Poštnin« plačana v gotovini
imiruion&l
JUTRA
Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 31
Maribor, petek 7. februarja 1930
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri pottnem č»k.*»v. v Ljubljani it. 11.409 Valja masaSno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Oglaai po tarifu
Oglata aprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiarnova ulica it. 4
Prijateljstvo	med Avstrijo in Italijo
Včeraj 6. t. m. sta v palači »Vetie-zia« v Rimu avstrijski zvezni kancler dr. Schober in šef italijanske vlade Mussolini podpisala italijansko-av-strijsko prijateljsko, poravnalno in razsodiščno pogodbo. Tako kratko uradno poročilo iz Rima. rasistični tisk ob tej priliki proslavlja Mussolinijevo dalekovidnost, s katero rešu-jc vss. Š6 viscc3. in sporna vpniS3.nj3. doma in s sosedi. Na drugi strani prinašajo listi Schobrove izjave o prekrasnem sprejemu v Rimu. V zvezi s sklenjeno prijateljsko in arbitražno po godbo omenjajo listi tudi možnost, da se bo sklenila še posebna pogodba glede avstrijske svobodne cone v tržaški luki in da bo Mussolini pristal na omiljenje barbarskega italijanskega postopanja napram nemški manjšini na južnem Tirolskem.
Vse stvari v politiki pa je treba presojati z realnih vidikov. Sklepanje prijateljskih pogodb med državami je v času, ko se na vseh koncih in krajih operira s pacifističnimi gesli, nekaj vsakdanjega. Ce Avstrija z Italijo takšne pogodbe še ni imela, je to znak, da razmerje med obema državama doslej ni bilo najintimnejše. Stremljenje Italije pa gre neprestano za tem, da čim bolj obkroži Jugoslavijo in je baš iz tega razloga že ponovno priskočila Avstriji na pomoč, kadar je šlo za vprašanja, ki so kolikor toliko v nasprotju z našimi interesi. Tako ji je nudila svojo oporo tudi na konferenci v Haagu in fašistov-ski tisk predstavlja Schobrovo pot v Rim kot akt hvaležnosti Avstrije za Izkazane italijanske usluge. Nedvomno je torej, da je imela Schobrova pot v Rim ne samo znak kurtoazije, ampak da ji moramo pripisati deloma tudi politični pomen.
Vprašanje je, ali bo prijateljska po-godba_ Avstrije z Italijo vplivala na zunanje-politični kurz Avstrije V Avstriji manjkajo danes pač še' vsi predpogoji, da bi se mogla ustvariti Italiji prijazna atmosfera med širokimi sloji prebivalstva in bi v današnjem položaju pač skrahirali vsi takšni poskusi. Socijalni demokrati so že načelno najhujši nasprotniki fašizma Velenemci in Landbmid pa zaradi raz narodovalne fašist^ne politike v Južnih Tirolih. Zdi se, da so namiga-vanja glede pripravljenosti fašizma za popuščanje v raznarodovalni politiki napram Nemcem na Tirolskem je bluff, ki naj Avstrijce pripravi k ljubezni in udanosti do fašistične Italije, ker bi to šlo Mussoliniju v račun v njegovih zunanje-političmh koncepcijah napram Jugoslaviji.
Značilno je, da dunajski tisk pov-darja, da Schobrova pot v Rim ni pot v Canosso. Spomniti se treba pri tem
govor g. Seipla iz 1. 1928., ko je oil zvezni kancelar, govor, v katerem Je ostro izstopil proti Italiji radi njenega postopanja proti Nemcem na Tirolskem. Takrat je »»avala Italija radi
Brodovna oariteta med Anglijo In Zedinjenimi državami
SPORAZUM ŽE KONČEN IN POPOLN. — VELIK USPEH LONDONSKE POMORSKE RAZORO ŽITVENE KONFERENCE.
LONDON, 7. februarja. Največji dosedanji uspeh londonske pomorske razorožitvene konference je vsekakor doseženi sporazum med ameriško in angleško delegacijo v vprašanju brodovne paritete. Do sporazuma je prišlo po obsežni izmenjavi mnenj med vladami v Londonu in Washing-tonu in se je pri pogajanjih živahno udejstvoval, tudi sam predsednik Zedinjenih držav Hoover. Gre za končen In popoln sporazum, ki določa za obe državi obojestransko pariteto za vse ladijske kategorije.
Kakor poroča Agence Havas, ‘e ameriški državni tajnik Stimson izjavil zastoonikom časopisja, da je bil ponosen in zadovoljen že tedaj, ko je mogel začetkom konference povedati, da med Anglijo in Zedinjenimi dr-
žavami že obstoja predhoden sporazum. Amerika in Anglija pa sta pripravljeni priznati pariteto tudi drugim pomorskim državam. Zedinjene države so namreč mnenja, da smejo imeti vse Intereslrane pomorske države enako število križark in da se kategorije z veliko tonažo lahko odpravijo. Tako bo svet že po 1.1931. posivljen pred dejstvo enako močnih bro-dovij.
Kar se tiče Francije in Italije, je izjavil Stimson. da so bili tudi tema dvema velevlastima stavljeni konkretni oredlogl Hede paritetne pom^e. Brez rešitve
oboroževanja v Sredozemskem mor-
lu namreč SDloh n5 - ^iti-č
kakem razoroževanju.
Zarota proti sedanji uladi u fDehlki
MEHIKO, 7. januarja. Radi atentata na novega predsednika Ortiza Rubia je aretirala policija včeraj še 7 oseb, med njimi tudi glavnega urednika lista »Univer-sal«, Lonzdureta. Preiskava je dognala, da je bil atentat že dolgo pripravljen in da je obstojala namera, umoriti ne samo predsednika Rubia, temveč tudi vse člane sedanje vlade. V splošni zmešnjavi, ki bi nato nastala v državi, bi se potem polastil gospodstva pri volitvah propadli Vasconcelos. V mestu vlada veliko razburjenje. Vsa policija je v pripravljenosti in po ulicah krožijo močne patrulje vojaštva.
MEHIKO, 7. februarja. Zdravstveno stanje predsednika Rubia je zadovoljivo in bo mogel bolnik že tekom enega tedna zapustiti bolnico. Atentator Flores sicer noče nič vedeti o tem, da bi imel kake sokrivce, vendar je policija prepričana, da je bil atentat na državnega predsednika organiziran.
5ef upraue ,.Humonitea“ aretiran
PARIZ, 7. februarja. Tu je bil aretiran šef uprave komunističnega dnevnika »Humanitč«.
Hortijeu jubilej
BUDIMPEŠTA, 7. febr. Kakor se zatrjuje v političnih krogih, bo izdana povodom desetletnega jubileja državnega u-pravitelja, admirala Horthyja, splošna amnestija. Vrh tega bo pri tej priliki zopet
uveden čin državnega svetnika. Imejite-lji tega dostojanstva bodo imeli pravico do naslova ekscelenca.
Urediteu pouojnih rent
PRAGA; 7. februarja. Takoj po zaključku pariških pogajanj o ureditvi madžarskega reparacijskega vprašanja se bodo pričela pogajanja o ureditvi predvojnih reHt. Italija je tozadevno že izdelala predlog, o katerem se bo vršila sedaj izmenjava misli med interesiranimi državami. Italijani tudi predlagajo, da naj bi se vršila konferenca v Rimu.
Znižanje delounih ur u angleških rudnikih
LONDON, 7. februarja. Spodnja zbornica je z 295 proti 198 glasovom sprejela zakon o znižanju delovnega časa v rudnikih od 8 na 7 in pol ur.
Ogenj v ladjedelnici
TOKIO, 7. februarja. V ladjedelnici v Nagasakiju je nastal na motorni ladji »Tatsuda Maru«, ki bi bila morala biti v
PREDPUSTNA ZABAVA
8. FEBR. 1930 KAZINSKA DVORANA PETJE ■ GODBA ■ PLES IN RAZNE ZABAVE ZAČETEK 8. URI
P. D. GRAFIKA MARIBOR
tega govora veliko diplomatsko afero. Vemo tudi, da je italijanska vlada od takrat neprestano vztrajala na zahtevi, da mora priti avstrijski državni kancelar v Rim. Nedvomno je, da je pomoč Italije Avstriji v Haagu ln privolitev v najetje avstrijskega posojila bila odvisna od pristanka Avstrije, da šef avstrijske vlade pride v Rim in se pokloni Mussoliniju, kakor so se morali staremu Rimu prihajati poklanjat razni barbarski knezi.
Prav je in v redu, da se sklepajo med državami prijateljstva in se tako utrjuje svetovni mir. Ako se pa sklepajo pogodbe, ki imajo tiho agresivno ozadje napram drugim sosednim državam, vsaj z ene strani, potem moramo biti skeptiki glede trajnosti takih prijateljstev, zlasti pa glede njih moralne vrednosti. Pozdravljamo pa vsak sporazum in prijateljske pogodbe, kojih ozadje je čisto in nesebično stremljenje po vzdržanju splošnega miru.
kratkem splavljena, iz neznanih vzrokov požar, ki je ladjo močno poškodoval. Pri požaru so se smrtno ponesrečili 4 delavci. Škoda se ceni na 100.000 funtov šterlingov.
Delovanje reševalne postaje v meseeft januarju.
V	prošlem mesecu je mariborska reševalna postaja posredovala v 162 slučajih. Od teh odpade na nezgode pri delu, v prometu in na cesti 66 slučajev, povečini kirurgičnega značaja, prevozov radi raznih obolenj je bilo 53, samomorov poskušenih in izvršenih je bilo ravno 10. Med vsemi nezgodami jih je bilo 11 s smrtnim izidom, kar je v primeri s statistko drugih mesecev lanskega leta — rekord! — Povrečno je prišlo na dan do 5—6 intervencij. Razuntega je gasilno društvo posredovalo v 3 slučajih in sicer pri 1 proetni nezgodi in 2 manjših ognjih. —
Najdeni predmeti.
Pretekli mesec so bili najdeni in n« policiji oddani sledeči predmeti: otroške sanke, mlada psica lovske pasme, majhen rjav pes, par naočnikov, usnjata denarnica s 15 Din, črna ročna torbica, rjava ročna torbica z 2 Din, zlata ženska zapestna ura s črnim trakom, pes volčje pasme, sive barve, pes volčje pasme približno leto star, 2 železna zapirača, rjava rokavica, srebrna ura, par železnih sank, psica ptičarske pasme, 130 Din, zlat prstan z rdečim kamnom in imenom »Anica«. —
Pomote in nezaupljiuoat
Mlada in krepka Pohorka že dalj časa išče svojega možiceljna po raznih gostilnih in pivnicah. Očividno ji ni bilo po godu, da ga je zgubila in v mestni megli ni mogla priti na sled njegovim kozlovskim skokom. Vsa čmerna odpre zopet vrata neke gostilne na Aleksandrovi cesti in vpraša:
»Al’ je maj later tu?«
Gostilničar, ki ne zna dobro polu*-ščine, jo hitro pelje na dvorišče in ji pokaže tam stoječo lestev in pravi; »Poglejte, če je ta Vaša, precej dolgo že stoji tukaj.«
»Eh,« mu odvrne žena, »jaz sem le mislila na svojega lumpa.« Pomota.
•	•
V	Mariboru ima nekdo neverjetno teligentno psico. Naj ji reče kar žival stori vse, toliko, da ne Včeraj hoče gospod vstopiti v fiko in zakliče psici, ki je že korakov naprej: »Počakaj tu!«
In koga najde pred lokalom, ko prid« z žarečo cigareto iz trafike? Seveda svojo psico, zraven nje pa čedno prleško Micko, ki ni mislila, da bi človek a psom tako govoril In je zato tudi ona čakala in boječe vprašala: »Kaj bi radi?« Pomota, pomota!
•	•
In zdaj še eno o nezaupljivosti. Dve že priletni ženici in skrbni gospodinji s« živo razgovarjata o svojih križih in težavah.
»Veš,« pravi ena, »če že ne vem nikamor s svojim starim in se mi zdi, d« bo kmalu vsega konec, pa se: zatečem k Mariji, ki mi vsakokrat pomaga in me potolaži. Komu pa se Ti pritožiš, če je tvoj tak?«
»Jaz pa se zatečem k sv. Frančišku,* odvrne druga.
»Čudno, da se Ti k moškemu zateče", jaz tega nikdar ne bi storila, moški vedno držijo skupaj, jaz nobenemu ne za« upaml«
Stran %
Mesto in
POGLAVJE O RAZDVOJENOSTI MED IN LJUBLJANA. — ZA
Moderna doba posveča problemom mest, njihovega razvoja, modernizacije, gospodarstva itd. vse drugačno pažnjo, kakor jo je posvečala pretekla in polpretekla. V tejem in domačem časopisju lahko dan za dnem čitamo, kako skrbno in podrobno se razmotrivajo vsa vprašanja, ki so s tem v zvezi, prirejajo se pa tudi predavanja, ankete, plebisciti itd. Ves svet stremi za tem, da svoja mesta, čimbolj in čimhitreje prilagodi novim razmeram. Kaj vse so v tem oziru storili Nemci, Francozi in Čehi, je dovolj znano. Berlin je dobil po vojni docela drugačno lice, Praga se je razširila, povečala, modernizirala in preuredila, o vprašanju preureditve Pariza pa obstoja že cela velika literatura.
Med države, v katerih je problem mest še prav posebno aktualen, spada brez dvoma najprej naša država. Osvoboje-nje Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je Imelo za posledico ustanovitev Jugoslavije kot nove gospodarske, prometne, kulturne in politične enote, je postavilo tudi naša mesta pred drugačno bodočnost kakor bi bila, če se vse to ne bi bilo zgodilo. Da se Beograd, Zagreb, Split, Novi Sad, Osijek, Ljubljana itd. vsega tega dobro zavedajo, priča vse niihovo delovanje in prizadevanje zadnjih let. Ozrimo se samo v Ljubljano, ki nam je naibližja! Koliko se je od osvobojenja do danes storilo za njen razvoj, za modernizacijo, regulacijo itd.! Vse pa se je storilo po treznem preudarku, vsestranskem in dolgotrajnem študiju in po debati, katere se je udeleževalo tudi meščanstvo. Še nedavno se je z vso vnemo razpravljalo zopet važno vprašanje kanalizacije, tlakovanja cest, regulacije po načrtih prof. arh. Plečnika itd, Mestni inženjerji in arhitekti prirejajo o tem javna predavanja, na katerih seznanjajo meščane, z vsemi podrobnostmi in katerih se z debato, nasveti, mnenji itd. vdeležujejo tudi poslušalci. O vseh teh problemih pa piše tudi ljubljansko časopisje, razpravlja, pripominja in svetuje.
Kakšno složno in skupno delovanje med mestno občino in meščani o vseh važnih javnih mestnih problemih je to lin pri nas v Mariboru? V vseh enajstih letih od osvobojenja do danes še nismo doživeli, da bi mestna občina stopila s svojimi načrti pred meščane, nismo pa tudi doživeli, da bi kdo od go6podov, ki snujejo novi Maribor, stopil na predava-
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Petek, 7. februarja. Zaprto.
Sobota, 8. februarja ob 20. uri »Krog s kredo«. Ljudska predstava pri znižanih cenah.
Nedelja, 9. februarja ob 15. uri »Lepa pustolovščina«, Za deco neprimerno. Ku* poni. — Ob 20. uri »Netopir«. Kuponi.
Ptujsko gledališče.
Sreda, 12. februarja ob 20. uri »Lepa pustolovščina«. Gostovanje Mariborčanov. Za deco neprimerno.
»Krog s kredo« na marib. odru kot ljudska predstava. V soboto, dne 8. t. m. se po daljšem času vprizori kot ljudska predstava letos najbolj uspela kitajska igra »Krog s kredo«, ki je bila do sedaj vsled novih dekoracij, dobre igre in režije od strani publike nad vse simpatično sprejeta. Da se omogoči poset predstave najširšim slojem, veljajo znižane dramske cene.
Slovenski prirastek v »Ljudski knjižnici«.
»Ljudska knjižnica« je nabavila spet celo vrsto novih leposlovnih slovenskih knjig in sicer: Govekar: >01ga«; Sienkie\vicz H.: »Potop*. I. in II. del. »Z ognjem in mečem«; Boc-cacio G.: »Dekameron«; Jenko J.: Zbrani spisi; Podlimbarski Fr.: Zbrani spisi, I. in II. del; Dr. Tavčar I.: Zbrani spisi; Kersnik Janko: »Agitator«, »Cvklamen«; Stritar Jos.: »Sodnikovi«; Veridicys: »Pater Kajetan«; Philipps C.: »Milijonar brez denarja«; Cunvood O.: »Onkraj pragozda« in »Lov za ženo«; Sel'>er-Brat:
Mariborski VEČ
meščani
MESTOM IN MEŠČANI. — MARIBOR TESNEJŠE SODELOVANJE.
teljski oder, da bi povedal, kaj se namerava, kako in zakaj. Nasprotno pa doživljamo leto za letom, da se kljub protestom s strani meščanov in časopisja delajo napake, ki jih po več desetletij ali celo stoletij ne bo mogoče popraviti. Ali naj jih navajamo? Od zidanja palače Zadružne gospodarske banke preko skupine hiš Pokojninskega zavoda jih je vse polno. Ne samo meščani, tudi tujci, ki le slučajno pridejo v Maribor, se vsemu temu čudijo in ne morejo razumeti, kakšne so smernice za ureditev in izgraditev našega mesta.
Da se vse to more goditi, sta pa kriva v enaki meri oba faktorja: mestna občina in meščanstvo. Prva misli, da je za meščane dovolj, če plačujejo davke, sicer pa da nimajo besede, drugi pa so — posebno oni, ki so se priselili od drugod — mnenja, da se jih usoda Maribora prav nič ne tiče. Po ogromni večini so namreč ostali kljub temu, da so mariborski meščani in da tu živijo že od o-svobojenja ali le malo manj, še vedno Primorci, Korošci, Kranjci ali Štajerci, le Mariborčani niso postali. In le zato je mogoče, da je zanimanje mariborskega slovenskega meščanstva za usodo mesta tako majhno, kakor nikjer drugje na svetu. Kdo se med slovenskimi meščani, izven občinskih svetnikov, briga za mestni proračun? Kdo si ga ogleda, ko je meščanom na razpolago? Nihče. Le dvoje, troje je izjem.
Tako razmerje med mestom in meščanstvom pa je nezdravo in za bodočnost nevzdržno. Ako hočemo, da se bo Maribor harmonično razvijal, da se pri modernizaciji, regulaciji in izgradnji ne bodo več delale take usodne napake kakor so se doslej, potem je neobhodno potrebno, da se čimprej vzpostavijo tesnejši stiki med mestom, odnosno med mestno občino in meščani. Tudi mi imamo, prav tako kakor Ljubljana, nebroj perečih vprašani glede regulacije, tlakovanja, kanalizacije itd., zato bi bilo zdravo in pravilno, da bi tudi naši strokovnjaki stopili pred meščane in nam s predavanji ob razložili, kaj nameravajo, kako in zakaj. Iz tega stika in iz debate bi se rodila marsikatera zdrava misel, ki bi bila na korist prav tako mestu samemu kakor mestni občini in meščanstvu. Zato pa proč z dosedanjo razdvojenostjo med mestom in meščani!. Napredek je le.v složnem delu in v kooperaciji vseh!
»Ugrabljeni milijoni«, »Veliki inkvizitor«; Heller Frank: »Blagajna velikega vojvode«: Fogazzaro A.: »Svetnik«; Cervantes M.: »Tri novele«; Strug Andrej: »Jutri«; Andrejev L.: »Plat zvona« in »Povest o 7. obešenih«; Vajansky H. S.: »Leteče sence«; Goncourt E.:	»Dekle	Eliza«;
Anatole France: »Pingvinski otok«; Charles de Coster:	»Ulenspiegel	*,
»Oevre«; Richter Frisch: »Rdeča megla«: Hubicki O.: »Roman zadnjega cesarja«; Maupassant:	»Povesti
iz dneva in noči«; Zevacco M.: »Pa-pežinja Favsta«; Gustave le Rouge: »Misterija«; Leblatic M.:	»Tigrovi
zobje«; Jean de la Hice: »Lučifer«; Farerre G.:	»Gusarji«: Dumas A.:
»Zvestoba do groba«; Sheff Harry; »Hči papeža«. — »Ljudska knjižnica« posluje ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer od 18. do 20. ure. ob nedeljah pa od 9. do 11. ure dopoldne. Ob teh dneh se sprejemajo tudi novi člani in je vsak ljubitelj dobre knjige dobrodošel.
Mežiška dolina.
Kakor se nam poroča, pripravlja agilni krajevni odbor Rdečega križa v Gušta-nju velikopotezno nabiralno akcijo, da postavi ustanovitelju Rdečega križa, Henri Dunantu, čegar stoletnica rojstva je bila lani, lep spomenik sredi trga. Spomenik pa ni morda zamišljen kot piramida, obelisk, bronasta soha ali kaj sličnega, temveč kot Dom Rdečega križa. V Dunantovem domu bodo potrebni našli zavetišče in ta dom bo tudi izhodišče zdravstvene prosvete. Vsekakor hvale vredno delo, ki zasluži vso podporo. Zato upamo, da javnost ne bo odklanjala prošenj za milodare. __
E R N I K J"»ra
—ramgyMB.rsxT-.CTJ
Rekrutacija mladeničev tujcev, ki bijvajo v Mariboru.
Mladeniči, naborni obvezniki rojstnih letnikov 1905 do 1910, jugoslovanski državljani, ki stanujejo v mestu Mariboru, a niso v Maribor pristojni, se morajo, ako hočejo zadostiti letošnjemu naboru v mestu Mariboru, zglasiti v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg št. 11, pritličje desno in sicer med uradnimi urami od 14. do 16. izven sobote in nedelje po sledečem redu: 1905 in 1906 dne
10., 11. in 12. februarja, 1907 in 1908 dne
13., 14. in 17. februarja, 1909 in 1910 dne
18., 19. in 20. februarja. Vsak nabomi obveznik mora prinesti seboj krstni list in domovnico, oziroma na rojstvo in domovino se nanašajoče dokumente, ter kolek za Din 5 za prošnjo, ki se bo poslala pristojnemu sreskemu poglavarstvu v svrho priključitve dveh izvlečkov iz rekrutnega spiska, ker naborna komisija ne bo pregledala nobenega tujega nabornega obveznika, ako se ji ne bo predložilo teh izvlečkov. Mladeničem, ki bivajo v Mariboru in so pristojni v :iaj-bližnje okoliške občine, ni treba vlaga« prošenj, ker se bodo morali udeležiti nabora v pristojnih občinah.
Jarenina.
Tudi mi Jareninčani smo z Mariborčani vred premišljevali, kako je to, da smo tudi pri nas to zimo neprestano oviti s tečno megleno haljo, ali vzroka nismo in nismo mogli odkriti. Sedaj pa smo na jasnem, ko smo slišali. da v Maribor prinašajo meglo banski uradniki iz Ljubljane, kam^r sp bili iz Maribora premeščeni, pa si pridejo ob nedeljah k še tu stanujočim obiteliam srce Plodit. Nesrečna megla pa jim polni žepe, posebno še. ker vlada sicer v njih radi obilnih stroškov huda »suša«. In megla v Jarenini? No. logično jo vozijo sem Mariborčani v avtomobilih, ko prihajajo tako radi v restavracijo »Ob lipi« (Cvilak) na izbornega »plavčana« in »vajgenča-na«, pa na izredno »mažo« podlago. Pa mi smo mariborske megle veseli, ker se ob njej povedrimo. Kmalu potrka pomlad na duri in ko bomo videli in slišali dobrodušne Mariborčane pod lipo »Jarenina« veselo kramljati nam bo to vedrilni koncert. Živel »Raj pod lipo v Jarenini!« — Od zime pa : * še poslovimo s odreditvijo, ki bo baje dne 16. t. m. Na svidenje »ob lipi!« — V nedeljo, dne 9. februarja pa se uprizori v prosvetni dvorani v Jarenini »Razvalina življenja« s petjem domačega zbora. Pozdravliamo narodno izobrazbo. > Zaostali ptiči« pa ne boefo nič videli, ker bo pričetek že ob 3. popoldne. —
Iz meteorološke postaie v Slov. gor.
Lanski in letošnji pričetni mesec — prosinec sta si v močnem nasprotju. Dočim nas je lani mesec januar obsipaval s snegom in stiskal z mrazom, da je bilo joj, je bil letošnji skop s snegom, pa toplodaren. Lani je padlo v prosincu v devetih dneh snega za 626 točk, to je 62.6 mm ali 6 cm 2>= mm na visoko vode, ako bi ne bila odtekla; letos pa je januar le dva dni snežil, štiri dni pa toplo rosil oziroma pršil in nakropil na to grešno zemljo samo 257 točk ali 2 cm 5.7 mm padavin. Segrel pa nas je včasih do 10 in več stopinj toplote. Tako milo-zimne topline ne pomni ta generacija. Pač? Kdo se oglasi v protidokaz? Tre petali smo tudi letos v spominu na lansko neizprosnost zime, češ, zdaj in zdaj bo začelo škripati od mraza, a bil je to prazen strah. Zdaj že lahko to mirno rečemo, kajti »Svečnica in Blaž stereta leden glaž«. Sicer se govori, da. »ako na Svečnico zjutraj od kapa (od strešnega roba) rosi, še zima grozil — ali: »Ako kane (oade) na Svečnico p’-"; kaplja od strehe, kakor od sveče, še bo huda zima«. Pa take vremenske prislovice niso nič kaj zanesljive. dasi živijo sveže kot nekaki običaji od roda do roda. Torej z zimo je »vun«. Pač pa se je bati prezgodnjega vstaienia matere prirode s šopki v roki, ki jih lahko slana požge in tega nas Bog obvari! —
Odbor Društva Jug. akademikov v Mariboru ima svojo redno odborovo sejo v ponde-ljek, 10. t. m. ob 8. zvečer. —
V M a r i b o r u, dne 7. 11. lv.-io.
Nenadne smrti
je preminul včeraj v visoki starosti 85 let na Koroški cesti 56 bivajoči bivši kovaški mojster Ivan Novaček. Bodi mu blag spomin! —
Velikodušno darilo.
Častni Član prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva mariborskega, g. dr. Al. Juvan je daroval društvu znatno svoto Din 2.000. Prisrčna hvala! — Komanda. —
Pohorsko vremensko poročilo. Temperatura na Pohorju stalno pod ničlo, povsod izredno ugodne snežne razmere. Mariborska koča: 30 cm snega, Ruška koča: 30 cm še na stari podlagi, Klopni vrh: 40 cm na stari podlagi, Pesek: 40 cm na stari podlagi. —
Regrat začetkom februarja je vsekakor zanimivost našega trga. Davi je nekaj kmetic iz najbližje okolice prineslo na trg prvi regrat, ki je kmalu našel kupce. Tudi raznega prvega pomladnega cvetja je bilo dosti, posebno prvih zvončkov.
Smrtna kosa.
V sredo, dne 5. t. m. je v 74. letu starosti umrl v Vipavi na Primorskem tamkajšnji posestnik in vrl narodnjak stare korenine, France Rehar, oče pisatelja Radivoja Reharja. Bodi mu lahka rodna zemlja, na katero je bil s toliko ljubeznijo navezan. Prizadetim naše globoko sožalje! —
Pravo aprllovo vreme se nam obeta. Po izredno lepih, pomladanskih solnčnih in prijaznih dneh je začelo rositi z neba, kakor za stavo. Barometer pa nas »tolaži« z napovedjo, ki ni nič kaj prijazna: Nagnenje k mokremu vremenu. —
Občni zbor Udružema jugoslovanskih narodnih železničarjev — podružnice Maribor
se bo vršil v nedeljo dne 9. t. m. ob 9. dop. v mali dvorani Narodnega doma. — Članstvo se poziva k polnoštevilni udeležbi.
Ne pozabite na veliki
podoficirski ples
ki bo 8. februarja v Narodnem domu
Zažetek ob pol 21_____Vstopnina	10	Din,
Uprava banske trtnice in drevesnice v Pekrah pri Limbušu
obvešča vse interesente, da se začne s 1. marcem 1930 na zavodu devetmesečni viničarski tečaj, v katerga se sprejme 12 mladeničev. Pouk je v prvi vrsti praktičen in le v toliko tudi teoretičen, v kolikor je to za boljše razumevanje vsacega posameznega opravila v posameznih kulturah neobhodno potrebno. Gojenci dobe prosto stanovanje, brezplačno kmečko hrano in mesečno po 100 Din za pranje perila in nabavo potrebnih učil. V tečaj se sprejmejo viničarski in kmečki mladeniči, ki so stari najmanj 16 let, dovolj razviti in močni za opravljanje vseh opravil na zavodovem posestvu. Lastnoročno pisanim, z Din 5 + 20 kolekovanim prošnjam je priložiti: krstni list, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, izjavo starišev, da pustijo prosilca 9 mesecev nepretrgoma v tečaju in odpustnico osnovne šole. Prošnje naj prosilci osebno izroče zgoraj navedenemu upraviteljstvu najkasneje do dne 25. februarja. O sprejemu v tečaj bodo prosilci lakoj obveščeni. Tečajniki dobe ob zaključku tečaja izpričevala o doseženi sposobnosti zavopravila v vinogradništvu, sadjarstvo in kletarstvu. Zabavni večer Rdečega križa v Sto« dencih
se bo vršil dne 15. t. m. in ne 8. t. m. kakor je bilo včeraj pomotoma objavljeno. —
Olepševalno društvo v Studencih ima toletni občni zbor v nedeljo 9. t. m. v dvorani pri Senici. Vsi člani kakor sploh Studenčani so uljudno vabljeni.
Prireditev »Mannergesangvereina«.
V soboto, dne 8. februarja, priredi tukajšnje društvo »Mannergesangvereina« v vseh dvoranah »Uniona« svojo letošnjo maškerado pod geslom »Ob Kongu«. Vabila so že razposlana in kdor pomotoma ni preje! vabila, naj se tozadevno obrne na g. Jos. Baumeistra, Aleksandrova 20.	385
M ar ibarski in dnevni drtilnz
VMariboru, dne 7. Ji. 193U
Maribor*>m V ttcKiiiK jutra
Stran Ǥ.
Medicina bodočnosti
NAPREDEK ZDRAVSTVA V ZADNJIH DESETLETJIH. — SKRIVNOST STAROSTI IN SMRTI. — EPOHALNI POIZKUSI. — ZDRAVJE NAŠIH POTOMCEV.
Da bo hrana v bodočnosti docela drugačna kakor je naša dandanes, o tem smo spregovorili že zadnjič, prav tako gotovo pa je tudi, da bo v bodočnosti tudi medicina hodila drugačna pota. Nešteta odkritja zadnjega časa so nedvom-ljivo dokazala, da smo v zdravstvu pravzaprav na še zelo nizki stopnji in da v tej stroki še zdaleka nismo dosegli napredka sodobne tehnike. Nešteta mnenja, ki so bila doslej skoraj nedotakljiva in splošno veljavna, se neverjetno naglo rušijo in zapadajo v nič. Mesto njih vstajajo nova spoznanja, ki odkrivajo poglede v nedogledne daljave novih odkritij neštetih tajn življenja živih organizmov. Napram tem novim dognanjem, ki bodo oblikovala zdravstvo bodočnosti, je bilo odkritje bacilov raznih nalezljivih bolezni prav taka malenkost, kakor je bila malenkost pot Krištofa Kolumba v Ameriko napram bodočemu poletu v vsemir-je. S tega vidika pa so tudi vsi dosedanji poizkusi pomlajevanja dr. Voronova, dr. Steinacha in drugih le prva etapa do onega resničnega pomlajevanja, ki bo iz starca lahko zopet napravilo mladeniča.
Tako so n. pr. novejši poizkusi raznih znanstvenikov ugotovili, da se življenje z navidezno smrtjo sicer zdravih ljudi še ne neha, ampak da bi ga bilo s posebnimi sredstvi mogoče zopet obnoviti. Tu gre posebno za ljudi, ki umrejo zaradi dolika z elektriko, zaradi zadušitve vsled pomanjkanja zraka ali utopitve v vodi itd. Vsi ti l;udje sicer umrejo, toda organizem njihovega telesa ostane nepokvarjen, popolnoma cel in če bi se posrečilo zopet obnoviti delovanje srca, bi navidezno mrtev človek lahko zopet postal živ in nadaljeval svoje življenje. Da pa je mogoče srce zopet obuditi, odnosno celo nadomestiti z umetno napravo, je potrdil najsijajnejše poizkus dr. Brunk-honenka in dr. Čečulinina v Moskvi z odrezano pasjo glavo, ki je po umetnem pritoku krvi zopet pokazala vse znake življenja. Toda ne samo to, nekemu procesorju medicine na univerzi v San Franciscu v Združenih državah se je posrečilo zopet obuditi k življenju žabo, katero je poprej umoril s posebnim pli-iom, torej zadušil.
Brez dvoma je tedaj, da bo nadaljevanje teh in takih ipoizkusov prej ali slej dovedlo do tega, da bo mogoče zopet obuditi k življenju vse ponesrečence, katerih organizem bo ostal sicer nepoškodovan, ali kakor misli dr. Bruk-ford v Londonu, vse ki ne bodo umrli zaradi starostne izčrpanosti in onemoglosti. Toda tudi vprašanje staranja in starosti je predmet vsestranskega študija moderne medicinske znanosti. Danes se je vsaj teoretično že posrečilo ugo-
toviti vzroke staranja živih organizmov, pred vsem človeka in iščejo se neumorno sredstva, ki bi proces staranja onemogočala ali vsaj zavirala. Ko se bo to posrečilo, tedaj šele bo rešen pravi problem pomlajevanja, ki se bo nanaša-
lo	na ves telesni ustroj in ne samo na spolne organe, kakor doslej s pomočjo raznih operacij in vcepljanj. Doba človeškega življenja se bo dala tedaj v bodočnosti umetno podaljšati. Do katere višine, na to vprašanje seveda niti teoretično ni mogoče odgovoriti. Da pa se človeštvu nikdar ne bo posrečilo, da bi si podaljšalo življenje v neskončnost, to je gotovo, ker po naravnih zakonih se vsaka stvar, ki je kdaj nastala, mora zopet nekoč končati.
Napredek moderne medicine je tedaj že na vidiku, saj je n. pr. kirurgija že doslej dosegla višino, o kateri se našim prednikom še pred nekaj desetletji niti sanjalo m. Vzporedno s kirurgijo, čeprav mnogo bolj počasi, pa napreduje tudi interna medicina in vsa ostala medicinska znanost. Dolga vrsta bolezni, ki so veljale še nedavno za neozdravljive, je dandanes že silno razredčena. Jetika, ki je bila še nedavno tako strašna, se nam zdi danes že mnogo manj nevarna in resnica je, da Število smrtnih slučajev zaradi tuberkuloze od leta do leta bolj pada in brez dvoma ni več daleč tista doba, ko jetike sploh več ne bo, vsaj ne v kulturnih državah, kakor n. pr. v Evropi že dandanes ni več kuge, lepre itd. in se tudi kolera pojavi le redkokdaj in samo če je slučajno prine-šena iz neciviliziranih tropičnih pokrajin, kjer še ni povsem zatrta. Tako pada sorazmerno s poraščanjem civilizacije in napredovanjem medicine, tudi število bolezni, za katerimi so ljudje v prejšnjih dobah umirali kar v stotinah in tisočih. Zdravstveno stanje ČloveStva se boljša in daljša se splošna življenjska doba. V zadnjih desetletjih je ta napredek tako velik, da se da mateniati-čno-statistično vsak čas dokazati. Naši potomci, ki bodo v vsem še neprimerno bolj napredovali, si sploh več ne bodo mogli predstavljati, kako so bile nekdaj mogoče razne strašne epidemije, kakor epidemije kuge, kolere itd. v srednjem veku. Ne bodo si pa mogli tudi predstavljati silnih naporov, ki so bili potrebni, da se je človeštvo od svoje prvotne nevernosti dvignilo do vseobsež-ne znanosti in do najbolj čudežnih odkritij. Nevarnejših bolezni ne bodo poznali, na umeten način si bodo lahko daljšali dobo mladosti in tudi samo smrt bodo lahko odlagali za cela desetletja in morda tudi stoletja. Mi pa vsega tega, seveda, še ne, bomo dočakali.
174* in 175° dolžine in prevozil pot' v štirih dneh, počenši s 1. jan. Pri svojem drugem potovanju se je držal preveč na vzhod in iskal izhod pri 146° za-padne dolžine, kjer se ledena barijera drži zemlje, ki je bila nedavno odkrita. Zato je trebal celih 44 dni, da je prišel preko ledu. L. 1908 je Shakletonov »Nimrod«, dne 15. jan., prevozil pot v
12	urah, drugič pa okrog 20. dec. v dveh dneh. Amundsenov »Fram« je ab-solviral to pot v 4 dneh, počenši z 2. jan. Tudi so kitolovcl vsako leto doslej ob tem času prodrli v Kitji zaliv, in je letos prvič v njihovi zgodovini, da se jim to ni posrečilo.
Položaj Byrda in njegove ekspedicije postaja torej resen. Ako ne bo mogoča pomoč (in Byrd sam dvomi, da bi ladje kitolovcev mogle do njega!) in ako se tudi njegovi ladji ne bo posrečilo, led
prodreti, bo morala ekspedicija celo »večno noč«, pol leta, prebiti med ledom. Vprašanje je, da li ima Byrd za ioliko časa dovolj hrane, premoga in kurjave. Dvomimo, ker ni računal, da ba prišel v tako zanjko. Kraji sami pa so brez vsakega življenja. Odkod hrana za 42 ljudi, če zmanjkuje rezerve?!
Byrd sam pravi v svojem zadnjem poročilu:	»Ker je zamrznenje izreden
pojav, upam, da se ta teden prične led tanjšati in da bo »City« mogla po nas. Ako to ne bo, bodo morale ladje kitolovcev poskusiti, prodreti led in vrniti svetu 42 ljudi, ki bi sicer morali celo zimo prebiti med večnim ledom.« Vsekakor je ta teden kritičen in se bo odločila v njem usoda Byrda in njegovih ljudi. Razumljiva je bojazen v Ameriki za nje.
Med ledom v lužni polarni
noil
BYRDOVA EKSPEDICIJA, 42 LJUDI, V MUČNEM POLOŽAJU.
Ko se je Byrd koncem novembra 1, 1. jpo svojem slovitem poletu na južni tečaj spustil nad imaginarno točko juž-nega pola in postal tako tudi njegov »zračni osvojitelj«, jn ko je izvršil mnoga znanstveno važna raziskovanja v nepoznanem, pustem Antarktiku, se je nameraval takoj po Novem letu vrniti v civilizacijo in svetu odkriti mnoge važne rezultate svoje ekspedicije. Toda zgodilo se je nekaj izrednega, doslej nenavadnega:	predčasno sta zamrznila
Rossovo morje in Kitji zaliv, Byrd in njegovi spremljevalci so ostali blokirani od ledu, kakor v pasti, na svoji bazi,
V	Mali Ameriki. Byrdova ladja »City of New York« s svojimi 250 konjskimi silami se ni mogla več prebiti skozi led, ki je med tem do danes narasel na 10 m debelosti, ni mogla prodreti preko Rossovega morja v Kitji zaliv, da bi tam prevzela 42 članov Byrdove ekspedicije.
Znano je, da je Byrd prosil pomoči močne norveške ladje kitolovcev, ki v teh vodah plovejo. Te ladje imajo po 1000 in več koniskib sil in bi morda pre-
bile led ter prodrle do ekspedicije. Sporočile pa so Byrdu, naj še malo počaka. ker je upanje, da se bo pričel led taliti in da bo mogel sam s svojo ladjo prodreti iz Rossovega morja v Kitji zaliv. Tako je glasom zadnjih vesti položaj Byrdove ekspedicije nespremenjen. Sprememba pa je nastopila v tem, da se je pričela na južnem tečaju spuščati »večna« polarna noč (dočim obratno na severnem tečaju vstaja zora »večnega« dne!).
Kakor že rečeno, je pojav zamrzne-nja morja ob južnem tečaju že v prvem tednu januarja nekaj nenavadnega in se to tekom zadnjih 30 let raziskovanja Antarktika še ni zgodilo. Vseh 12 poskusov izza 1. 1841, da so ladje prodTle ledeno barijero, ki preprečuje dostop v Rossovo morje, je uspelo razun enega brez večjih težav. Vsi ti poskusi so bi-
li	izvršeni sredi meseca januarja ali še celo poprej. Med ladjami so bile celo jadrnice, n. pr. stari »Erebus«, na katerem je prebil led Sir James Clark-Ross in odkril za njim morje, ki ga je nazval Rossovo morje. Ross je šel potem med
FJnekčote
Cesarji, kralji in republike so vedno potrebovali denar. Ko so bile državne blagajne Maksimilijana I. prazne, jih je skušal napolniti na originalni način. Odredil je namreč, da naj državni stanovi poberejo od vsake osebe toliko, kolikor pač hočejo dati iz »dobre volje«. Uspeh je bil porazen. Ko so za neuspeh cesarske finančne odredbe zvedeli na dvoru, je napravil dvorni norec silno žalosten obraz in je rekel cesarju Maksimilijanu: »Kadar gre za denar, se ne sme nikdo zanašati na dobro voljo, temveč naj vedno računa s slabim izidom!«
Da bi spravil kralja Ludovika XIV. enkrat vendarle iz neprestanih fhan-čnih stisk, je izdelal slavni njegov finančni minister Colbert celo vrsto vseh mogočih in nemogočih davčnih načrtov. Sprejel je tozadevno s hvaležnostjo tudi vsak nov nasvet.
Nekoč je Colbertu nasvetoval neki filozof, da naj uvede davek na talentiranost in je pri tem pripomnil, da bo gotovo vsakdo rad plačal ta davek že iz razloga, ker ne bo nikdo hotel veljati za bedaka.
»Izvrstna misel,« je rekel minister Colbert. »V zahvalo pa boste Vi oproščeni tega davka.«
•	•
Bilo je še pred svetovno vojno. Ruski rubelj je padal in finančni minister je neprestano premišljeval, kako bi ga zopet dvignil.
Znani clown Durvo je tedaj nastopal v Petrogradu v cirkusu Ciniselli kot dresseur prašičev. Nekega večera, ko so bili ruski listi zopet polni načrtov finančnega ministra Višegradskega, je Durvo vrgel pred nekega prešička pet-rubeljski bankovec in ga pozval, naj ga takoj dvigne. Prešič pa se je trdovratno upiral.
Tu je rekel šaljivec: »No, seveda, če celo minister ne more dvigniti rublja, tudi od tebe ne morem zahtevati kaj takega!«
•	•
V francoski poslanski zbornici je bila na dnevnem redu razprava o stabilizaciji franka. Poslanec Pietri je vprašal ministrskega predsednika in finančnega ministra Poincareja, ali bo imela nameravana finančna akcija za posledico povišanje cen.
Poincare: »Tega ne verujem. Pač pa domnevam, da so cene med tem, ko tu govorim, že znatno padle.«
V tem hipu so se začuli od vseh strani klici: »Govorite še naprej! Govorite še naprej!«
- * *
Berlinski bančni ravnatelj Fiirsten-berg je stanoval, kadar je prišel ua Dunaj, vedno v istem hotelu. Vratar je dobil redno svojo napitnino, ki pa se mu ;e zdela v primeri z bogatstvom ravnatelja zelo majhna. Nekoč je rekel bogatašu:
»Blagorodni gospod, danes ponoči se mi je sanjalo, da ste mi darovali 100 šilingov.«
»Sto šilingov,« je odgovoril Fursten-berg dobro razpoložen, »to je vendar zelo mnogo denarja. Toda, če sem Vam ih že dal, jih pač oticlržite.«
Nato je vzel svoj klobuk ter odšel, vratar pa je gledal za niirr z dolgini obrazom.
Spori
Schafer svetovni prvak v drsanju.
Norvežanka Sonja Hennie si je osvojila v Newyorku damsko svetovno prvenstvo v umetnem drsanju. Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju za gospode si je priboril Avstrijec Karl Schafer, ki se je placiral v Štrbskem Plesu na drugem mestu. Svetovna prvaka v umetnem drsanju parov sta zakonca Brunef iz Pariza.
Mtinchner Sportverein v Mariboru.
SK Rapidu je uspelo pridobiti znano kontinentalno moštvo Miinchner Sportverein za dve tekmi v Mariboru. Tekme se bodo vršile prihodnji mesec, ali pa za velikonočne praznike v Mariboru.
Zubkou se zopet ženi
Aleksander Zubkov, znani ruski pu> stolovec, ki se je pred tremi leti poročil s sedaj že pokojno sestro nemškega cesarja Viljema, princeso Viktorijo Ltii-zo ter je zbudil s svojimi kasnejši škandali pozornost vsega sveta, se namerava sedaj zopet poročiti. Za svojo novo izvoljenko sl je izbral neko barsko damo v Koelnu. Dediči pokojne princese Viktorije so izplačali Zubkovu za izročitev njegove korespondence s pokojno sestro nemškega cesarja kot odpravni' no 15.000 zlatih' mark ..
Zaklad carja Radouana
V	Smederevu obstoja še vedno ustno sporočilo, ki gre od rodu do rodu, da je namreč nekje v Smederevu zakopan zaklad carja Radovana. Nič čudnega ni torej, da je vladalo zato med Smederev-čani te dni silno zanimanje in radovednost, ko so v nekem vinogradu v okolici v resnici našli zaklad. V vinogradu so namreč zadeli pri okopavanju na dva lonca, ki sta bila polna srebrnega denarja. Teža najdenega denarja znaša nad 40 kg. Obenem so našli tudi majhen kip ki predstavlja najbrže boga Baccha.
Napačno razumel.
»No, sinko, kako je bilo pri izpitu?« »Vse v redu, oče. Profesor je bil zelo prijazen in pobožen.«
»Kako to, pobožen?«
»Vedno je pri vsakem mojem odgovoru sklenil roke in dejal: Moj Bog, mo/ Bog!«
Kratko trpl)enie.
»Moj mož že 20 let ne živi. Umri j# nenadno, 8. dan po naši poroki.«
»Tako, torej ni dolgio trpel.«
Res Je!
Jelič je prišel pozno domu.
»Koliko je ura?« vpraša žena izpoft odeje.
»Šele deset, srček,« odgovarja Jelič.
V	tem hipu udari ura eno.
»Vidiš, ti lump, kako me varaš. Kaj ne čuješ, da je bila eno?«
»Seveda, saj mora, Če je deset, ker ničle ne more tolči.«
Izdajalska elektrika.
»Kaj si tako poparjen, prijatelj?«
»Eh, pa dejal sem ženi, ki je bila mesec dni z doma, da sem bil ves mesec Vsak večer doma. Danes pa j3 prišel račun zf. elektriko: 8 Din. 50 para.«
-SIN« i
Maiffitfrs*!	Jutri
■■■■■■■MtMiPiiiiBMB mili imun um ii Himni n
VMaflHef u, 3tie 7. If. 19.30.
Mlchel Zčvaco
£ukcectfa 3$otqia
80
Zgodovinski roma«
XI.
Papežev križec.
Kakor nas mika, da bi še dalje poslušali Magina razodetja, vendar nas vodijo nujni vzroki naše povesti na drugo pozorišče.
Prizora, ki zdaj sledi, nam pa ne nalaga samo časovni red dogodkov, marv^J naša dolžnost je, da razvozlamo skrivnostne odnošaje, ki utegnejo obstojati med prizorom in med prejšnjim poglavjem.
Bilo je okrog desete ure dopoldne.
Nedaleč od Florentinskih vrat je obstala poštna kočija ter se umaknila v senco bližnjega hrastovega gozdička. Črnooblečena ženska je stopila iz nje, napotila se peš v rimsko mesto in naglo krenila proti Vatikanu. Toda ta ženska ni iskala vhoda s strani pročelja.
Za Vatikanom se je razprostiral dokaj velik vrt, na vseh straneh ograjen z zidovi. V ta del Vatikana so vodila samo nizka, majhna, že dolgo nerabljena vratca.
Črnooblečena dama, lice zakrito z gostim pajčolanom. se je napotila ob teh zidovih, dospela do malih vrat in z drhtečo roko vtaknila v ključavnico ključ, ki ga je imela pri sebi. Ključavnica je bila v teku časa zarjaveia. Upirala in ustavljala se je izprva, toda naposled se je udala.
Tujka je stopila na vrt. Obstala je za trenotek, da premaga utripanje svojega srca; nato se je z burnimi koraki napravila proti elegantnemu paviljonu, ki je skoraj izginjal v goščavi ogromnih oleandrov.
Ob vhodu paviljona se je otožno izprehajal star sluga, oblečen v preprosto črno livrejo. Nenadoma pa je zapazil neznanko in srdito vzkliknil nad njo.
»Gospa,« je kriknil, »kako ste dospeli semkaj?... Brž se odpravite odtod! «
Gospa je brez odgovora izvlekla iz svojih nedrij majhno zlato razpelce in ga pomolela slugi, ki se je nenadoma globoko priklonil.
»Dajte izročiti... to razpelce... komu, to nedvomno veste...« je dejala gospa z glasom, ki se je dušil od razburjenja.
»Vem, signora!« je zamrmral sluga z usmevom.
Vzel je razpelo, umaknil se, da je mogla vstopiti v paviljon,	in	izginil v smeri proti palači.
Gospa	je	stopila v samotno	sobico. Sedla	je	in
čakaje prisluhn;’- srce ji je silno	utripalo.
Minila	je ura čakanja,	dolga in	pusta	ura.
Naposled je na ; du vrtnih stezic zaškripal glas bližajočih se korakov. Kmalu se je v okviru paviljonovih vrat prikazal moški ter pogledal ženskega gosta s pogledom polnim radovednosti in obenem nezaupnega nemira.
Gospa je bila naglo planila kvišku. S počasno kretnjo roke je odkrila svoj obraz...
»Grofica Alma!« je vzkliknil moški zamolklo.
»Včasih, Rodrigo, ste mi pravili Honorata!« je odgovorila ženska s slabotnim glasom.
»Milostljiva,« je povzel moški, »tu ni niti Rodriga niti Honorate... tu vidim samo grofico Almo... sovražnico naše svete Cerkve... in jaz sam sem zgolj
ubog grešnik, ki si je naloži! za poslednje dni življenja, da prosi usmiljenost Vsegamogočnega odpuščanja za svoje zmote. Toda sedite, milostljiva...«
Zenska je trepetaje ubogala. Oči so se ji zalile s solzami. Moški jo je opazoval s svojim ostrim, zasledujočim pogledom.
»Sedemnajst let!« je zamrmrala gospa in pogledala okrog sebe. »Sedemnajst let je minilo, odkar sem zadnjikrat stopila semkaj... Govorili ste o svojih grehih... Toda kdo bo odpustil meni mojega!...«
»Bog je velik, milostljiva...«
In moški je čakal s povešeno glavo in sklenjenimi rokami, ne da bi ji zastavil vprašanje...
»Da!« je povzela gospa, »odkar so minili ti davni časi, trpim in plakam: nezvesta, verolomna žena, sem prelomila svojo dolžnost... ena sama minuta ošabnosti in častihlepnosti me je pahnila v vaše naročje... toda, ah! kruto sem bila kaznovana! Otrok... moja hči, ki sem jo v svoji brezmejni strahopetnosti izpostavila na pragu neke cerkve... o, kolikokrat sem mislila o ubogi zapuščeni revici! In kolikokrat sem si dejala na tihem, da so bile nesreče, ki so zadele našo hišo, samo pravična kazen za moj zločin!...«
»Bog je pravičen, milostljiva...«
»Vi niste poklicani, da me spominjate tega!« je vzkliknila grofica Alma v trenutku odpora... »Vi, Rodrigo, ki ste mi nasvetovali, da naj izpostavim svojo hčer! Vi, ki ste pripravili rodbini Alma toliko trpljenja... njej in vsem plemenitim rodbinam Italije! Rodrigo!«
»Papež ni odgovoren za grehe zaljubljenca,« je rekel moški.
»Da,« je odgovorila grofica z bridkim glasom, »da, sveti Oče, zares... vi niste več Rodrigo, in jaz nisem več Honorata... Obračam se torej do svetega Očeta... najvišjemu svečeniku velja moja ponižna prošnja...«
»Govorite, hčerka... in če je v moji moči, da olajšam vašo skrb, vam hočem ustreči.«
»Sveti Oče,« je povzela grofica z glasom, ki ga je zaman izkušala okrepiti, »ako bi šlo samo o meni. bi se kmalu odrekla temu svetu... Samostanska vrata bi se zaprla kakor rakev za mojo sramoto... za mojo bolestjo... in za mojimi spomini...«
»Lep sklep je to,« je dejal papež živahno.
»Toda jaz nimam pravice, da bi ga izvršila!... Če bi šlo samo o grafu Alma, bi se njegova šibka duša kmalu prilagodila temu. kar bi mtt mogla vaša Svetlost ponuditi v zameno za trdnjavico Monteforte.«
»Grof Alma,« jo je prekinil papež z isto živahnostjo, »naj bo zagotovljen,, da najde v Rimu v Vatikanu samem sijajno življenje, kakor hitro se mu zljubi zapustiti orlovsko gnezdo... Pooblaščam vas, da mu to poveste...«
»O tem mi vas ni treba vpraševati, sveti Oče... Grof vč sam, koliko pridobi, če se vam podvrže... In on misli pogostoma na to!«
»Torej!... Kdo mu brani?... Sprejmem ga z odprtimi rokami...«
»Kdo mu brani predati Monteforte? Kdo brani meni, da se ne morem živa pokopati v samostanu? To je moja hči... Beatrice!«
»Dekle torej!... Dam ji bogato doto. Napravim jo za kneginjo. Še več storim zanjo... Poiščem ji ženina, ki bo odslej mogel zasnubiti tudi kraljevsko hčer. In mož, ki sem ji ga namenil, bo morda tudi sam zasede! prestol... Tako postane vaša hči kralji-
ca! Kraljica, ali slišite, Honorata!«
»Vaša Svetlost me zopet imenuje Honorato!«
»To mi je ušlo, presladki Jezus!...«
»In kdo,« je povzela grofica Alma, »je ta ženin, ki bi ga ponudili Beatrici?«
Papež se je vzravnal ter izustil z nekako slovesnostjo :
»Ime mu je Cezar Borgia... za zdaj vojvoda Va-lentinoiški... «
»Vaš sin?«
»On sam! Ah, grofica, verujte mi, da vam dajem s tem dokaz’ svoje naklonjenosti, kakršnega še niste prejeli...«
»Vi ne poznate Beatrice!... Kri, ki jo ima od mene, je kri rodbine Sforza. Toda dočim sem jo mogla jaz pozabiti, se pretaka ta kri po njenih žilah tako burno, da se je bojim... Vi, sveti Oče, mislite nedvomno, da je bil grof Alma tisti, ki je branil Monteforte, edino trdnjavo, ki se je ustavljala Cezarju Borgia, zmagalcu Romagne. Ves svet misli to... Ne! Beatrice je navduševala posadko, ona je odločila usodo vašega sina... In še danes se je pripravljena bojevati. Ah, sveti Oče,« je nadaljevala grofica in padla na kolena, »prav o teh rečeh sem hotela govoriti z vami... Prihajam vas prosit milosti za svojega otroka... Vaš sin pripravlja nov pohod proti Montefor-tu... To vem... V imenu Boga usmiljenega, sveti Oče... v imenu ljubezni, Rodrigo, ki ste jo nekoč čutili do Honorate... v imenu zapuščene revice, ki je morda že zdavnaj mrtva... rešite edinega otroka, ki ga imam! Zabranite svojemu sinu izvršitev svojega načrta... Ta nesrečna državica Montefortska bi dodala vašemu zmagovalskemu vencu le revno cvetko... Sveti Oče, pustite nam to zavetišče... Pustite mi, da v njem pokojno dovršim življenje, o katerem vam pričajo moji lasje... sivi s štiridesetimi leti... da je že izžito... Pustite grofu, da živi tam kot miroljuben lovec kakor doslej... V zameno pa vam obljubljam, da ne bo na Montefortu nihče kanil sovražnosti proti oblasti rodbine Borgia, dokler jaz živim!«
Papež je dolgo časa molčal, dočim je nesrečna žena plakala pred njim na kolenih. Nato pa... ta navada je bila razvita v njem do neprekosljive spretnosti... je odgovoril prošnji nesrečnice z vprašanjem.
»Torej,« je dejal, »vi odklanjate zakon Beatrice s Cezarjem?...«
Grofica je osuplo dvignila glavo.
»Ne odklanjam ga... toda nemogoč je... Beatrice goji do vas sovraštvo, ki ga je podedovala od rodbine Sforza!«
»Naj se zgodi po volji Gospodovi!«
»Sveti Oče, jaz čakam vaše odločitve. Kakšen odgovor ponesem v Monteforte, odkoder prihajam in kamor se vračam? ...«
»Zalibog, hčerka moja... do Cezarja nimam nobene oblasti... 2e zdavnaj se je osvobodil mojega vpliva... Svoje vojne je vojeval proti moji želji... in prepričan sem, da nam nobena sila na svetu ne bo ubranila marširati nad Monteforte!«
Grofica je polagoma vstala. Še enkrat se je z obupnim pogledom ozrla na papeža.
»Z Bogom, Radrigo!« je dejala.
»Bog vas čuvaj, hčerka moja!« je odgovoril papež.
Honorata, grofica Alma, je odšla z omahujočimi koraki. Jedva pa se je odstranila, že se je papež vzravnal.
MaRo^ui, UaMHjov poac«. rfovalM la •oalJalM namana •Minstva: aaaka baaeda 30 p, Mjminjll sMotlt Din *"
£ 3Jtali
Žanttva, dop4aovaa)a In ogte» ai trfovakaf« aH raUamnaga anafiaja: aaaka baaada 60 p, najmanjši Manah Oia KV—
Krasne pletene obleke
v veliki Izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletarna M. Vezjak, Maribor. . Vetrinjska ulica 17.	2319
Športniki!
Drsalke brusi in ponikla najbolje in najceneje, mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14.
Mehanična delavnica
za popravila vseh vrst gramofonov, Šivalnih strojev, zajamčeno so lidne in brezkonkuren-čne cene znane tvrdke Justin Gustinčič/ Maribor, Tattenbachova 14. Zadostuje dopisnica, da pridem po stroj In gramofon na dom.
Iščem
dvo- do trisobno stanovanje s kopalnico. Naslov naj se odda v upravi lista.
Zgubil sem
na poti iz Počehova - Maribor zatvo-rač (Verschluss) malokaliberske puške znamke »Gego«. Najditelj se naproša, da odda zatvorač proti odškodnini upravi »Večemika« Maribor, Aleksandrova c. 13.	U
Prodam:
spalno sobo, novo, moderno s psiho-ogledalom, dve omari, dve postelji, dve nočni omarici z apoteko, psiho, mizo, dva tapecirana stolčka, dvema-draci, dva vložka skupaj 5250 Din. Novo otomano 550 Din, kompletno posteljo s tridelno madraco 650 Din, otroško železno posteljo z madraco in vložkom 750 Din. špansko steno, japan ročno delo, črno mizico in dva tapecirana stolčka 1200 Din. Vprašati Aleksandrova cesta 45 II, vrata 11.	372
Oddam lepo malo In veliko sobo
takoj v najem. Istotako se vzame več abonentov na hrano po 15 Din dnevno. Vrazova ulica 2, pritličje levo. 375
V	nedeljo zjutraj
se je zgubila v gostilni Gačnik v Studencih siva boa. Pošten najditelj se naproša, da jo odda .v, omenjeni gostilni.
377
500 Din dobi tisti,
ki mi preskrbi službo nočnega čuvaja, portirja, hišnika ali kaj sličnega v Mariboru. Na zahtevo položim tudi kavcijo. Anton Štante, Jezdarska ulica 8. III. objekt.	376
V	najem se odda s 1. aprilom
stanovanje 3 sobe, kuhinja v pritličju, skupno z lokalom in velikimi kletnimi prostori. Naslov v upravi.	361
V vili »Julija«,
Tomšičev drevored, oddam s 1. marcem boljši osebi, lepo opremljeno sobo.	379
Snežne čevlje in galoše
vulkanizira najceneje čevljarska delavnica Avgust Gusel, Radvanjska cesta 1.	378
20% kronske bone kupimo!
Plačamo najvišjo dnevno ceno. Pro« metna bančna družba, Maribor, Can karjeva ulica 14.	3C7
Zastora, zaveso in posteljna pregrinjala
v zelo okusni izdelavi, kakor tudi perilo za dame, otioke in gospode po meri dobite pri
OLGI RUPNIK
atelje sa perilo
Maribor, Slovenska ul. 20
Tudi dostavljeno blago se prevzame v delo 68
n
lastnega pridelka v zapečatenih steklenicah liter po 12 Din dobite pri
FitiiGES. hmsi ui 11/1
densi hodnik.
ta;
ioiaiti! i til
Biez posebneg« obvestila.
Globoko potrti nad prebridko izgubo sporočamo vsem znancem in prijateljem, da je dne 5. t. m. v 74 letu starosti za vedno zatisnil svoje blage oči naš soprog, oče, tast, in stari oče
France Rehar
posestnik.
Njegovi zemski ostanki so bili položeni k večnemu počitku na pokopališču v Vipavi, dne 7. t. m.
Vipava, Maribor, 7. februarja 1930.
Joslplna, žena: RadlvoJ, sin; Minka, roj. Punčuh, snaha; Lelja in Voja, vnuk in vnukinja.	390
isdala Konzorcij »Jutra* v Ljubljani.: oreds.tavnik izdajatelja in urednik: FRAN BRO ZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. (L, predstavnik STANKO DETELA
“*	v Mariboru.