m S 1. številka. Trst, v ponedeljek 1. januvarja 1906. T 42583 Tečaj XXXI. Tudi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamičae Stertlke wt prodajajo po S iot(. (6 stotink), v mnogih tor-kkarnmh ▼ Trata in okolici. LjubHnni, Gorici,^Celji, Kraajn. Mariboru. Celovca. Idriji, »t. Petru. Sežani, Nabreiin;, Notmd-- mena itd. -- Orla*« ia aara^ke »prejema u prm »m lata .Filimt", ml. Giargla l'radae are h ti 1 pa p. do Gaiattl St. IS. — Ceae ogiaaom 16 na 1 zt eeer. — Trato petk; podanice, osmrtnice, javna po pogodbi. TELEFON atov. 1157. za vse zahvale ia doaia^i ogla« Glasilo tfr»it¥a „Ettiost" za Primorsko. V edinosti je moč ! Varočaina znaša pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naročbe% b?ez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi ntj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se bo sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. — Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. — UREDNIŠTVO: ml. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom), infaiatali ia odgovorni urednik Štefan 6odina. — Lastnik konsorcij hite fiBmoit"" — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" " v Trttu, ulica Giorgto Galatti it. 18. _ ————— Poštno - hranllniČni račun St. 841.652. : Brzojavne vesti. Ve i«nje firaaeoakik kardinalov PARIZ 31 Pet francoskih kardinalov e poslalo papežu, kakor javlja „Journal des Debats*, svoj sklep, da naj se cerkveni organi ne upirajo ločitvi cerkve od države, ako se bo zakon uporabljal po duhu m slovu. Dogodki na Ruskem. VARŠAVA 31. Socijalisti skušajo s poškodovanjem železniške proge prisiliti, da se ustavi promet, ne da bi dosegli znatnih vspehov. Pri Lublinu je bil z dinamitom razdejan železniški most. BEROLIN 31- Iz Petrograda poročajo : V Rigi so revolucionarji zgrabili :ri gospode, ko so stopili iz nekega re-stavranta, jim zvezali oči ter jih ustrelil. Morilci so ubežali. Take grozovitosti se dogajajo din na dan; navidezno nima ^blastnija nobene moči, ravno tako, kakor v Vmdavu, kjer izdajajo oborožene čete na prebivalstvo ukaze, zapirajo prodajal-mce in viadne institucije ter prepovedu-:ejo promet tramvaja. Mesto je popolnoma v rokah ustaše v, ali karcor se imenujejo letiškega socijalno-demokratiškega odbora. Vojaštvo, kate-jc uićlIg. nima moči. Na razdejanem majoratu v okolici mesta so uničene dragocene starine, redko orožje in zbirke. PODLISTEK. Frokletstvo. trki ia doTriil L I, T( pit'.«, k. L Leka rničar je zmajal z rameni in odgovoril : — Veruj mi, Knežević, da ljubim strica, kakor da mi je pravi oče, «* ston n vse, ker zamoreta moje zna- IjC ln u*netnost, ali nisi ženska ti, tebi *unak * ne imem lagati in ti prikrivati "SniCe- ^ tem telesu, je nadaljeval lekarničar je »»a- - na J Yec» nevarnost smrti, nego 11 -a do zdravja. To ti pravim, ti pa stori m aioras storiti. Jaz pa bom mešal seči J ° ^ 5Vo^em najboljem znanju, pro-C1 ° tem vsevišnjega, naj milemu nam očetu in boin,ku okrepi naravo, da preboli to hudo bolezen. = Hvaia ti, brat, je odgovoril Beri- Rojakom ob novem letu. Leto 1905. je minolo — zopet je padla kaplja v neizmerno većnost. Cemu naj bi tudi pisali tako „bilanco** ? »aš narod je mal, dimenzije, v katerih se b e rjegovo javno življenje, tudi niso ve-ice, ali težko dogledne, in razmere, za itere bije Cesto naj^rJiteje boje, so tudi premnogokrati več nego malenkostne. Dogodki, ki so v minolem letu vpli-: na javno življenje naroda slovenskega odprta knjiga, ki jo drži v roki sle-erni slovenec, ki se zanimlje z« niše ivne stvari. Cemu torej „bilanco" ? In ti u tudi ocenjati konkretne dogodke ? Ne, nočemo, ker se danas nočemo dietno dotikati nikogar. Le nekoliko splo-karakteristike slovenske politike in r e posledic bi si dovolili tu. In to tudi — pro domo. Ne mislimo tu pisati nikake „bilance", ;roma naštevati konkretne gododke iz mim ga — slovenskega življenja. Stališče, ki je zavzemlje naš list med .»vensko žurnalisrko ni prijetno. Donaša ^prijetnosti — tudi tu rabimo kar naj-nileji izraz — od desne in od leve. Mej rugimi neprijetnostmi je tudi roganje, da -mo — brez načel in prepričanja ! Dejstvo a, da že leta in leta vztrajamo na svojem jta'-.iča vzlic vsem in včasih hudim ne-rijetnost.-a : to dejstvo govori da imamo nda le svoja r.ače1* in svoje uverjenje. Kajti Ijulje, ki v političnem življenju ni-■ ;o določene podstave, navadno niso ne iedni .n ne vstrajni ! In celo ne, če jim d^naš; neprijatnosti in zahteva abnega-Da moremo vstrajati vzlic vsemu in emu, za to crpimo moč ravno iz prepričanja svojega, ki nam pravi, da je vensko politično življenje zašlo na zgre-a ! To uverjenje nas je potisnilo ~epcijonelno stališče, ki je zav-ki se nam toliko zamerja. *ri se nam vtegnilo : mari nismo /ali v tem in onem pogledu ? ! — to je res. Ali to ne zadošča, ašanje treba drugače precizirati. Ve-nujneje ir. koristneje bi bilo, če bi si odgovora na vprašanje : k o 1 i k o b i — StdftljiTi 1 bili dosegli, koliko bi napredovali, ako bi bila naša politika drugačna, nego je bila?!! Ako bi se povspeli na vršino tega vprašanja in bi od tu pregledavali naš položaj, videli bi, da je p o 1 i t i č n\> bojišče posejano — s slovenskimi nevspehi! Naš narod je še mlad in čil in ima zdravega mozga v sebi! Tam, kjer vstvaijajo te sile, vidimo res lepih vspehov. Na pri m. na polju li-terarnem in gospodarske organizacije na domačih tleh ! Tam pa, kjer naj bi sile naroda v političnem boju s tujimi silami in neprjaznimi nam faktorji dosezale vspehov — tam smo odločno pasivni. To je dejstvo, ki ga ne more utajiti nikdo: politična veljava našega naroda je v zadnjih letih uprav grozno padla! In to vzlic vsemu kričanju voditeljev slovenske politike o suvereni volji — ljudstva ! A vzrok ? ! Naj le zopet kriče na nas: križajte jih ! — odgovor na to vprašanje je vendar-le ta, da krivda je na sedanji slovenski politiki. Zlo prihaja od todi, ker slovenska politika nima — politikov ! Pred vsem pa, ker nimamo moža, ki bi bil avtoriteta! Slovensko politično življenje ima pač mnogo demagogov in političnih avto-kratov, ki oblastno vodijo barko — svoje stranke ! Nimamo pa resničnega voditelja, ki bi s spretno roko, bistrim umom, plemenitim nastopanjem in avtoritativno be sedo brzdal kipenje strasti, kadar se hoče prehudo vzvaloviti na škodo narodne skupnosti, voditelja, ki bi tudi nasprotujoče si elemente naroda znal zbirati in staviti v službo te skupne narodne stvari, kadar« koli bi bilo to potrebno. Res je: čvrstega življenja v narodu ne more biti, ne da bi se kresale iskre. Ali, kar zdaj imenujemo slovensko politiko, je le slepo besnenje. Slovenske stranke in struje imajo pač programe, ali Slovenci nimajo — programa, kakor imajo politične voditelje, a nimajo — politikov. Mi imamo domač > vojno, v kateri se bojevniki ne bojujejo, ampak besne! Zgodilo se je zadnja leta parkrat, da se je ob važnih trenotkih is ob vprašanjih, ki se tičejo narodne skupnosti, skušalo nastopati složno. Ali vide'o se je, d* ne gre nikomur nrav od srca, in zato tudi ni moglo priti do takih kompaktnih nastopov narodne skupnosti, ki bi imponirali! Od kodi naj nam potem prihaja ugled : respekt pri tujem sovražniku, uvaževanje pri prijateljih ? ! ! Brez ugleda in brez respekta pa : od kodi naj prihajajo politični vspehi ? ! Na trnu ne raste sladko grozdje. Vspričo takih dogodkov in za slovensko stvar pogubnih jim posledic, nam zdrava razsodnost in rodoljubni čut impo-nujeta tisto ekscepcijonelno stališče, ki je zavzemljemo v slovenski furnalistisi. Naše postopanje je narekovano od globokega prepričanja ! In to vemo, da je bomo lahko branili — pred svojo narodno vestjo. Tudi tistih konvencijonalnih in tradicionalnih voščil ne bomo izrekali danes rojakom ! Saj bi brlo vse le vzbujanje praznih iluzij, slikanje utopij. Minolo leto je bilo leto borb, truda, nevspehov in pre-varjenih nad. Retrospektiva ni razveseljiva. Tudi perspektive ne moremo slikati v mileji luči. Ljubi prijatelji naši pravijo sicer, da smo sanjači in frazerji, ali toliko smo vendar le realni računarji, da se ne udajamo nikakim iluzijam glede tega, kar nas čaka v tem letu. Tudi novo, ravnokar nastopivše leto, bo leto težkega dela in truda. Želja pa, ki nam danes prešinja dušo, je ta, da bi bil narod naš po svoji notranji sestavi in po svojem notranjem razmerju bolje vsposobljen za to težko delo in bolje — vodjen v hudem boju za bodočnost in ekzistenco svojo! Narodu želimo zastopnikov, ki bodo imeli uma, da sestavijo bolji koncept skupne slo- slav, stisnivši ^križarju roko. Nu, za eno te prosim. Reci mi, ako veš in moreš vedeti, je-li nevarnost tolika, da bi mogla bolezen v hipu utrniti življenje premilega mi strica ? — Bi mogla, je odgovoril lekarničar, ali ne da mora, in zdi se mi, da se ne zgodi. Taka bolezen navadno vsplamteva, besni, se razvija, raste in raste do nekega viška, a potem še le se prevrgava v dobro ali zlo. — In, ali se stricu mojemu vsaj za hip povrne zavest ? — Da, jaz hočem storiti vse, da se mu povrne. Najprej bom skušal, da mu pride trdno spanje, a potem se prebudi. — Hvala ti, lekarničar, je rekel Be-rislav solznih oči, stori za ime božje, vse kar znaš ! To ti poplača Bog in nam boš mil in drag do groba. Jaz se povrnem v hipu, samo treba, da zvršim nekatera opravila. Berislav je odšel in skoro je letel jeden njegovih konjenikov proti gradu Omišu. * • venske politike ljavijo! in srca, da jo tudi uve- Pisma iz Prage. (Izviren dopis). Dne 25 grudaa 1905. (K-ec). Ubogi tlačeni in teptani Slovaki so zopet enkrat pokazali svojo življensko silo Niso jih še pomadžarili vseh, niso še vsi izumrli in niso se še vsi izselili v Ameriko. Eto Vam dokaza : „M useiln a slovenska společnost vTurčian-skom Sv. Martine" namerava graditi svoj nacijonalni muzej! Predno obrazložim namene najbolj tlačenega slovanskega plemena, hočem pripomniti, da se Slovaki sami nikdar ne nazivajo Slovake, ampak oni pravijo, da so „Slovenci!" Ali tudi Čehi ne poznajo slovaškega naroda, ki je (notabene) s češkim narodom jedno, ampak govore vedno~o slovanski literaturi, o slovanskem sv. Martinu itd. Nas Slovence pa Čehi izključno imenujejo „S 1 o v i n c iw. Skupščina muzealnega društva v Tur-čanskem sv. Martinu je sklenila z ozirom na nedostatek muzealnih prostorov, da v letu iqo6 postavijo novo, potrebam odgovarjajočo zgradbo, in ker dosedanje zbirke v iznosu 35.000 kron ne obsegajo niti polovice stavbene svote, da uvedejo čim naj-razsešnejšo akcijo za imenovani kulturno-narodni cilj, da pride stavba tekom 1. 1906 pod streho. Vsled tega so se obrnili Slovaki do vse češke javnosti s prošnjo, da bi podupirala tako idealno kulturno stremljenje. Poziv je našel tudi precej odmeva. Pred nekoliko leti so vstanovili Čehi v Turčanskem sv. Martinu — ki je kulturno središče Slovakov, kakor je Ljubljana Slovencev — neko tovarno za cellulozo, da bi tako materijalno povzdignili zapuščeni slovaški narod, mu vdihnili in-dustrijalnega poleta, ter ga tako zavarovali pred ogromnim izseljevanjem v Ameriko. Namera čeških industrijalnih krogov je bila kar najplemeniteja. Tovarna je bila vstanovijena kakor akcijska družba in je Lamela V3C pogoje življenja v sebi. Ali kruti Madjari so znali zadati smrten udarec tudi temu poletu slovaškega naroda. Obdačili so njih izdelke v taki meri, da niso mogli vspevati. Ko pa še to ni pomagalo, ustanovili so v bližini konkurenčno tovarno, ki je dajala svoje izdelke strašno v izgubo, primanjkljaj pa je pokrivalo madžarsko trgovinsko ministerstvo ! I Češka tovarna je propala in tako so je utrgala poslednja veja, ki je imela rešiti Slovake iz veletoka izseljevanja ! Akcijonarji so dobili večinoma svoje akcije pokrite in ostalo je še kakih 6000 kron. Muzealno društvo se je je zato obrnilo na one češke akcijonarje, med katere bi se imela razdeliti svota 0000 kron, naj bi ta znesek prepustili mu-zealnemu društvu. Tej prošnji slovaškega muzealnega društva so češki akcijonarji radi vstregli in tudi sicer se zbira za slovaški muzej. Kdor Slovencev bi se hotel spomniti slovaškega muzeja s kakim malim darom, naj pošlje svoj prispevek pod naslovom : Muzealnej slovenskej spoločnosti v Turčanskom Sv. Martine. (Turocz-Szt.-Marton.) * * * Češko sokolstvo se že z vso vnemo pripravlja na vsesokolski zlet, ki se bo vršil dne in 9. septembra 1906. v Zagrebu. Zveza hrvatskih sokolskih društev je izbrala za vsesokolski Jzlet jako pripraven čas: 8. sept. je v soboto in je praznik ; 9. sept. pa je nedelja. Torej bosta takorekoč 2 praznika skupaj. S tem se doseže gotovo ogromna vdeležba. Je pa kimovec tudi radi vremena najbolj pripraven čas, ker tvori Oni blagodejni Bilo je okolo poldneva šestnajstega marca 1391. leta. Zlati žarki vedrega neba so prodirali v sobo, kjer je na smrt bolan ležal prior križarski. V kratkem času nekoliko dni se je obraz tega junaka popolnoma spremenil vsled težke bolezni. Na licih so se pokazale kosti, očesi^sta globoko upadli. Obraz sam je pormenel in posivel, le na levem licu se je pokazala slabotna sled rdečila — znak težke bolezni. V tem hipu je bolnik spal; zato je v sobi vladala gluha tišina, da-si se je več ljudij zbralo okolo njega. Kraj postelje je stal križar lekarničar ter je spuščal iz bočice tu pa tam po nekoliko kapelj zdravila na usta spečega priorja, ki se mu je vsled tega znatno olajšavalo težko dihanje. Ob nogah Ivana Paležnika je klečal škof Pavel Horvat in molil, spustivši glavo na sklenjeni roki. Nad glavo je stal Berislav Paležnik, bolj kamen, nego živo bitje. Po-bledel je n* smrt, in vsako toliko se mu je pokaza|# solza v očesu. A v ozadju pa je sedel ban Ivaniš nemo »n je strmel pred-se v tla. Po njegovem čelu so se križale strele, iz njegovega očesa so pa- vremenski prehod iz poletja na zimo. Ko je bil lani vsesokolski zlet v Ljubljani, v kako kanibolski vročini smo se parili ! ! Kaj pa Šele potem, ko smo vprizorili izlet na Adrijo! V Benetkah in Pulju je bilo kakor v pečeh! Zaradi šole pa tudi nikdo ne bo prikrajšan, ker spada 8. sept. skoro povsodi še v počitniško dobo. Tako obeta biti vsesokolski zlet v Zagrebu grandijozna manifestacija vseslovanstva ! Kakor iskra se je razletelo po vsem svetu sokolskem, da bo V. v s e s 1 o v a n-ski sokolski zletl. 1907 v zlati Pragi ter ga priredi Češki obec Sokolska! Tako je namreč sklenil pred par dnevi glavni odbor češkega sokolstva. Naprej torej zopet za krasnim novim delom, v katero poglobimo znova vse svoje sile da s številnostjo, vstrajnostjo, organizacijo in žilavostjo pospešimo razvoj in napredek sokolstva. Naprej, slovenski sokoli! Vaša vzvišena dolžnost vas kliče na novo delo! Učvrščujte se in pripravljajte se znova za čast in slavo imena sokolskega, da spopolnite duševno in telesno vzgojo svojega naroda, da tako znova dokažete vsemu narodu, kakojmogočno se vzpenjamo, rastemo in dvigamo, kako sveto vršimo slovansko blagovestje jednakosti, svobode in bratstva! Z vročo ljubeznijo do stvari sokolske in z navdušenjem na delo : za zagrebški in praški vsesokolski zlet. Slava vseslovanskim oli m-p i a d a m 1 Kakor se čuje pri nas v Pragi, bo vsesokolski zlet 1. 1907. v Pragi največje gimnastično slavje vseh časov! Že sedaj se vrše pogajanja da se poleg vseh slovanskih narodov, vdeleži tega zleta veliko število francoskih Sokolov. Francozi prihite baje s posebnimi vlaki v Prago. * * Društvo za postavitev Husovega spomenika je sklenilo, da se poleti 1. 1906 priredi v Taboru Husova razstava, pod protektoratom tamošnjega mestnega starešinstva. Kdo se ne spominja bojevitih Taboritov ? Menda ga ni mesta na Češkem, kjer bi bilo preteklo toliko krvi, kakor v zgodovinsko znanem Izboru. Imenovana razstava bo obsegala: a) spomini na Husa (relikvije, rokopise, spise itd.); b) Husov kult (maše, pesmi in fotografije spomenikov) ; c) Husova literatura : vsa izdanja, prevode na tuje jezike, kritike tujih narodov o Husovih spisih ; d) zgodovinske zanimivosti, arheologijo, numi-smatiko; e) načrti za Husov spomenik v Taboru in drugi slikarski in kiparski umotvori nanašojoči se na Husovo dobo in osebo ; f) viteške igre na gradu K o z i m in S e z i m o v. Pripravljalni odbor se obrača do vsega češkega naroda in do vseh častilcev Husovih s prošnjo, da bi pod garancijo po- husitske dobe, kakor : orožje, slike, knjige, pečate itd., bodisi v originalih ali . reprodukcijah, da bo prva Husova razstava kar najbogatejša in najpopolnejša. Vsekakor obeta biti ta razstava vrlo zanimiva ter bom svoječasno še kaj več poročal o njej! Ogrske nad katoliki v Albaniji. — To kulturno delo", — kakor se izraža baron Chlumetzky — daj a Albancem pretvezo, d podtikajo Avstro-Ogrski razna dalekosežna aneksijska in prisvojevalna poželjenja. Navstale so bile tudi že govorice o možnosti bližnje avstrijskelintervencije. Vendar si je Avstro-Ogrska pridobila tudi simpatij med Albanci, izlasti na severu Albanije. Te simpatije — tako naglasa Chlumetzky z vidnim zadoščenjem - prihajajo od todi, da smo mi tekom desetletij podali neutajljiv dokaz, da je možno povspe-sevat- verske in kulturelne potrebe tega naroda, stoječega še na toli nizki stopinji kulture, ne da bi s tem zasledovali kake sebične namene, in ne da bi ob enem — dobro si zapomnimo to naglašanje Chlu-metzkega, ker je važno — ob tem z umetno agitacij o podpihovali stremljenje Albancev po narodnem zjedinje nju Albancev. Naša monarhija ne izkorišča protektorata nad katoliki Albanije v politične namene. Potem pripoveduje baron Chlumetzky, kako se Albanci [trudijo na vse pretege, da bi se otresli tega protektorata Avstro-Ogrske. Potem pravi: „Ustanovitev italijanske družbe za eksploatacijo albanskih gozdov ni brez političnega ozadja!!" Avktor pripoveduje dalje, kako se hoče z raznimi gospodarskimi projekti, posebno za gradnjo železnic, omejiti vpliv Avstro-Ogrske na Balkanu. Izvestni balkanski politiki bi hoteli, da turška, srbska, bolgarska, romunska, da, celo ruska trgovina ubere druge poti v zapadno Evropo^ posebno pa v Italijo, Francijo in Švico. Balkanske dežele naj bi postale gospodarski nezavisne od centralne Evrope. In to je jasno — vsklika Glumetzky, — da bi s tem naši interesi najobčut-neje trpeli in enkrat za vselej bi nam bila zaprta pot do Soluna!! Naglasivši da ima Solun veliko gospodarsko in trgovinsko bodočnost pred seboj, naglasa avktor, kako bo Avstrija vedno bolj navezana na vztočna tržišča, vsled česar bo morala nujno zahtevati gradnjo železniške zveze po Sandžaku preko Mitrovice do Soluna. Za nobeno ceno ne sme Avstro-Ogrska privoliti Črto Bar-Nikšič, projektirano od italijanske strani. To da bi bil neod-pusten greh. V trenotku, ko bi s tujimi kapitali in pod ptujo patronanco predrla ""železnica v deželo, bil bi začetek novi balkanski eri, v kateri bi se brez ali proti nam odločalo o gospodarski in politični usodi teh dežel. Za to naj bi Avstro-Ogrska sama začela delati in naj bi z avstrijskimi kapitali zgradila železnico, ne 'ia bo drugim služilav strate-gične svrhe!! Tudi ustanovitev Marconi-jeve postaje v Baru izhaja iz prizadevanja Italije, da bi svojo obal spojila z ono Vztoka. Avktor priporoča nujno, naj avstrijski sodili ali darovali predmete, ki se tičejo i. svečeniki in učitelji v Albaniji modro Avstro-Ogrska, Italija, pa -balkansko vprašanje. Nekdanji predsednik avstrijske poslanske zbornice, baron Chlumetzky, je priobčil nedavno temu v listu „Oester-reichische Rundschau" — čitanja vreden spis o „Italo-Albancih in balkanski politiki-Avktor pripoveduje, da Albanci ljuto sovražijo vsa sosednja plemena in prava pro-gramna točka jim je: sejati sovraž tvo proti Avstriji. V pretvezo za to sovražtvo pa jim je protektorat Avstro- dale solze na junaško brado ; za nikogar ni maral nikogar pogledal, ker ga je mučila ena edina misel, nesreča^ prijorja Vranskega, najboljšega junaka v teh krajih in pobratima njegovega od mladosti. Samo tu pa tam se je osvestil ter pogleda val na drugo stran sobe, kjer sta klečala dva križarja, v polni svoji obleki pod črnyfl plaščem in belim križem, molila šep^aje za zdravje premilega jim glavarja, Ivana Paležnika. Tudi to ga je motilo. Hkratu so se začele prsi bolnika močneje napuhavati in tudi znak na njegovem licu je močneje pordečel, Berislav je na to obrnil glavo, pogledal na strica in rekel lekar-ničarju: _ Poglej, poglej, brat lekarničar ! Glej prsa ! Kaj je to ! — Vidim, gospod, je odgovoril veš-Čak. Srce je začelo siloviteje biti, narav se je živeje vzbudila, videli bomo sedaj, da-li smo prišli na bolje ali na huje. Mislim, da se bolnik prebudi. _ A kaka je tvoja nada ? je vprašal Berislav. _ Meni je izginila vsaka nada, in l^j-Tv.., _ . . _ .rt1 • negujejo vzbudivši se narodni čut Albancev ter priporoča, naj bi v Avstriji ustanovili več tečajev za učenje — albanskega jezika. Avstrijski učitelji v Albaniji naj bi ne poučevali v drugem, nego v materinem jeziku Albancev. Tudi naj bi irija posebno skrbela za zboljšanje go-arskega položenja ubogih prebivalcev baniji! Čim bolj se bodo tam po-jale simpatije do Avstrije, in čim bolj se utrde gospodarske vezi, ki spa jajo Albanijo z Avstrijo, tem mirnejim srcem bomo mogli čakati na nadaljni razvoji tega dela balkanskega vprašanja. Potem še le doseže akcija iz leta 1878 --okupacija Bosne in Hercegovine — svoj končni namen: da nam zagotovi komercijelno nad v ladje do Soluna! Po tem se bomo veselili na zavesti, „da sad, ki smo ga mi vzgojili, ne pade v naročje — drugim ! $am Bog bi moral storiti kak čudež, da *eši vašega dobrega strica. Kane na nogi -o se vnele, kri se razkrojuje in nehuje Pretakati se redno, in to zlo se žiri od ;og bolj in bolj proti gornjemu telesu. Sjfu se nehuje vsaka moč znanosti in umetnosti; take bolezni ne more preboleti. Lekarničar je zopet spustil, dve tri kaplje na ustnice prijorjeve. Cez nekaj Jasa se je zganila desna, potem leva roka bolnika ; dva, trije vzdihi so se izvili iz prsi, nekolikokrat so zadrhtela lica, kakor zbog težke bolečine in prijor vranski je pregledal. Motni, skoro otrpneli očesi sta se zaustavili najprej na obrazu lekarni-čarja, okoli ustnic pa se je pokazal slaboten usmev menda znak hvaležnosti. — Žejen sem brate. Omoči mi grlo ! je rekel prijor še precej krepkim glasom, na kar mu lekarničar ponudil gobo namočeno v kisu in vodi. Bolnik je željno posrknil dva-trikrat in je rekel potem le-karničarju : Hvala ti na trudu- brat križar ! Jprav čudim se ti, kako junaški se boriš : mojo nesrečno boleznijo. Reci kaj misliš 5 njej, kako je ? (Pride še.) / Domača vesti. Dogodki ▼ Rusiji- Čitatelji se ga-, t0vo še spominjajo, kako smo na tem mestu pred nekoliko mcstci označili svoje mnenje o sedanji krvavi revoluciji. Naša izvajanja so kulminirala v izjavi, da to gibanje ne bo koristilo, pač pa da vtegne postati jako nevarno ideji svobode in boju za reforme v Rusiji. Sedaj pa naj izvole tatelji primerjati ta nai nazor s temrt kar piše Menšikov v uglednem liberalnem listu „Novoje Vremja" : Bojna stranka dolii liberalce izdajstva ter meni, da seje meščanski del liberalcev v odločilnem trenotku ločil od revolucije, loj predbacivanje morejo liberalci retournirati radikaleem. N*e, mi nismo izdali vas ampak vi ste i/dali nas' Vi, ki ste neznatna manjšina, ste se ločili od skupnosti in ste proglasili svojo vrhno voljo Ali prevarili ste se. Slabo umevajoči svoja pooblastila ste na svojo roko proglasili vstavo in bili sle _ tepeni Se svojim porazom ste oja-čili skupnega sovražnika svobode. Vi ste jo izdali, kakor sprednja straža izdaja armado ako se brez vkaza vrhnega poveljnika »pušča v boj. Vi bi bili morali vedeti da mimo prebivalstvo ni naklonjeno nasilju, ako ni skrajne potrebe. Vi bi bili morali vedeti, da moč mirn h državljanov predstavlja elementaren, neprestan in neminljiv pritisk. Ko je bilo možno navesti ta pritisk do koristne akcije, ste samovla*tno izzvali izbruh, /daj le glejte, da ne dobite mesto zgradbe svobode le ruševine ! Orjaški moskovski Dunt je menia udušen in s tem >r se vse zdi — zadeta v di ruska revolucija, redvidjali tisoči: ruska re--~.-c.ja ni služila svobodi, ampak napravila je uslugo reakciji. Mesto triumfa svobode je prišlo jškodovanje iste, kakoiSnje jej je mogel •»toriti le najzagrizeneji sovražnik«. Dragocena prepoznanja povodom Škofove akcije » Indipendente « piše med drugim: »Za škofe, ki so bili v mi-nolosti na čelu na>e škofije, se prebivalstvo navadno ni mnogo brigalo. Oni so več ali man; izvrševali svoj po ver eni jim •x>klic n nikdo ni imel česa prigovarjati, razun slučajev, ko so skuhali delati krivico narodnosti v deželi. Tedaj se je protestovalo proti njih slavizato-ričmm namenom, ali izven tega polja je bila dana škofu popolna svoboda delovanja in v njegove stvari se ni nikdo vmešaval. Sedanji škof pa ne sledi stopinjam svojih prednikov«. Ta izjava »Indipendentova« involvira j najlepše zadoščenje spominu pokojnega ' vladike Sterka za vse. kar so mu storili hudega — njegovi podrejeni mu svečeniki, — protestlerji. Kar se tiče tistih zatrjanih sla viza toričnih tendencij, vemo vsi, koliko vrrdnosti imajo taka zatrjevanja, ko stoji dejstvo, da se je pravica slovenskega jezika po tržaških cerkvah le krčila. Predobro smo poznali blagopokojnega škofa, da ne bi vedeli, da je dobremu Andreju Manji o tem krvavelo srce, ali resnica je veodar taka kakor smo jo zapisali mi. Predober in premehak je bil blagi mož za take trde razmere. Premalo odporne sile je bilo v njem Sicer pa priznavajo sedaj njegovi nekdanji sovražniki, da mu nimajo kakor škofu ničesa očitati. Danes hvalijo Italijani pastirovanje slovanskih I prednikov sedanjega škofa tržaškega. Ali i ne peče ob tem pnpoznanju Indipenden-tovem« vest t ste italijanske svečenike, ki so toli dobrega past pOAtrulit^ l pozornostjo vzeli na znanje, si točno zabi-e/il« mej svoje druge beležke in je debelo podčrtali. Kajti; kdo. se spušča v politične borbe, ta je podrejen politični kritiki ! In ker stoji dejstvo, da je tista tako j zvana katoliška stranka v Trstu glede narodnega vprašanja — blizo na onem stališču, ki je zavzemlje — -Indipendente", ne bi nam nikakor smel nikdo očitati kako nasprotstvo do cerkve, ako bi kritikovali škofa kakor načelnika stranke, k i j e n sprotna našemu narodu v i rodnem pogledu. Poglejte no, kaka dragocena pri znavanja dozoreva včasih kaka — akci Sinočni SilvMtrov ▼•ter, ki ga v gledalisčni dvorani »Narodn« doma priredila Sokol« in »Dramati* društvo« »e je izvršil sijajno. Prosto dvorana je bila natlačena občinstva vseh slojev, ki so prihiteli, da se v lepi družbi poslove od starega leta ter da pozdravijo novo leto iyo6. Mnogi niso našli prostora v dvorani in so morali na galerijo, kjer so bile tudi prirejene tfiize za občinstvo. Sinočna zabava je bila pr\Va domača zabava in ves čas je vladalo v dvorani najveseleje razpoloženje. Saloigro »Ženski jok> in burko -Zgrešeno nadstropje* so igralci izborno igrali. Posebno so se dopadali kupleti, ki jih je s premlevanjem vojaške godbe pod vodstvom g. kapelnika Vogriča. pela gospa Štu ar-jeva, za kar je žela burno ploskanje ter ie morala na obče zahtevanje par kupletov ponoviti. Ob zvršetku jej je bil izročen krasen šopek cvetlic. Duša večeru je bil neumorni režiser „dramatičnega društva" g. Jaka Stoka, ki je nastopil v obeh omenjenih igrah. Krasen je bil prehod iz starega v novo leto Dvajset minut pred polunočjo je prišlo na oder, „staro leto" (g. Jaka Stoka), ki je naštelo vse svoje grehe, ki jih je zakrivilo ter, seje o polunoči moialo nehote izgubiti v večnost, a v tem hipu se je prikazala alegorična podoba novega leta i^oo, ki so jo predstavljali „Sokoli*. Med tem je godba za kulisami svirala veselo koračnico. Zabava je trajala v veliki dvorani ob sviranju godbe in pevanju še do j ure popolunoči, dočim se je mladina vrtela v Sokolovi dvorani. Osvedočeni smo da se je iz sinočne zabave vrnil vsakdo zadovoljen domov in čestitati moramo na lepem vspehu „Sokolu" in „Dramatičnemu društvu-. V Trata in ▼ Pragi V živem in žalostnem spominu so naši javnosti obsodbe tukajšnjih sodišč radi izgredov povodom pada Nabergojevega na državno-zborskih volitvah in povodom smrti cesarice . . . Bilo je mnogo neizmerne nesreče, žalosti, solza in ogorčenja . . . Nedavno temu pa so se vršili v Pragi dogodki, s katerimi v primeri so bili omenjeni tržaški prava idila . . Dne 2g. t. in. so se vršile na praškem deželnem sodišču tri kazenske razprave radi dogodkov povodom velikih demon stracij. V vseh treh slučajih so bili obtoženci — oproščeni ! ! Sploh pa opažamo, da se v slučajih obsodbe skoro vse kazni gibljejo med par dnevi in k većemu tremi tedni. Kaj naj rečemo! Težko je kaj reči ! Morda nas bodo čitatelji umeli, ako rečemo : Cehi so pač Cehi, mi Slovenci smo pa ... . nu. smo .... Slovenci! ! Sapienti sat ! C k nameatniitTO kres mapUor Kakor se nam poroča, so vsi uradi v novi palači c. k. namestništva — brez vsakega napisa ! Kje je vzrok temu ? Zakaj se ni vkrenilo analogno, kakor na uradih c. kr. redarstva ? ! Ćesa se vladna gospoda boje, da toliko časa čakajo s priredbo nadpi-sov ? Morda nap:si še niso gotovi, ali — pa morda tudi za to — ni denarja ? ! Možno je sicer tudi to, toda ne posebno verjetno. Verojetneje je, da si vlada vendar ne upa izključiti slovenskega jezika, ki je jezik večine prebivalstva v deželi, ob enem pa, da si ne upa na dan s slovenskimi napisi! Visoka gospoda se namreč od nekdaj zelo boje laških kričačev, toda pomislijo naj, da je na primorskem — kakor smo že na glasili — večina slovanskega prebivalstva, ki ne bo več trpelo zapostavljanj zapomnijo naj si tukajšnji vladni krogi, da mi ne zahtevamo nič več, a tudi nič manje, nego to, da se odslej ne bo več postopalo z nami tako, kakor se je postopalo — do sedaj ! Mi zahtevamo enakopravnost, kakoršnjo uživajo drugorodni Slovenci so že prišli do spoznanja, da morajo posnemati svoje narodne nasprotnike, ako hočejo kaj doseči v narodnem pogledu. A vladni krogi vedo menda tudi, da so naši narodni nasprotniki precej širokovestni v izbiranju sred-stav in da se nič ne plašije tudi takih sredstev, ki se krvavo zadevljejo tudi tistih interesov, katere — naj bi branili vladni krogi ! Exempla vlečunt — pravi rad neki naš hudomušen prijatelj! In za-kej naj bi mi Slovenci posnemali tudi italijanskih izgledov, ko vidijo, da ti izgledi prinašajo vspehov njemu ki jih rabi i ! Ce vladni krogi hočejo, da bodi tako. pa bodi!! Komu se bo morda zdelo, da ta resnost besede ni v pravem razmerju z razmerno malo važnostjo vprašanja nadpi-Hr/3vnih uradih. Kdor tako misli, /elika slika naših tužnih raz-avlja z neštevilo manjih slik. podelja razmerno karakter splošni sil«! Zato je vsaka posamična slika važna ! — Naše razmere so pač take, da je vsako drobno narodno delo — veliko delo! Onemu, ki pozna psihologijo narodnih bojev, ne treba praviti, kako je oni, ki je povsodi tlačen in zapostavljen, v manjih stvareh istotako občutljiv kakor v velikih ! Mi smo že taki, da si domnevamo, da namestniški uradi ne bi bili še sedaj brez nadpisov, ako ne bi bil na poti — slovenski jezik ! Raje nič napisov, nego '»i tudi slovenski napisi žalili oko ka-t — krivičnika ! Cim pa je tako, narašča vprašanje napila državnih uradih v veliko, principijelno LŠanjc: v zanikanje načela »kopra vnosti našega roda jezika! 1 o načelo pa je za nas iinalno načelo ! Taki smo in ne smemo drugačni ! To naj izvolijo vzeti na znanje go- veje/o rjovo leto vošči vsem cenjenim prijateljem, znancem, sosebno pa ćasti tim odjemalcev t tu in na deželi' • __ Sv- Jfaniba! ŠkerT trgocec Jrst ----- Sv. Jvan---- - Zrst Vsem cen j. odjemalcem v mestu, okolici in na deželi vošči ' sreč no novo leto Jafi5®Ib> Kpimerli - ■ trgovec z jest vi nami TRST - u L S. S. Martiri st. 11 -TRST (na vogalu »1. ilei Nfcker) Anton Vremcc sodni poverjenik in cenilec V. n. I. O p čina Obrtu in konsnnno društvo •v. Ivan (pri cerkvi) vošči vsem udom, znancem in posebno cenjenim gostom društvene kreme veselo novo leto. ■aMBlitvo. SIMON SKRIMJflR 352 MIRODILNICA —: JarMta ^S - Trat - podr. «1. »«tto Fontane eso vošči psi m svojini cenjenim odjemalcem, prijateljem itt znancem •redno novo leto ! Ivan Suban trgovec z jestvinami ul. Chiozza 33 (na vogalu ul. Bacchi) vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno novo loto! Josip Rožaitc zaloga kolonija! in jestvin v Trstu, ul. Molin a vento 11 vošči vsem cenjenim odjemalcem v mestu, okolici in na deželi srečno novo leto. Tvrdka J. MflCflNE ' v Trstu ulica San Francesco d'Asslsi št. 17. i vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto! Med. U. Dr. Hinko Dolenc zobozdravnik TRST i. ulica Ponterosso 5. Ferdo Majcen kapelnik in učitelj glasbe p. f. TRST ul. Belvedere 23. Vsem cenjenim odjemalcem prijateljem in znancem vošči srečno novo leto VEKOSLAV PLESNIČAR trgovec z jestvinami v Trstu, ulica Glulla štev. Vsem cenjenim odjemalcem v mestu, okolici in na deželi vošči srečno novo leto IVAN GRILC trgovec z jedilnim blagom v Trstu Valentin Cibic sodni poverjenik, cenilec in posestnik V. n. 1. Prosek jftlojzij Švagel trgovec z jestvinami v Trstu ul. Farneto 10. . ul Oiulia 26. (vogal nI. Pilone 4). Pekarna lu sladčfearna dasp>o5či vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem 5REČM0 NOVO LETO! Marija Butković, lastnica. p. f. 7KST August Štular civilna in vojaška krojatnica ter zaloga tu- in inozemskega angleškega blaga r: vošči vsem cenjenim naročnikom, odjemnikom in prijateljem Andrej Piricfi trgovec s kolonijalnim blagom v Trstu -^sr—i-- ui Stadion št. 17. vošči osem svojim cenjenim odjemalcem m prijateljem veselo novo leto ! ; p, O srečno novo leto. ri r ' y /\ JAKOB BAMBIC trgovec z jedilnim blagom v Trstu ulica Oiulia it 11. vošči vsem svojim cenjenim odjemnikom in prijateljem srečno novo leto! c ^/tctfio in uc&e/o. /1000 /t to. n, t//emp. lastnika pekam ia sladčičame i _ . , __„ , . ___. „ j zaloga kave, riža in olja v Trstu TIIT - oL Bolvodoro 57. - TBST t . _ ulica Commerciale št. S. voščita vsem cenjenim odjemalcem i" ; vosei vsem cenjenim odjemalcem, prija- | teljem in znancem prijateljem Trattoria alla Valle di Roiano Ivan /Vlarija &oie vošči vsem cenj. gostom in prijatelje"1 srečno novo leto. aNTON in Mamja ženko lastnika Ijnđske kuhinje TRST — ul. Giulia št. 25. — TRST voščita vsem cenjenim gostom. pnja" teljem in znancem zdravje in srečno novo leto. Žarki milobe in sreče naj v novem letu obsevajo v.e na*e prijatelje in sploh na* rod. Jos. Negode in družina. Sv. Ivan. sretno novo lolo. «•*• M«! - - - - spod a v lepih novih pisarnah — brež napisov! Statistika poštnih posiljatev, oddanih proti potrdilu, i katerimi se je v božični dobi 1905 t. j. r času od it>. do vštetega 15. decembra 1 <05 na tržaških poštah uradno ravnal«. Trst 1 (glavna pošta) Sprejem: priporočena pisma 01iu vrednostna pisma vrednostni zavitki 4H, navadn: zavitki lo.oj«. Oddaja: priporočena pisma 18^54» vrednostna pisma 38 i, vrednostni rajritki 557, navadni zavitki z2.590. Prehoc: priporočena pisma 10.58j, naslovom : »Naradna prosvjeta«, mje&ećnik za školstvo, književnost i prosvjetu, ki bo glasilo učiteljskega društva enakega imena. List bo izhajal enkrat na mesec in bo veljal na leto 4 krone. Vrejeval ga bo Er nest Jelušič. Razne vesti. Fran Antonic trgovec s delikatesami — — p. f, TRST, Campo Belvedere Telefon 1618. imena uviraiMriikili držav. Drava Mame je dobila svoje ime od svojega posestnika taroki I. na ćaet kraljice Henrijete) po frnnrozki pokrajini Maine. Xew-Kamp*hire vrednostna pijna 411, vrednostni zavitki j — v početku Loeonia — od Hntnpshire v 031, navadni avitki 18.500. Skupna ^te- Angliji. Vermont od Green Mountaing (zele vilo pošiljatr. oddanih proti potrdilu j »ega gorovja francozki ven mont) Massa — T, st 2 (Južni kolodvor*. Sprejem: prifjročena pisma 1.2 »<»t vrednostna pisma 11, vrednostni zavitki 4, navadni zaviti 2 »jH. Oddaja : priporočena pisma 6, vreoostna pisma O, vrednostni zav'tki 0, navdni zavitki 0. Prehod : priporočena pista 28, vrednostna pisma U, vrednostni zaitki io, navadni zavitki Skupno -tevo poSiljatev. oddanih potrdilu — Trst bo r z a ). Srejem : priporočena pisma oliussets od indijanskega jezika, tuje : dežela 7. velikimi hribi. Najmanja država je bila imenovana Rhode Island, ker je podobna otoku Bi tod a v Mali Aziji, Connect eut je indijansko ime, prav za prav »o>!tnika, sir Georgc Carterja, po «toku ih proti Jtrsev v kanalu La Mačeho, čegar guverner Stara .'e ^il Pennsvlvania, ka' or splošno znano « Zahvaljuje se vsem cenjenim gostim, ki so me r prrtecenem let*/ blagovolili obiskovati jim voščim zdravje in srečno novo leto ter se priporočam h*di r novem letu cenjene podpore Henrik Kosir gostilna nA0a Costanca~ 1' ' rstu, u/. ftuova št. po \Villiaiuu Penn-u, in po besedici silva . . gojzd. Delasvare ima svoje ime od Tomaž» 4.7,5- vredn«.:na pisma vrednostni j Westa iorda De la NVar(% guvernerja v Vir- Karlo Siškovi/' zavitki «»7, nradni zavitki 3.35^. Oddaja : priporočena pnia 54-, vrednostna pi.*»ma 0, vrednostni m vitki 0, navadni zavitki o. Prehod : pripr jčena pisma 0, vrednostna pisma O. vrtinostni zavitki U, navadni zavitki U. >k jno število pošiljatev oddanih proti potrdilu ->82. — Trst 5 (Trg G i u s e p p i tat. Sprejem : priporočena pisma 7.141, ndnostna pisma 47, vrednostni zavitki ;o, navadni zavitki 1.834. Oddaja : pripo»0ena pisma 72<>, vrednostna pisma O, vredostni zavitki U navadni zavitki M Pr<. hd ; priporočana pisma O. vrednostna pitia 0, \rednostni zavitki n. navadni zavtS U. Skupno število pošiljatev. oddani proti potrdilu ^702. — Trst ( T g stare mitnice). Sprejem: prifročena pisma 570, vrednostna pisma vrednostni zavitki 40, navadni zaviti 2.247. * »ddaja : priporočena pisma 1 vrednostna pisma 0 vred nostm zavitki ( navadni zavitki O. Prehod : priporočena prn-i O. vrednostna pisma 0, vrednostni z.iv.ki 0 navadni zavitki U. Skupno število posiljatev, oddanih proti potrdilu i.< S7. f- I r s t 7 (Ljudski vrt. Sprejem priporočena pisma 1 515, vrednostna p sra 102, vrednostni /avitki 2*. navadni zanki 5.075 Oddaja: priporočena pisma vrednostna pisma 0, vrednostni zav ki O, navadni zavitki 0. Prehod : pripoačena pisma U, vrednostna pisma 0, vrednotni zavitki 0, navadni zavitki 0. Skup* število pošiljatev, oddanih proti potrdilu J202. — Trst « (Prosta luka. Sprej«n : priporočena pisma 750, vrednostna pis-ja 8, vrednostni z* v it ki 5. navadni zav tk Oddaja : priporočena pisma "S>* vrcjdostna pism:t O, vrednostni zavitla 0. navijni zavitki 0. Prehod : priporočena pisr-a U. vrednostna pisma U, vrednostni zamki '1 navadni zavitki 0. Skupoo števil, pošiljatev, oddanih proti potrdilu 2jot * — Trst * (R o j a n). Sprejem: pri^ročena pisma 22, vrednostna pisma vrednostni zavitki O. navadni zavitki 1 4 »ddaja priporočena ptsma 2, vreho^ua pisma 0. vrednostni zavitki 1, »navdni zavitki 21 i. Prehod: priporočena pSma t», vrednostna pisma O, vrednostni zaritk: 0, navadni zav»tki 0. Skupno števil, po^ljatev, oddanih proti utrdil u 415- -v T r s t 10 (S v 11 i Marko) Sprejem : pni^ročena pisma 85, vrednostna >isma 1 h v^dnostni zavitki 5, navadni avitki 117. >ddaja : priporočena pisma 56, rednostna [vma 0, vrednostni zavitki i, ivadni zav ki 59. Prehod: priporočena . sma «», vrednostna pisma 0, vrednostni avitki »» mvadni zavitki O. Skupno šte ! ,)unai ( ; giniji; Murvi nd po soprogi angležkega kralja Karola I kraljici Henrijeti Mariji. Virginija od neomožene kraljice Elizabete (Virgin «^ueen). Država Karolina je dobila s.oje ime na «'-a.~t kralju Karolu I.: Georgia na čast , kralju Juriju 11.: l,ouisiana na čast franeoz-I kega kralja Ludovika XVI.: Miafissipi po reki istega imena, ki se v indijanskem Nather-jeziku zovc „mati rek" ; Kanzas označuje, jk> indijanski be«*-di „kadeča reka" . in Ar-i kanzas po franeozki besedi „ai*e",J obok, kakor sprednji slog. Tennesee, je indijanska l>eseda. ki j>ome ja „reko s širokim ovinkom". Kentukv istotako indijanska 1 e-eda „Kain-tue aeu, „ob izvini reke". Ohio znači nlept> ! reko". Michigan, j>o jpzern, čegar indijansko ime naj zna<"-i njega j>odobo z ribjo pastjo. I>ržava Indiana ima svoje ime od Indijancev. Beseda Illinois, sestavljena iz indi aaske besede ,.H ini-4, ljudstvo, in franeozkega zloga, j*.menja skupno „pleme". Wisconsin pomenja v indijanskem jeziku divji, deroč kanal. Missouri, tudi indijanska beseda, /a _mnazanu, ^e nanaša na motno volo reke Missfjuri. -lo a znači v indijanskem jeziku „«palne čepice", in Minnesota „megleno vodou. Zelo dvomljivi sta izvajanji : Florida od Cas2. Prehod: priporočena j vrednostna pisma 411, vred- vrednostna ] x»j : lepo, mrzlo. . 1, navadni zavitki 24.529. pošiljatev, oddanih proti -- ia 10.0 " tm vitki število 1 40 i i4- lo venske zorn&lietike Kakor javi i je v Mariboru izhajajoča «jdsteierrct.e Post» prenehala izhajati in :o včera prejeli zadnjo številko tega t mestu tega na nemikem jeziku giasila spodnje^tajerskih Slovcn-u' al od- ej po trikrat na teden list hisrne Stimmen« z isto ten-— kakor je razvidno te iz uino-avstrijski glasovi — -.irSim [OB. 8 taro«t CMopiaov im rtisodnoit »Slovenski Narod« meni v svoji zadnji Vteviki da je razsodnost etftre »Fdinosti« mar.-a od one Kamnisketra moniterja. (»Našega lista«k Ljubljansko glasilo meni torej, da je nekako merilo za padanje razsod-Slovenski narod« naj nam ne za ako ga op^jzorimo, da »hdinost« > Ivan Tomažie trgovec z jedUntm blagom v Trstu ul. MoUn a vento 5. vo&t vsem cenjenim odjemalcem vmebtu, okolici in na deJeli srečno novo leto. u Zaloga pohištva „Mizarske zadruge v Solkanu pri Gorici t TRSTU, ulica Rattori štr. 1 (arave« cerkva sv. Petra) želi vsem cenjenim odjemalcem v mestu, okolici in i ia deželi VESELO ZM SREČNO V/OVO LETO 1906 ter se še nadalje pr» poroča svojim rojakom za cenjena naročila Srečno novo leto toščI vsem cenjesim naročnikom m i ijateUem Josip Stantič čevljarski mojster XaUftta(J: c. kr. finančne straže » Trstu, Kopni in Polju, c. kr. redaijev, skladišč, c. kr. £laTnega carinskega urada in skladiSčnih hiš ter — — c. kr. pri*. Llovdovega orožništva. — — Trat — mlica Hosario S — Trat Vsein cenjenim odjemalcem in prijateljem vošči Tcaclo nOVO leto TOMAŽ ZADNIK Crst, trg sv. 3vaia 6. aesar tot, tr§ sv. Jvaaa 1 Vsem cenjenim prijateljem in znancem vošči srečno novo leto TRST Karol $cbdnber$er civilni in vojaški krojač ulica S. Catarina št. 11, 11, nadst. = TRST Vsem onim cenjenim odjemalcem v mestu, okolici in na deželi, ki so naju obiskovali v pretečenem letu, voščiva = srt&M «m leto ter se priporočava tudi za naprej blagohotne podpore F O G A R a SACHETTI mamtfakturni trpfta* TRST — ulica Ponterosso štev. IO = TRST Jakob Stanko Godina, trgovec Vrdala *t. 765 (Sv. Ivan) — Kolonja 289. vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljei n in znancem srstas fm v ssds nsvs lc»s! FRRNJO POČKRJ c. kr. poštni asistent p. f. TRST. flinko Sctomidf vošči vsem svo jim cenjenim odjemalcem Srt&M MM Isto. 1 1 Leopold Rndre hotelir in restavrater - - - -p. f. ^ NJRBREŽIha Vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem vošči srsčao nsvs Ists irnštvesa gostilna „pri lepem razfileii" na Frdeniči. poleg Sv. Ivana. Vsem cenjenim odjemalcem vošči srstas nsvs Ists prodajalnica jestvin = Rihard Novak s drug. Trst - Sv. Ivan 336. Rodbina Ivana Subana gostilničarja in posestnika. V. n. 1. ^ Sv. Ivan-Trst Antonio Carlo Cattai zaloga in prodajalnica usnja v TRSTU, ulica Torreiite St. 16 nasproti „Kestaurant Aurora' vošči svojim odjemalcem v mestu, okolici in na deželi sretao in veselo sovo leto. SREČNO 1H VESELO HOVO IiETO vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem v mestu po okolici in na deželi FMM 1IMPIM zaloga in trgovina s kolonijalnim blagom Centrala : V Trstu, ulica S. Catarina ktev. 0 Fllljalka: VIPAVA P- f- OBITELJ TREVEN lastnica gostilne „flll' antico Manzo" (nasproti Kavarne Centrale) Tli S T, ulica delle Acque št. 4 1 • PETELIN . tovarna test nin sv. Ivan pri Tratu. Anton Ščuk*9 krčmar in Pavel Ščuksj trgovec v Barkovljah voščita ysem svojim enjenim odjemalcem prijateljem in ztincein srečno novoieto. Gostilna „PRI AflRTINU" v trstu, ulica B^lvdere štev. 17 vošči vsem cenjenim getom SREČNO NOV« LETO! Henrik Svrdla trgovina konfete in sladeie ul. Raffiner 3. vošči vsem cenjenim djemalcem veselo novi 0