Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44, 1994, s. 85 - 106 
GDK 243:176.1 (Fagus silvatica) 
VPLIV REDČENJ NA RAZVOJ BUKOVIH SESTOJEV NA 
SOMOVI GORI 
Andrej BONČINA* 
Izvleček 
V prispevku je prikazan razvoj bukovih sestojev, njihove reakcije na redčenja 
različne jakosti ter primerjava redčenih in naravi prepuščenih bukovih sestojev. Na 
raziskovalnem objektu Somova gora (Gozdnogospodarsko območje Kočevje, GE 
željne-Laze, oddelka 43 in 40, montanski bukov gozd, Enneaphyllo-Fagetum) od 
leta 1980 spremljamo razvoj bukovih sestojev, ki so sedaj v razvojni fazi 
drogovnjak, nastali pa so z oplodno sečnjo pred približno petinosemdesetimi leti. 
Opravljene so bile štiri meritve (1980, 1986, 1989 in 1993) ter redčenji (1980 in 
1991). Učinki redčenj so evidentni in se kažejo v debelinskem priraščanju dreves, 
rastnem pospešku, debelinski strukturi, številu drevja, vrednostni podobi gozda, 
pokrovnosti zeliščnega sloja ter velikosti in sproščenosti krošenj. V redčenih sestojih 
izbranci bolje priraščajo kot ostala enako debela drevesa. 
Ključne besede: izbiralno redčenje, bukovi sestoji, drogovnjak, izbrnnci, učinek redčenj, struktura 
sestoja 
THINNING EFFECTS ON THE DEVELOPMENT OF BEECH STANDS 
IN THE SOMOVA GORA RESEARCH OBJECT 
Abstract 
The article presents the development of beech stands and their reactions to 
different thinning intensity, and the comparison of thinned and unthinned beech 
stands. The development of beech stands in the Somova gora research object 
(Forest Enterprise Kočevje, Forest Unit Željne-Laze, compartments 43 and 40, 
mountain beech forest on carbonate; Enneaphyllo-Fagetum) bas been examined 
since 1980. The stands are now in the developmental phase of pole-stand and 
were formed by shelterwood cutting some 85 years ago. Four measurements have 
been carried out (1980, 1986, 1989, and 1993), and the stand was thinned in 1980 
and 1991. The effects of thinning are evident and can be obse1ved in diameter 
growth, timber production, diameter structure, tree-number, stand quality, covering 
rate of herb layer, and crown characteristics. The diameter increment of crop trees 
is higher than the diameter increment of other equally thick trees. 
Key words: thinning, beech stands, pole-stand, crop trees, thinning effect, stand structure 
* mag., asistent, Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete,Večna pot 83, 61000 Ljubljana, 
SLO 
86 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
KAZALO 
1 UVOD ............................................................................................. 87 
2 NAMEN RAZISKAVE ................................................................ 87 
3 OPIS OBJEKTA IN METOD DELA ...................................... 88 
4 RAZVOJ SESTOJEV OD LETA 1980 DO 1993 ................. 89 
5 RASTIŠČNE RAZLIKE .............................................................. 91 
6 UČINEK REDČENJ .................................................................... 92 
6.1 Debelinski prirastek ...................................................................... 92 
6.2 Srednji premer ............................................................................... 93 
6.3 Število dreves, mortaliteta ........................................................... 94 
6.4 Rastni pospešek ............................................................................. 94 
6.5 Celotna produkcija deblovine v obdobju 1980-1993 ................ 95 
6.6 Vrednostna podoba sestojev ........................................................ 96 
6. 7 Zeliščni sloj .................................................................................... 97 
6.8 Prostorska razmestitev dreves ..................................................... 98 
7 IZBRANCI ..................................................................................... 99 
7.1 Izbira izbrancev in njihovo število ............................................. 99 
7.2 Izbranci in cenotski položaj ........................................................ 100 
7.3 Kandidati in velikost krošenj ...................................................... 100 
7.4 Kandidati in utesnjenost krošenj ................................................ 100 
7.5 Debelinski prirastek izbrancev .................................................... 101 
8 ZAKLJUČEK ................................................................................. 101 
9 POVZETEK ................................................................................... 102 
SUMMARY ................................................................................... 104 
VIRI ................................................................................................ 106 
1 UVOD 
87 
Bončina, A.: Vpliv redčenj na razvoj bukovih sestojev ... 
Bukev je dominantna drevesna vrsta slovenskih gozdov. Bukova rastišča 
prevladujejo, čeprav na marsikaterem uspevajo druge, v preteklosti 
pospeševane drevesne vrste, predvsem iglavci. O tem pričajo gozdovi 
Pokljuke, Jelovice, Pohorja ... Iz zgodovinskih virov izvemo, da so ponekod 
bukev zatirali kot gozdni plevel. Danes se njen delež v sestojih povečuje, 
eden od vzrokov je hiranje jelke, ponekod preštevilčna divjad, ki 
onemogoča pomlajevanje nekaterih drevesnih vrst, v celoti pa sonaravnejše 
gospodarjenje z gozdovi. 
Bukev ni bila zapostavljena le v lesni industriji, marveč tudi na 
raziskovalnem področju; v zadnjem času ji namenjamo več pozornosti. 
Pripomoček za spoznavanje rasti (bukovih) sestojev so stalne raziskovalne 
ploskve, ki jih lociramo na različna rastišča, pri ukrepanju pa uporabimo 
različne gojitvene tehnike. Podrobno analizirani sestoji nudijo informacije o 
lesnih zalogah, prirastkih, reakcijskih sposobnostih, o izbrancih, o potrebni 
intenzivnosti ukrepanj, o smiselnosti ukrepanja ... 
Pri izbiralnem redčenju izberemo nosilce bodočega sestoja (izbrance, 
kandidate). Po poseku njihovih konkurentov imajo izbranci, posredno pa 
tudi vsa preostala drevesa sestoja večji razpoložljivi rastni prostor; to 
pomeni več svetlobe, pa tudi hranil in vode. Glede na to, kako močno 
sprostimo izbrance, koliko konkurentov jim odstranimo, govorimo o redčenju 
različne jakosti, običajno o šibki, zmerni in močni jakosti. Ti izrazi so se 
uveljavili v gozdarskem jeziku, natančneje pa merimo jakost redčenj z 
deležem posekanih dreves glede na celotno število, lesno zalogo ali 
temeljnico sestoja. 
2 NAMEN RAZISKAVE 
Namen raziskave je: 
- ugotoviti, kako se bukovi sestoji v razvojni fazi drogovnjak odzivajo na 
redčenja različnih jakosti; 
primerjati rast in razvoj redčenih in neredčenih sestojev m s tem 
ugotoviti učinke redčenja. 
88 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
3 OPIS OBJEKTA IN METOD DELA 
KOTAR je leta 1980 s pomočjo revirnega vodje F. ŠKULJA izbral 
raziskovalni objekt na Somovi gori (GE Željne-Laze, oddelka 40 in 43, 
gozdnogospodarsko območje Kočevje), kjer uspeva okoli 200 hektarjev 
zgledno negovanih, pretežno bukovih enomernih sestojev v razvojni fazi 
drogovnjak. Nastali so z oplodno sečnjo pred približno osemdesetimi leti. 
Rastišče je opredeljeno z gozdnovegetacijsko enoto Enneaphyllo-Fagetum, to 
je montanski bukov gozd na karbonatni matični podlagi, opazen pa je tudi 
vpliv dinarskega jelovega bukovja (Abieti-Fagetum dinaricum). 
Na Somovi gori sta dve stalni raziskovalni ploskvi, in sicer: 
ploskev A ploskev B 
.·•· 
AMR AK BZR BK 
- raziskovalna ploskev A, ki meri 1 ha in obsega: 
- sestoj AMR (0.5 ha), kjer izvajamo redčenje močne jakosti, 
- sestoj AK (0.5 ha), ki je prepuščen naravnemu razvoju; 
- raziskovalna ploskev B, ki meri prav tako 1 ha in obsega: 
- sestoj BZR (0.5 ha), kjer izvajamo redčenje zmerne jakosti, 
- sestoj BK (0.5 ha), ki je prepuščen naravnemu razvoju; 
Ploskvi A in B sta oddaljeni nekaj sto metrov, sestoji so okvirno enake 
starosti in podobnega nastanka; še večja podobnost, predvsem rastiščna, pa 
je med redčenim in njegovim kontrolnim sestojem na posamezni ploskvi. 
Vsako drevo smo označili s številko. Prsne premere smo izmerili v letih 
1980, 1986, 1989 in 1993. Meritveni prag je 10 cm. V obeh redčenih 
sestojih smo označili izbrance in jim ocenili cenotski položaj (po Kraftu), 
89 
Bončina, A.: Vpliv redčenj na razvoj bukovih sestojev ... 
velikost in utesnjenost krošenj. Prvo redčenje smo opravili v l. 1980, drugo 
pa v l. 1991. Posekanim drevesom smo izmerili višino in izračunali regresijo 
med prsnim premerom in višino dreves: 
H = -112.256 x 0-1 + 30. 859 r=0.836 
4 RAZVOJ SESTOJEV OD LETA 1980 DO 1993 
Lesna biomasa sestoja se spreminja zaradi prirastka lesne biomase, poseka, 
vrasti dreves in odmrtja dreves. 
Preglednica 1: Razvoj sestojev na raziskovalnem objektu Somova gora od l. 
1980 do 1993 (meritveni prag je d1.3= JO cm, vrednosti na 
hektar) 
Table 1: The development of stands in the Somova gora research object between 1980 
and 1993 (d1.3>l0 cm, value per hectare) 
Sestoji AMR AK BZR BK 
ČAS m3 N m3 N m3 N m3 N 
Leto 1980 
sestoj 366.02 1008 407.22 1193 338.42 1102 334.90 998 
- konkurenti 95.98 300 72.10 246 
= sestoj 270.04 708 407.22 1193 267.12 856 334.90 998 
1980 - 1986 
- mrtvo 0.72 6 0.27 4 0.10 2 0.96 10 
Leto 1986 
sestoj 335.24 702 468.98 1189 343.04 854 404.18 988 
1986 - 1989 
+ vraslo 0.68 10 0.40 7 2.40 38 0.22 4 
- mrtvo 1.64 6 7.00 60 1.46 16 4.00 44 
Leto 1989 
sestoj 366.08 706 492.13 1136 381.96 876 434.42 948 
Leto 1991 
sestoj 382.93 706 503.80 1136 400.66 876 447.50 948 
- konkurenti 70.44 176 62.84 200 2.82 4 
= sestoj 312.39 528 503.80 1136 337.82 676 448.68 944 
1991 - 1993 
+ vraslo 1.06 16 0.22 4 
- mrtvo 0.84 8 7.31 49 2.44 22 6.14 40 
Leto 1993 
sestoj 324.90 536 507.56 1087 350.44 654 451.22 908 
90 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
Intenzivnost redčenj opredelimo z začetkom redčenj, jakostjo in 
pogostnostjo. Najpogosteje uporabljeni kazalec jakosti je razmerje med 
posekano in celotno lesno zalogo. V sestoju AMR smo z redčenjem v letu 
1980 odvzeli 26.2% celotne lesne zaloge sestoja, v BZR pa 21.3% lesne 
zaloge. Redčenje smo ponovili l. 1991, in sicer v sestoju AMR z jakostjo 
18.4%, v BZR pa z jakostjo 15.7%. 
Po trinajstih letih je lesna zaloga močno redčenega sestoja (AMR) manjša 
od prvotne, lesna zaloga sestoja BZR pa približno enaka kot pred 13 leti. 
Debelinska struktura sestojev se je znatno spremenila, v obeh redčenih 
sestojih pa tudi število dreves, saj je slednje po trinajstih letih 
prepolovljeno. V obeh neredčenih sestojih je odmrlo v 13 letih le približno 
10% dreves, zato se je lesna zaloga v tem obdobju znatno povečala, v 
sestoju AK za 100 m3/ha, v sestoju BK pa za 115 m3/ha. 
Debelinska struktura sestojev se je v trinajstih letih spremenila, drevesa 
preraščajo v višje debelinske stopnje; porazdelitev dreves po debelinskih 
stopnjah se spreminja od asimetrične k unimodalni porazdelitvi, ki je 
značilna za enomerne sestoje. 
Sestojna temeljnica je eden od kazalcev gostote sestojev; analizirani sestoji 
imajo znatno večje temeljnice kot jih prikazujejo švicarske sestojne tablice. 
Temeljnica redčenih sestojev je nekaj nad 30 m2/ha, neredčenih sestojev pa 
skoraj 40 m2/ha, medtem ko tablične vrednosti ne dosegajo 30 m2/ha. 
180 
150 
120 
90 
N/ha 
60 
30 
180 
150 
120 
"' :;: 90 
z 
60 
30 
Grafikon 1: 
Graph 1: 
91 
Bončina, A.: Vpliv redčenj na razvoj bukovih sestojev ... 
a) redčen sestoj 
-------- ---
debelinske stopnje ( 5cm) 
b) neredčen sestoj 
--- -
4 
-- 1980 
---- 1989 
............. 1993 
--1980 
---- 1989 
........... 1993 
debelinske stopnje (5cm) 
- ........ _ 
Debelinska struktura sestojev na raziskovalni ploskvi A v letu 
1980, 1989 in 1993 
The thickness structure of stands in the research area A in 1980, 1989 and 
1993. 
5 RASTIŠČNE RAZLIKE 
Čeprav sta raziskovalni ploskvi oddaljeni le nekaj sto metrov in pripadata 
isti sintaksonomski vegetacijski enoti, pa obstajajo med njima rastiščne 
razlike. To nakazuje tudi primerjava volumenskih prirastkov obeh neredčenih 
92 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
sestojev, sestoj AK ima 9% manJSI prirastek od sestoja BK. Zato 
neposredna primerjava obeh redčenih sestojev ni ustrezna, smiselna je le 
primerjava redčenega in neredčenega sestoja na posamezni ploskvi (A ali 
B). 
6 UČINEK REDČENJ 
Z redčenjem spreminjamo strukturo in delovanje gozda kot celote. Vpliv 
torej ni omejen le na rast in strukturo sestoja, oziroma izbranih dreves. Z 
redčenji povzročamo tudi spremembe v grmovnem, zeliščnem in mahovnem 
sloju, s tem pa tudi spremembe v zoocenozi. Običajno prikazujemo učinek 
redčenj s sestojnimi parametri, ker nas ti še posebej zanimajo, hkrati pa so 
lažje merljivi. 
6.1 Debelinski prirastek 
Drevesa v redčenih sestojih pnrascaJO v debelino znatno intenzivnejše. 
Tekoči debelinski prirastek dreves je v močno redčenem sestoju (AMR) v 
poprečju kar 73%, v zmerno redčenem sestoju (BZR) pa 40% večji kot 
prirastek enako debelih dreves v neredčenih sestojih (kovariata je prsni 
premer). 
Preglednica 2: Tekoči letni debelinski prirastek dreves (mm) po debelinskih 
stopnjah v obdobju 1980 - 1989 
Table 2: The current annual thickness increment of trees (in mm) according to 
thickness stages in the period 1980-89 
debelinske stopnje 
3 4 5 6 7 8 
AMR redčen sestoj 1.4 2.8 3.4 4.3 5.3 5.1 
AK neredčen sestoj 0.4 1.1 2.4 3.2 3.7 4.3 
BZR redčen sestoj 0.9 2.9 4.3 5.1 6.4 7.1 
BK neredčen sestoj 0.6 1.8 3.4 4.2 4.2 5.5 
V naših rastiščnih rnzmerah je svetloba poglavitni omejitveni dejavnik rasti 
dreves. To potrjuje tudi primerjava debelinskih prirastkov po debelinskih 
stopnjah med drevjem redčenega in neredčenega sestoja. V redčenih sestojih 
93 
Bončina, A.: Vpliv redčenj na razvoj bukovih sestojev ... 
tanjša drevesa, ki so povečini podstojna in imajo zato manj ugodne 
svetlobne razmere, bistveno bolje priraščajo v debelino kot enako debela 
drevesa v neredčenem sestoju. Čeprav se pri odkazilu osredotočimo 
predvsem na izbrance, pomagamo s posekom konkurentov posredno tudi 
drobnejšemu in podstojnemu drevju. Ker je svetloba ravno za ta drevesa 
dejavnik minimuma in sploh kriterij preživetja, izredno reagirajo že ob 
manjši izboljšavi svetlobnih razmer s povečano rastjo. 
Debelejša drevesa znatno bolje priraščajo kot tanjša; le 23% najdebelejših 
dreves močno redčenega sestoja prispeva kar 49% delež v volumenskem 
prirastku celotnega sestoja. To je potrebno upoštevati pri konceptu 
izbiralnega redčenja, saj lahko s posekom debelejših in vitalnih dreves 
znatno zmanjšamo lesno zalogo sestoja ter njegov prirastek. 
6.2 Srednji premer 
Po trinajstih letih od prvega redčenja je srednji premer obeh redčenih 
sestojev večji; razlika med redčenimi in neredčenim sestoji bi bila očitnejša, 
če bi izvajali nizko redčenje, saj bi posekali predvsem obvladana in izločena 
drevesa. Srednji premer torej ni najbolj primeren kriterij za ugotavljanje 
učinkov redčenj; pri pozitivni izbiri je naša pozornost 
drevesom in njihovim neposrednim konkurentom, 
podstojnemu, drobnemu drevju, ki po opravljenem 
sestoju. 
namenjena izbranim 
nikakor pa ne 
redčenju ostane v 
Preglednica 3: Razvoj srednjega sestojnega premera (v oklepaju so vrednosti 
za izbrana drevesa) 
Table 3: 
Leto 
1980 
1986 
1993 
The development of stand diameter (the values of crop trees are given in 
parentheses) 
Sestoji 
AMR AK BZR BK 
19.3 (25.0) 19.l 18.3 (23.6) 18.9 
21.7 (27.9) 20.1 20.2 (26.6) 20.3 
23.8 (31.8) 21.6 22.5 (29.4) 22.0 
94 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
6.3 Število dreves, mortaliteta 
Število dreves se je v 13 letih v obeh redčenih sestojih znatno zmanjšalo, 
skoraj prepolovilo (tabela 1). Poleg poseka vplivata na število dreves še 
vrast in odmiranje. Slednje je izrazitejše v neredčenih sestojih, medtem ko 
je v redčenih sestojih večja možnost vrasti dreves (socialni vzpon), obstaja 
pa tudi večja možnost preslojevanja. Drevesa, ki prerastejo meritveni prag 
lahko kasneje odmrejo. 
Preglednica 4: Število vraslih m odmrlih dreves na hektar v obdobju 1980-
1993 
Table 4: The number of ingrown and dead trees per hectare in the period 1980-93 
Vrasla Odmrla 
Sestoj drevesa drevesa 
Močno redčen sestoj (AMR) 26 14 
Neredčen sestoi ( AK) 7 113 
Zmerno redčen sestoj (BZR) 38 40 
Neredčen sestoj (BK) 8 84 
V neredčenih sestojih poteka naravno izločanje počasi, kljub starosti sestoja 
(85 let) uspeva več kot 900 dreves na hektar. Drevesa imajo majhne 
krošnje in zato majhne prirastke, energije je dovolj Je za preživetje, 
razslojevanje se nadaljuje, kar kaže tudi debelinska frekvenčna porazdelitev 
dreves (graf 1). 
6.4 Rastni pospešek 
Po opravljenem redčenju sta imela oba redčena sestoja (AMR in BZR) 
bistveno manjše število dreves in nižjo lesno zalogo od neredčenih sestojev. 
Kljub temu pa je tekoči letni volumenski prirastek (v obobju 1980-1993) v 
močno redčenem sestoju (AMR) za 10% večji, v zmerno redčenem sestoju 
(BZR) pa kar za 18% večji od neredčenega sestoja: 
letni tekoči volumenski 
prirastek v obdobju 1980-1993 
(m3/ha) 
95 
Bončina, A.: Vpliv redčenj na razvoj bukovih sestojev ... 
AMR AK BZR BK 
9.6 8.8 11.4 9.6 
Rastni pospešek je značilen le za mlade sestoje v gozdovih, kjer je svetloba 
poglavitni omejitveni dejavnik rasti, in ne kakšen drug dejavnik, naprimer 
toplota, hrana ali voda... Vzrok za rastni pospešek je v izjemno povečanem 
debelinskem prirastku dreves, tako da je kljub prepolovljenemu številu 
drevja celotni volumenski prirastek večji kot v neredčenih sestojih. Ker smo 
v močno redčenem sestoju znatno znižali lesno zalogo, je rastni pospešek 
manj izrazit kot v zmerno redčenem sestoju. 
6.5 Celotna produkcija deblovine v obdobju 1980-1993 
Produkcija lesa je zaradi rastnega pospeška v obeh redčenih sestojih 
zaenkrat še večja kot v neredčenih sestojih. Vendar bo celotna produkcija 
lesa v življenski dobi sestojev največja v neredčenih sestojih, najmanjša pa v 
močno redčenem sestoju. 
Preglednica 5: Dosedanja celotna produkcija lesa (m3/ha) v analiziranih 
sestojih 
Table 4: The en tire timber production so far (m3 /ha) in analysed stands 
Sestoji 
AMR AK BZR BK 
Lesna zalo2a (1.1980) 366 407 338 335 
Sečnia (1980/93) +167 +135 +3 
Mrtvo (1980/93) +3 +15 4 +11 
Lesna zalo2a (1980/93) -41 +100 +12 +116 
SKUPAJ 495 522 489 465 
96 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
6.6 Vrednostna podoba sestojev 
Prirastek v redčenih sestojih je absolutno veCJl, hkrati pa se akumulira na 
bistveno manjše število izbranih dreves. Z gojitvenega vidika je bolj kot 
celotni prirastek sestoja pomemben tisti del prirastka, ki se akumulira na 
drevesa določene drevesne vrste, ustrezne kvalitete, vitalnosti, stabilnosti, 
odvisno pač od kriterijev izbire; ti pa so odvisni od gozdnogojitvenega cilja. 
Poleg tega se kaže vpliv redčenja na kvaliteto še v: 
- debelinski strukturi; redčeni sestoji imajo večji delež debelejšega drevja; 
- prisotnosti rdečega srca; drevesa imajo večjo in bolj globoko krošnjo, kar 
zaviralno vpliva na pojavnost rdečega srca; 
- izbranci imajo značilno večji debelinski prirastek kot ostala enako debela 
drevesa redčenega sestoja (analiza kovariance); to daje smisel pozitivni 
izbiri, s katero zagotavljamo, da čim večji delež celotnega prirastka 
sestoja akumuliramo na izbranih drevesih. 
250 
200 
150 
"' .a 
----z 
100 
50 
o 
Grafikon 2: 
Graph 2: 
3 4 5 
D zmerno redčen sestoj (BZR) 
D neredčen sestoj (BK) 
6 7 
debelinske stopnje (5cm) 
8 10 
Debelinska struktura zmerno redčenega sestoja (BZR) in 
neredčenega sestoja (BK) v letu 1993 
The thickness structure of a moderately thinned stand (BZR) and unthinned 
stand (BK) in 1993 
c=:=J izbranci 
----- ostala drevesa 
5 
L 
97 
Bončina, A.: Vpliv redčenj na razvoj bukovih sestojev ... 
debelinske stopnje 
Grafikon 3: Tekoči letni debelinski prirastek (mm) izbrancev in ostalih 
dreves zmerno redčenega sestoja (BZR) 
Graph 3: The current annual thickness increment (mm) of crop and other trees from 
moderately thinned stand (BZR) 
6.7 Zeliščni sloj 
Zeliščna vegetacija je dober indikator rastiščnih, posredno pa tudi sestojnih 
razmer. Ko je sestoj v razvojni fazi gošče, letvenjaka in drogovnjaka, je 
pokrovnost z zelišči najbolj skromna. Vzrok za to so neugodne svetlobne 
razmere, sklep krošenj je sklenjen, njihova pokrovnost je praktično 100%, 
višinska rast je intenzivna, drevje se zaradi konkurence in pomanjkanja 
svetlobe razslojuje, zaradi velikopovršinske enomerne zgradbe tudi difuzne 
svetlobe ni v izobilju. 
Na sistematično izbranih ploskvah (velikost vzorca v posameznem sestoju je 
7 ploskev 4X4 m) sem popisoval zeliščno vegetacijo; ta odraža rastiščne, 
torej tudi svetlobne razmere. 
98 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
Preglednica 6: Pokrovnost in diverznost zeliščne vegetacije na raziskovalnih 
ploskvah 
Table 6: Covering rate and diversity of herb vegetation in the research areas 
Sestoji 
AMR AK BZR BK 
Zastrtost z drevesnim slojem (%) 77 100 91 98 
Zastrtost z zeliščnim slojem (%) 10.4 3.0 4.0 1.4 
Število rastlinskih vrst ( 4x4 m) 12.6 5.0 5.4 4.4 
Skupno število vrst (7 ploskev) 39 15 17 14 
Rezultati kažejo: 
- pokrovnost z zeliščno vegetacijo je izjemno skromna; 
- zaradi redčenja je zastrtost z drevesnim slojem v redčenih sestojih 
manjša, še posebno v močno redčenem sestoju (AMR); 
- z redčenjem povečujemo obilje in diverznost vrst v zeliščnem sloju, s 
tem pa posredno vplivamo tudi na zoocenozo. Posebno na raziskovalni 
ploskvi A je očitna razlika v obilju zelišč in diverznosti vrst v zeliščni 
vegetaciji. Na ploskvi B so razlike manj očitne. 
6.8 Prostorska razmestitev dreves 
Pri analizi prostorske razmestitve uporabljamo različne metode, ena izmed 
njih je razdalja do najbližjega drevesa (VANDERMEER, KOTAR, 
PRELOŽNIK). Razmerje (R) med dejansko in teoretično razdaljo do 
najbližjega drevesa je mera agregiranosti (KOT AR); če je R manjši od 1 je 
razmestitev šopasta, če je R večji od 1 pa so drevesa razvrščena 
sistematično. Dejansko poprečno razdaljo v posameznem sestoju sem določil 
na podlagi stotih meritev. 
Ugotovljene vrednosti R se v analiziranih sestojih razlikujejo: 
- neredčen sestoj (AK) 1.07; 
- močno redčen sestoj (AMR) 1.12; 
- izbranci v močno redčenem sestoju 1.31; 
- neredčen sestoj (BK) 1.10; 
- zmerno redčen sestoj (BZR) 1.14; 
- izbranci v zmerno redčenem sestoju 1.45. 
99 
Bončina, A.: Vpliv redčenj na razvoj bukovih sestojev ... 
Raziskava kaže, da z redčenjem pospešujemo enakomeren razpored dreves v 
sestoju, kar še posebej velja za izbrana drevesa. Na porazdelitev dreves v 
redčenih sestojih ne vpliva toliko jakost redčenja, ampak način izbire 
kandidatov; izbranec je lahko posamezno drevo, lahko pa tudi dve drevesi 
ali celo več dreves obravnavamo kot izbrano drevo. 
7 IZBRANCI 
7.1 Izbira izbrancev m njihovo število 
V močno redčenem sestoju (AMR) smo leta 1980 izbrali 166 izbrancev na 
hektar, v zmerno redčenem (BZR) pa 258 dreves na hektar. Število 
izbranih dreves je nizko zato, ker so izbrana drevesa ustrezala precej 
strogim kriterijem, še zlasti glede kvalitete drevja. Menim, da je v tej 
razvojni fazi potrebno izbrati bistveno večje število izbrancev, saj izbora ne 
opravi le gozdar, ampak tudi narava, ki pravzaprav preverja reakcijsko 
sposobnost izbrancev in s tem tudi uspešnost gozdarjeve izbire. Število 
izbrancev se mora z rastjo sestoja, torej od mlade do optimalne faze 
zmanjševati. Pri izbiri izbrancev zagovarjam kriterij relativne kvalitete, kar 
enostavno pomeni, da na konkretni lokaciji (v detajlu) med možnimi 
izberemo najboljše drevo. 
To smo vsaj delno upoštevali pri drugi izbiri izbrancev in jih izbrali večje 
število, in sicer v sestoju AMR 188 kandidatov na hektar, v sestoju BZR 
pa 282. Pri drugi izbiri kandidatov lahko preverjamo uspešnost prve: 
- v sestoju AMR smo 69% kandidatov iz 1.1980 ponovno izbrali za 
izbrance, 22% dreves ni več ustrezalo kriterijem (indiferentna drevesa), 
9% prvotnih izbrancev pa smo celo posekali kot konkurente. Število 
izbrancev smo povečali za 66, to so bila prej indiferentna drevesa; 
- v sestoju BZR smo ponovno izbrali 81 % prvotnih izbrancev, 12% je 
postalo indiferentnih, 6% pa smo posekali kot konkurente. Dodatno smo 
izbrali za kandidate še 72 prej indiferentnih dreves. 
Pri obeh opravljenih redčenjih (1.1980 in l.1991) je v sestoju AMR manJse 
število izbranih kandidatov kot v sestoju BZR; vzrok za razliko je v jakosti 
redčenja. Kadar izvajamo redčenje z močno jakostjo, izberemo manJse 
število izbrancev in jim odstranimo relativno več konkurentov in s tem 
100 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
močno povečamo razpoložljivi rastni prostor. Včasih nas pri izbiri zavede, 
da se preveč osredotočimo na posamezna drevesa - izbrance, na njihovo 
deblo, krošnjo ... , pri tem pa pozabimo na gozd. Smisel izbire je namreč 
nega gozda kot celote, nikakor pa ne zgolj nega posameznega drevesa, 
debla, krošnje... To dejstvo, če se ga zavedamo, lahko v posameznih 
primerih bistveno spremeni koncept izbire; pomislimo le na zahteve po 
stabilnosti gozda, njegovi pestrosti, raznovrstnosti in mnogonamenskosti. 
7.2 Izbranci in cenotski položaj 
Izbrance sestoja običajno izberemo iz strehe sestoja - iz drugega, to je 
sovladajočega cenotskega položaja po Kraftu. Ta drevesa imajo konkurente 
le s strani, običajno so kvalitetnejša od dreves prvega (nadvladajočega) 
cenotskega položaja. Nosilce bi lahko izbirali tudi iz nižjih (podstojnih) 
položajev, vendar bi jim le z velikim številom odstranjenih konkurenčnih 
dreves omogočili preslojevanje (socialni vzpon) v streho sestoja. Med 
kandidati iz obeh redčenih sestojev ni značilnih razlik v cenotski zgradbi, 
pač pa se je ta spremenila v obdobju 1980-1993; delež nadstojnih dreves se 
namreč zmanjšuje, enomerna zgradba postaja vse bolj izrazita. 
7.3 Kandidati in velikost krošenj 
V obdobju intenzivne višinske rasti lahko drevesa ob ustreznih svetlobnih 
razmerah močno povečajo svoje krošnje. Izbranci iz močno redčenega 
sestoja (AMR) imajo večje krošnje kot izbranci iz sestoja BZR, vendar je 
ta razlika obstajala že pred prvim redčenjem. Pomembneje je, da so se 
krošnje izbrancev v obeh sestojih po redčenju povečale. Velikost krošnje 
močno korelira s prsnim premerom in z debelinskim prirastkom (kovariata 
je prsni premer). 
7.4 Kandidati in utesnjenost krošenj 
Čeprav v začetku ni bilo razlik v utesnjenosti krošenj med kandidati obeh 
redčenih sestojev, pa so le-te postale po opravljenem redčenju značilne, kar 
101 
Bončina, A.: Vpliv redčenj na razvoj bukovih sestojev ... 
je zaradi različne jakosti redčenja popolnoma razumljivo. Od vseh 
atributivnih znakov ( cenotski status, velikost in utesnjenost krošenj) ima 
ravno utesnjenost krošenj največji vpliv na debelinski prirastek. 
7.5 Debelinski prirastek izbrancev 
S podrobnejšo analizo sem ugotovil, da izbranci intenzivneje pnrascaJo v 
debelino kot ostala enako debela drevesa v redčenem sestoju. Ta ugotovitev 
je zelo pomembna, saj potrjuje smiselnost pozitivne izbire. Z 
odstranjevanjem konkurentov pomagamo predvsem izbrancem, hkrati pa smo 
za nosilce sestoja izbrali kvalitetna, vitalna drevesa z dobro reakcijsko 
sposobnostjo. 
8 ZAKLJUČEK 
Reakcije bukovih sestojev na negovalne ukrepe so hitre in opazne, saj so 
se v kratkem obdobju trinajstih let pokazale številne razlike v rasti in 
strukturi redčenih in neredčenih sestojev. Raziskava potrjuje smiselnost in 
potrebnost redčenja, še posebno v mlajših razvojnih fazah. Zasledovali smo 
le razvoj nekaterih sestojnih parametrov, z analizo zeliščne vegetacije pa 
opozorili, da z gojitvenim ukrepanjem spreminjamo strukturo ne le sestoja, 
ampak gozda kot celote, s tem pa vplivamo tudi na njegovo delovanje. 
V prihodnosti bodo zagotovo pogosta vprašanja o smiselnosti redčenj, o 
velikih stroških, o racionalizaciji, o problemih s prodajo drobnega lesa... Na 
ta vprašanja bomo gozdarji morali odgovarjati. Vsekakor imamo velik 
maneverski prostor v izbiri intenzivnosti redčenj, in sicer začetku, jakosti in 
pogostnosti. Ravno s temi tremi elementi bomo lahko povečali racionalnost 
in poskušali poiskati v prihodnosti verjetno stalno spreminjajoče se 
ravnovesje med ekonomijo in ekologijo. 
Raziskava potrjuje, da so učinki redčenj merjeni s prirastki evidentni; še 
toliko bolj, če bi k temu dodali še možnost spreminjanja drevesne sestave, 
sestojne zgradbe, ... , pač skladno z gojitvenimi cilji. 
102 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
Nega mlajših razvojnih faz je smiselna takrat, ko je celotna nega gozda 
konsistentna, to je od nege mladja do nege debeljakov in optimalnega 
pomlajevanja posameznih sestojev. 
9 POVZETEK 
Na raziskovalnem objektu 'Somova gora' spremljamo razvoj bukovih sestojev, 
ugotavljamo odzive sestojev na redčenja različne jakosti ter primerjamo 
razvoj redčenih in naravi prepuščenih sestojev. Sestoji so nastali pred 
dobrimi osemdesestimi leti z oplodno sečnjo in so sedaj v razvojni fazi 
drogovnjak. Objekt obsega dve dislocirani raziskovalni ploskvi (A in B), 
vsaka je velika 1 ha; prva je razdeljena na močno redčen sestoj (AMR) in 
njegov kontrolni - neredčen sestoj (AK), ploskev B pa obsega zmerno 
redčen sestoj (BZR) ter neredčen sestoj (BK). Drevesa na ploskvah so 
oštevilčena. Od leta 1980 do 1993 smo opravili štiri meritve prsnih 
premerov, izbranim drevesom (kadidatom) smo ocenjevali cenotski status, 
velikost in utesnjenost krošnje, posekanim drevesom pa smo izmerili višine. 
V sestoju AMR smo z redčenjem v letu 1980 odvzeli 26.2% celotne lesne 
zaloge sestoja, v BZR pa 21.3% lesne zaloge. Redčenje smo ponovili l. 
1991, in sicer v sestoju AMR z jakostjo 18.4%, v BZR pa z jakostjo 
15.7%. Po trinajstih letih je v obeh redčenih sestojih število dreves 
prepolovljeno, lesna zaloga sestoja AMR celo manjša, v BZR pa nekoliko 
višja od začetne lesne zaloge. Razvoj naravi prepuščenih sestojev poteka 
drugače, število drevja se je zaradi odmiranja zmanjšalo le za približno 
10%, zaloga pa povečala za približno 100 m3/ha. 
Z redčenjem spreminjamo strukturo in delovanje gozda kot celote. Običajno 
prikazujemo učinek redčenj s sestojnimi parametri, ker nas ti še posebej 
zanimajo, hkrati pa so lažje merljivi: 
- Tekoči debelinski prirastek dreves je v močno redčenem sestoju (AMR) 
v poprečju kar 73%, v zmerno redčenem sestoju (BZR) pa 40% večji 
kot prirastek enako debelih dreves v neredčenih sestojih (kovariata Je 
prsni premer). 
V neredčenih sestojih je odmiranje dreves znatno intenzivnejše, v 
obdobju 13 let je odmrlo 113 (AK) oziroma 84 (BK) dreves na hektar, 
103 
Bončina, A.: Vpliv redčenj na razvoj bukovih sestojev ... 
gostota je kljub starosti sestoja visoka (nad 900 dreves/ha), tako da se 
razslojevanje nadaljuje. 
Srednji sestojni premer redčenih sestojev je večji. 
Kljub bistveno zmanjšani lesni zalogi in manjšemu številu dreves je 
tekoči letni volumenski prirastek (v obobju 1980-1993) v močno 
redčenem sestoju (AMR) za 10% večji, v zmerno redčenem sestoju 
(BZR) pa kar za 18% večji od neredčenega sestoja (IV (m3/ha): AMR-
9.6, AK-8.8, BZR-11.4, BK-9.6). Vzrok za rastni pospešek je v izjemno 
povečanem debelinskem prirastku dreves. 
Celotna produkcija deblovine je zaenkrat večja v redčenih sestojih, 
vendar bo v celotni življenski dobi sestojev večja v neredčenih sestojih. 
- Prirastek v redčenih sestojih je absolutno večji, hkrati pa se akumulira 
na bistveno manjše število izbranih dreves. Vrednostna podoba redčenih 
sestojev se kaže tudi v debelinski strukturi (večji delež debelejšega 
drevja), manjši prisotnosti rdečega srca (velike krošnje, starost), izbranci 
imajo značilno večji debelinski prirastek kot ostala enako debela drevesa 
redčenega sestoja ( analiza kovariance ). 
- Zaradi redčenja je zastrtost z drevesnim slojem v redčenih sestojih 
manjša, še posebno v močno redčenem sestoju (AMR). Z redčenjem 
povečujemo obilje in diverznost vrst v zeliščnem sloju, s tem pa 
posredno vplivamo tudi na zoocenozo. 
Pri drugem redčenju (l. 1991) smo v sestoju AMR izbrali 188 kandidatov, v 
sestoju BZR pa 282. Pri tem je bilo iz prve izbire (l. 1980) ponovno 
izbranih le 69% kandidatov (AMR), oziroma 81 % prvotnih kandidatov 
(BZR). Pri redčenju močne jakosti izberemo manjše število izbrancev in jim 
močno povečamo rastni prostor. Izbrance izbiramo največkrat iz 
sovladajočega položaja. Krošnje izbrancev v močno redčenem sestoju so 
večje in manj utesnjene. Prsni premer izbrancev je v tesni pozitivni 
korelaciji z velikostjo krošenj, na debelinski prirastek pa še bolj kot velikost 
krošnje vpliva njena utesnjenost, oziroma sproščenost. 
Reakcije bukovih sestojev na negovalne ukrepe so hitre in opazne, saj so 
se v kratkem obdobju 13 let pokazale številne razlike v rasti in strukturi 
redčenih in neredčenih sestojev. Nega mlajših razvojnih faz (tudi 
drogovnjakov) je smiselna takrat, ko je celotna nega gozda konsistentna, to 
104 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
je od nege mladja do nege debeljakov in optimalnega pomlajevanja 
posameznih sestojev. 
SUMMARY 
In the Somova gora research object the development of beech stands is 
followed. The reactions of stands are observed as a result of different 
thinning intensity and the · development of thinned and unthinned stands is 
compared. The stands were formed some good 80 years ago by 
shelterwood cutting and are now in the growth phase of pole-stand. The 
object consists of two dislocated research plots (A and B), each measuring 
1 ha; plot A is divided into a heavily thinned stand (AMR) and its control 
- unthinned stand (AK), plot B consists of a moderately thinned stand 
(BZR) and its control, unthinned stand (BK). Trees on both plots are 
numbered. Four measurements of BHD have been carried out during the 
years 1980 - 1993, the social position and crown characteristics of crop 
trees has been ranged, and the height of cut trees has been measured. 
26.2% and 21.3% of the total growing stock has been taken out in AMR 
and BZR stands, respectively, during the 1980 thinning. Thinning was 
repeated in 1991, with another 18.3% and 15.7% in AMR and BZR of 
the total growing stock taken out. 13 years afterwards, the tree number is 
halved, the growing stock in AMR stand is even lower than at the starting 
point, and only slightly higher in BZR. The development of unthinned 
stands follows a different pattern, with only some 10% lower tree number 
(as a result of social degradation) and the growing stock increased by some 
100 m3/ha. 
Thinning affects the structure and functioning of the forest as a whole. It 
is usual to show the effects of thinning with stand parameters, which are 
particularly interesting for us, and are at the same tirne relatively easily 
measured. 
- Diameter growth in heavily thinned stands (AMR) is up to 73%, in 
moderately thinned stands (BZR) up to 40% higher than the increment 
in equally thick trees in unthinned stands (covariance is BHD). 
105 
Bončina, A.: Vpliv redčenj na razvoj bukovih sestojev ... 
- Social degradation in unthinned stands is considerably more intense, 
stand density is, despite the stand age, high (cca 900 trees per ha), 
which enables continuing social degradation. 
- The medium stand diameter of thinned stands is higher. 
- Despite of the considerably diminished growing stock and lower tree 
number, the annual growing stock increment (1980-1993) in the heavily 
thinned stand (AMR) is 10% higher, and in the moderately thinned 
stand (BZR) 18% higher than in the unthinned stand (volume increment 
(m3/ha): AMR - 9.6, AK - 8.8, BZR - 11.4, BK - 9.6). The reason for 
this lies in the exceptionally high diameter growth increment. 
- So far, total production of the growing stock is higher in thinned 
stands, but finally will be higher during the total life-span in unthinned 
stands. 
- The increment in thinned stands is higher (in absolute values), but 
accumulates on a considerably lower number of crop trees. The value 
development of thinned stands is also shown in the thickness structure 
(higher percentage of thick trees), lower presence of red heart (big tree 
crowns, age ), crop trees have a significantly higher diameter increment 
than other equally thick trees of the thinned stand (covariance analysis). 
- As a result of thinning, the coverage with tree layer in thinned stands 
is lower. The abundance and diversity of species in the herb layer is 
accelerated by thinning, which indirectly affects the forest community. 
- During the 1991 thinning, 188 crop trees were chosen in the AMR 
stand, and 282 trees in the BZR stand. 69% of the crop trees were 
reelected (compared to 1980) in the AMR, 81% in the BZR stand. 
When thinning is heavy, the number of crop trees is lower, but the 
trees have a bigger growing space. Crop trees are usually chosen from 
the stand canopy. Crowns of the crop trees in heavily thinned stand are 
bigger and less severable. The BHD of crop trees is in close positive 
correlation with the crown volume. Nevertheless, the biggest influence is 
shown when compared to severance of the crown. 
- Reactions of beech stands to silvicultural treatment are quick and easily 
observable. In only 13 years, numerous differences have already been 
noted in growth and structure of thinned and unthinned stands. The 
silviculture of early developmental phases ( among them pole-stand) is 
sensible only when the silviculture of the forest as a whole is consistent. 
106 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44 
VIRI 
FERLIN, F., 1988. Učinki izbiralnih redčenj v starejših bukovih gozdovih. 
Gozdarski vestnik, 46/5, Ljubljana. 
FOERSTER, W., 1993. Die Buchen-Durchforstungsversuch Mittelsin 025. Allgemeine 
Forst Zeitschrift 6, Milnchen. 
FRANZ, F., H. ROHLE, F. MEYER, 1993. Wachstumsgang und Ertraglestung der 
Buche. Allgemeine Forst Zeitschrift 6, Milnchen. 
KOTAR, M., 1979. Prirastoslovje. BTF, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana. 
KOTAR, M., 1982. Redčenje z vidika prirastoslovja in donosnosti gozdov. 
Gozdarski vestnik, 40/9, Ljubljana. 
KOTAR, M., 1989. Prirastoslovni kazalci rasti in razvoja bukovih gozdov v 
Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva 33, Ljubljana. 
KOTAR, M., 1993. Določanje načina razmestitve dreves v optimalni razvojni fazi 
gozda. Zbornik gozdarstva in lesarstva 42, Ljubljana. 
MLINŠEK, D., F. FERLIN, 1992. Razvoj mladega gozda in bistvena vprašanja 
nege gozda. Izsledki v gozdarstvu 3, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. 
PRELOŽNIK, V., 1994. Zgradba naravnih bukovih gozdov v optimalni fazi na 
primeru gozdnih rezervatov Menina in Robanov kot. Gozdarski vestnik, 52/4, 
Ljubljana. 
UTSCHIG, H., M. BACHMANN, J. DURSKY, 1993. Wirkung verschiedener 
Durchforstung auf Struktur und Wachstum. Allgemeine Forst Zeitschrift 6, 
Milnchen. 
V ANDERMEER, J., 1990. Elementary Mathematical Ecology. Kreiger Publishing 
Company. 
SODELAVCI 
Pri delu na raziskovalnih ploskvah 'Somova gora' so sodelovali: 
- prof. Kotar, ki je zasnoval raziskovalne ploskve in usmerjal odkazilo; 
- Gozdno gospodarstvo Kočevje, sedaj pa Zavod za gozdove, OE Kočevje, 
pomoč pri meritvah in vzdrževanju raziskovalnih ploskev; 
- Tom Levanič, avtor računalniških programov za analizo razmestitve 
dreves.