000 ležišči
V	Nerezinah pri Malem Lošinju nastaja eno največjih naselij delavskega turizma ob Jadranu. Samo delovni kolekti-
vi	iz krške občine bodo imeli tam blizu tisoč ležišč. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za te namene je podpisalo doslg' 35 delovnih organizacij, med katerimi so tudi nekateri kolektivi iz drugih občin. Za postopno selitev dopustnikov na jug so se v Krškem odločili zaradi tega, ker se bodo morali iz Materade pri Poreču prej ali slej dokončno umakniti.
Pri izbiranju novega prostora ob moiju so imeli srečno roko. Lošinj ima izredno ugodno podnebje, tako prednost pa ima samo še Hvar. To pomeni, da bodo bivanje na otoku lahko izkoristili tudi mnogi občani, ki boluiejo na dihalih in se doslej niso odločali za moije. Novo naselje bo vključevalo letovanje otrok in članov Zveze borcev.
V	prvih treh letih bodo zgradili 500 ležišč z rastavracijo in nekaterimi drugimi nujnimi objekti. Postopoma bodo urejali tudi igrišča, bazene, letni kino in še marsikaj, kar bo napravilo bivanje v naselju zares rjjetno. Zemljišča imajo na voljo ha. Dostop do moija je ugoden.
IS
JUBILEJ VSE BLI2E ...
Po začetih temeljitih pripravah na 500-letnico krških mestnih pravic, ki jo bomo slavili dnigo leto, sedaj o akcijah nimamo kdove koliko glasov. Zapisati pa moramo, da je krška krajevna skupnost v preteklem tednu v 1.500 izvodih natisnila poseben „apel“ krajanom, s Katerim jih poziva, naj po svojih močeh prispevajo k lepšemu videzu naselja. Tako jih v prvi vrsti pozivajo k redu in čistoči, ki naj ju ne bi negovali le ob enkratnih priložnostih, marveč naj bi prišla v splošno navado, pa tudi na urejanje in čuvanje zelenic, vrtov in samih prebivališč. Ce bi krajani imeli kaj več denarja, naj bi na starejših zgradbah poskušali obnoviti okna, vrata, hkrati pa tudi pročelja hiš. Za slednje bodo na voljo krediti stanovanjske skupnosti, delovnih organizacij m banke. Krajevna skupnost hkrati naproša vse prebivalce, da bi jih pomagali pri čiščenju javnih prostorov, saj za tako delo nimajo na voljo dovolj lastnih delavcev.
Prvi gostje ta čas že letujejo na Lošinju. Do avgusta so namreč dokončali in opremili 50 enodružinskih hišic Ležišč bo vsako leto več. Delovni kolektivi so z razumevanjem podprli zamisel sindikata in počitniške skupnosti in prispevali ustrezen delež, odvisen od števila mest, ki jih bodo imeli za letovanje svojih delavcev in njihovih družin.
J.T.
KRŠKE NOVICE
PRED VOLITVAMI - Občinska konferenca Zveze socialistične mladine bo v začetku prihodnjega meseca izpeljala volilno in programsko konferenco. Ob tej priložnosti bodo novi delegati volili novo predsedstvo pa tudi sekretarja in predsednika konference, ker sta dosedanja zaprosila za razrešnico.
P'
ki
KRŠKI TEDNIK
SEZONA SE IZTEKA - Krški lavalci bodo prihodnji teden za-ljučili poletno tekmovalno sezono, ki je bila v primerjavi s prejšnjo manj uspešna.
Celovito oceno o doseženih rezultatih pa bodo lahko izrekli šele po zadnjih nastopih, ki se bodo zvrstili med 7. in 15. avgustom.
ZADOVOLJNI Z OBISKOM -Kostanjeviški turistični delavci so s poletno kopalno sezono kljub nekajkratnem onesnaženju Krke in deževju dokaj zadovoljni. Na urejenem kopališču se ie ob sončnih •■.obotah in nedeljah zoralo tudi po vič kot tisoč kopalcev, tako daje v blagajno turističnega društva prišlo tudi nekaj denarja, potrebnega za obsežnejše načrte za prihodnost.
Ajdo smo pa le posejali
Suša vzela precej letine
Posledice suše bodo kmetje na Krškem polju letos težko preboleli „Dež je prišel štirinajst dni prepozno, vendar je še dovolj zgodaj za setev ajde in repe. Če bi se še malo obotavljal, bi tudi to zamudili," ie povedala Marija Hočevarjeva, kmetica iz Bregov.
„Naša zemlja je peščena, zato v suši malo zraste. Najbolj je prizadelo koruzo, pa tudi krompir je slab. Ostal bo droben, tu in tam se bo še obrasel, toda to nič ne pomeni Krme je prav tako malo, otave skoraj nič, fižola pa je precej vzelo. Tole deževje smo izkoristili za sejanje repe in kolerabe, da bomo vsaj svinje lahko normalno prehranili."
„Kaj pa sadje? “
„Letos ga ne bo. Kar dvakrat smo imeli pozebo, zdaj pa še sušo."
„V vaši vasi so včasih pridelovali kumarice za kamniško Eto. Jih še vedno gojite? “
„Kolikor vem, so s tem vsi prenehali. Preslaba cena je bila, zato je zanimanje zanje hitro pojenjalo.”
„Cemu se pri vas doma najbolj posvečate? “
„Mleko oddajamo, to še največ prinaša.1'
„In kam ste zdaj namenjeni? “
„V trgovino kmetijske zadruge v Leskovec. Jajca nesem naprodaj, pa kupiti moram nekaj malenkosti."
Kar precej daleč morajo tamkajšnji ljudje hoditi do trgovine, zato je razumljiva želja občanov s Krškega polja po lastni trgovini, v kateri bi lahko kupili vsaj najnujnejše.
JOŽICA TEPPEY
Složnost celo gore premika
V	Gabrijelah pri Krmelju modernizirajo cesto skozi vas — 1000 prostovoljnih ur
V Gabrijelah pri Krmelju, ki štejejo okrog 250 prebivalcev, modernizirajo 800 metrov dolg odsek krajevne ceste s samoprispevkom in prostovoljnim delom. Predsednik gradbenega odbora
bomo znebili nadležnega cestnega prahu, ki sili v hiše. Zato ni nič čudnega, če so vaščani opravili na cesti že kakih tisoč prostovoljnih delovnih ur.
Bruno Vidmar je povedal:
..Modernizacija ceste bo po predračunu stala 650 tisoč dinarjev. -Krajevna skupnost Krmelj je prispevala 120 tisoč, da bomo lahko plačali stroške zemeljskih del in gramoz. 70 tisoč dinarjev bomo zbrali z dodatnim prispevkom vaščanov, ki živijo v neposredni bližini ceste, preostanek - 490 tisoč dinarjev pa bo znašal samoprispevek občanov krajevnih skupnosti Krmelj (kamor spada tudi naša vas), Šentjanž in Tržišče, ki se zbira namensko za izboljšanje krajevnih cest. Ker trenutno še ni zbranega dovolj denarja, so nam pomagale delovne organizacije: Cestno podjetje Novo mesto, Lisca - tozd Krmelj in Kmetijski kombinat „Zasavje“ iz Sevnice. Njihov premostitveni kredit bomo uporabili za utrjevanje cestišča in asfaltno prevleko, ki še ni položena, ker nam je ponagajalo slabo vreme.
Cesta bo poslej bolj široka, ovinki preglednejši, klanci omiljeni, največ pa je za nas vredno to, da se
Na koncu bi rad javno pohvalil vse vaščane, posebno pa še tiste, ki živijo v neposredni bližini ceste. Žal pa se nekateri pri akciji niso izkazali s solidarnostjo. Vaščani iz Gabrijel želimo, da bi čimprej modernizirali celotni cestni odsek od Pijavic do Krmelja in Tržišča.
JANEZ PLATIŠE
Potrpežljivost rodi asfalt
Krajevna skupnost Bučka bo do konca oktobra dobila okoli 1400 m asfalta
Že večkrat se je izkazalo, da so potrpežljivost, spretna politika, razumna discipliniranost in povezanost krajanov veliko bolj koristne, kot nepremišljene besede. In ni dolgo tega, kar so delegati na zboru krajevnih skupnosti in združenega dela sevniške občinske skupščine, ko so razpravljali o delitvi sredstev, dokazali, da upoštevajo prizadevanja nov iz KS F ■aja
po skupnih uspesnih akcijah, uresni-
Selje < fako
se je krajanom, ko so znani
SEVNIŠKI PABERKI
MEDTEM KO JE TE DNI mesto nekoliko prazno, imajo v „Delika-tesi“ vedno dovolj kupcev, ki so spričo hitre in vljudne postrežbe zadovoljni. Poleg tega se lahko omenjena trgovina postavi še z nečim, po čemer bi se lahko zgledovali gostinski obrati: po lepo urejenih sanitarijah, na stranišču pa imajo tudi pravo otroško kahlico -
čila dolgoletna želj a in še letos bodo prišli do asfaltne ceste. V minulem letu so se namreč odrekli „občin-skega" denaija, do katerega so bili upravičeni, in sicer zavoljo tega, da bi se v njihovo blagajno več steklo letos. Na pomoč jim je pri9a republiška skupnost za ceste in ker so se izkazali tudi s samoprispevkom, se bo podoba Bučke in Dolnje Radujje najverjetneje močno spremenila že konec oktobra.
Najbolj zahtevna pripravljalna dela, pri katerih prostovoljno sodelujejo tudi prebivalci Bučke in Dolrye
GABRIJELE: še zadnji korak Platiše)
- asfalt na cesto skozi vas. (Foto: J.
Radulje, so več ali manj opravljena. Graditelje kljub temu čaka še precej dela, preden bodo položili na Bučki od gasilskega do zadružnega doma nekaj več kot kilometer asfalta in skozi Dolnjo Raduljo 300 metrov „čmega traku". Tisti, ki od letošnjega posodabljala cest pričakujmo n<yveč, upajo, da bodo asfaltirali tudi okoli 2 km dolg odsek Bučka - Dolnja Radulja, za kar pa nekateri menijo, daje le malo možnosti, da bi se uresničilo že letos. Tako bo z novimi metri asfalta sevniška občina nedvomno veliko pridobila. Na občini so zatrdili, da je še veliko krajev, ki se lahko postavijo s tako prizadevnimi krajani. Z drugimi besedami to pomeni, da bo v bližnji prihodnosti še veliko vasi dobilo najpotrebnejše metre sodobnih cest.
J. PEZELJ
SEVIMIŠKI PABERKI
BOJDA SO SAMO DOPUSTI krivi, da so v sevniški prodajalni čev(jev na vhodna vrata prilepili nič kaj ličen listek, na katerem s prvošolskimi črkami opozarjajo, da so skrajšali delovni dan za šestdeset minut Zak^j ravno za uro, občani ne vedo, najbolj zlobni pa menijo, da je vsega krivo vreme. Tudi zaposleni so ljudje in če bi zapirali trgovino v času kislih kumaric ob sedemnajstih, bi zamudili za več kot uro že tako redke sončne arke.
Čez dva meseca bo likof
Novi zdravstveni dom in lekarna v Ločni rasteta po načrtu — Za Občane in zaposlene tega dela mesta bo nova ustanova izredna pridobitev
Malo manj kot 8 milijonov bo (brez opreme) veljala gradnja objekta med upravno zgradbo Krke in veterinarsko postajo na Cesti herojev. Za občinski in krajevni praznit bo zdravstveni dom odprt.
Dve splošni ordinaciji in dve zobozdravstveni ordinaciji, najbrž pa še specialistični ambulanti za medicino dela in ginekološka, bosta občanom Ločne, Mačkovca, Otočca in zaposlenim v teh predelih močno približali zdravstveno službo. Hkrati pa bodo čakalnice v mestu razbremenjene.
Nova stavba je v glavnem že gotova, zdaj imajo v njej delo obrtniki, preden je zrasla, je bilo potrebnega nemalo političnega in
Začetek že drugo leto
Končno dijaški dom
Glede gradnje sodobnega dijaškega doma v Novem mestu je bilo v preteklosti že nič koliko želja, pogovorov in zahtev. Vse do zdaj ni bilo mogoče drugega kot prizadete tolažiti, da „bomo napeli vse sile“. Šele nedavno sprejeti družbeni plan je gradnjo dijaškega doma takorekoč zakoličil. V njem piše, da bo gradnja dijaškega doma potekala v dveh etapah.
V	letošnjem letu bo izdelan program, v letu 1977 se bo začela gradnja doma z 240 ležišči, v letu 1980 pa bo zagotovljenih še 240 novih ležišč v dijaškem domu. Za te namene bo v prihodnjih štirih letih zagotovljenih 21 milijonov dinarjev.
Kje bo stal novi dijaški dom, še ni točno določeno, pomembno je le, da je gradnja zajeta v družbenem planu. Ta je namreč kot zakon, ki ga bo treba uresničiti
Novomeška kronika
JIM NI MAR ZASLUŽKA? V Novem mestu in bližnji okolici je gotovo nekaj sto, če ne nekaj tisoč sladkornih bolnikov in ljudi s podobnimi boleznimi Industrija dela zanje že vse mogoče izdelke od posebnih marmelad do čokolade in bonbonov. Pa vendar... V eni trgovini dobiš včasih to, v drugi včasih ono stvar. Ne bi kazalo v eni od trgovin odpreti skromnega oddelka za diabetike, kjer bi imeli vse in bi vsak vedel, kam mora iti po t hrano? Navsezadnje so izdelki za diabetike tudi zelo dragi in bi prodaja teh stvari prinesla tudi precej zaslužka.
TUDI MI BI MORALI IMETI „PAJKA“! S pravilnim parkiranjem smo Dolenjci precej skregani, kar lahko vsak dan vidimo v mestu. Parkirišč manjka, posebno v središču mesta, precej pa jih svoje pločevinaste konjičke postavi tako, da drugim zaprejo pot. Ovirajo ves mestni promet Če bi imeli vozilo za odvažanje takih zapor, bi bil kmalu večji red. Druga stvar je, da peš večina meščanov ne naredi niti koraka. Od mosta se na drugi konec trga nekateri zapeljejo celo po vžigalice.
V	ZNAMENJU RAZPRODAJ -Vse trgovine s čevlji imajo v izložbah lepake, s katerimi vabijo kupce na razprodaje, vendar je med čevlji z nižjo ceno malo uporabnega. Tudi za 90 din nekaterih novih čevljev ni mogoče prodati.
VSEGA DOVOLJ - Tržnica je bila v ponedeljek bogato založena. Melancane so prodajali po 20 din, F korenje po 16 din, zelje po 7 din, bučke po 10 din, ohrovt po 12 din, peso po 12 din, paradižnik po 14 do 16 din, fižol 20 din, krompir 7 din in jurčke po 60 din kilogram. Tudi vsakovrstnega sadja je bilo na izbiro, najcenejše pa so bile dokaj lepe breskve po 12 din. Za hruške so zahtevali 16 din, za marelice 19 dinarjev, za grozdje 25 dinarjev.
Ena gospa je rekla, da bi pri pogrebnem zavodu lahko koga poslali na tečaj slovenščine. Kako so v materinščini podkovani, je videti na vseh oglasnih deskah po mestu. Kdor bere parte, se lahko prepriča...
fizičnega dela. Maja 1974 je bil sklenjen sporazum o gradnji in financiranju te ustanove, ki so ga podpisali: Zdravstveni dom Novo mesto, kot financerji pa tovarni Krka in Labod, lekarna ter Krajevna skupnost Novo mesto. Kasneje seje krog financerjev še razširil, sporazum so pospisale še druge delovne organizacije z območja Ločne in krajevne skupnosti Otočec.
Predračun za gradnjo je znašal 6,77 milijona dinarjev, z zunaryo ureditvijo in priključki pa še milijon več, toda vmes so bile podražitve, tako da zdaj računajo na najmanj
7,90 milijonov dinarjev stroškov. Denar je v glavnem zbran.
Posebej velja omeniti, da je bil hkrati s podpisom sporazuma imenovan tudi gradbeni odbor, ki ga vodi Dragica Rome. Povedala je, da so imeli vsi člani odbora ves čas gradnje hude skrbi: ,.Uspeli smo ob veliki pomoči posameznikov in delovnih organizacij. Krka je brezplačno dala zemljišče, zagotovila priključek iz njihove toplarne in kanalizacijo ter trafopostajo, ob-enempa zagotovila strokovni nadzor v času gradnje. To zahtevno delo opravlja inž tyulc.“
Septembra bodo zidarji in obrtniki odšli iz stavbe, nakar bodo začeli nameščati opremo, ki jo prispeva zdravstveni dom. Otvoritev bo konec oktobra.
NOVI ZDRAVSTVENI DOM - Sodobna stavba, ki bo tudi znotraj moderno urejena, bo novomeškemu zdravstvu prinesla velik napredek. Občani in zaposleni z območja Ceste herojev, Ločne in predela do Otočca, bodo imeli zdravnika in lekarno bliže. (Foto: Ria Bačer)
Suhokrajinski drobiž
DELA PRI REKONSTRUKCIJI ELEKTRIČNEGA OMREŽJA Srednji in Mali Lipovec dobro napredujejo in bodo kmalu pri kraju. Do sedaj so postavili že vse drogove pa tudi jambor za nov transformator.
MONTAŽNA DELA NA GRADBIŠČU bodočega žužemberškega vrtca so v polnem teku, načrt za ureditev okolja pa je tudi že v izdelavi. Te dni bodo pričeli z izkopi za zunanjo kanalizacijo. Pri gradnji zunanje kanalizacije in urejevanju okolja bodo opravili precej ur prostovoljnega dela. občani iz Zu-
2ELJA IN POTREBA: ELEKTRIKA
V	vasi Hrušici, ki spada v krajevno skupnost Stopiče, krajanom že dalj časa stara električna napeljava ne krije potreb. Luč jim sveti tako, da jih spominja na lepe stare čase, ko so si pomagali z lojnicami in petrolejkami Težave imajo tudi s televizorji in pralnimi stroji
Zaradi tega so Hruščani sklenili postaviti nov transformator in v veliki meri popraviti dotrajane električne drogove. Na minulem sestanku so se dogovorili, da bo vsako gospodinjstvo prispevalo po 3000 dinarjev, 1000 dinarjev bo dodal vsak lastnik vikenda, kijih v okolišu ni malo, na pomoč pa jim je priskočila tudi krajevna skupnost z
20.000	dinarji. Krajani so naleteli tudi na veliko razumevanje Elektro podjetja iz Novega mesta, ki bo krilo dve tretjini vseh stroškov. Dela bodo veljala približno 400.000 dinarjev.
IVO KULJAJ
ZDAJ JE TOČNA ŠTEVILKA
Koliko prebivalstva ima novomeška občina, koliko posamezna naselja in koliko samo mesto, je bilo v zadnjem času nekajkrat narobe povedano in zapisano. Šele pred kratkim je statistična služba prišla do točnih podatkov, ki kažejo zanimive spremembe. V občini imamo 353 naselij, 15207 gospodinjstev in 52487 prebivalcev, med temi je samo 10338 čistih kmetovalcev (20 odstotkov). Mesto v ožjem pomenu ima 11.106 prebivalcev (leta 1971 ob zadnjem uradnem štetju jih je bilo 9.668) in samo 18 čistih kmetov.
žemberka. Računajo, da bo vrtec vseljiv novembra letos.
KRAJEVNA POT IZ ŠMIHELA PRI ŽUŽEMBERKU V VAS PLEŠIVICA je zelo slaba. Precej škode je napravil hudournik, razrili pa so jo tudi tovornjaki gozdnega gospodarstva, ki so od tam vozili les.
GOBARJI IZ LJUBLJANE so hitro zvedeli da so okoli Dvora in Žužemberka pričeli rasti jurčki. V soboto in nedeljo zjutraj je parkiralo veliko osebnih avtomobilov ob gozdovih okoli Žužemberka in Dvora.
M. S.
DOLENJSKE TOPLICE: ZAČASNO ZAPRTA ZBIRKA NOB
Krajevno muzejsko zbirko NOB v Dolenjskih Toplicah so zaradi preurejanja prostorov in preselitve 5. avgusta zaprli, tako da ne bo mogoč ogled do konca oktobra. Prenovljeno in izpopolnjeno zbirko bodo odprli za letošnji praznik novomeške občine.
OTOCEC: 30 LET LOVSKE DRUŽINE
Lovska družina na Otočcu bo pripravila v soboto in nedeljo proslavo, na kateri bodo prvi dan namenili zabavi ob tabornem ognju, v nedeljo pa bodo počastili 35-letni-co vstaje slovenskega naroda in 30-letnico ustanovitve družine. Otočani vabijo na dvodnevno proslavo
-	pripravili jo bodo na Starem gradu pri Otočcu - vse člane lovskih družin iz novomeške občine. Proslavo bodo imeli tudi ob slabem vremenu.
TURIZEM DAJE VEC
V	letošnjem prvem polletju je prinesel turizem v novomeški občini za 5,156,073 dinarjev izkupička. Imeli smo 24796 domačih in 7728 tujih gostov in 73724 nočitev. Da smo imeli več obiska kot lani, kažejo podatki saj je bilo v prvi polovici leta 1975 samo 67536 nočitev. Že več let nazaj kažejo izkušnje, da imamo med tujimi gosti največ Avstrijcev, Nemcev in Italijanov, med domačimi pa so za Slovenci prvi Hrvatje, potem Srbi. Seveda je med gosti precej poslovnih ljudi.
Zakaj Ribničan kupuje v Kočevju
Vzrokov, da ribniška trgovina zaostaja za ostalimi, je veliko — Najpomembnejša sta pomanjkanje prodajnega in skladiščnega prostora
Ureditev odnosov v ribniški trgovini je že dokaj zastarela tema, ki pa ji plan razwja občine do leta 1980 ponovno daie velik pomen. In res je prav trgovina področje, ki je občanu najbližje, zadovoljuje njegove dnevne in dolgoročnejše potrebe, obenem pa prav občan v njej opaža vse več napak.
Skušajmo; omeniti nekatere po- dva. Pred kupcem sta v tem primeru
manjkljivosti, ki pogojujejo slabosti vse trgovske mreže. Prvi in največji problem ribniške trgovine se kaže v pomanjkanju ustreznega prodajnega in skladiščnega prostora. Tako je bilo v letu 1975 na področju občine kar 38 različnih prodajaln s skupno 2721 kvadratnih metrov prodajnega prostora, kar pomeni, da odpade na prebivalca le 0,23 kvadratnega metra. Še slabše je stanje s skladiščnim prostorom, saj bi naj bil ta večji od prodajnega. Navedeno število prodajaln ima na. razpolago le 3.004 kvadratnih metrov skladiščnega prostora oz. 0,25 m2 na pribivalca. Zatorej nič čudnega, če prodajalec pove, da tega ali onega predmeta nima, da pa ga bo dobil čez dan ali
le dve izbiri: ali se bo odločil za čakanje ali pa bo odšel po blago v drug kraj.
Že pred časom so nekatere delegacije v ribniški občinski skupščini zastavile vprašanje neurejenosti trgovske mreže v občini. Takraten odgovor je bil, da bodo v kratkem ustanovili svet potrošnikov, v katerem bo občan lahko sam odločal in pomagal poiskati najprimernejše rešitve. Toda kaj, ko predvideni oigan še do danes ni bil ustanovljen! Krivca je najverjetneje potrebno iskati v krajevni organizaciji SZDL in njeni nezainteresiranosti, da rea ta problem. Precej govora je bilo tudi o gradnji nove trgovske hiše, ki je za Ribnico še kako pomembna.
Suha roba bo oživela
Natanko čez en mesec oziroma 12. septembra bo Ribnica znova oživela. Tamkajšnje turistično društvo pripravlja za ta dan ribniški sejem, na katerem bodo prikazali delo in nastanek suhe robe kot tudi lončarskih izdelkov.
Ribniški turistični delavci so končno spoznali, da je izdelovanje spominkov suhe robe in lončarstva premalo za popularizacijo njihove dejavnosti izven občinskih meja. Resda je ribni-
staviti stojnice, prireditveni prostor na Glavnem trgu in v ljubljanski ulici pa prekriti s streho. To pa še ni vse. Na ta dan bo tudi živinorejski sejem in tekmovanje gozdarjev, hkrati pa želijo organizatorji obiskovalcem (računajo, da jih bo kakšnih tisoč) predstaviti še razvoj ribniške industrije. Tako bi naj na sejmu sodelovali Inles, RIKO, Jelka, Donit*, in še nekatere organizacije z razstavljanjem svojih izdelkov.
Za obiskovalce pripravljajo tudi kulturnozabavni program, v katerem ..bodo sodelovali pred-
OD LESA DO IZDELKA- RibniSke umetnine (na sliki) bodo ponovno na vpogled obiskovalcem na septembrskem sejmu, ko bo prikazan nastanek izdelka od surovine do končne oblike.
ška suha roba znana domala po vsem svetu, toda ’ za to gre zasluga predvsem številnim izseljencem, medtem ko je propa-
fande iz domačih vrst premalo, rav zato velja pohvaliti idejo o organiziranju takšnega sejma, na katerem bo moči ne samo kaj kupiti, ampak tudi spoznati nastanek suhe robe in lončarskih izdelkov od lesa oz. gline do končnih izdelkov.
Da bi bilo vse kar se da domače, želijo organizatoiji po-
stavniki Šaleške doline s folklorno prireditvijo. Turistično društvo Ribnica išče tudi razumevanje z gostinskimi lokali, ki bi naj ponujali hrano in pijačo na stojnicah, saj je tovrstnih zaprtih jrostorov v Ribnici premalo.
Ob kcncu še želja organizatorja: lepo vreme in da bi ribniški sejem postal tradicionalen. To pa je želja nas vseh.
B. BUDJA
toda tudi tu je ostalo zgolj pri besedah.
Zaključek vsega tega je, da tigovina zaostaja za razvojem drugih gospodarskih panog v Ribnici Prav zaradi tega bi bilo nujno povečati prodajni in skladiščni prostor, ki „stoji na istih številkah že od leta 1970. Podatek, da se je promet v trgovinah povečal za 2,5 krat, nas ne sme zavesti, saj se kupna moč prav zaradi neurejenosti in premajhne izbire odliva v druga trgovska središča (Ljubljana, Kočevje) ni izboljšala. Na to področje bodo morali poseči tudi drugi dejavniki družbenopolitičnega življenja v Ribnici, saj za vse ne gre dolžiti le tigovcev, ki so jih stabilizacijski ukrepi občutno prizadeli
B.	BUDJA
Rikov prvenec
Te dni je Ribniška industrija kovinske opreme (RIKO) slavila pomenbno „kadrovsko“ zmago. Iz lastnih sredstev za izobraževanje so dobili prvega diplomiranega inženiija Franca Petka, ki je sedaj že zaposlen v obratu Konstrukcija. Marsikomu se bo zdel podatek, da podjetje, ki zaposluje 228 delavcev (podatek iz leta 1975), dobiva šele sedaj delavca z visoko šolo iz lastnih vrst, presenetljiv.
Drugačnega mnenja pa bomo, če zapišemo, da je kvalifikacijska struktura lastnega kadra v ribniški občini porazna, pa tudi priseljenci te podolje ne popravljajo kaj prida. Poglejmo le najosnovnejše izobrazbene strukture za leto 1974. Nekvalificiranih delavcev je bilo 27,60 odstotka, približno toliko tudi polkvalificiianih in nekvalificiranih, z nižjo izobrazbo 7,94 odstotka, s srednjo 10,47, z višjo 2,33 in z visoko le 1,64 odstotka.
B. B.
PETKOVA GALERIJA SE SELI?
Kot kaže, bo Petkova galerija, ki ima sedaj majhen prostor v ribniškem gradu, dobila večjo lokacijo. Poročni obredi se bodo namreč prostorov ribniške občinske skupi ščine selili v dvorano gradu, tu pa bi naj bil tudi razstavni prostor. Le-ta je večji in tudi svetlejši, čeprav arhitektonsko zaostaja za sedanjim domom Petkove galerije.
Omenili smo že, da se bodo poročni obredi selili v primernejši prostor, vse pa kaže tudi na to. da bo poslej ribniški grad postal »zatočišče" mladoporočencev iz vse ribniške občine. Tako bodo poroke, tudi tistih iz sosednjih krajev, v Ribnici česar do sedaj ni bilo.
DELA NI - Krajani Ortneka se že dalj časa pritožujejo, da jim večkrat primanjkuje časopisa Dela. Ta pojav je najpogostejši ob nedeljah m praznikih (1. maj in 22. julij), poleg tega pa se odgovorni pn časniku doslej še niso opravičili za napake. Če je dolžnost naročnika, da dnevnik redno plačuje, potem je naloga ČGP Delo, da mu ga redno dostavlja.
KOSMATINCI SE NE DAJO
Komisija za lov in ribolov občinske skupščine v Ribnici je na svoji seji obravnavala tudi plane odstrela divjadi, ki so jih predložile lovske družine. Tako so ugotovili, daje bilo v letošnji sezoni ustreljenih 6 srn in trije jeleni več, kot je določal plan. Zanimiv je podatek, da so lovske družine od petih za odstrel odobrenih medvedov pobile samo dva.
RIBNIČANI DOBE ZDRAVNIKA
Že v ponedeljek bodo Ribničani bogatejši za zdravnika, ki je doslej še kako primanjkoval V zdravstvenem domu bo odslej ordiniral tudi dr. Veselin Boškovič, ki te dni končuje svoje delo v Kočevju. Resda je to pomembna pridobitev, toda zdravnikov splošne prakse bo kmalu dovolj, občina, kot je Ribnica, pa nedvomno potrebuje tudi kakšnega specialista.
REŠETO
Upokojenci 149.200 din
Tudi ribniški upokojenci so se vključili v akcijo
V	akcijo za vpis posojila za ceste v ribniški občini se je prizadevno vključil tudi občinski odbor tamkajšnjega društva upokojencev s svojima podružnicama v Loškem potoku in Sodražici.
Na ribniškem področju živi približno tisoč upokojencev, ki pa se niso enako radodarno vključili v akcijo. Najslabše so se odrezali tisti upokojenci, ki dobivajo mesečno po 5 in več tisoč dinarjev pokojnine. Izgovori, da imajo še veliko lastnih potreb, ne morejo nobenega zadovoljiti, saj so tisti z manjšimi pokojninami pokazali precej več
razumevanja. Odločitev odbora za vpis posojila pri društvu upokojencev, da ne bodo določali najmanjše-‘ ga zneska, ampak da bo vsak plačeval, kolikor zmore, se je izkazala kot pravilna.
Malo je bilo takšnih z nizkimi dohodki, ki niso vpisali posojila. Po podatkih iz prejšnjega tedna je v Ribnici vplačalo posojilo 92 članov, v Loškem potoku pa 108. Dosedanji znesek je 149.200 dinarjev, predvidevajo pa, da bo Dosoiilo voisala približno polovica upokojencev. Število ni veliko, kljub temu pa kaže na uspeh ribniškega društva upokojencev.
F. ŽELEZNIK
Poletni živžav Potočanov
tc
Čeprav je poletje in čas dopustov, A je v Loškem potoku te dni zelo živahno. Okoli stare šole so podrli dotrajane stavbe, na njihovih temeljih pa že zidajo nove in večje prostore, kjer bodo številne pisarne, zraven pa še stanovanja. To zadnje e še posebej pomembno za učitelje, ci se sedaj vozijo v službo iz okoliških krajev.
H koncu gredo tudi dela pri asfaltiranju ceste s Hriba v Srednjo vas in do tovarne Inles, ki je prispevala levji delež k ureditvi te ceste.
Tudi kulturno življenje kraja je zadovoljivo, saj prav te dni v šolski avli razstavljajo slikarji: dr. Danica Gala-Ben, Lojze Bartel in partizanski zdravnik dr. Peter Gala z lesore-
zi In ko smo že pri šoli: učenci so za prebivalce in pomoč potresnemu območju na Tolminskem zbrali za
10.000	din prispevkov in jih poslali
v	Breginje.
M. TRATAR
GASILSKI DOM BODO PRENOVILI
Stari gasilski dom v Ribnici ni več ustrezal zahtevam sodobnega časa. Prizadevni gasilci so zato sklenili adaptirati slaro, prizidati pa tudi precejšen del novega poslopja. Dela izvaja SGP ZiJar Kočevje, investirata pa jih Gasilska zveza in Gasilsko društvo Ribnica.
I.	K.
Adlešiči: siv dan je pregnan
KOČEVSKE NOVICE
RESET0
metliški tedfl^
DOLENJSKI LISK
Št. 33 (1412) ★★ 12. avgusta
Novice
Ortneka
V senci gospodarstva
Lepa in moderna je v današnjem času beseda avtomatizacija. Le napak je ne smemo razumeti. Ni vse v posodobljanju strojev, tehnoloških procesov in proizvodnega traku, to je le „krema“, začeti moramo pri koreninah. Usposabljanje kadra, izobraževanje, zdravstvo itd. so osnovne zadeve, ki lahko s pomočjo sodobnih tehnoloških procesov privedejo do zaželje-nega cilja - dviga proizvodne rasti. Žal ta dejstva se marsikje zanemarjamo. Vse preveč je vlaganj v gospodarske dejavnosti, medtem ko negospodarske stojijo ob strani. Poglejmo primer kočevske občine.
Med značilnosti dosedanjega razvoja kočevske občine sodi prav vprašanje investiranja v negospodarske dejavnosti. Podoba, ki nam jo kažejo podatki v tej občini, je vse prej kot razveseljiva. Delež za družbene dejavnosti, kot so vzgoja in varstvo otrok, izobraževanje, zdravstvo, kultura, telesna kultura, je v Kočevju daleč pod republiškim povprečjem. Se več.
V letu 1974 je stopnja investicij v negospodarstvo padla pod normo iz leta 1965. Tudi novi razvojni plan, ki so ga delegati vseh zborov kočevske skupščine sprejeli pred kratkim, na tem področju ne prinaš skorajda nobenih novosti. Še vedno bo kar 72 odstotkov vloženih sredstev namenjenih gospodarstvu, medtem ko je ostali del namenjen za družbene dejavnosti. Za kočevsko občino je to prevelik razkorak. Vedeti moramo, da je prav v tej občini izobrazbena struktura dokaj nizka, dohodki delovnih organizacij pa ob pregledu poslovanja največkrat „di-šijo“ po izgubi.
Vsi ti podatki kažejo, da bo razvojno obdobje 1976-1980 za kočevsko občino sila pereče, vsaj kar zadeva delovanje družbenih dejavnosti. S konkretnimi akcijami na tem področju bo nujno začeti že sedaj, v naslednjem razvojnem obdobju pa tudi uresničiti.
BOJAN BUD JA
SO MOZELJČANI ZASPALI?
Zadnje čase je bilo v krajevni skupnosti Mozelj vse premalo narejenega. Vzrokov za to je več, naj navedemo le dva. Nekateri člani sveta krajevne skupnosti so kratko malo prenehali z delom, najhuje pa je bilo to, ker nobeden ni hotel sprejemati pošiljk, naslovljenih na krajevno skupnost. Kot smo izvedeli, je občinska konferenca SZDL Kočevje že naredila prvi korak, da se dosedanje stanje popravi
-v
VEČ POZORNOSTI PROSTORSKEMU NAČRTU
Izvršni odbor kmetijske zemljiške skupnosti Kočevje je na svoji zadnji seji razpravljal o srednjeročnem programu dela in nalog te skupnosti. Po sprejetih stališčih bo morala skupnost v obdobju do leta 1980 največ dela posvetiti izdelavi prostorskega načrta v sodelovanju s komisijo, ki jo je imenoval izvršni svet občinske skupščine. Med najpomembnejše naloge spada vsekakor priprava podatkov za zaščitene kmetije, o proizvodnem sodelovanju s kmeti, prometu z zemljišči, zakupu itd.
BRIGADIRJI ZA VZOR
Prebivalci Struge že dalj časa z občudovanjem spremljajo delo brigadirjev pri gradnji nov®a vodovoda za vse vasi in zaselke na tem območju. Mladi udarniki že od junija pridno pomagajo pri izkopih, posebej pa se je izkazala mladinska delovna brigada Jože Boldan -Silni. Število opravljenih ur so brigadirji že krepko dvignili nad normo, zato so pohvale"krajanov Struge upravičene.
f „OBKOLPJE" MED ^ MANJ RAZVITIMI
Po sklepu IS SR Slovenije so se med manj razvita območja v naši republiki vključile tudi krajevne skupnosti Banja loka, Mozelj, Predgrad, Vas-Fara in Vimolj. Za ureditev razmer v navedenih območjih bo sprejet samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti krajevnih skupnosti Obkolpja. Glavna naloga tega organa bo izboljšanje gospodarskih, socialnih in prostorskih pogojev hkrati z razvojnimi interesi skupščine občine Ko-
NA NESREČAH SE UČIMO -Kako koristna je obvoznica mimo Ortneka, je znova potrdil zastoj na glavni cesti skozi naselje, ko se je na njej zgodila prometna nesreča. Prav zato so krajani mnenja, da bi morali več pozornosti posvetiti stari cesti, ki se je že tolikokrat izkazala v podobnih primerih. Sedanja pot je izredno slabo vzdrževana in ozka, zato bi jo bilo nujno obnoviti.
POŠKODOVANE CESTE - Zadnje deževje je znova močno poškodovalo ceste na območju Ortneka. Posebno je prizadet zavoj na cesti Ortnek-Velike Poljane, ki že dalj časa kliče po obnovi Kot kaže, je lanskoletni predlog o priključku z asfaltom, ki bi naj bil brez zavoja, padel v vodo, zato je nujno potrebno poiskati nove rešitve.
PRETVORNIK KMALU NARED - Kot vse kaže, bodo krajani Ortneka kmalu dobili nov pretvornik. Dela potekajo po načrtih, posebej pridno sodelujejo vojaki ortneške komande. Krajani pričakujejo, da bodo že letošnjo zimo lahko gledali boljšo in ostrejšo sliko na malih zaslonih.
Mladi Ribničani bodo v starem domu JLA uredili lastne _________________________ prostore
Nova organiziranost ZSMS polagoma dobiva svojo obliko tudi v ribniški občini. Na občinski konferenci so nam sicer potožili, da nimajo ustreznih pogojev za še boljše delo, vsekakor pa je pomembno, da je čutiti njihovo navzočnost v slehernem koraku, ki vodi k napredku občine.
Kje vse se zrcali delo mladih? V' petih komisijah za idejnopolitično, kadrovsko, športno, kulturno in informacijsko delo se pretakajo ideje in dejavnosti mladega socialističnega rodu, ki stremi za tem, da bi oblikoval novodružbo tovarištva, znanja in dela.
Mladi sodelujejo v mladinskih delovnih akcijah, na proslavah, v športu in zalivnem življenju. V kratkem nameravajo izvcsu tudi delovno akcijo pri kopanju jarkov, ki bodo povezati gradbišče novega otroškega vrtca z vodovodnim omrežjem v Ribnici. V starem domu JLA bodo ustanovili tudi mladinski klub, katerega naloga tx- med drugim zbližati mlade iz širše ribniške regje.
Ob koncu našega pogovora so nam na občinski konferenci ZSMS
zaupali tudi željo po višjih dotacijah občinske skupščine, ki so v sedanjem obdobju nujne. Prizadevajo si tudi poglobiti stike z osnovnimi in specializiranimi organizacijami, da bi tako enotno nastopali na republiški konferenci ZSMS.
DELALI, DOKLER BO DENAR
Republiška skupnost za ceste je namenila 80.000 din za modernizacijo ceste od Sodražice do Cerknice. Dela bodo potekala čez Žimarico, nadaljevala pa se bodo proti Sodražici, dokler bo denar. Upajmo, da ga ne bo zmanjkalo že pri tretjem kilometru.
SPOMIN ROJAKOV ŠE VEDNO ŽIVI
Prizadevni delavci turističnega društva v Ribnici tudi v teh vročili poletnih dneh .ne mirujejo. Kako tudi bi, ko je mesto polno turistov iz domala vseh evropskih dežel in ZDA. Večina jih obišče tudi trgovino društva, kjer kupujejo ribniško znamenitost - spominke suhe robe. Najpogostejši obiskovalci so ribniški rojaki, ki jim trgovina s tovrstnimi artikli budi spomine na nekdanjo podobo njihove rodne grude.
I. K.
V začetku avgusta se je adlešički obrat priključil k IMV, tozd Mirna - Po programu začetek del za novi obrat aprila prihodnje leto
Negotovosti glede usode obrata v Adlešicih je bilo dokončno konec ^ v ponedeljek, 2. avgusta, ko so se delavke vrnile s kolektivnega dopusta. Ta dan so že tudi začele delati po novem programu IMV, saj je adlešički obrat sedaj sestavni del imveievega tozda Mirna.
»Prehod iz prejšnjega na sedanji program delavkam ni povzročal velikih preglavic," je povedal vodja obrata Rudi Grabrijan. „Prej, ko smo bili pri Labodu, smo delali ženske hlačke, sedaj pa zavesice za prikolice. Labod nam je priskrbel nove enoigelne šivalne stroje Singer.
Pri uvajanju so nam veliko pomagali vodilni delavci, mojstri in preddelavci z Mirne, kjer so prej delali zavesice."
Število zaposlenih se ni spremenilo, še vedno jih dela 42. Ženske so z delom zelo zadovoljne, v teh nekaj dneh pa so dokazale, da pri njih tako z normo kot s kvaliteto ne bo nobenih težav, kot jih ni bilo že prej pri Labodu. Za sedanji obseg dela v dveh izmenah tudi prostori še nekako ustrezajo, vendar to ne sme uspavati zavezance po pogodbi med Labodom, IMV in črnomaljsko občino.
Rudi Grabrijan: „Vsi si moramo prizadevati, da bomo drugo leto res dobili nov obrat.“
„Po programu bi morali april* prihodnje leto v Adlešičih za<'e(;j graditi nov obrat, v katerem Dj dobilo delo okoli 180 ljudi; ta obra je ne samo za Adlešiče, ampak za vso krajevno skupnost življenjskega pomena. Brez novega o brata _ si ne moremo predstavljati bodočnosti naše KS; z delovno silo pa v nasin krajih tudi ni težav, saj ljudje koiMJ čakajo, da se bodo lahko Kj zaposlili^ Za to so priprayljeffl tua precej sami prispevati pri graonj novega obrata. Takrat bi tudi lan* začeli delati predšotore za prikolic , sedanji prostori so namreč za taK delo pretesni" je dejal Grabrija^^
ČRNOMALJSKI
DROBIR
MEDOBČINSKO SODELOVANJE - V poletnih mesecih se sicer ne najbolj zgledno sodelovanj obeh belokranjskih občin moc okrepi: metliška da kopališče Podzemlju, črnomaljska pa kop«
SILVO NA NORDKAPPU ' Znani belokranjski glasbenik pedagog Silvo Mihelčič mlajši no težko prenaša hudo vrocin ’ zato je sklenil, da bo letošnje „P"J dneve" preživel na najsevernejše evropskem rtu Nordkappu. Da ta dolga pot - šest dni z avtom bila zgolj turistični podvig, Jn “ji. prav, da bi Silvo v nordkapški glas odknl belokranjske vplive.
KAJ PA ODŠKODNINA? ' Cesta Tribuče - Bojancije zelo> s» lana in zadrg a malenkostna P°P h ila niso kaj prida hasnila, P°“ vsega pa je ta cesta precg pr°me^“.' Najbolj je cesta trpela v času as tal ranja ceste Črnomelj Vinica, ko J bila obvoznica za ves promet. M vojaškimi manevri so jo precg »j . lala oklopna vozila, veliko pa v0, po n g tudi GG. KS se zavzema, at bi za vse to dobila odškodnino.
VESELO NA DELO — Tedni negotovosti in ugibanj, kaj bo z nadaljnjo usodo edinega obrata v Adlešičih, so se končali, ko so ženske prišle s kolektivnega dopusta in začele delati kot delavke IMV, tozd Mirna.
Tudi „C” je mikaven
V metliškem hotelu „Bela krajina" imajo 53 ležišč, vendar je gostov malo — Kolpa in zrak premalo
Zadnje deževje resda ni bilo najbolj naklonjeno gostinskim in turističnim delavcem, vendar je navzlic temu čez Gorjance prišlo kar precej sodobnih nomadov. /
Ko so v Metliki zvedeli, da ni skorajda nikjer v bližini moči
SPREHOD PO METLIKI
*
TEŽKO JE BILO te dni gospodinjam pripravljati kosila, ko pa v zelenjavni prodajalni ni bilo dobiti solate. Najbolj vztrajne v iskanju so končno odkrile paradižnik, ki ga je prodajal možakar na stojnici nasproti bifeja, a še ta ni bil prvovrsten. V papirnato vrečko se je med zdrave sadeže prikradel tudi kak gnil primerek.
ŽE ZELO DOLGO stoji na Hribu prometni znak, ki omejuje hitrost vožnje na dvajset kilometrov. Tjašo ga postavili, ko so kopali delavci jarek za kanalizacijo. Delo je končano, jarek je zasut, na znak pa so pozabili ali pa morda pomeni, da je bilo delo le polovično opravljeno, kajti asfalt so razbili, namesto njega pa so nasuli debel gramoz.
postaviti šotora, so se oglasili v recepciji hotela „Bela krajina", ki ima oznako „C“. Vendar do sedaj ni prav nobenega tujega turista tisti C tako motil, da si ne bi privoščil v njem počitka.
Sicer pa so v recepciji metliškega hotela povedali, da pri njih prenočujejo v večini tujci. Od sto gostov prespi noč ali dve pri njih le dvajset domačih turistov, ki imajo na voljo 25 sob s 53 ležišči. Ža zdajs z obiskom niso najbolj zadovoljni, pričakujejo pa, da se bo število nočnin /v recepciji še nimajo natančnih podatkov) povečalo prav v avgustu.
In kaj naj bi v prijazni Metliki turiste zadrževalo dlje časa? Belokranjci" so povedali, da pri njih najpogosteje prenočijo poslovni Partnerji metliških podjetij, ki so s hotelom na moč zadovoljni. Ce bi teh ne bilo, bi bila turistična bera veliko slabša. Prav gotovo pa so za to krivi tudi domači turistični delavci Le malokateri gost, preden pride v Metliko, ve, kaj si bo v Beli krajini lahko privoščil. Domačini bi lahko krepko »razprodali" Kolpo, pa zanjo niso naredili prave reklame. Ce bi uredili ob reki športna igrišča (v načrtu so baje že od druge svetovne vojne), avtokamp, popravili kopališče, reklamirali ribištvo in lov, bi bila lahko Metlika za marsikoga idealen počitniški kraj. Tako pa bo preteklo še precej Kolpe, predno si bodo Belokranjci pomagali tudi s turizmom.
MEDNARODNA DRUŠČINA — Minulo nedeljo so se gostje iz Italije in Avstrije še zadnjič sprehodili po Metliki in po štirinajstdnevnih počitnicah odšli domov. Na sliki: mednarodna „druščina“ (Italijani, Avstrijci in domačini) na metliškem kopališču.
Štirinajst dni
prijateljstva
Po
štirinajstdnevnih ^	0
skrbnih počitnicah v Metli* .. Belo krajino zapustili let® -z najmlajši turisti - gggrfit
Italije in avsuijc. _ ;n malčkov iz mest Roncne^ Wagna so gostile metliške ^ ne, ob slovesu pa je avstrj y
Avstrije.
vzgojiteljica Marija Muellei imenu otrok povedala:	jjia
»Bela krajina je navdy Italijane in Avstrijce. Naj všeč jim je bila seveda Navzlic deževju smo vec se prišli na kopališče in otroci « kljub prepovedi večkrat pog^ v reko. Naš obisk ni bil n_lVj) njen samo kopanju in. ampak tudi poučnim ,jcei Obiskali smo Dolenjske T■ op v Bazo 20, videli smo „Vinski kleti" „delajo or0-ogledali smo si proizvodne p store v Beti, bogato in zani je zbirko v muzeju, povezali sin « z domačimi mladinci in Pre. jjn-prijetne ure v prostorih n"j*. skega kluba itd. Zanimiveje tudi pri predsedniku me -u občinske skupščine Vrviš e. Veliko zanimivega nam jc P sj dal. Pred koncem počitn»<^^ jn
Zšfiiin»is} nn*1
otroci ogledali Titovo rojstno
hišo.
dni brezskrbnih počitnic je - ne lo, toda ne tako hitro, da bi spoznali s prijaznimi ni dobili veliko novih PfM3. p0t. in naužili veliko naravnih v e
in naužili veliko nara Nemara bi bilo prav, gostiteljem za prijetne po° prisrčno zahvalimo kar vašega tednika."
— Sem tako jezen, ker dobim na televiziji le tretji program in še na njem je hkrati kar slovensko-švedsko-ruska slika.
- Bodi tiho, sicer boš moral plačevati TV naročnino še Švedom in Rusom.
DROBNE IZ KOČEVJA
SAP KAR MOLCl - Okolica avtobusne postaje še vedno ni zadovoljivo urejena. SAP se malo meni za sklepe in pogodbe z občinsko skupščino in še vedno ni zgradil postajnega poslopja, označil prog oz. odhodov avtobusov in drugo. Zdaj je robila v bližini lokacijo še Ljubljanica banka, ki bo gradila svojo poslovno stavbo.
NEMARNOST PROI ZVAJAL-CEV — Kupci insekticidnega spraya v pločevinkah (cena 28,50 din) so bili sila nezadovoljni z izdelavo zadnjih pošiljk. Razpršilci so slabo narejeni, pritisk je majhen, tako da razpršilec odpov^ še preden je tekočina porabljena. Cernu torej s takšnim pompom- in reklamo hvaliti proizvode in zapeljevati potrošnike? Resda je kemičen učinek sestavine dokaj dober, toda kaj vse to pomaga, ko lahko porabiš le polovico vsebine.
TUDI DOMA JE LEPO - Vsi tisti občani Kočevja, ki se do sedaj še niso odpravili na dopust, so bili tudi doma zadovoljni z izbiro zabaviščnih prostorov. Tako so v Kočevju svoje sposobnosti kazali hipnotizerji, rokohitrci akrobatke in tudi opice. Za ljubitelje lepih oblin so poskrbele nogometne enajsterice ženskih ekip Ljubljane in Niša, ki so prikazale zanimivo igro. Na voljo je bil tudi ogled motoristov, ki so s skakanjem skozi ogenj in podobnimi vragolijami razgreli občinstvo.
— Ali si bral v zadnji številki Dolenjskega lista, da bo Petrol v Goriči vasi gradil novo bencinsko črpalko?
- Sem, toda predvideni graditelj je Istrabenz in ne Petrol. Sicer pa je tako vseeno, saj te črpalke, avtoservisa in pralnice ne bodo dočakali niti naši otroci, kaj šele mi.
KLOPI ZA IGRAČE — Ribniški kulturi že tako ne kaže najbolje, toda to, kar smo videli na dvorišču ribniškega gradu, ki služi za razne kulturne prireditve, presega vse meje. Klopi, namenjene obiskovalcem prireditev, so polomljene, ob njih se brezskrbno igrajo otroci, odgovorni pa na vse to gledajo mirno. Mar v Ribnici res ni drugega kraja, kjer bi se otroci lahko igrali? (Foto: Bojan Budja)
Mladi v starem domu JLA
I
iramu
aprila
začeti
;m bi
obrat
jak za jskega si ne čnosti naših komaj
0 kje
1 tudi jadnji lahko colice, i tako an. , lTEU
KI
Cez dva meseca bo likof
Pv> zdravstveni dom in lekarna v Ločni rasteta po načrtu — Za občane in zaposlene tega dela mesta bo nova ustanova izredna pridobitev
Halo manj kot 8 milijonov bo (brez oprerne) veljala gradnja jekta med upravno zgradbo Krke in veterinarsko postajo na Cesti *ojev. Za občinski in krajevni praznik bo zdravstveni dom odprt.
splošni ordinaciji in dve fizičnega dela. Maja 1974 je bil ^zdravstveni ordinaciji, najbrž sklenjen sporazum o gradnji in
financiranju te ustanove, ki so ga podpisali: Zdravstveni dom Novo mesto, kot financerji pa tovarni Krka in Labod, lekarna ter Krajevna skupnost Novo mesto. Kasneje seje krog financerjev še razširil, sporazum so pospisale še druge delovne organizacije z območja Ločne in krajevne skupnosti Otočec.
fe specialistični ambulanti za ^cino dela in ginekološka, bosta ■^nom Ločne, Mačkovca, Otočca tiposlenim v teh predelih močno 'ti&ali zdravstveno službo. Hkrati bodo čakalnice v mestu razbre-#ne.
, Jva stavba je v glavnem že jjva, zdaj imajo v njej delo 7*niki, preden je zrasla, je bilo tiebnega nemalo političnega in
Začetek že st drugo leto
j vanje k__________________
iočno j
pake K°nčno dijaški dom
U ' k i«
očit-
ičino,
eisem tako ne bi
i bilo
glasbi
? '
0 zde-aprav-povrh netna. sfalti-
ko je . Med j zde^
1 vozi na, d®
.Glede gradnje sodobnega di-Jjkega doma v Novem mestu je go v preteklosti že nič koliko fia, pogovorov ih zahtev. Vse [° zdaj ni bilo mogoče drugega prizadete tolažiti, da „bomo tipeli vse sile“. Šele nedavno ?ejeti družbeni plan je gradnjo .feškega doma takorekoč zako-jp.il* V njem piše, da bo gradnja “laškega doma potekala v dveh
V letošnjem letu bo izdelan 'gram, v letu 1977 se bo gela gradnja doma z 240 Jaišči, v letu 1980 pa bo %>tovljenih še 240 novih ležišč 'dijaškem domu. Za te namene * v prihodnjih štirih letih ugotovljenih 21 milijonov di-
itjev.
i Kje bo stal novi dijaški dom, 7 ni točno določeno, pomemb-? je le, da je gradnja zajeta v gžbenem planu. Ta je namreč zakon, ki ga bo treba Ičitl
kronika
'•M NI MAR ZASLUŽKA? V J:ru mestu in bližnji okolici je .Epo nekaj sto, če ne nekaj tisoč zjornili bolnikov in ljudi s (^bnimi boleznimi Industrija debije že vse mogoče izdelke od ?bnih marmelad do čokolade in v^pnov. Pa vendar... V eni Sni dobiš včasih to, v drugi
m
a
rez-
i s0 išnji iz lajst in
■užk
jska
jŠila bolj lpa-krat o s® pali imf javi* obilice. o v inu> pro-aiv°
O & iveli
din-
bil°
išk«
irju-
ove:
[O
»
jajst
iinf
: ne ,ači-
;ljey
pot-
se
ni«?
jrek
t
(“h ono stvar. Ne bi kazalo v eni Aovin odpreti skromnega od-u* za diabetike, kjer bi imeli vse V1 Vsak vedel, kam mora iti po Navsezadnje so izdelki za Stike tudi zelo dragi in bi kSa teh stvari prinesla tudi Sj zaslužka.
|}HDl Ml BI MORALI IMETI VjKA“! S pravilnim parkiranjem C Dolenjci precej skregani, kar 2® vsak dan vidimo v mestu, •fetitišč manjka, posebno v sre-0* mesta, precej pa jih svoje Svinaste konjičke postavi tako, Chgim zaprejo pot Ovirajo ves Cji promet Če bi imeli vozilo za Ivanje takih zapor, bi bil kmalu red. Druga stvar je, da peš meščanov ne naredi niti • Od mosta se na drugi konec nekateri zapeljejo celo po ice.
k
\v znamenju razprodaj -
iu trgovine s čevlji imajo v v®ah lepake, s katerimi vabijo na razprodaje, vendar je med CT z nižjo ceno malo uporabnega, tf za 90 din nekaterih novih kv ni mogoče prodati.
LV«EGA DOVOLJ - Tržnica je Lv ponedeljek bogato založena. Sk&ne so prodajali po 20 din, iij.nje po 16 din, zelje po 7 din, po 10 din, ohrovt po 12 din, (vPo 12 din, paradižnik po 14 do I llhn, fižol 20 din, krompir 7 din tftiSke po 60 din kilogram. Tudi k°Vrstnega sadja je bilo na izbiro, Snejše pa so bile dokaj lepe |.tive po 12 din. Za hruške so kovali 16 din, za marelice 19 v«v, za grozdje 25 dinarjev.
b
tftia gospa je rekla, da bi pri ff*bnem zavodu lahko koga lotili na tečaj slovenščine.
so v materinščini podko-m’ je videti na vseh oglasnih J*h po mestu. Kdor bere e> se lahko prepriča ...
Predračun za gradnjo je znašal 6,77 milijona dinarjev, z zunanjo ureditvijo in priključki pa še milijon več, toda vmes so bile podražitve, tako da zdaj računajo na najmanj
7,90 milijonov dinarjev stroškov. Denarje v glavnem zbran.
Posebej velja omeniti, da je bil hkrati s podpisom sporazuma imenovan tudi gradbeni odbor, ki ga vodi Dragica Rome. Povedala je, da so imeti vsi člani odbora ves čas gradnje hude skrbi: ,.Uspeli smo ob veliki pomoči posameznikov in delovnih organizacij. Krka je brezplačno dala zemljišče, zagotovila priključek iz njihove toplarne in kanalizacijo ter trafopostajo, obenem pa zagotovila strokovni nadzor v času gradnje. To zahtevno delo opravlja inž IJulc.“
Septembra bodo zidarji in obrtniki odšli iz stavbe, nakar bodo začeli nameščati opremo, ki jo prispeva zdravstveni dom. Otvoritev bo konec oktobra.
NOVI ZDRAVSTVENI DOM — Sodobna stavba, ki bo tudi znotraj moderno urejena, bo nqvomeškemu zdravstvu prinesla velik napredek. Občani in zaposleni z območja Ceste herojev, Ločne in predela do Otočca, bodo imeli zdravnika in lekarno bliže. (Foto: Ria Bačer)
^	 *	■	'	"	~. ..i .i. ■   m .. i ■ i.,.
Suhokrajinski drobiž
DELA PRI REKONSTRUKCIJI ELEKTRIČNEGA OMREŽJA Srednji in Mali Lipovec dobro napredujejo in bodo kmalu pri kraju. Do sedaj so postavili že vse drogove pa tudi jambor za nov transformator.
MONTAŽNA DELA NA GRADBIŠČU bodočega žužemberškega vrtca so v polnem teku, načrt za ureditev okolja pa je tudi že v izdelavi. Te dni bodo pričeli z izkopi za zunanjo kanalizacijo. Pri gradnji zunanje kanalizacije in urejevanju okolja bodo opravili precej^ur prostovoljnega dela občani iz Zu-
2ELJA IN POTREBA: ELEKTRIKA
V vasi Hrušici, ki spada v krajevno skupnost Stopiče, krajanom že dalj časa stara električna napeljava ne krije potreb. Luč jim sveti tako, da jih spominja na lepe stare čase, ko so si pomagati z lojnicami in petrolejkami Težave imajo tudi s televizorji in pralnimi stroji
. Zaradi tega so Hruščani sklenili postaviti nov transformator in v veliki meri popraviti dotrajane električne drogove. Na minulem sestanku so se dogovorili, da bo vsako gospodinjstvo prispevalo po 3000 dinarjev, 1000 dinarjev bo dodal vsak lastnik vikenda, kijih v okolišu ni malo, na pomoč pa jim je priskočila tudi krajevna skupnost z 20.000 dinarji. Krajani so naleteti tudi na veliko razumevanje Elektro podjetja iz Novega mesta, ki bo krilo dve tretjini vseh stroškov. Dela bodo veljala približno 400.000 dinarjev.
IVO KULJAJ
ZDAJ JE TOČNA ŠTEVILKA
Koliko prebivalstva ima novomeška občina, koliko posamezna naselja in koliko samo mesto, je bilo v zadnjem času nekajkrat narobe povedano in zapisano. Šele pred kratkim je statistična služba prišla do točnih podatkov, ki kažejo zanimive spremembe. V občini imamo 353 naselij, 15207 gospodinjstev in 52487 prebivalcev, med temi je samo 10338 čistih kmetovalcev (20 odstotkov). Mesto v ožjem pomenu ima 11.106 prebivalcev (leta 1971 ob zadmem uradnem štetju jih je bilo 9.668) in samo 18 čistin kmetov.
žembcrka. Računajo, da bo vrtec vseljiv novembra letos.
KRAJEVNA POT IZ ŠMIHELA PRI ŽUŽEMBERKU V VAS PLEŠIVICA je zelo slaba. Precej škode je napravil hudournik, razrili pa so jo tudi tovornjaki gozdnega gospodarstva, ki so od tam vozili les.
GOBARJI IZ LJUBLJANE so hitro zvedeli da so okoli Dvora in Žužemberka pričeli rasti jurčki. V soboto in nedeljo zjutraj je parkiralo veliko osebnih avtomobilov ob gozdovih okoli Žužemberka in Dvora.
M. S.
DOLENJSKE TOPLICE: ZAČASNO ZAPRTA ZBIRKA NOB
Krajevno muzejsko zbirko NOB v Dolenjskih Toplicah so zaradi preurejanja prostorov in preselitve 5. avgusta zaprli, tako da ne bo mogoč ogled do konca oktobra. Prenovljeno in izpopolnjeno zbirko bodo odprli za letošnji praznik novomeške občine.
OTOCEC: 30 LET LOVSKE DRUŽINE
Lovska družina na Otočcu bo pripravila v soboto in nedeljo proslavo, na kateri bodo prvi dan namenili zabavi ob tabornem ognju, v nedeljo pa bodo počastiti 35-Ietni-co vstaje slovenskega naroda in 30-lftnico ustanovitve družine. Otočani vabijo na dvodnevno proslavo - pripravili jo bodo na Starem gradu pri Otočcu - vse člane lovskih družin iz novomeške občine. Proslavo bodo imeli tudi ob slabem vremenu.
TURIZEM DAJE VEC
V letošnjem prvem polletju je prinesel turizem v novomeški občini za 5,156,073 dinarjev izkupička. Imeli smo 24796 domačih in 7728 tujih gostov in 73724 nočitev. Da smo imeli več obiska kot lani, kažejo podatki saj je bilo v prvi polovici leta 1975 samo 67536 nočitev. Že več let nazaj kažejo izkušnje, da imamo med tujimi gosti največ Avstrijcev, Nemcev in Italijanov, med domačimi pa so za Slovenci prvi Hrvatje, potem Srbi Seveda je med gosti precej poslovnih ljudi.
Zakaj Ribničan kupuje v Kočevju
| Vzrokov, da ribniška trgovina zaostaja za ostalimi, je veliko — Najpomembnejša sta pomanjkanje prodajnega in skladiščnega prostora
Ureditev odnosov v ribniški trgovini je že dokaj zastarela tema, ki pa ji plan razvoja občine do leta 1980 ponovno daie velik pomen. In res je prav trgovina področje, ki je občanu najbližje, zadovoljuje njegove dnevne in dolgoročnejše potrebe, obenem pa prav občan v njej opaža vse več napak.
Skušajmo omeniti nekatere pomanjkljivosti, ki pogojujejo slabosti vse trgovske mreže. Prvi in največji problem ribniške trgovine se kaže v pomanjkanju ustreznega prodajnega in skladiščnega prostora. Tako je bilo v letu 1975 na področju občine kar 38 različnih prodajaln s skupno 2721 kvadratnih metrov prodajnega prostora, kar pomeni, da odpade na prebivalca le 0,23 kvadratnega metra. Še slabše je stanje s skladiščnim prostorom, saj bi naj bil ta večji od prodajnega. Navedeno število prodajaln ima na razpolago le 3.004 kvadratnih metrov skladiščnega prostora oz. 0,25 m2 na pribivalca.
Zatorej nič čudnega, če prodajalec pove, da tega ali onega predmeta nima, da pa ga bo -dobil čez dan ali
dva. Pred kupcem sta v tem primeru le dve izbiri: ali se bo odločil za čakanje ali pa bo odšel po blago v drug kraj.
Že pred časom so nekatere delegacije v ribniški občinski skupščini zastavile vjrašanje neurejenosti trgovske mreže v občini. Takraten odgovor je bil, da bodo v kratkem ustanovili svet potrošnikov, v katerem bo občan lahko sam odločal in pomagal poiskati najprimernejše rešitve. Toda kaj, ko predvideni organ še do danes ni bil ustanovljen! Krivca je najverjetneje potrebno iskati v krajevni organizaciji SZDL in njeni nezainteresiranosti, da reši ta problem. Precej govora je bilo tudi o gradnji nove trgovske hiše, ki je za Ribnico še kako pomembna.
toda tudi tu je ostalo zgolj pri besedah.
Zaključek vsega tega je, da trgovina zaostaja za razvojem drugih gospodarskih panog v Ribnici Prav zaradi tega bi bilo nujno povečati prodajni in skladiščni prostor, ki
cfrtll** rt o ictlVi ct ntrtll-n Vt {n rt 4
„stoji na istih številkah že od leta 1970. Podatek, da se je promet v trgovinah povečal za 2,5 krat, nas
Suha roba bo oživela
Natanko čez en mesec oziroma 12. septembra bo Ribnica znova oživela. Tamkajšnje turistično društvo pripravlja za ta dan ribniški sejem, na katerem bodo prikazali delo in nastanek suhe robe kot tudi lončarskih izdelkov.
Ribniški turistični delavci so končno spoznali, da je izdelovanje spominkov suhe robe in lončarstva premalo za popularizacijo njihove dejavnosti izven občinskih meja. Resda je ribni-
staviti stojnice, prireditveni prostor na Glavnem trgu in v Ljubljanski ulici pa prekriti s streho. To pa še ni vse. Na ta dan bo tudi živinorejski sejem in tekmovanje gozdarjev, hkrati pa želijo organizatorji obiskovalcem (računajo, da jih bo kakšnih tisoč) predstaviti še razvoj ribniške industrije. Tako bi naj na sejmu sodelovali Inles, RIKO, Jelka, Donit in še nekatere organizacije z razstavljanjem svojih izdelkov.
Za obiskovalce pripravljajo tudi kulturnozabavni program, v katerem bodo sodelovati pred-
OD LESA DO IZDELKA— Ribniške umetnine (na sliki) bodo ponovno na vpogled obiskovalcem na septembrskem sejmu, ko bo prikazan nastanek izdelka od surovine do končne oblike.
ška suha roba znana domala po vsem svetu, toda za to gre zasluga predvsem številnim izseljencem, medtem ko je propa-
fande iz domačih vrst premalo, rav zato velja pohvaliti idejo o organiziranju takšnega sejma, na katerem bo moči ne samo kaj kupiti, ampak tudi spoznati nastanek suhe robe in lončarskih izdelkov od lesa oz. gline do končnih izdelkov.
Da bi bilo vse kar se da domače, želijo organizatorji po-
stavniki Šaleške doline s folklorno prireditvijo. Turistično društvo Ribnica išče tudi razumevanje z gostinskimi lokali, ki bi naj ponujali hrano in pijačo na stojnicah, saj je tovrstnih zaprtih prostorov v Ribnici premalo.
Ob koncu še želja organizatorja: lepo vreme in da bi ribniški sejem postal tradicionalen. To pa je želja nas vseh.
B. BUDJA
ne sme zavesti, saj se kupna moč prav zaradi neurejenosti in premajhne izbire odliva v druga trgovska središča (Ljubljana, Kočevje) ni izboljšala. Na to področje bodo morali poseči tudi drugi dejavniki družbenopolitičnega življenja v Ribnici, saj za vse ne gre dolžiti le trgovcev, ki so jih stabilizacijski ukrepi občutno prizadeli
B. BUDJA
Rikov prvenec
Te dni je Ribniška industrija kovinske opreme (RIKO) slavila pomenbno „kadrovsko“ zmago. Iz lastnih sredstev za izobraževanje so dobili prvega diplomiranega inženiija Franca Petka, ki je sedaj že zaposlen v obratu Konstrukcija. Marsikomu se bo zdel podatek, da podjetje, ki zaposluje 228 delavcev (podatek iz leta 1975), dobiva šele sedaj delavca z visoko šolo iz lastnih vrst, presenetljiv.
Drugačnega mnenja pa bomo, če zapišemo, da je kvalifikacijska struktura lastnega kadra v ribniški občini porazna, pa tudi priseljenci te podobe ne popravljaj o kaj prida. Poglejmo le najosnovnejše izobrazbene strukture za leto 1974. Nekvalificiranih delavcev je bilo 27,60 odstotka, približno toliko tudi polkvalificiranih in nekvalificiranih, z nižjo izobrazbo 7,94 odstotka, s srednjo 10,47, z višjo 2,33 in z visoko le 1,64 odstotka.
B. B.
PETKOVA GALERIJA SE SELI?
Kot kaže, bo Petkova galerija, ki ima sedaj majhen prostor v ribniškem graidu, dobila večjo lokacijo. Poročni obredi se bodo namreč i?: prostorov ribniške občinske skupščine selili v dvorano gradu, tu pa bi naj bil tudi razstavni prostor. Le-ta je večji in tudi svetlejši, čeprav arhitektonsko zaostaja za sedanjim domom Petkove galerije.
Omenili smo že, da se bodo poročni obredi selili v primernejši prostor, vse pa kaže tudi na to. da bo poslej ribniški grad postal „zato-čišče“ mladoporočencev iz vse ribniške občine. Tako bodo poroke, tudi tistih iz sosednjih krajev, v Ribnici česar do sedaj ni bilo.
DELA NI - Krajani Ortneka se že dalj časa pritožujejo, da jim večkrat primanjkuje časopisa Dela. Ta pojav je najpogostejši ob nedeljah m praznikih (1. maj in 22. julij), poleg tega - pa se odgovorni pn časniku dbslej še niso opravičili za napake. Cc je dolžnost naročnika, da dnevnik redno plačuje, potem je naloga ČGP Delo, da mu ga redno dostavlja.
KOSMATINCI SE NE DAJO
Komisija za lov in ribolov občinske skupščine v Ribnici je na svoji seji obravnavala tudi plane odstrela divjadi, ki so jih predložile lovske družine. Tako so ugotovili, da je bilo v letošnji sezoni ustreljemh 6 srn in trije jeleni več, kot je določal plan. Zanimiv je podatek, da so lovske družine od petih za odstrel odobrenih medvedov pobile samo dva.
RIBNIČANI DOBE ZDRAVNIKA
Že v ponedeljek bodo Ribničani bogatejši za zdravnika, ki je doslej še kako primanjkovaL V zdravstvenem domu bo odslej ordiniral tudi dr. Veselin Boškovič, ki te dni končuje svoje delo v Kočevju. Resda je to pomembna pridobitev, toda zdravnikov splošne prakse bo kmalu dovolj, občina, kot je Ribnica, pa nedvomno potrebuje tudi kakšnega specialista.
REŠETO
Upokojenci 149.200 din
Tudi ribniški upokojenci so se vključili v akcijo
V akcijo za vpis posojila za ceste v ribniški občini se je prizadevno vključil tudi občinski odbor tamkajšnjega društva upokojencev s svojima podružnicama v Loškem potoku in Sodražici.
Na ribniškem področju živi približno tisoč upokojencev, ki pa se niso enako radodarno vključili v akcijo. Najslabše so se odrezali tisti upokojenci, ki dobivajo mesečno po 5 in več tisoč dinarjev pokojnine. Izgovori, da imajo še veliko lastnih potreb, ne morejo nobenega zadovoljiti, saj so tisti z manjšimi pokojninami pokazali precej več
razumevanja. Odločitev odbora za vpis posojila pri društvu upokojencev, da ne bodo določali najmanjše-' ga zneska, ampak da bo vsak plačeval, kolikor zmore, se je izkazala kot pravilna.
Malo je bilo takšnih z nizkimi dohodki, ki niso vpisali posojila. Po podatkih iz prejšnjega tedna je v Ribnici vplačalo posojilo 92 članov, v Loškem potoku pa 108. Dosedanji znesek je 149.200 dinarjev, predvidevajo pa. da bo posojilo VDisala približno polovica upokojencev. Število ni veliko, kljub temu pa kaže na uspeh ribniškega društva upokojencev.
F. ŽELEZNIK
Poletni živžav Potočanov
Čeprav je poletje in čas dopustov, je v Loškem potoku te dni zelo živahno. Okoli stare šole so podrli dotrajane stavbe, na njihovih temeljih pa že zidajo nove in večje prostore, kjer bodo številne pisarne, zraven pa še stanovanja. To zadnje ie še posebej pomembno za učitelje, ki se sedaj vozijo v službo iz okoliških krajev.
H koncu gredo tudi dela pri asfaltiranju ceste s Hriba v Srednjo vas in do tovarne Inles, ki je prispevala levji delež k ureditvi te ceste.
Tudi kulturno življenje kraja je zadovoljivo, saj prav. te dni v Šolski avli razstavljajo slikarji: dr. Danica Gala-Ben, Lojze Bartel in partizanski zdravnik dr. Peter Gala z lesore-
zi In ko smo že pri šoli: učenci so za prebivalce in pomoč potresnemu območju na Tolminskem zbrali za 10.000 din prispevkov in jih poslali v Breginje.
M. TRATAR
GASILSKI DOM BODO PRENOVILI
Stari gasilski dom v Ribnici ni več ustrezal zahtevam sodobnega časa. Prizadevni gasilci so zato sklenili adaptirati staro, prizidati pa tudi precejšen del novega poslopja. Dela izvaja SGP ZiJar Kočevje, investirata pa jih Gasilska zveza in Gasilsko društvo Ribnica.
I. K.
ZE DRUGIČ V TEM MESECU VABLJIVA UGODNOST V VELEBLAGOVNICI
nama
KOČE VJ E
OD 16.8.1976 DO 15.9.1976
VELEBLAGOVNICI
nama
KOCEVJ E
razprodaja
mike, ženske In otroške
POLETNE KONFEKCIJE
30 - 50 % ZNIŽANJE PRODAJNIH CEN
VSAK ČETRTEK
DOLENJSKI UST
'■i:*
PROIZVODNO
GRADBENO
PODJETJE
GRADNJA ŽALEC
INDIVIDUALNA GRADNJA je lahko še cenejša, če uporabljate pravilne materiale. Uporabljajte naš novi izdelek MONTAŽNO TRIPREKATNO GREZNICO
in prihranili boste denar in čas.
KAKO? Sporočite svoje želje nam ali trgovini z gradbenim materialom na vašem območju. Ponudili vam bomo več tipov montažnih triprekatnih greznic odvisno od števila oseb v gospodinjstvu.
IN KAJ MORATE STORITI SAMI? Iz-'	kopljite jamo, betonirajte tla in vaše glav-
no delo je končano. Montaža je enostavna in hitra. Prihranek na ceni, času in delu je od 40 — 60 % v primerjavi s klasično izvedbo.
PROIZVAJAMO, PRODAJAMO, MONTIRAMO
Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA Žalec,
Aškerčeva 4, tel. št. (063) 710-740, 710-783, 710-782. Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov, Latko-va vas pri Preboldu, tel. št. (063) 722-027.
Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialov.
NOVO! O
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!
GRADITELJI!
OBVESTILO
LJUBLJANSKE OPEKARNE
TOVARNA KERAMIČNIH PLOŠČIC V RAČJEM SELU PRI TREBNJEM,
OBVEŠČA BRALCE DOLENJSKEGA LISTA, POTROŠNIKE GRADBENEGA MATERIALA, DA SMO S 26. 7. 1976 ZAČELI PRODAJATI KVALITETNE NEGLAZIRANE KERAMIČNE PLOŠČICE IZ POSKUSNE PROIZVODNJE ZA OBLAGANJE TAL IN FASAD. KERAMIČNE PLOŠČICE IZDELUJEMO V TOVARNI KERAMIČNIH PLOŠČIC
V	RAČJEM SELU PRI TREBNJEM.
PRODAJNA MESTA: LJUBLJANSKE OPEKARNE, LJUBLJANA, CESTA NA VRHOVCE 2, INDUSTRIJSKA PRODAJALNA IN RAČJE SELO PRI TREBNJEM.
PROSTO DELOVNO MESTO!
AVTO MOTO DRUŠTVO „Bela krajina"
Črnomelj
razpisuje prosto delovno mesto
RAČUNOVODJA -VODJA AVTO ŠOLE
Pogoj: najmanj srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri.
Rok prijave do zasedbe delovnega mesta.
Kandidati, ki so družbenopolitično neoporečni, naj pošljejo prijave na naslov AMD „Bela krajina". Kolodvorska c. 56/a Črnomelj.
PROSTA DELOVNA MESTA!
/O ljubljanska banka
„Kadrovska komisija pri LJUBLJANSKI BANKI,
PODRUŽNICI NOVO MESTO
objavlja za nedoločen čas in s polnim delovnim časom naslednja prosta delovna mesta:
Za osrednjo enoto Novo mesto: 1) VODJO ODDELKA ZA POSLOVANJE S PREBIVALSTVOM,
2) REFERENTA ZA DEVIZNO POSLOVANJE S PREBIVALSTVOM,
3) REFERENTA ZA MEDBANČNE KREDITE V ODDELKU SREDSTEV, KREDITNE BILANCE IN ANALIZ,
4) REFERENTA - STATISTIKA V RAČUNOVODSTVU. Za ekspozituro Novo mesto: 5) REFERENTA ZA DINARSKO VARČEVANJE S PREBIVALSTVOM.
Pogoji za delovna mesta:
Pod štev. 1 visoka šolska izobrazba (ekonomska smer) in 5 let delovnih izkušenj;
pod štev. 2 srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj, delo je v izmenah;
pod štev. 3 in 4 srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj; pod štev. 5 srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj.
Za delovna mesta pod štev. 2 do 5 imajo prednost kandidati s končano ekonomsko srednjo šolo ali gimnazijo.
Kandidati morajo prošnji priložiti kratek življenjepis z opisom dosedanje zaposlitve in dokaz o šolski izobrazbi. Rok prijave je 10 dni po objavi.
Prijave sprejema kadrovska komisija Ljubljanske banke, podružnice Novo mesto."
		
i	DOLENJSKI LIST	1
PROSTA
DELOVNA
MESTA!
Komisija za medsebojna razmerja delavcev pri
OSNOVNI ŠOLI JANCKAMEVZLJA V MOKRONOGU
objavlja naslednja prosta delovna mesta
- 1 HtŠNIK
Pogoj KV mizar ali KV ključavničar ali KV električar
- 1 KUHARICA
Pogoj KV kuharica.
Rok prijave je 15 dni po objavi.
O
>
O
o
>
o
z
S
>
TO-MO-DI
uporablja se za peči in kotle od 4.000 do 100.000 Kcal/h
NOVO! NOVO! NOVO!
Z
o < o
TOPU MONTAŽNI DIMNIK Z GIBLJIVO KISLOODPORNO OGNJESTALNO ŠAMOTNO CEVJO
INFORMACIJE — STROKOVNI NASVETI:
O >
O z
o >■ o z
iOAON
MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA. OPEKARSKA 13 Tel. 22-113. 20-641. Telex 31420 YU KIP
IN V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM
O
<
O
Z
o
<
o
z
o
<
g
z
o
<
o
z
o
KMETOVALCI,
POZOR!
iOAON iOAON IOAON IOAON iOAON iOAON IOAON iOAON
NAŠI IZDELKI SO RAZSTAVLJENI NA GORENJSKEM SEJMU
PUHALNIK »TAJFUN« NI ZA ENO SAMO SEZONO, zato je sedaj še pravi časf da si ga kupite.
Zakaj so ti puhalniki najbolj iskani?
Izpolnjujejo najpomembnejši pogoj, tako da ima ventiator namesto navadnih loput turbino, ki daje pri isti moči elektromotorja mnogo več zraka. Krme ne (hobi, primeren pa je tudi za transport žita.
Garancija tri leta.
Na zalogi imamo turbinske puhalnike po stari ceni 4.500 din
P0ZD »TAJFUN« 63225 Planina pri Sevnici
PRODAJA OTROŠKEGA POHIŠTVA, SPALNIC
JEDILNIŠKIH MIZ IN STOLOV
POPUST 15
30%
OD 5. - 28. AVGUSTA
V NOVOLESOVI TRGOVINI S POHIŠTVOM V STRAŽI PRI NOVEM MESTU
VSAK DAN OD 8.00 DO 17.30 V SOBOTO OD 8.00 DO 12.00
INFORMACIJE PO TELEFONU 84-530
ep-OL
int. 04
Z
novoles
STAVBNA ZEMLJIŠČA
POPRAVEK
Pri objavi javnega natečaja za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih in vrstnih stanovanjskih hiš v zazidalnem kompleksu Roje III. na Mirni, je v pogojih natečaja nastala napaka. Pravilno bi se moralo glasiti:
POGOJI NATEČAJA
I. Izklicna višina odškodnine za pravico uporabe na zemljišču znaša 17,50 din/m2
II. Izklicna višina prispevka za komunalno urejanje stavbnega zemljišča znaša:
a) za pare. št. 25/66, 25/67, 25/68, 25/69, 25/70, 25/38 din 50.000,00 za parcelo;
b) za pare. št. 25/39, 25/40, 25/41, 25/42, 25/43, 25/44, 25/45, 25/46, 25/47, 25/48, 25/49, 25/50, 25/51, 25/52, 25/53, 25/54, din 49.000,00 za parcelo;
c) za pare. št. 25/55, 25/56, 25/57, 25/58, 25/59, 25/60, 25/61, 25/62, 25/63, 25/64, 25/65 din 45.000,00 za parcelo.
PROSTA DELOVNA MESTA!
\ Ljubljanske opekarne, ^ > Tovarna keramičnih ploščic v Račjem selu pri T rebnjem, objavlja:
1. VEČ PROSTIH DELOVNIH MEST KV ELEKTRIČARJEV Pogoji: poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti dokončano poklicno šolo ustrezne smeri. 2. VEČ PROSTIH DELOVNIH MEST V PROIZVODNJI - NK DELAVCI
Delo je za nedoločen čas.
Zahteva se 3-mesečno poskusno delo.
Prošnje naslovite na: Ljubljanske opekarne, Ljubljana, Cesta na Vrhovce 2 — kadrovska služba.
PROSTI '
DELOVNO MESTO
Razpisna komisija delavskega sveta ISKRA - AVTOMATIKA TOZD NAPAJANJA
Novo mesto Bršljin 63, n.sub.o
razpisuje skladno z 213. člena statuta vodilno delovno mesto
DIREKTORJA TOZD
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu, izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da ima visoko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj v stroki;
- 'da ima družbenopolitične in moralno-etične lastnosti po družbenem dogovoru o osnovah kadrovske politike v občini Novo mesto in ustvarjalen odnos do samoupravlja n ja;
- da ima sposobnost organiziranja in vodenja poslovanja ter usklajevanja delovnega procesa.
Vloge z opisom dosedanjega strokovnega dela, družbeno politične aktivnosti, z dokazilom o doseženi strokovn izobrazbi in potrdilom o nekaznovanju naj kandidati pošljejo v 15. dneh od dneva razpisa na zgornji naslov v zaprt ovojnici z oznako „za razpisno komisijo".
Stanovanje je na razpolago.
PROSTA DELOVNA MESTA!
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je v 87. letu starosti zapustil oče, stari oče in stric
ALOJZ KAPLER
iz Uršnih sel
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom za pomoč in podaijeno cvetje, dr. Vodniku za zdravljenje, ZB z Bučke in Uršnin sel za prapor in vence, Prometni sekciji Novo mesto za podarjene vence in duhovnikoma za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sinova Martin in Ivan z družinama, brat Martin in sestra Ana
ZAHVALA
Ob smrti naše drage sestre in tete
KATARINE KUHELJ
iz Dol. Straže
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in vsem tistim, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, posebno sosedom Kramaršičevim. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo izrekamo prim. dr. Šavlju, dr. Mariki in dr. Janezu Kramarju ter vsemu strežnemu osebju kirurškega oddelka. Hvala tudi župniku iz Prečne za opravljeni obred in pevkam iz Dol. Straže.
Žalujoči;
sestra Angelca, brata Anton in Jožko z družinama
OSNOVNA SOLA LESKOVEC PRI KRŠKEM
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. 4 SNAŽILKE
2. 1 KUHARSKO POMOČNICO
Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Osnovna šola Leskovec pri Krškem, komisija za delovna razmerja
ZAHVALA
Ob prezgodnji in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata
KAROLA TURKA
iz Straže
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje in izrekli sožalje. Zahvala kolektivu GG, sodelavcem Novolesa, osnovni šoli Vavta vas, godbenikom, govornikoma in pevskemu zboru. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice Novo mesto ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Nada, sinova Zdravko in Igor, starši, sestra Majda z možem, brat Dušan ter drugo sorodstvo
tedenske
m
Četrtek, 12. avgusta - Hilarija Petek, 13. avgusta - Liljana Sobota, 14. avgusta - Anastazija Nedelja, 15. avgusta - Marija Ponedeljek, 16. avgusta - Rok Torek, 17. avgusta - Radivoj Sreda, 18. avgusta - Helena Četrtek, 19. avgusta - Marijan
LUNINE MENE
18. avgusta ob 1.12 uri - zadnji krajec
KRŠKO: 14. in 15. 8 ameriški film Heroji. 18. 8. nemški film Uboj v gradu Hubertus.
Hrt
SLUŽBO DOBI
GOSTILNA VERA LIPOVEC, Iga vas št 23, p. Stari trg pri Ložu, zaposli takoj ali po dogovoru kvalificirano ali nekvalificirano
fjstinsko delavko za nedoločen as. Hrana in stanovanje preskrbljeno.
IŠČEM mlinarja ali mladega fanta, ki ga veseli valjčni mlin. Stane Zakrajšek, Gor. Ponikve 2, Treb-
NOVO MESTO, KINO KRKA: Od 14. do 15. 8. angleški barvni film Črni mlin. 16. in 17. 8. ameriški barvni film Močnejši od mafije. 18. in 19. 8. angleški barvni film Zvezdnati prah.
RIBNICA: 14. in 15. 8. italijanski barvni film Mali greh.
SEVNICA: 14. in 15. 8. ameriški film Beg.
ŠENTJERNEJ: 14. in 15. 8. film festival Pink Panteija.
TREBNJE: 14. in 15. 8. ameriški barvni kavbojski film Čatova zemlja. 18. 8. italijanski barvni fantastični film Ubijalec prihaja iz groba.
DOLENJSKI LIST
PRODAM zmrzovalno skrinjo. Jožica Potokar, Šolska 12, Novo mesto.
PRODAM psa - nemški ovčar, star eno leto in poL Črmošnjice 29, Stopiče.
POCENI prodam dobro ohranjen televizor. Pavla Klepec, Pusti gradeč, Dragatuš.
POCENI prodam nov električni štedilnik, rabljen pralni stroj in otroško posteljico. Tončka Falk-ner, Jerebova 6, Novo mesto.
		
		
	— - .	
ZA VEČ DNI vzamen v popolno oskrbo vašega otroka. Ponudbe pod »Otroška negovalka".
STANOVANJA
IŠČEM eno in polsobno stanovanje v Brežicah. Ponudbe na telefon 71 -312, tov. Jožica.
ODDAM opremljeno sobo samskemu moškemu. Naslov v upravi
opremlji sobo. C(
eno
'esta
Usta (2329/76).
SAMSKEMU oddam
centralno ogrevano sobo, herojev 33/a.
ODDAM sobo dvema fantoma. Naslov v upravi lista (2374/76).
PRODAM
PRODAM skoraj novo motorno žago Stihi 045. Naslov v upravi Usta (2324/76).
MLATILNICO s popolnim čiščenjem prodam. Ignac Štrumbl, Kamni potok 14, Trebnje.
PRODAM dva vagona hlevskega
?ioja. Anton Zemljič, Dobrova , Blanca.
CENTRALNO peč v uporabnem stanju z bojletjem za toplo vodo in nekaj radiatoijev prodam po ugodni ceni. Tone Simončič, Staro sejmišče, Šentjernej n.h.
PRODAM komat (23-colski) v dobrem stanju, 100 kg težkega prašiča, 1 m3 smrekovih desk debeUne 5 cm in 1 m3 hrastovih desk debeline 3 cm. Stanko Kosec, Češča vas 22, Novo mesto.
PRODAM mlatilnico z reto in tresali. Franc Luštek, Kuzaijev kal 4, Novo mesto.
PRODAM nov gumi voz - 15-col-ski, prikolico za osebni avto ter motorno žago, vse po ugodni ceni Franc Zibert, Lukovec, Boštanj.
PRODAM enoosno traktorsko pri-koUco nosilnosti 3 tone, dolgo 3,80 m. Črne 50, Brežice.
PRODAM mlatilnico (tudi čisti) „Vesna“ Šentjur v zelo dobrem
stanju in motorno žago Stihi 0,45, malo rabljeno. Martin Ka-steUc, Brezovica 28, Šmar. TopU-ce.
PRODAM plohe in špirovce. Naslov v upravi Usta (2343/76).
V SEMIČU prodam dva vinska soda po 650 litrov. Naslov v upravi Usta (2344/76).
PRODAM malo rabljeno kosilnico Minipedano. Ludvik Vovko, Ra-tež 39, Brusnice.
PRODAM 8 let staro brejo kravo. Alojz Murn, Podgrad 17, Stopiče.
PRODAM kombiniran otroški voziček. Dragan, Na lazu 28, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjen enofazni hidrofor v brezhibnem stanju. Interesenti naj se oglasijo pri Francu Planincu, Brestanica 152 (Mohor).
PRODAM trajno žarečo peč. Drska 56, Novo mesto.
PRODAM spalnico in kanarčke. Franc Klemenčič, Milana Majcna 16, Novo mesto.
NA TRŠKI GORI na lepem kraju prodam parcelo v izmeri 1552 m2. Naslov v upravi Usta (2348/76).
PRODAM kmečko hišo z gospodarskim poslopjem in cca 10 ha zemlje na lepem kraju Gorenjske med Radovljico in Bledom. Antonija Meršol, Begunjska 1, Lesce.
PRODAM po ugodni ceni hišo, vinograd, travnik in njivo pribU--žno 1 ha, primemo tudi. za vikend. Peter Gabrič, Armeško 20,'68280 Brestanica.
HIŠO, delavnico, manjše gospodarsko poslopje, nekaj zemlje, voda in elektrika v hiši, primerno za obrtnika, prodam. Cena ugodna. Marija Pirc, Vihre 8, Leskovec pri Krškem.
*E NEDOGRAJENO HIŠO na Malem Slatniku prodam. Informacije:	Zagorc,	Cerovi	log	30,
Šentjernej.
RAZNO
POROČNI PRSTANI! - Vsa zlatarska dela vam po vaši želji najbolje opravi zlatar Otmar Zidarič v Gosposki 5, Ljubljana, kjer dobite tudi poročne prstane vseh obUk! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst popusta!
i
I
JL
Ko nam je zbolela krava, smo klicali živinozdravnika in sicer dipl. vet. ZLATKA NOVAKA iz občine Grosuplje s sedežem v Ivančni gorici. Ob prvem pregledu je takoj ugotovil diagnozo. Kljub visoki brejosti ter visoki temepraturi je takoj odredil operacijo in jo naslednji dan uspešno opravil. Cez 10 dni je krava normalno telila in sta oba s teličkom zdrava. Zaradi tega čutim dolžnost, da se imenovanemu zahvalim pismeno pred vsemi naročniki in bralci Dolenjskega lista. Pripominjam še, da je to že njegova tretja operacija v našem hlevu. Marija Kumelj, Ivančna gorica 110.
|W1
PRODAM osebni avtomobil Zastava 101, letnik 75. Vprašajte na naslov: Sunčič, Tomšičeva 1, Brežice. Šifra 58.000.
PRODAM ŠKODO po delih. Hugo Cujnik, Regerča vas 73, Novo mesto.
PRODAM motorno kolo Tomos na štiri prestave za vožnjo brez izpita. Ivan KasteUc, Bršlin 19, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjen diesel odprti kombi, letnik 1971. Vprašajte pri Muleju, kamnoseštvo, Krško.
PRODAM traktor znamke Hanomag 38 KS v dobrem stanju. Interesenti naj se oglasijo pri Komo-čaiju, Boršt 18, Cerklje ob Krki.
UGODNO PRODAM NSU prinz 1100, letnik 1967. Ogled v petek popoldne. Lado Hočevar, Prisojna pot 1 (Mestne njive).
PRODAM traktor Ursus 335 KS s kabino, 1400 delovnih ur. Jože Bašelj, Gor. Kamenje 5, Novo mesto.
PRODAM ZASTAVO 750 lux, 1972. Alojz Ajdič, Poljane 10, Mirna peč. Ogled popoldne.
POCENI prodam avtomobil, starejši letnik, generalno popravljen, primeren za slab teren. Naslov v upravi Usta (2367/76).
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1971, v zelo dobrem stanju. Ogled možen 12. in 13. avgusta popoldne. Miha Božič, V Brezov log 21, pri Kobe, Mala Bučna vas.
PRODAM FIAT 850 šport, letnik 1971 aU zamenjam za kadeta od 68. letnika naprej. Cesar, Biška vas 30, Mirna peč.
PO UGODNI ceni prodam Simco 1000 GLS, prevoženih 48.000 km, in prikolico za osebni avto. Kostrevc, Slepšek 16, Mokronog.
PRODAM ŠKODO 110 L. Ogled Novo mesto, Ragovska la, od 15. ure dalje.
MOTORNO KOLO DKW 175, novejši letnik, registriran, odlično ohranjen, ter prikolico za osebni avto in malo rabljen televizor poceni prodam. Naslov v upravi lista (2387/76).
KUPIM
MINI 1000, dobro ohranjen, kupim za gotovino. Kadivnik, 68281 Senovo 96.
V BLIŽINI Novega mesta kupim hišo z nekaj več zemlje. Daniel Crljenica, Žabja vas 43, Novo mesto.
KUPIM mlatilnico v dobrem stanju. Sporočite na naslov: Ivan Bren-ko, Zigerski vrh 28, 68290 Sevnica.
POSEST
VSELJIVO komfortno hišo z vrtom in novim vinogradom prodam. Vse informacije dobite pri Miri Lokanc, Sela 2 a pri Raki.
PRODAM enostanovanjsko hišo z vrtom in garažo v Šmarju-Sevni-ca. Naslov v upravi lista (2339/76).
DRAGIMA mami in atu, MARIJI in ANTONU Junc iz Gorenje vasi 44 (dolina), za 50-letnico poroke še veliko let veselja in zdravja v krogu svoje družine žeUjo: Mimi, Tončka in Lojzka s Francetom in Romanom, Tone z družino in Lojze z družino. . KI .	...
DUŠANU KERINU a Nad H11™ 23 17. praznovanje čestitajo in da bi se še naprej tako pridno učil: očka, mamica, brat Zoran in vsi, ki ga imajo radi.
CENJENE kupce obveščamo, da bomo 25. avgusta pričeli prodajati kokoši nesniee. Kokoši še nesejo, prodajali jih bomo po klavni ceni, 25 din 1 kokoš. Pred navedenim datumom kokoši ne bomo prodajali. Stane Zdravje, Zalog 17, Novo mesto.
IZDELUJEM vse vrste rolet in žaluzij ter izvršujem vsa popravila. Roletaistvo Medle, Žabja vas 47, Novo mesto, telefon 23-673.
PRIPOROČAMO popravila Iskrinih TV sprejemnikov tudi na domu. Brežice in okolica: ponedeljek in torek, Novo mesto: četrtek in petek. Naročila sprejemamo na naslov:	Iskra servis Prekopa,
telefon 85-538.
OBVEŠČAM cenjene stranke, da sem odprl mehanično delavnico. Popravljam vse vrste kmetijskih strojev. Manjša popravila opravljam tudi na domu. Alojz Globev-nik, Gor. Gomila, n.h., Šmar. TopUce.
GASILSKO DRUŠTVO HMELJČIČ prireja 15. avgusta 1976 ob 15. uri na Selih pri Karteljevem veselico pri Francu Hrastaiju. Igra ansambel FRANCA POTOČARJA. Občani vljudno vabljeni!
ZAHVALA
Po hudi in težki bolezni nas je zapustil naš dragi mož, brat in stric
MARTIN PLUT
iz Clevelanda
Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovaU in imeli radi, vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremiU k zadnjemu počitku, mu poklonili prelepo cvetje in nam kakorkoli izrekli sožalje. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Žalujoči: žena Ema, sestri Antonija in Micka, brata Alojz in Francelj z družino ter drugo sorodstvo
Cleveland, Zalog, Dravograd, Celje, Straža
ZAHVALA
Ob hudi in nenadni izgubi mojega dragega moža, očeta
ANTONA HLEBCA
upokojenega rudaija iz Malega kamna, Senovo
,se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti na pokopališču v Dovškem. Posebno se zahvaljujemo župniku za opravljeni obred, gasilcem iz Malega kamna za spremstvo in njihovemu govorniku za tolažilne besede ob grobu, senovški godbi za zaigrane žalostinkc, ter sosedom za vence in cvetje. Za vso pomoč, ki so nam jo nudili Požunovi ob težkem trenutku, lepa hvala.
Žalujoči: žena Angelca, hčerka Marica in sin Lojze z družinama ter drugo sorodstvo
V SPOMIN
15. avgusta bo minilo dve leti, odkar nas je v 23. letu starosti za vedno zapustil naš ljubljeni sin, brat in stric
ALOJZ GORENC
soboslikar iz Površja pri Raki
Ne moremo verjeti in se sprijazniti s tem, da te ni in ne bo več med nami. Lc ko obiskujemo tvojo prerano gomilo, znova spoznamo kruto resnico, da živiš le še v naših srcih, v naših spominih. Naše življenje je ena sama velika žalost Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov tihi dom, mu
frinašate cvetje in prižigate sveče. Posebna hvala Faniki in teti ladič.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JOŽETA
PIPANA
z Broda 6
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in vence ter za ustno in pismeno izrečena sožalja. Posebno se zahvaljujemo pljučnemu oddelku novomeške bolnice za požrtvovalnost in skrbno nego, Zvezi borcev za severno mejo ter Okrožnemu sodišču Novo mesto za podarjeni venec, in godbi, ki je pospremila pokojnika na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
Danes, 12. avgusta, je minilo preža-lostno leto dni, odkar ni več med nami našega dobrega ljubljenega moža, očeta, sina, brata in zeta
ZLATKA
RIBICA
iz Križevske vasi pri Metliki
Po kratki in mučni bolezni je za vedno ugasnilo tvoje življenje, prenehalo je biti tvoje dobro ljubeče srce. Vse si dal od sebe za nas, toda malo si zahteval zase. Ni te več, od naše sreče je ostal le spomin. Hvala vsem, ki se te radi spominjajo, ti nosijo cvetje in prižigajo svečke na tvoj prerani hladni grob.
Neutolažljivi: žena Darinka, hčerkici Tanj? in Martina in vsi, ki so ga imeli radi.
V SPOMIN
5. avgusta je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubi sin in brat
IVAN AVSEC
iz Malega Slatnika
Vedno se te spominjamo, praznina in bolečina pa bosta večni. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu krasite grob in prižigate svečke.
Gradbišče jedrske elektrarne v Krškem, šola jugoslovanske energetike. O problemih, ki se porajajo med gradnjo, bo sredi leta razpravljala občinska skupščina v Krškem. (Foto: Jožica Teppey)
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, MetUka, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Jože Splichal (urednik Priloge), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec Pnloge Peter Simič.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na določeni strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani Usta 120 din. Vsak mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Za vse druge oglasr in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 7 od 3. 1. 1975. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski Ust ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon (068) 23-611 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski Ust, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica Ljubljana.
RADIO LJUBLJANA
PETEK, 13. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani
9.20	Parada orkestrov. 9.40 Slovenska zborovska pesem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35. Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 po Talijinih ,potel).
12.30	Kmetijski nasveti - ing.
Kosta
Hilarij:	Najprimernejše
vinsko trto na rimorskem. 12.40 S pihalnimi godbami.	13.30 Priporočajo
vam. .. 14.05 Mladina poje. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45	,.Vrtiljak".
16.45 Z	ansamblom Jožeta
Kampiča. 17.00 Studio ob 17.00.
18.00	Koncert violinista Primoža Novšaka.	19.40 Minute z
ansamblom Jožeta Burnika. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Stop pops
20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 23.05 Literarni nokturno.	23.15 Jazz pred
polnočjo.
SOBOTA,	14. AVGUSTA: Od
0.05 do 5.00 Nočni zabavni radijski spored. 8.08 Glasbena matineja.
9.05	Pionirski tednik. 9.35 Počitniški pozdravi. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Sedem dni na radiu.
12.10	Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Janez Verbič: Priprave na siliranje koruze.
12.40	Veseli domači napevi. 14.05 S pesmijoMn plesom po Jugoslaviji.
15.45 „Vrtiljak“. 16.45 S knjižnega trga. 17.05 Gremo v kino. 17.45 Zabaval vas bo ... 18.05 Poletni divertimento. 19.40 Minute z ansamblom Deča Žguria. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Sobotna glasbena panorama. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
NEDELJA, 14. AVGUSTA: Od
0.05 do 5.00 Nočni zabavni radijski spored. 8.07 Radijska igra za otroke. 8.38 Skladbe za mladino.
9.05 Še pomnite, tovariši.. . 9.55 Vojaki, dober dan! 10.05 Koncert iz naših krajev. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Nedeljsko popoldne. 16.00 Zabavna radijska igra. 19.40 Glasbene razglednice. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer.
22.20 Skupni program JRT - Novi Sad. 23.05	Literarni nokturno.
23.15 V lučeh semaforjev. PONEDELJEK, 16. AVGUSTA:
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Pesmice na potepu. 9.40 Vedre melodije.
10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?
10.35	Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri.
12.30	Kmetijski nasveti: Ali imajo oljne križnice še prihodnost v Sloveniji? 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.45	..Vrtiljak". 16.45 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana. 17.00 Studio ob 17.00.	18.00 Pri skladatelju Karolu Pahoiju. 18.25 Zvočni signali. 19.40 Minute z Veselimi planšarji. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Ce bi globus zaigral. 20.30 Operni koncert. 22.20 Popevke z jugoslovanskih studiev.
23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 17. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani.
9.20 Lahke note. 9.40 Slovenske ljudske pesmi v zborovski in solistični izvedbi. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine.
11.03 Promenadni koncert. 12.10
Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Anton Prelesnik: Grmišča na kočevskem se spreminjajo v donosne gozdove.
12.40	Po domače. 14.05 Iz dela glasbene mladine Slovenije. 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 ..Vrtiljak".
16.45 Spomini in pisma. 17.00 Studio ob 17.00. 18.00 Koncert po željah poslušalcev. 19.40 Minute z ansamblom Toneta Janše. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra. 21.45 Zvočne kaskade. 22.20 Pota jugoslovanske glasbe. 23.05 Literarni nokturno.
23.15	Popevke se vrstijo.
SREDA, 18. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 9.25 S slovenskimi zabavnimi ansambli. 9.40 Zapojmo pesem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Urednikov dnevnik. 12.10 Opoldanski koncert lahke glasbe. 1130 Kmetijski nasveti - ing. Jože Spanring: Zaključena je prva faza o študiju osamljenih kmetij. 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto vrtiljak".
16.45 Sprehodi instrumentov. 17.00 Studio ob 17.00. 19.40_ Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča.
19.50	Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
Vaš prijatelj
TELEVIZIJSKI
na oddih -	21.05	Četrtkovi
razgledi: Vrnitev lastovk - 21.35 Serenada, glasbeno-baletna oddaja -22.00 TV dnevnik
PETEK, 13. AVGUSTA: 18.00 Obzornik - 18.15 Catch Kandy, serijski barvni film - 18.40 Mozaik
- 18.45 Slovenski instrumentalni kvintet - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.30 TV dnevnik -
19.55 Propagandna oddaja - 20.00' Kako pa kaj oče? barvna humoristična	oddaja	-	20.30
Propagandna	oddaja	-	20.35
Nirvana, dokumentarna oddaja -
21.05	Barvna propagandna oddaja -
21.10	Helena, sodobna ženska, serijski barvni film - 22.00 TV dnevnik
SOBOTA, 14. AVGUSTA: 18.05 Obzornik - 18.20 Mozaik - 18.25 Disneyev svet, serijski bbarvni film
- 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak -
19.30	TV	dnevnik	-	19.55
Propagandna	oddaja	—	20.00
Preprosto življenje, celovečerni film
- 21.45 TV dnevnik - 22.00 Prodali so jih milijon - 22.45 625
NEDELJA, 15. AVGUSTA:
8.55 Poročila - 9.00 Za nedeljsko dobro jutro: Naši zbori - Tone Tomšič - 9.30 625 7 9.50 D. Guardamagna:	Puccini, barvna
nadaljevanka -	10.45	Otroška
matineja: Catch Kandy, Ribič in lovec, barvna filma - 11.25 Mozaik
- 11.30 Kmetijska oddaja (Sa) -
12.15 Poročila (do 12.20)	-
Nedeljsko popoldne: Morda vas zanima:	Toni Gašperič, Veseli
tobogan: Gorje pri Bledu, Igre brez meja, barvna oddaja, Okrogli svet -
17.15 Poročila - 17.55 Tarantela, celovečerni film - 19.15 Risanka -
19.20	Cikcak - 19.30 TV dnevnik
- 19.55 Propagandna oddaja -
20.00	S. Karanovič: Na vrat, na nos, barvna nad. TV Beograd — 20.55 Barvna propagandna oddaja - 21.00, Skrivnosti Jadrana:	Po sledeh torpeda, barvna dok. oddaja —
21.35 Športni pregled /3a) - 22.10 TV dnevnik
PONEDELJEK, 16. AVGUSTA:	17.45	Obzornik	-
18.00 Figole-Fagole, I. del mladinske igre - 18.30 Mozaik -
18.35 Odločamo - 18.45 Mladi za mlade - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.30 TV dnevnik -
19.55 Propagandna oddaja - 20.00 M. Žalica: Tako so izvedeli za skrivnost, barvna drama TV Sarajevo -	21.05 Propagandna oddaja - 21.10 Kulturne diagonale
- 21.50 Mozaik kratkega filma: Senghor, barvni film - 22.10 TV dnevnik
TOREK, 17. AVGUSTA:
17.45 Obzornik - 18.00 Trapollo HH 33 - otroška oddaja - 18.40 Mozaik. - 18.45 Ljudska umetnost in obrt $g) - 19.15 Risanka -
19.20	Cikcak - 19.30 TV dnevnik
- 19.55 Propagandna oddaja —
20.00 Pogovor o. .. s skupnimi močmi —	20.50 Barvna propagandna oddaja - 20.55 H. Fallada: Kmetje, bombe in oblast, TV nad. - 22.20 TV dnevnik
SREDA, 18. AVGUSTA:
17.55 Obzornik - 18.10 Na sedmi stezi - 18.40 Mozaik - 18.45 Prijatelji glasbe (Zg) -	19.15
Risanka - 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Film tedna: Molk srca - 21.50 Miniature: Dela starih čeških mojstrov -	22.05	TV
dnevnik
ČETRTEK, 19. AVGUSTA:
18.05	Obzornik — 18.20 Mozaik —
18.45 Poljudnoznanstveni film -
19.15	Risanka - 19.20 Cikcak -
19.30	TV dnevnik -	19.55 Propagandna oddaja — 20.00 A. Konic: Najvažnejši dan življenja, barvna nad. — 20.55 Kam in kako
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 15. AVGUSTA 1976:
- 10.30 napoved programa in EPP
I. del - 10.45 starši nam delajo sive lase (misli o vzgoji) - 10.55 po domače - 11.10 kmetijski nasveti -
II.30 EPP II. del - 11.40 naš razgovor (35 let napada na Bučko)
- 12.00 za vsakogar nekaj — 12.30 poročila - 12.50 čestitke in pozdra-
vi	naših poslušalcev — 14.30 zaključek programa.
SREDA, 18. AVGUSTA 1976: -
16.00 napoved programa in’EPP -
16.20	tisoč in en nasvet - 16.30 poročila — 16.40 po domače —
16.55	kotiček za ljubitelje malih živali - 17.05 disko klub brez imena - 17.35 mladinska oddaja —
18.00 zaključek programa. SOBOTA, 21. AVGUSTA 1976:
- 16.00 sobotni vrtiljak (napoved programa in pop glasba) - 16.15 EPP - 16.30 poročila - 16.35 smejmo se - 16.40 svetujemo vam
16.50	narodnozabavna 16.57 melodija za slovo.
OBIŠČITE XXVI. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM
V	KRANJU OD 6. D016. AVGUSTA
VELIKA IZBIRA BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE. UGODNI NAKUPI!
Josip
Jurčič
Vsakemu drugemu, ki bi ga bil s takim imenom počastil, skočil bi bil France za vrat; zdaj pa mu vroča kri ni razkipela; samo nasmejal se je, bodisi da se mu je vse vkup grozno šaljivo videlo, ali pa da je spoznal, kako čuden je ta človeček.
„Od kod ste pa? “ vpraša France z lepo.
Ko je Tekmec videl, da ga mladenič viče m da ga vpraša z lepo besedo, bil je naenkrat ves drug.
„To pa to, boter, to vam pa že povem, to,“ začne praviti. „Jaz sem Tekmec iz Suhe krajine nad vodo Krko doma. Moj oče so po vsem svetu po sejmih hodili in za krave mešetali. Vsak, kdor je kak rep v hlev kupoval, vsak je poznal mojega rajnkega očeta.”
„Kaj tudi vi za krave mešetate? “
. „Ko bi ravno kup narajmal, znam že, znam. Pa vendar jaz sem barantalec, nisem mešetar.“ „S čim pa kupčujete? “
„S čimer bodi. Ali morda kupite tobaka, en mehur ali dva? Prav dober hrvaški tobak je, nič moker, legak, rad gori. Vzemite ga. - A spak, v palec bom ozebel, že se mi je zanohtalo, zebe me ko spaka.“
In vnovič jame Tekmec z zobmi šklepetati, tresti se in javkati.
„1, kaj za devet zlodejev pa iščete tod po mrazu? “ vpraša še enkrat Stivmikov sin.
„Gor sem menil iti k Rebrniku, ali kako se spaka pravi pri le-oni hiši na Stenah, ki sama stoji. Pa ti hodim in blodim že od sinoči po tem snegu zmerom po poti in vendar ne morem iz tega spakovega kamenja. Saj vem, da me nihče
drug ne slepi in moti kakot tale gori, ta debeli mesec.“
„Tako vas luna trka? “ vpraša mladi vaščan.
„Koga trka? “ povzame mož jezno. „Kdo je dejal, da mene kdo trka. Jaz bom vas tožil v kanclijah, da boste zaprti, kakor sem le-onemu Antonu Debelemu nadelal, če ga poznate, tistemu vinščaku, ki nosi grdo bradavico na nosu. Primojduha, pili smo pri eni mizi. Nazadnje pa jaz nisem mogel hitro denaija dobiti iz mošnjička - imel sem pa tačas denar, eno manj ko trideset šmarnih petič sem imel; ni treba misliti, da jih nisem imel — pa me oni polh debeli začne mikastiti in suvati in drezati, tako da me pod mizo stlači, kamor se mačku kosti lučajo. Tako mi je dajal, da sem bil mrtev, prav mrtev. Primojduha, pa sem šel drugi dan precej k zdravniku po spričilo, da sem res obtolčen in udaijen, primojduha, pa sem šel štemplje kupit in sem tako dolgo lazil okrog gospode —“
„Kako? Saj ste dejali, daje vas bil do mrtvega potolkel.1*
„Spak, kajpak da me je bil, ali drugi dan sem spet oživel, zastopite me,“ razlaga Frtnatek Tekmec. „In lejte si, boter, Anton Debeli, tisti vinščak, ki ima bradavico na nosu, baje šteje križavce na stotine, jaz pa imam komolec raztrgan — glejte, luknja se mi je izvrtala -; in kako sem ga bil naparal? Zaprt je bil osem dni in osem noči. Še dandanašnji me noče pogledati, ako se v krčmi snideva. In tako bi jaz z vami lahko naredil, ker ste me ozmerjali, da.sem mesečen, in ker ste mi rebra potrli; primojduha, da ste mi jih, boter! A nikarte se ne bojte; jaz sem usmiljen, ne hodim rad okrog gospode, ker vem, da se je denar prerad prime. Ce mi pokažete pot do Rebrnika, pa vam vse prizanesem, boter, in še pohvalil v^s bom povsod, koder bom hodil, ponoči in podnevi."
„Zakaj pa hodite tod, če res mislite k Rebrniku? “ vpraša France.
„Ljubi moj,“ odgovori Tekmec, „jaz sem bil že nekaterikrat gori v le-oni krčmi. Pa vendar se mi je nocoj pot zmešala, da spak vedi, kod štra-mam. Vem, da mi ni nihče drug tega naklonil ko mesec in pa coprnice. Boter, lepo vas prosim, spravite me do Rebmikove kašče - od kašče do hiše je samo deset stopinj, od tod bom zlahka našel stezo - in, boter, jaz nisem tako umazan, da vam ne bi dal za pet poličev vina, tistega rumenega; res, primojduha, za pet poličev bom dal ali pa za šest.*1
Precej po tem pogovoru sta koračila naša dva moža, stari Tekmec z majhno culo na rami in mladi Štivmik, po stezi, ki je držala med skalami rebri napošev.
„Kaj pa imate opravka gori? “ vpraša čez nekoliko časa mladenič.
„Tega vam pa ne povem, boter! Dva moža me tamkaj čakata,“ odgovarja Tekmec in hiti svoje kratke noge premikati, da ne bi zaostal za svojim korenjaškim tovarišem.
Kmalu sta se izgubila naša dva moža med drevjem Rebrnikovega vrta. In daleč po strmi rebri, po poljanah, ko so se raztezale v dolini, in po zaraščenih vrhovih je bila zopet tišina, ki vlada v mrzlih zimskih nočeh. In luna je sama v svojo pot plavala na širokem obnebju, ne boje se niti mraza niti kletve Tekmečeve, da bi jo bog v lužo vrgel.
III
Hiša po vsem tamošnjem svetu znanega krčmaija Rebrnika je stala sicer sama pri pešpotu čez Goijance, vendar je bilo gotovo, da Rebmik več veder vina potoči ko marsikateri krčmar ob veliki cesti. To je bilo pa zato, ker je Rebmik že po očetu umetnost podedoval, daje znal goste k hiši privabiti, tako da, kdor je dobro kapljico pri njem le enkrat pil, oglasil se je prijaznemu krčmarju vdrugič gotovo, ako ga je le pot mimo ali vsaj blizu njega pripeljala. Veljal je mož v okolici za premožnega, vendar je stanoval in točil v leseni, le ometani in pobeljeni hiši.
Tistega večera je bilo v Rebrnikovi krčmi vsakovrstnih pivcev. Pri prvi velikanski mizi so sedeli domačinje, postarani možje, hudi vinski bratje. Ti so govorili glasno, da so prevpili vse druge, večidel potujoče, tuje ljudi, ki so bili namenjeni čez Goijance. Med poslednjimi sta posebno tiho sedela dva Hrvata, eden pri šestdesetih, drugi pak za štirideset let mlajši. Vendar kakor sta onadva bolj svoje razgovore
imela, pustili so ju tudi drugi v miru.
„He, kaj bi prazno posodo na mizi gledali!” spregovori izmed pivcev pri prvi mizi pikast mož, Dlek z Griža. „Tone, bodi bodi ti enkrat po volji božji in moji in daj sam za poliček, za drugega bode pa že kako, in prinesi ga še en bokalec! Pa pomni me, ne privijaj pipe popred, nego bode zvrhoma polno. Mera in vaga v nebesa pomaga; rajnki stari Strme je pa dostikrat rekel: .Krčmar ne bo nobeden v nebesa prišel.* Tako, glej, da mu boš vsaj ti to sramoto storil, rajnkemu Strmetu, da prilezeš gor “
„1 kaj, ljubi moj Dlek! Prijatelja sva si, kar se poznava; jaz vem, da, če ti gor prideš k svetemu Petru, da ga boš nadlegoval noč in dan, da še mene gor potegnejo,“ odgovori krčmar Tone Rebmik. „Na, deklina, prinesi ga
prinesi ga še en bokal.*
In pride iz drugega kota rdeča, debela deklica po prazno steklenico, da bi polno prinesla.
„Hehe, Tone, kaj me ne poznaš? Saj pijem in pijančujem že, kar sem mleko pustil. In kdo ga je več popil ko midva vkup. Torej te ne bom zapustil nikoli, hehe,“ pravi Dlek.
„Tega ne, tega,“ oglasi se vmes stari Golman, sivoglav mož podolgega, nabranega lica. „Dober prijatelj je boljši od gotovega denaija, pravijo ljudje, in Dlek je dober prijatelj, dostikrat sva že vkup sedela.**
„Stara pijanca,“ reče Dlek.
„Tega ne, tega,** pravi Golman. „Pijanca pa nisva. Jaz res pijem, pa pijanec nisem in ne bom. Jaz sem vse otroke preskrbel, pa sem jih jaz devet imel, moja babnica pa devet.**
„Osemnajst jih ni bilo, glej hudika dvakrat,“ momlja drug starikav pivec, ki je na leseni nogi stal.
„Devet sem jih preskrbel. Kaj jih nisem jaz devet imel, moja baba pa tudi devet, šentaj, saj sem se le en pot ženil,“ reče Golman in se smeje lastnemu ostroumju.
V	tem hipu se vrata odpro. Hrum po izbi malo potihne; vsak se ozre, da bi nova dva prišleca ogledal, ali sta znana ali neznana. Bralec bode gotovo uganil, da ni bil nihče dmg na vratih ko Tekmec in France.
„Na, France, tukaj pij!“ klical je eden mož prišlega mladeniča ter mu molil napolnjeno kupico.
„Ne bodi taka mrzlica ko tvoj oče, da bi se vina bal in ogibal. Pretegnjeno, Bog ga je nam dal tudi, da bi ga pili, ne samo za prodaj. Pri mišji duši! Ko sem bil jaz mlad, kakor si ti zdaj, nesel sem vedro vina v želodcu, dve vedri sem ga pa še lahko na ramo zavihtel in še sem šel v ravno kakor kolesnica. Zdaj na stare zobe ga imam pa že kakove poliče zadosti, da švedram po cesti kakor švedra.**
Tako je govoril drugi sosed, ki so ga klicali za Silvestra.
„Koga si pa s seboj pripeljal, France? “ vpraša drugi pivec.
„Aha, jaz ga že poznam, to je tisti Tekmec iz Suhe krajine,“ pravi Dlek.
„Slišal sem, da rad pije, pa nerad plača,“ reče krčmar.
„Bode moral plačati, če bo pri nas pil,“ pravi Golman ter kliče malega možička pit. „Na, Tekmec, pij pa k nam sedi, boš dal za kake tri poličke, če te denarji kaj razlivajo.**
„Spak, denarja ko pečka na jablani,“ reče Tekmec, pogumno vzdigne kozarec in ga sprazni, ko bi mignil.
„Ti si bil žejen,“ pravi Golman.
vse o Dolenjski v Dolenjskem listu
 --------------------------
SREČANJE ČLANOV AMD NA GORJANCIH
V čast tridesetletnice delovanja AMD Novo mesto in 30-let-nice Ljudske tehnike bo izvršni odbor društva priredil 11. septembra ob 10. uri pri Miklavžu na Gorjancih . srečanje članov društva. Prosimo, da člani svojo udeležbo priglasijo na sedežu AMD Novo mesto, Cesta herojev 27 (gasilski dom) ali pri vodstvih sekcij v Dolenjskih Toplicah, Žužemberku, Straži, Šmarjeti, Škocjanu, Šentjerneju in Novo-teksu najkasneje do 31. avgusta. Na sedežu društva lahko priglasite udeležbo vsak delovni dan od 7. do 12. ure, v sredo pa'tudi ^med 14. in 16. uro.	j
VOZNIKI!
ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO. ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z „VALVOLINE TECT-YLOM" VAM OPRAVI
PETER PERDEC
AVTOMEHANIK POD TRSKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA	ZA
OPRAVLJENO DELO!
TECTVL CENTER
Je barka okusa potonila?
Tradicionalna zabavnoglasbena prireditev „Čateška noč“ je v soboto minila v znamenju danskega ženskega ansambla ,,Sladka srca". Vesoljna Dolenjska in še nekaj deset sosednjih far povrhu so te dni govorile samo o nastopu skorajda čisto golih deklet, ki so na čateškem odru pomalem tudi kaj zaigrale, vendar tega domala nihče ni zaznal. Čeprav danske golorite deklice ne igrajo orhembe vredne glasbe, se je kljub temu očitno našlo mnogo poslušalcev, ki so menili, da je najboljša glasba poskakovanje golega ženskega oprsja in zadnjic. Najbolj razgreti so se celo povzpeli na oder in začeli dirigirati s svojim telesom.
Oder je
moral „počistiti" redar. Ob koncu nastopa so danske dame slavnemu občinstvu
zaplesale tudi nekakšen bojni ples. Odtajali so se tudi najbolj trdovratno ledeni možje, dansko goloto je skorajda dobesedno prekrilo cvetje.
Današnji časi seveda niso časi moraliziranja. Nihče nima ničesar zoper žensko lepoto, hudo pa je, če nekdo v imenu glasbe prodaja zadnjico, še huje pa, če 'kdo zadnjico gleda pod krinko ljubitelja lepo zvenečih not.
Ker moderno gladiator-stvo ne prodaja mrličev, je za Čateške Toplice torej dovolj dober nadomestek tudi golota. Danskim dekletom zagotovo še lep čas ne bo zmanjkalo kruha, upravi Čafeških Toplic pa pripeh ročam, naj za prihodnji dan žensk naroči moško pevsko skupino, ki bo prepevala v figovih listih.
M.B.
Jata pisanih prijateljev
Pri rejcu skobčevk - Janezu Pavliču iz Šentjerneja
LAHKO DRUGEMU - GORJE MENI
— Lahko je gospodom zdravnikom! V službo pridejo, kadar hočejo, pišejo recepte in sede pri kavici uro in večje rekla Zračnikova.
— Ali pa direktorjem! Sede v pisarni, vrtijo telefone, se izživljajo nad tajnicami, hodijo po sestankih in govorijo, govorijo, govorijo, je rekla Obrtnikova.
— Nič hujšega ni komercialistom! Kosilo s strankami danes, kosilo jutri. Pa z letalom v Beograd, pa z mercedesom v Muenchen, podpis te listine pa one in, evo, mesec je naokoli, je rekla Zračnikova.
— Poglejte inženirje! Z eno
roko nariše načrt pa ima pol milijona in še več, je rekla Obrtnikova.
— Ali pa mesarji! Z malo višjega vrže meso na tehtnico, kot iz topa izstreli znesek, pa mu kaj kapne v žep. Saj imajo skoraj vsi hiše, je rekla Zračnikova.
— Pa profesoiji! Domala tri mesece počitnic imajo, preostali čas pa zafrkavajo mularijo. Je to sploh kakšno delo? je vprašala Obrtnikova.
— Ali pa tile v pisarni! Trikrat na dan kavica, klepet o kopalni obleki, dopustu, štrikariji in tako naprej, je rekla Zračnikova.
— Samo poglejte avtopre-
voznike. Poglejte jih! Denarja kot plev, visoka cena za nekaj prevoženih kilometrčkov, je rekla Obrtnikova.
— Pa obrtniki. Na kolenih jih moraš prositi, da ti pridejo kaj popravit, malce pobrskajo, mastno zaračunajo in hajdi, je tožila Zračnikova.
— Tudi gostilničarji se ne bodo pretegnili od deia. Robo nabavljajo poceni, v gostilno pa se ne gre prepogosto kazat, ker te oskubejo do kosti, je rekla Obrtnikova.
— Trgovci so šele tiči, tigovci. Podpirajo pult, si izmišljajo višje cene, spe po skladiščih, je rekla Zračnikova.
— Ali pa trgovski potniki! Zaračunavajo si kilometre, ki jih niso prevozili, na črno prodajajo za tri podjetja hkrati in sploh živijo kot ptički na veji, je rekla Obrtnikova.
— Samo, mi, mi, je rekla Zračnikova.
— Da, mi, mi, je rekla Obrtnikova.
Mimo je prišla Zalka Pisarniška in ko je videla Zračniko-vo in Obrtnikovo, kako slonita vsaka na svoji metli, je rekla:
— Lahko vam, snažilkam. Malo metlo povlečete, pobrišete kak prašek in žeje mesec mimo. Toda mi v pisarni...
TONI GAŠPERIČ
vztrajnostjo lahko dosežemo v nekaj mesecih, da bo oponašal nekatere besede, ki mu jih moramo seveda stalno ponavljati.
Pri Pavličevih imajo torej z malimi ljubljenčki veliko dela in skrbi. Najraje pomaga očetu 13-letni sin Janez in veliko ur preživita pri malih prijateljih. Gospodar Janez Pavlič nas je naprosil, naj zapišemo, da se je mnogo teh opravil za vzrejo papig naučil pri dr. Jožetu Podobniku, izkušenemu rejcu iz Šentjerneja.
M. KLINC
ZAČELO SE JE - Gobatji so bili že močno nejevoljni, ker gob ni in ni bilo. Po zadnjem dolgotrajnem deževju pa so se jurčki, lisičke, zajci in druge užitne, neužitne in strupene gobe kar namnožili. Na uredništvu smo zabeležili dva gobja dogodka . Terezija Zabukovšek iz Stranske vasi je letos pobrala že 17. grm zajcev blizu Ruperč vrha, Jože in Edi Fišter pa sta pol metra od ceste proti svoji rodni vasi Karteljevo našla celo družino jurčkov.
Kapitan s slikarske barke
Ko so se v začetku avgusta temni oblaki nad dolenjsko metropolo končno „stopili“ in se je zvonik kapiteljske cerkve neusmiljeno zapičil v umito prozorno jutro, so si organizatorji tradicionalne dolenjske slikarske kolonije, čeravno je kasneje umetnike nekajkrat presenetila nevihta, oddahnili Nemara še najbolj Miran Simič, direktor splošnega sektorja v novomeški tekstilni tovarni Novoteks, ki so mu pred šestimi leti, ko so kolonijo komajda povili, zaupali ne eno, pač pa več zahtevnih nalog. Na kratko: pri kolonijah je spremljevalec, ki namesto obljub uresničuje „umetniške“ želje desetih mojstrov s paletami in skrbi, da bi pomembno kulturno manifestacijo kljub težavam in oviram Novoteks varno, kot že petkrat poprej, pripeljal v pristan - v Dolenjsko galerijo.
Pogovarjala sva se v pisarni. Direktorski. Bržčas sem zato imel občutek, da se nahajava na pošti, v nekakšnem prehodnem prostoru, kjer stalno hodijo po nasvete, kjer telefon ne pozna miru. Navzlic vsemu se je beležka polnila. Novoteksovi delavci so se od nekdaj zavedali kulturnega poslanstva svoje tovarne, njihovo mecenstvo ni zgolj modna muha;'-spretna reklama. Da so od nekdaj znali povezovati blago s kulturo, dokazuje Mestno gledališče Ljubljansko. Novoteks ga je pred leti povabil na novomeški oder in že leta je nepogrešljiv gost. In ko je akademski slikar Peter Adamič nekoč omenil dolenjsko slikarsko kolonijo, ki naj bi s pomočjo slikarjev ohranjala mline ob Krki, so se v Novoteksu pravzaprav zavedli njenega poslanstva.
„Že po prvem srečanju slikarjev smo lahko le sluti-
li,“ je povedal „kapitan“ pesnikov s paletami, „kaj nam lahko prinese. Novo teks in z njim Novo mesto je bogatejše za zakladnico umetniških del Krasijo jo olja, akvareli, gvaši Bogatejše je za razkošno galerijo vetru kljubujočih dolenjskih harf - kozolcev, propadajočih mlinov, čudovitih utrinkov s Krke, motivov starega Novega mesta. Zakaj je pravzaprav pokrovitelj? Bržkone zavoljo tega, da bi ljudem približali pravo umetnost. Poglejte po dolenjskih trgih! Pravi Babilon strupenega kiča!"
Ko nekdanji najboljši odbojkar na Dolenjskem, nemara celo v Sloveniji, govori o koloniji, meni, da bodo . morali njen koncept dopolnjevati. Slik, ki imajo poleg umetniške tudi dokumentarno in kulturno zgodovinsko vrednost, bojda še niso v celoti približali ljudem. Najbrž, meni Simič, si je kolonija po toliko letih zaslužila, da bi postala sestavni del dejavnosti kulturne skupnosti, najmanj, kar bi morali zanjo narediti, pa je, da bi jo vsaj programsko vključili v dejavnost skupnosti.
Pred šestimi leti se je spremljevalske dolžnosti nekoliko bal. Morebiti spričo nenirnih umetniških duš, morda zaradi številnih nalog. .. Danes je drugače. Dasiravno je v prvih desetih avgustovskih dneh velikokrat legel k počitku skorajda s sončnim vzidom, so pomenila zanj srečanja z umetniki in reševanje za nekatere kaj čudnih problemov nekakšno duševno sprostitev Verjetno Simičeve besede, ki mi jih je navrgel za konec, o njem in njegovem Novoteksu povedo več kot ves današnji zapis: „Dela s slikarji sem se v začetku bal, sedaj brez stikov z njimi ne bi več mogel"
JANEZ PEZELJ
Janez Pavlič iz Dobravice pri Šentjerneju komaj dobri dve leti vzgaja papige - skobčevke, a je že dosegel zanimive rezultate. V jati ima celo dve rdečeoki papigi, kar je redkost, saj so doslej v svetu zabeležili le nekaj takih primerov.
Veselo žvrgolenje pozdravi obiskovalca takoj, ko stopi v hišo. gospodar obiskovalca popelje na podstrešje, kjer kraljujejo njegovi mali prijatelji. Rejec je posebno ponosen na dve beli papigi 7. rdečimi očmi
„Prvi par sem kupil na trgu v Ljubljani, drugega pa v Zagrebu. Ob prvih uspehih pri vzreji sem dobil veliko veselje in danes mi pomenijo tile prijateljčki edino zabavo. Mnogi rejci so razočarani že takoj na začetku, ko kupijo samičko in samčka in pričakujejo naraščaj. Vedeti bi morali, da mora biti za uspešno parjenje vsaj še en samček pri hiši. Za valjenje pa moramo pripraviti v kletki lesen zabojček z majhno odprtino.
Pri krmljenju moramo biti posebno pazljivi, predvsem pri mladičih, da dobijo dovolj raznovrstne hrane. Papige - skobčevke hranimo s prosom oz. s hrano za ptice, ki jo kupimo v trgovini. Vendar to ni dovolj, dobro je, da ptice dobe večkrat svežo zelenjavo - solato, rdeče korenje, in tudi sadje, npr. jabolka. Mladičem posebno prija v mleko namočen kruh in kuhana kuija jajca. V kletki naj bo tudi vedno nekaj peska ali mivke.
Mnogi ne morejo verjeti, da papiga lahko govori, vendarje način učenja zelo preprost, le nekoliko potrpljenja in dobre volje moramo imeti. Najlaže učimo samčka, ki pa mora biti sam; če ima svojo družbo, se za človeka ne zmeni dosti. Z
Janez Pavlič: „Vsako minuto prostega časa posvetim tem malim prijateljem.11
DIVJI PRAŠIČKI PRAV V ŽUŽEMBERKU
V soboto, 7. avgusta popoldne, so Žužemberčani dobili nenavadna gosta: dva divja prašička (mladiča) sta presenetila Alojza Janeža, ki je čakal na električni tok, da bi vključil črpalko. Svojim očem ni mogel verjeti, pa je bilo vendarle res. Ko sta prašička začutila človeka, sta zbežala.
Eden se je prisilno skopal v jarku, po katerem teče odvišna voda iz zajetja, ko pa stajo ucvrla čez cesto, sta se zaletela v Iskrino ograjo. Le mreža jima je preprečila obisk tovarniškemu objektu. Nato sta se napotila proti vasi Prapreče, kjer so ju kmetje nekaj časa podili, potem pa sta ušla v hrib proti Cviblju.
M. S.
- S KAMNOM IN LETVIJO
V noči na 9. avgust je bilo vlomljeno v kiosk DELA v Bršlinu. Nekdo je s kamnom razbil šipo na bočni strani kioska, nato pa z leseno letvijo, na kateri so bili nabiti žeblji, izvlekel iz kioska 150 škatel cigaret, nekaj žvečilnih gumijev in drugih predmetov. Vlomilec je naredil za 2.D00 dinarjev škode s tatvino, medtem ko škoda na kiosku še ni ocenjena.
NEPREVIDNI MINER
30. julija okrog 19. ure se je v zasebnem peskolomu Janeza Jurši-niča s Hrasta pri Vinici zgodila huda nesreča. Lastnik in njegov sovaščan Alojz Milkovič sta bila navzoča, ko je miner 32-letni Janez Bahor iz Dragatuša postavil v vrtine osem min. Medtem ko sta se oba gledalca dovolj umaknila ob razstreljevanju, pa je miner, ki je bil celo brez varnostne čelade, ostal v neposredni bližini
Ob prvem poku sta lastnik in njegov sosed že zaslišala:	„Na
pomoč!“, vendar sta morala čakati, da je bilo razstreljevanje končano. Potem sta videla, da sta neprevidnemu minerju pesek in kamenje precej poškodovala obraz, roke in noge. Bahorja so takoj odpeljali v novomeško bolnišnico.
Še en domači muzikant
NAPIS JE ZGOREL
7. avgusta je v zgodnjih juUanjih urah začel goreti neonski napis na stavbi kmetijske zadruge Črnomelj. Zaradi kratkega stika je izbruhnil ogenj, ki je uničil ohišje napisa in povzročil za 16.000 dinarjev škode.
Ko sem ga vprašala, če melodije tudi sam komponira in kje dobi besedilo, mi je rekel: „Ce je kakšna neumna, potem je na mojem zelniku zrasla." Že dvajset let mu je harmonika dobra tovarišica in skoro ne mine dan, da ne bi po rednem „šihtu“ v IMV vsaj nekajkrat premeril klaviature.
Da je poročen in da ima dva majhna otroka, je rekel, ko pa meje zanimalo, če ima žena razumevanje za njegovo nagnjenje k muziciranju, kar ima za posledico tudi večkratno odsotnost zdoma, igranje na ohcetih in veselicah, je spet zabelil: „Se pet jurjev mi da, samo da zginem..
Pri njem res ne veš, kaj je belo in kaj črno.
R. B.
Kdor pozna Toneta Tomšiča iz Podturna, ve, da je mož eden tistih značilnih dolenjskih ljudi, ki bi jim prav lahko pripisali sorodstvo s Krjavljem. Kar naprej mu letijo šale in domislice iz ust, rad je v družbi
rad zapoje, še raje zaigra na harmoniko.
Ni tiste vrste človek, ki bi zbijal šale na tuj račun, ampak na svojega. Tako je tudi meni zabrusil preneka-tero krepko dolenjsko, ko sva se ondan slučajno srečala v Štravsovi gostilni, kjer je prijateljem na ljubo sredi popoldneva igral in peL