YU ISSN 0040-1978
UETO XL, ŠT. 31
Ptuj, 13. avgusta 1987
CENA 150 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Konfekcija
s
popravljeno
ceno
v ponedeljek so se tudi v ptuj-
skih trgovinah pričele posezon-
ske prodaje blaea po znižanih
cenah. Ze po tradiciji sledijo zni-
žanju cen obutve. Posezonske
prodaje, razprodaje in priložno-
stne prodaje blaga urejajo dobri
poslovni običaji,Tci so jih sprejeli
trgovci in proizvajalci v republi-
ški gospodarski zbornici. Med
drugim določajo, da se razproda-
je pričnejo drugi ponedeljek v
avgustu in trajajo dva tedna.
Lahko se tudi podaljšajo za kak
teden, če je blago še ostalo. Cene
temu blagu pa lahko še dodatno
znižajo, ce se tako dogovorijo
proizvajalci in trgovci.
Cene tekstilnim izdelkom iz
pomladanske in poletne kolekci-
je so znižali od 50 do 40 odsto-
tkov. Nekatere prodajalne ponu-
jajo tudi izdelke po tovarniško
znižanih cenah. Takšne izdelke
je na primer mogoče kupiti v
prodajalniSlavica: Varteks je ce-
ne svojim izdelkom znižal za 20
odstotkov.
Razprodaje bodo trajale do
22. avgusta. Do takrat naj bi bile
trgovske ^police v glavnem pra-
zne, saj pričakujejo že prva je-
senska oblačila.
Letošnji nakupi se po besedah
večine kupcev splačajo. Muhasto
vreme se namreč odraža tudi na
ponudbi: iz pomladne in poletne
kolekcije je ostalo veliko modnih
izdelkov. Iti so sedaj — po skoraj
polovični ceni — postali še bolj
mikavni. Veliko teh pa bomo
lahko uporabili še prihodnje po-
letje, saj moda ohranja osnovne
linije.
MG
Janez Zemljarič — častni
občan ptujske občine
»Visoko cenim to častno občanstvo iz vrste raz-
logov. Izreklo mi ga je mesto in občina, ki ima iz-
jemno mesto v slovenski narodni preteklosti in v
zgodovini boja za ohranitev slovenske indentitete
v daljni in bližnji preteklosti, zato, ker mi ga daje
občina, ki se lahko po globini sprememb in preo-
brazb, ki jih je doživela po vojni uvrsti v sam vrh
slovenskih in tudi jugoslovanskih občin; zato, ker
je to občina, ki jo še vedno preveva ustvarjalni ne-
mir, mnoge nove delovne iniciative, za nadaljni
gospodarski in družbeni napredek. Cenim to pri-
znanje tudi zato, ker mi izročate v času, ko delam
v izvršnem svetu Jugoslavije, ki v tem trenutku ni-
ma kakšne posebno hvaležne pozicije,« je med
drugim poudaril Janez Zemljarič, podpredsednik
zveznega izvršnega sveta, ki smo ga na petkovi
proslavi v viteški dvorani na gradu proglasili za
Častnega obCana občine Ptuj.
Francu Tetičkoviču smo podeli zlato plaketo
občine, plakete pa Planiki iz Kranja, Konusu iz
Slovenskih Konjic, ter akademskemu slikarju Al-
binu Lugariču in kmetu Martinu Žuranu. Družbe-
no priznanje v obliki listine pa sta prejela kolektiv
ptujske Blagovnice in inovator Aleksander Sipoš
iz TGA Boris Kidrič Kidričevo.
Slavnostni govornik — Gorazd Žmavc, predsed-
nik skupščine občine Ptuj je opozoril na doseženo,
naše današnje in jutrišnje naloge, ki morajo biti
odraz naših hotenj, možnosti in želje po napredku.
Po tem, ko smo predstavili monografijo o ptuj-
skih slikarjih 20. stoletja je slovesnost zaključil
Slovenski oktet in ji s svojim ubranim petjem dal
še svečanejše obeležje.
mš
Fotografija: Kosi
IZ VSEBINE:
Stran 2 — Bodočnost je v združeni
gradbeni organizaciji
stran 3 — Opustošenje na njivah,
v sadovnjaliih in vinogradih
stran 9 — Njihov sen — postati ptica
/-UVODNIK-^
»Še najprej pritiskajte((
Tako je Janez Zemljarič. na kratko, svetoval vodilnim v Tovarni glini-
ce in aluminija v Kidričevem pretekli petek. Mislil je seveda, naj pritiskajo
na združevalce sredstev za veliko investicijo za posodobitev tamkajšnje pro-
izvodnje aluminija.
Ta velika naložba sicer brezhibno poteka v gradbenem in kadrovskem
pogledu, zapleta pa se pri zagotavljanju denarja zanjo. Dobro polovico od
104 milijard dinarjev, kolikor sedaj ocenjujejo vrednost celotne naložbe,
združujejo domači predelovalci in porabniki aluminija, ostalo pa so tuji in
domači krediti. Pri pridobivanju tujih sredstev nimajo v TGA težav, težje pa
je pridobiti sredstva domačih združevalcev. Tudi družbene vzpodbude, ki so
jih pri oblikovanju investicije pričakovali, so manjše, računico pa so jim za-
pletle dajatve za uvoz tuje opreme. Te znašajo 15 milijard dolarjev od pe-
tinpetdesetih, kolikor znaša vrednost tuje opreme. Najtežje pa investicijo
obremenjuje dejstvo, da je TGA ob polletju imela 3. 4 milijarde dinarjev iz-
gube. V tovarni pravijo, da so svoje notranje rezerve izrabili do zadnje mo-
žne meje, izboljšali so produktivnost, zmanjšali zaloge in količinsko prese-
gli načrtovano proizvodnjo aluminija. Pa vendar izguba, nizki osebni do-
hodki in težave z likvidnostjo naložbe...
Prav gotovo ti problemi, ki so jih v TGA predstavili, za podpredsedni-
ka ZIS Janeza Zemljariča in republiškega izvršnega sveta Janeza Bohori-
ča niso nič novega. Delavcem v TGA pa se zdi, da je narobe, ker je cena
aluminija doma tako nizka, saj se je od lanskega polletja surovi aluminij
podražil le za 44 odstotkov, ceni premoga in elektrike, ki sta poglavitna za
pridelavo aluminija, pa kar za 207 oz. 187 odstotkov. Za aluminij dobijo
na svetovnem trgu 15 do 20 odstotkov več kot doma, če pri tem ne upošte-
vamo izvoznih stimulacij. Rešitev, ki jim jo je predlagal Janez Bohorič, se-
veda poznajo — več bi morati izvažati — toda obveznosti do domačih pre-
delovalcev in polna izkoriščenost zmogljivosti jim tega ne dovoljujejo. Oba
gosta sta menila, da omenjenih postavk ni mogoče spremeniti. Ni mogoče
zahtevati in pričakovati, da bi odgovorni ceno aluminija na domačem trgu
dvignili, prav tako pa tudi ni mogoče dobiti vzpodbud in družbenih olajšav
za investicijo, četudi se laiku zdi nerazumljivo, da so dajatve za uvoz tuje
opreme tako nepremakljivo visoke.
V TGA želijo, da bi jim uspelo nove elektrolize spustiti v pogon že ja-
nuarja in ne šele aprila prihodnje leto, kot so načrtovali. Na kak način bo-
do rešili zagate investicije, je še najbrž odprto, predlogi, ki so jih slišali od
obeh podpredsednikov, so jim že dolgo znani, najbrž pa so ostali nezado-
voljni že večkrat, kadar so poskušali visokim predstavnikom prikazati svoje
težave. V gospodarstvu niso edini, ki svoje težave glasno razlaga, ostaja pa
bolj ali manj brez odgovorov.
Investicija v TGA bo nedvomno pogumno tekla naprej, v tej veliki to-
varni pa bo zahtevala še veliko naporov, notranjih sprememb in prepričeva-
nja za razumnejše in kakovostnejše delo. Upati pa je, da bo prinesla debe-
lejši kos kruha zaposlenim v njej in čistejše okolje sosednjim naseljem.
i	Darja Lukman
Tudi letos nismo brez
uspehov
Praznik občine Ptuj smo vsa prejšnja leta proslavljali več dni in ob tej pri-
ložnosti odpirali tudi nove objekte, slavili delovne zmage. Letošnjega smo strni-
li samo v en dan in menimo, da je tako tudi prav. Nismo v časih, ko bi se lahko
pretirano veselili in proslavljali, še manj pa, da bi ob tem zapravljali že tako
majhna družbena sredstva.
Osrednje slovesnosti so bile minuli petek in smo z njimi v viteški dvorani
na gradu dali tudi nekoliko več poudarka urejanju starega mestnega jedra in
grajskega kompleksa, na katerega smo Ptujčani že sedaj močno ponosni. Tako
lepega in mogočnega gradu, bogatih muzejev in drugih mestnih zanimivosti v
starem jedru pa res nihče nima, v Sloveniji že ne.
Vse to pa ne pomeni, da v minulem obdobju nimamo v občini pomembnej-
ših rezultatov na področju gospodarstva in infrastrukture, ki jih ob takih prilož-
nostih ne bi mogli posebej poudariti.
Samo letos smo ali pa še bomo modernizirali ali opravili ojačitvena dela na
šestdesetih kilometrih lokalnih in regionalnih cest na območju Slovenskih goric
in Haloz. Tako smo iz sredstev občinskega samoprispevka porabili kar polovico
denarja letos, drugo pa prihodnje leto.
Pomembne je tudi nadaljnja gradnja vodovoda v Halozah, ko nekatere
predele dokončno rešujemo pomanjkanja zdrave pitne vode. V sklepni fazi je
modernizacija proizvodnje primarnega aluminija v Kidričevem, pa tudi gospo-
darski rezultati so v prvi polovici leta v občini nad pričakovanimi.
Omeniti je potrebno še obsežna regulacijska dela, ki jih prav tako končuje-
mo na skupni površini deset tisoč hektarjev.
Ne gre zanemariti rezultatov, ki smo jih dobili s prizadevanjem za odpira-
nje novih delovnih mest. Prav v ptujski občini imamo 10 do 15 odstotkov neza-
poslenih, zato smo v samem vrhu republike in so nam delovno intenzivni pro-
grami še kako potrebni. S posebnim skladom združeno delo združuje sredstva
za odpiranje novih delovnih mest. Zato smo lahko posebej zadovoljni, da sta
Konus iz Slovenskih Konjic in Planika iz Kranja našla skupni interes, saj bo v
Majšperku dobilo delo 430 ljudi. Tudi v čevljarski delavnici v Kidričevem bodo
lahko zaposlili v končni fazi 60 delavcev, podobne programe pa bi morali ures-
ničiti še v Agisu in Olgi Meglič.
Tudi gradnja nove izvozne klavnice pri Perutnini je pomembna gospodar-
ska investicija, na osnovi katere bomo lahko spet izvažali na zelo zahtevni za-
hodnoevropski trg. Prav tako gradnja nove mlekarne v Ptuju, na osnovi katere
se nam obeta večja finalizacija predelave mleka in večja kakovost proizvodov,
da ne govorimo o tistih številnih proizvajalcih mleka, ki so od te mlekarne v ve-
liki meri tudi odvisni.
Problem pa so tiste delovne organizacije, ki imajo sedež zunaj občine. V
tozdih je ostala zgolj proizvodnja in delovna sila z manj vrednimi delovnimi
programi, vse ostalo — tudi znanje — pa je odšlo iz občinskih meja.
Ob vsem tem pa ne gre pozabiti še na nekatere naravne nesreče, ki nas v
zadnjem času prizadevajo — od plazov, ki odnašajo ceste in ogrožajo poslopja,
do toče, ki neusmiljeno klesti v Halozah in Slovenskih goricah.	mš
ORMOŽ
USPEŠEN ODKUP
Do 10. avgusta so v ormoški občini odkupili že okrog 2000 ton pšenice, na-
črtovali so jih l900. Ocenjujejo, daje letošnja letina ena od uspešnejsih. Lani so
na primer odkupili 13S0 ton. Za letošnji uspeh gre zasluga dobri letini in pravo-
časni žetvi.
Ocenjujejo, da bo tudi hektarski donos dober. Povprečje naj bi bilo okrog
pet ton. Izkusnie prejšnjih let kažejo, da lahko pričakujejo še nekaj deset ton
pšenice od tistih, ki jo sedaj hranijo še doma.
Toča naredila veliko škodo
Po prvi oceni je toča »uničila« tri-
deset odstotkov družbenega proizvo-
da občine. Podobno škodo so Ormo-
žani utrpeli leta 1981, ko je pozeba
zahtevala 37 odstotkov občinskega
družbenega proizvoda. Dokončno
oceno o škodi bodo, kot je povedal
referent za kmetijstvo pri komiteju za
družbeno planiranje, razvoj in gospo-
darske zadeve SG Ormož, izdelali v
desetih dneh. Od torka, 11. avgusta,
delajo na terenu komisije in bodo
ocenile škodo na vsaki parceli.
Toča je prizadela 4050 hektarov
kmetijskih površin, od tega 3204 v za-
sebnem in 846 v družbenem sektorju.
Najbolj je udarila po koruzi in slad-
korni pesi. Stopnja poškodovanosti je
pri sladkorni pesi 40-odstotna, pri ko-
ruzi 70- (prizadetih je kar 1908 hekta-
rov), krompirju 30,- bučah 70- in vr-
tninah 70-odstotna.
Ocenjujejo, da je škode blizu tri
milijarde dinarjev. Zasebni sektor je
udeležen z milijardo in 922 tisoč di-
narji, družbeni sektor pa z 902 milijo-
ni. Poleg tega je toča poškodovala tu-
di gradbene in komunalne objekte:
škode je za okrog milijardo.
Podobno kot v ostalih prizadetih
občinah je občinski izvršni svet takoj
ukrepal in sestavil program za reševa-
nje osnovnih problemov v kmetijski
proizvodnji.
MG
TEKMOVANJE TRAKTORISTOV
SKROMNOST DA - A LE 00 NEKE MERE
Kmetovanje je nenehen proces, zato je potrebno
stalno izobraževanje, preverjanje znanja, izmenjava
izkušenj, ugotavljajo pri Kmetijski zadrugi v Ptuju.
In v ta namen so pripravili v ponedeljek, 10. avgu-
sta, tekmovanje traktoristov v oranju, spretnostni
vožnji in teoretičnem znanju.
Vreme jo je organizatorjem — Damjanu Finšgar-
ju, dipl. ing. agronomije, Marjanu Janžekoviču,
dipl. ing. agronomije, in Francu Klanečku, ing.
agronomije — zagodlo, pa kljub temu se je v Hla-
poncih zbralo osemnajst tekmovalcev. Vsi zasebni-
ki. Traktoristi iz družbenega sektorja, zgleda, svoje
znanje in izkušnje ljubosumno čuvajo. Ali pa se
njim in njihovim »šefom« zdi, da že vse vedo?
Osnovni poudarek tekmovanja je bil na oranju.
»Oranje je prvi poseg v zemljo,« pravi Franc Kla-
neček. »Od njega je v največji meri odvisen pride-
lek. Ker smo kmetijska občina, je za nas še po-
membnejše, da so naši kmetovalci izobraženi. Ni
namreč vseeno, kako se k delu spravimo. Samo do-
bra volja in pridne roke danes niso več dovolj.«
Damjan Finžgar je bil ocenjevalec pri oranju.
Ogromno stvari je zahteval, da je bil zadovoljen:
pravilno odpiranje brazde, izoranost krone, nale-
glost brazd, zaoravanje plevela in drugih rastlinskih
ostankov, razor, izoranost zvrati, smer oranja ...
Ogromno malenkosti, ki pa vse skupaj kažejo na
spretnost in znanje orača.
Nekoliko manj je bil s spretnostno vožnjo zado-
voljen Marjan Janžekovič. »Fantje so bolj hitri kot
spretni. Naglica pa ni zmeraj dobra, zlasti začetna
ne, saj se je k vsakemu delu, pa tudi k tekmovanju v
spetnosti, treba odpraviti s preudarkom.«
Organizatorji tekmovanja so zlasti tožili nad tem,
kako malo smo pripravljeni za kmetijstvo dati kaj
denarja, pa čeprav so naša usta vsa polna lepih,
zvenečih besed o kmetijski naravnanosti naše obči-
ne. Samo pet tisočakov so dobili za tekmovalca. In
ti so V Hlaponcih preživeli ves dan! Lepo je, če smo
skromni, toda pretiravati vseeno ni potrebno.
Poglejmo, kdo so bili najbolj spretni in so največ
vedeli:
MLADINCI do sedemindvajset let: prvi Stanko
Medved — Lovrenc, drugi Marjan Hazemali — Mi-
hovci, tretji Miran Obran — Moškanjci;
STAREJŠI (dvobrazdni plug): prvi Simon Valič
—	Borovci, drugi Stanko Medved starejši — Med-
vedce, trtji Anton Planinšek — Pleterje;
STAREJŠI (tribrazdni plug): prvi Stanko Valič
—	Borovci, drugi Simon Valič — Borovci, tretji
Zvonko Pernat — Lovrenc.
Prvi trije v vsaki kategoriji sestavljajo ekipo za re-
gijsko tekmovanje; to bo v soboto, 15. avgusta, v
Slovenski Bistrici.
Pokale za najboljše je prispevala občinska konfe-
renca Zveze socialistične mladine iz Ptuja.
jš
loje, spretnost, izkušaje ^ in njiva bo pravilno zorana.
V rokah pravega traktorista je traktor s prikolico prava igrača. (Posnetka: jš)
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
13. avgust 1987 - TEDNIK
VINO '87
33. mednarodni vinogradniško-vinarski sejem bo letos odprt od
28. avgusta do 4. septembra. V teh dneh pripravlja organizator — Go-
spodarsko razstavišče Ljubljana — vrsto aktivnosti. Na predvečer
odprtja sejma bo v Festivalni dvorani tretja licitacija slovenskih arhiv-
skih vin, 27. avgusta bo vinogradniško-vinarski kolokvij na temo Ka-
kovost in dietetična vrednost vina. Omenimo naj še skupščino stro-
kovnega društva vinogradnikov in vinarjev Slovenije, pa skupščino
skupnosti vinogradnikov in vinarjev "Jugoslavije, da pokušnje žlahtne
kapljice in šaljivih iger Dela in Kompasa sploh ne omenjamo.
Na Gospodarskem razstavišču pa so že ocenili alkoholne pijače,
sadne sokove in vina. Vina z vsega sveta, okrog 1000 vzorcev, je oce-
njevalo 26 degustatorjev iz 13 držav. V mednarodnem degustacijskem
zboru je letos prvič sodeloval tudi Anton Skaza, enolog iz ptujske kle-
ti. Vina je v Ljubljano poslalo 290 različnih organizacij, od tega kar
186 iz tujine iz Avstrije, Avstralije, NDR, Francije, Grčije, Izraela,
Italije, Japonske, Kanade, Madžarske, Nove Zelandije, Portugalske,
Španije, Švice, Tunizije, ZDA in ZRN).
104 jugoslovanski razstavljalci so poslali na ocenjevanje v Lju-
bljano 421 vzorcev in zanje dobili lepo število priznanj: poleg šam-
piona še 40 velikih častnih diplom z veliko zlato medaljo, 168 velikih
častnih diplom s srebrno medaljo, 91 častnih diplom in 4 diplome za
sodelovanje.
Letošnje leto je leto trte in vina. Mednarodni urad za vino s sede-
žem v Parizu bo vpisal nekatera mesta na seznam zaslužnih za razvoj
vinogradništva in vinarstva, med kandidati je tudi mesto Ljubljana.
Klet Kmetijskega kombinata FHuj je na letošnjem ocenjevanju
vin dobila kar šest priznanj: za sauvignon '86 veliko častno diplomo z
veliko zlato medaljo, pa še dve zlati in tri srebrne medalje.
N. V.
Tudi podražitev
kruha je šokirala
Poleg prve prometne zmede, ki je bila v soboto, ko smo mesto za-
prli za motorni promet in ko se nismo znašli v novem prometnem re-
žimu, nas je šokirala še ena, sicer napovedana novica — podražitev
moke in kruha. Nič posebnega, bi rekli ob valovih vsakdanjih ali pa
vsaj tromesečnih podražitev, ki smo jih že vajeni in jim že skoraj ne
moremo več slediti. Občutimo jih pa, ko so naše denarnice vedno
tanjše, čeprav je v njih vedno več denarja, le da malo vrednega, saj
zanj dobimo le še najnujnejše.
Erika Mihelačeva — direktorica ptujskega tozda Vinko Reš —
nam je takole pojasnila to najnovejšo odločitev:
»O predvideni podražitvi smo govorili že v juniju oziroma o njej
govorimo pred vsako žetvijo še posebej. Stoodstotna podražitev pše-
nice jo seveda nujno prinese, zlasti še letos, ko lahko odkupno ceno
oblikujejo po gibanjih na trgu. Na osnovi te cene, ki je okrog 150 di-
narjev za kilogram pšenice, je bila oblikovana tudi cena moke. Bela
se je za nas peke podražila za okrog 116 odstotkov, polbela pa se bo
za okrog 74 do 80 odstotkov. Upoštevajoč dejstvo, da je glavni del
stroškov moka, je seveda tudi cena kruhu v povprečju višja za 68 od-
stotkov. Tistega, ki ima več polbele moke, manj, tam, kjer je več bele
moke, pa za 70 do 72 odstotkov.
Tako je cena domačega belega kruha sedaj 1000 dinarjev za kilo-
gram, cena domačega kmečkega kruha 1070, prekmurskega 750, žem-
ljic (7 dag) 90 dinarjev. Najcenejši je torej prekmurski kruh, na voljo
pa bo seveda tudi tisti po 110 dinarjev, torej najosnovnejši, ki mu ce-
ne nismo spremenili in o njeni usodi še ne vemo, ker zvezni izvršni
svet o njej še ni sklepal, bo pa znana po 15. avgustu.
Sicer pa smo tudi mi — peki ostali praktično brez besed. Tudi mi
moramo jesti kruh in ga kupovati, nove cene pa bistveno ne bodo
vplivale na naš položaj oziroma na osebne dohodke, saj so vsa druga
povišanja cen (elektrike, surovin, komunalnih storitev in še česa) tisti
činitelj, ki nam neprestano zmanjšuje dohodek in vpliva na naše po-
slovne rezultate.
Ce pa ocenjujem razmere kot občanka, pa si včasih že ne znam
več predstavljati, kako lahko delavec z zajamčenimi osebnimi dohod-
ki preživi sebe in družino. V teh primerih ne gre več za štednjo, am-
pak že za preusmeritev v tisto prehrano, ki je najcenejša in najbolj ne-
zdrava. Gotovo bo tudi kruh tisti, pri katerem bodo začeli zmanjševati
količino ali pa ga bomo začeli končno spoštovati kot nujno potrebno
živilo in tudi po njegovi ceni«.
Dodatnega komentarja k tej še eni jugoslovanski posebnosti ni
potrebno. Le ta, da smo tudi s ceno kruha na evropskem povprečju,
pri osebnih dohodkih pa na samem repu. Pa kaj — začeli bomo spet s
produktivnostjo, o tem, kako malo delamo, in z drugimi izgovori. Vsi
bomo spet za vse krivi in nihče za nič, čisto po svoje, jugoslovansko.
mš
Dež ponagajal
Ožboltu
Letošnji 5. avgust — dan tradicionalnega Ožboltovega sejma v Ptuju —
je bil izjemno hladen in deževen. Po ptujskih ulicah in trgih so ponekod
samevala ogrodja stojnic, saj zaradi dežja prodajalci niso mogli razsta-
viti svojega blaga. Prodajalci rabljenih oblačil so se stiskali pod napu-
šči, izložbenih hodnikih Merkurja in Peka ter povsod tam, kjer jim ni
preveč kapljalo za vrat. »Prišli smo na sejem, da bi kaj kupili, pa ni pro-
dajalcev in ne blaga« je bilo pogosto slišati med ljudmi s podeželja. Naj-
bolje so prišli skozi deževni dan prodajalci lesene posode in drugih iz-
delkov »suhe robe«, ki ji tudi dež ni mogel dosti škodovati. Ponudba le-
sene |)Osbd« je ha'VsaRieiVi ptuj^em s^jm'u p^tra. ' * " • " "» •
Foto: I. Ciani
Nespodbudni rezultati poslovanja
gospodarstva občin Ptuj
in Ormož v prvem polletju letošnjega leta
Organizacije združenega dela v letošnjem
letu poslujejo po določilih spremenjenega za-
kona o celotnem prihodku, v katerem je za-
konodajalec predpisal precej novosti. Glavni
namen sprememb je v realnem prikazovanju
poslovanja in ohranitvi realnih vrednosti
sredstev kakor tudi njihovih virov. Bistven
vpliv na rasti vseh kazalcev poslovanja imajo
cene. Cene industrijskih izdelkov v prvem
polletju so 82 % višje kot v lanskem enakem
obdobju, še višjo rast imajo cene na drobno
(104,5%) in cene življenjskih potrebščin
(103,2 %). V takšnih pogojih gospodarjenja je
težko ugotavljati realne rezultate.
Zakonodajalec pa bo verjetno do konca le-
ta še moral dopolniti predpisano zakonodajo
na področju prikazovanja poslovnih rezulta-
tov. Interventni zakoni na področju osebnih
dohodkov, splošne in skupne porabe ter ne-
gospodarskih in neproizvodnih investicij so
vplivali na vse oblike porabe. Kopica obraz-
cev in tolmačenj je povzročala precej nejas-
nosti predvsem na področju osebnih dohod-
kov, ki so rasli nekoliko počasneje kot v zad-
njih treh mesecih lanskega leta. Ukrepi teko-
če ekonomske politike vplivajo na rezultate
organizacij, katerih cene se administrativno
določajo, prav tako pa devizna zakonodaja z
uvoznimi pravicami in gibanjem tečajev ne-
spodbudno vpliva na izvoznike. Ob vsem tem
nenehne spremembe v pogojih gospodarje-
nja, posebno pa spremembe obračunskega si-
stema omejujejo primerljivost podatkov le-
tošnjega leta s podatki lanskega leta.
IZGUBE V PTUJSKEM GOSPODARSTVU
SO VELIKE
Polletni finančni rezultat ptujskega gospo-
darstva so v znamenju izredno visokega zne-
ska ugotovljenih izgub — skupno znašajo
932 milijonov dinarjev. Od trimesečja letos
se je izguba povečala za dvainpolkrat, čeprav
se je število izgubarjev razpolovilo. Največ,
kar 69 % skupne izgube, odpade na šest te-
meljnih organizacij delovne organizacije
TGA Kidričevo.
Poleg teh so z izgubo sklenile prvo polletje
še: obe temeljni organizaciji iz elektrogospo-
darstva — Dravske elektrarne, TOZD HE
Formin, in Elektro Maribor, TOZD Elektro,
dve temeljni organizaciji Emone-Kmetijske-
ga kombinata — TOZD Kmetijstvo-Dravsko
polje in TOZD Sadjarstvo-Osojnik, TAM-
TOZD Proizvodnja zavor ter KGP-TOZD Vi-
soke gradnje Drava. Kot vzroki za ugotovlje-
ne izgube se pojavljajo v glavnem admini-
strativno določene cene, ki ne sledijo rasti
stroškov poslovanja, pri nekaterih organiza-
cijah še sezonski značaj poslovanja, na višino
izgub pa so vplivale tudi spremembe obra-
čunskega sistema. Zaskrbljujoče je, da je po-
leg izgubarjev še precej organizacij združene-
ga dela, ki so ob koncu prvega polletja ugota-
vljale svoje rezultate čisto na meji pozitivne-
ga-
Sicer pa so v prvem polletju organizacije
združenega dela ptujskega gospodarstva
oblikovale 220.370 milijonov dinarjev celot-
nega prihodka, ki je v primerjavi s prvim pol-
letjem lani večji za 96,5 %. Pri tem velja ome-
niti, da je ostal fizični obseg industrijske pro-
izvodnje (industrija je oblikovala ob polletju
43,7 % celotnega prihodka gospodarstva) na
ravni preteklega leta (indeks 100,1). Rezultati
zunanjetrgovinske menjave so sicer ugodni
(izvoz je večji v primerjavi s prvim polletjem
lani v povprečju za 22,4 %), vendar je delež
prihodkov od prodaje na tuje, ki so porasli
za 111,1 %, preskromen, da bi lahko bistveno
vplival na rast celotnega prihodka. Tako
ostaja hitra rast cen doma osnovni dejavnik
rasti finančnih kategorij. V breme celotnega
prihodka je bilo obračunanih 179.043 milijo-
nov dinarjev porabljenih sredstev; ta so v le-
tošnjem letu povečana zaradi sprememb
obračunskega sistema za revalorizacijske
stroške v skupnem znesku 13.834 milijonov
dinarjev, po drugi strani pa zmanjšana za
obresti in negativne tečajne razlike, ki se
vštevajo letos med revalorizacijske odhodke
— skupno za 12.772 milijonov dinarjev. Po-
rasla so za 98,3 %, hitreje od celotnega pri-
hodka, kar je vplivalo na precej počasnejšo
rast dohodka — tega je bilo oblikovanega
41.662 milijonov dinarjev (indeks 189,2).
Gospodarstvo je začasno razporedilo
46.057 milijonov dinarjev dohodka, za zne-
sek izgub več, kot ga je oblikovalo. Vse delit-
vene kategorije, razen razporejenih sredstev
akumulacije, so porasle hitreje od celotnega
prihodka in dohodka. 29,5 % razporejenega
dohodka je bilo namenjenega obveznostim
za zadovoljevanje skupnih in splošnih druž-
benih potreb (indeks 233,7), 39,8 % za čiste
osebne dohodke in skupno porabo delavcev
(indeks 222,6%), kar zajeten del, 17,9%, za
tako imenovane druge obveznosti iz dohodka
(indeks 225,1). Najmanj, 12,8 ' razporejenega
dohodka je bilo namenjenega za akumulaci-
jo. Za osebne dohodke je bilo razporejeno iz
čistega dohodka 23.563 milijonov dinarjev, v
povprečju za 127,3% več kot pred letom.
Povprečni mesečni čisti osebni dohodek,
obračunan na delavca v občinskem gospo-
darstvu v prvem polletju letos, je znašal
183.953 dinarjev in je porasel za 117,9 %.
Akumulacije je bilo oblikovane v prvem
polletju 5903 milijonov dinarjev, le za 33,2 %
več kot pred letom. Ob upoštevanju obraču-
nane amortizacije, ki je v letošnjem letu zara-
di zakonskih sprememb porasla kar za
148,1 %, so skupna sredstva za reprodukcijo
porasla hitreje (za 85,1 %), kar pa ob hitri ra-
sti cen še vedno pomeni, da je realno obliko-
vanih manj sredstev za obnovo in razvoj ob-
činskega gospodarstva kot pred letom.
Sklenemo lahko z ugotovitvijo, da bodo ob
tako neugodnih finančnih rezultatih in delit-
venih razmerjih, kot so polletni, resolucijske
usmeritve o razporejanju dohodka, predvsem
tistega dela, ki govori o realni rasti akumula-
cije v letošnjem letu, težko uresničene.
V ORMOŽU BREZ IZGUB
V letošnjem polletju je gospodarstvo občine
Ormož poslovalo brez izgube. Vsi osnovni ka-
zalci gospodarjenja razen akumulacije so ra-
sli hitreje od cen. Najpomembnejši vzrok za
visoko rast celotnega prihodka (104,1 %) v
organizacijah združenega dela gospodarstva
je v rasti cen. Ob tem naj omenimo, da je fizi-
čni obseg industrijske proizvodnje v prvem
polletju porasel za 2,7 % v primerjavi z ena-
kim obdobjem preteklega leta.
78,69 % celotnega prihodka so organizacije
združenega dela ustvarile na domačem trgu.
Bistveno se struktura doseganja celotnega
prihodka ni spremenila. 7 % celotnega pri-
hodka so organizacije dosegle s prodajo na
tujem trgu. Udeležba celotnega prihodka, do-
seženega na tujih trgih, je ostala na enakem
nivoju kot v lanskem enakem obdobju.
Porabljena sredstva so rasla počasneje od
celotnega prihodka (90,2 %). Pričakovani re-
zultati novega obračunskega sistema o manj-
ši rasti dohodka in višji rasti porabljenih
sredstev so izostali. V porabljenih sredstvih
znašajo rezultati revalorizacije 1929 milijo-
nov din; teh v lanskem letu nismo pokrivali v
breme celotnega prihodka. Na drugi strani
pa letos v breme celotnega prihodka ne po-
krivamo obresti in negativnih tečajnih razlik,
ki skupaj znašajo 4515 milijonov din. Materi-
alni stroški brez revalorizacije so porasli za
96,9 % in rastejo počasneje od celotnega pri-
hodka. Velik vpliv na počasnejšo rast pora-
bljenih sredstev imajo zaloge na dan 30. 06.,
ki so višje od lanskih zalog na ta dan za
172,7%.
Dohodek ormoškega gospodarstva je pora-
sel bolj kot vsi ostali rezultati poslovanja (za
157 2 %). V lanskih šestih mesecih je Tovarna
sladkorja poslovala z izgubo v višini 430 mili-
jonov, v letošnjem letu pa posluje pozitivno.
Pozitivno poslovanje Tovarne sladkorja tudi
bistveno vpliva na visoko rast dohodka. Brez
Tovarne sladkorja so ostale organizacije
združenega dela ustvarile 122,4 % več dohod-
ka kot v enakem obdobju lanskega leta.
Vzrok v višji rasti je v že omenjenih vzrokih
počasnejše rasti porabljenih sredstev. Obre-
menitev gospodarstva se še naprej povečuje.
Za splošno m skupno porabo so organizacije
namenile za 170,5% več sredstev, kot v lan-
skem letu. Rast sredstev za skupno in splo-
šno porabo je višja od rasti celotnega prihod-
ka, dohodka, kakor tudi od rasti sredstev za
osebne dohodke.
Sredstva za osebne dohodke in skupno po-
rabo delavcev so porasla za 131,6%, cisti
osebni dohodki pa za 130,6 %. Povprečni me-
sečni čisti osebni dohodek gospodarstva v le-
tošnjih šestih mesecih je znašal 166.252 din.
Najvišji je bil v gospodarstvu (199.750 din) in
kmetijstvu (180./16 din), najnižji pa v grad-
beništvu (130.918 din) in gostinstvu (151.781
din).
Akumulativna sposobnost gospodarstva v
letošnjem letu je slabša, saj je gospodarstvo
namenilo le 24 % več sredstev za akumulacijo
kot v lanskem letu, kar je ob znanih inHacij-
skih gibanjih zaskrbljujoče. Dohodek je se
vedno premajhen, da bi lahko zagotovil nor-
malno akumulacijo, ki bi zagotavljala sred-
stva za razvoj. Na račun oseonih dohodkov
pa je težko izboljševati akumulativno sposob-
nost ob današnji rasti življenjskih stroškov.
Osebni dohodki v občini Ormož pa so tudi
nižii od republiškega povprečja.
SLUŽBA DRUŽBENEGA
KNJIGOVODSTVA
V SR SLOVENIJI,
PODRUŽNICA PTUJ
Bodočnost je v združeni gradbeni organizaciji
v prvem polletju je temeljna
organizacija Visoke gradnje Dra-
va imela 1,12 milijarde dinarjev
celotnega prihodka, do konca le-
ta pa naj bi ga za več kot enkrat
povečali in dosegli 2,8 milijarde.
Z doseženimi rezultati pa niso
zadovoljni, saj je polletna izguba
dosegla dvajset milijonov dinar-
jev. Tudi v naslednjih mesecih se
bodo morali precej truditi za
boljši rezultat, delo imajo zago-
tovljeno le še do konca septem-
bra.
224 delavcev zato upravičeno
pričakuje boljšo bodočnost v
skupni gradbeni organizaciji. Se-
daj delajo na dvajsetih manjših
objektih, posamični objekti jim
bodo prinesli od dvajset do pet-
deset milijonov dinarjev. Poleg
ekonomskih težav jih pesti tudi
kadrovski problem: primanjkuje
jim zlasti kvalificiranih delavcev.
Gradbeništvo je za mlade ljudi
postalo neprivlačno, in to kljub
temu da v povprečju zaslužijo
kvalificirani delavci okrog dve-
sto tisoč dinarjev. Gradbene šole
so skorajda prazne, zato sta ptuj-
ski gradbeni organizaciji že pred-
lagali, da bi tovrstne kadre izo-
braževali tudi v našem srednje-
šolskem centru.
Vodja temeljne organizacije
Božo Janžekovič pravi, da bodo
v septembru pričeli razpravljati o
elaboratu o ekonomski upraviče-
nosti združitve gradbenih organi-
zacij v občini. V njem so samo
ekonomski podatki, ničesar pa o
tem, pod katero streho se bodo
spravili. To bodo nakazali v ela-
boratu o združitvi.
Kakšno je razpoloženje med
delavci? Vsi so bolj ali manj za
skupno gradbeno organizacijo,
»Dravašev« pa glede na izkušnje
iz prejšnjih let razna razmišljanja
od zunaj ne spravljajo iz ravno-
težja. Umirjeno čakajo na bodo-
čnost; ta je lahko le združena.
MG
Ducat dedcev
za eno klobaso
Ampak ne za navadno, pač pa za mortadelo-velikanko. Tisto, ki
jo bomo pojedli na sobotnem srečanju Mercatorjevih delavcev s po-
trošniki. Že ob gledanju slike se človeku cedijo sline; kako bo šele
slastna na pladnju!	jš
Obisk v Kidričevem
Ivan Gerjovič, direktor UNIAL-a, je gostom v petek pokazal, kako na-
preduje gradnja nove elektrolize v TGA. Načrtujejo, da bi nova elektro-
liza pričela delovati že januarja prihodnje leto in s tem omogočila TGA,
da poveča izvoz na tuje, kjer je cena aluminija kar za petino ugodnejša
kot doma. Janeza Zemljariča, Janeza Bohoriča ter številne goste iz de-
lovnih organizacij, ki združujejo sredstva za to veliko investicijo, so v (
TGA seznanili s težavami, ki jih imajo pri zagotavljanju denarja za in-*^
vesticijo in tudi z ukrepi, ki so jih v tovarni sprejeli, da bi nova proi7>'o^-
nja brezhibno stekla.'	d.'i
slika: I. Ciaift/
f EDNIK - 13. avgust 1987
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
OPUSTOŠENJE
SADOVNJAKIH
Nevihta, ki je divjala v ponedeljek, 3. avgusta
zvečer, je s točo pustošila po Slovenskih goricah in
na območju KS Juršinci — v Zagorcih, Sakušaku,
Senčaku, Bodkovcih in Juršincih — uničila pride-
lek na skupno 703 hektarjih; od tega 358 ha njiv,
206 ha travnikov, 67 ha sadovnjakov in 68 ha vino-
gradov ter 4 ha trsnic-matičnjakov. Na območju
KS Vitomarci je upustošenih 767 hektarjev povr-
šin v Rjavcih, Slavšini, Novincih, Hvaletincih, Vi-
tomarcih in Drbetincih. Največ škode je na njivah
na skupni površini 384 ha, 296 ha travnikov, v
66 ha sadovnjakov in 21 ha vinogradov. Nekoliko
manj je škode v KS Polenšak, kjer je toča klestila
po Bratislavcih in Polencih. Na skupno 511 hek-
tarjih je poškodovala največ pridelkov na njivah
— na 299 ha, na 180 ha travnikov, sadovnjakov je
uničila 27 ha in vinogradov 11 ha.
Med najbolj prizadetimi katastrskimi občinami •
so Vitomarci s škodo na 100 ha njiv, 105 ha travni-
kov, 10 ha sadovnjakov in 4 ha vinogradov, Zagor-
ci s 115 ha njiv, 69 ha travnikov, 20 ha sadovnja-
kov in 8 ha vinogradov in Polenci, kjer je toča uni-
čila 191 ha njiv, 89 ha travnikov, 16 ha sadovnja-
kov in 11 ha vinogradov.
Slovenske gorice imajo zaradi toče uničene ali
pa močno poškodovane pridelke na skupno
1041 ha njiv, 682 ha travnikov, 160 ha sadovnja-
kov, 101 ha vinogradov in na 4 ha trsnic-matičnja-
kov. To pomeni, da je pridelek uničen od 30- do
100-odstotno in je na skupno 1998 hektarjih pov-
prečna škoda 674.821 dinarjev po hektarju ali v
skupnem znesku 1,341.545,000 dinarjev.
V Halozah je toča klestila v juniju in juliju na
območju KS Podlehnik, Ptujska Gora, Majšperk,
Stoperce in Žetale. Tu je delno ali pa v celoti uni-
čila pridelek na skupno 4048 hektarjih v vrednosti
2,199.383.237 dinarjev ali s povprečno škodo na
hektarju 543.325 dinarjev.
Niti v Slovenskih goricah niti v Halozah pa ob
navedeni škodi niso zajete posledice, ki jih je toča
z neurjem, povodnjimi in plazovi naredila v traj-
nih nasadih, na gospodarskih in stanovanjskih ob-
jektih, cestni in odvodni mreži, na žičnih armatu-
rah in drugih komunalnih objektih.
Po ogledu terenov ob zadnjem pustošenju toče
je bila že v torek izredna seja občinskega izvršnega
sveta v Ptuju. Na njej so se najodgovornejši v ob-
čini seznanili s posledicami ponedeljkovega neur-
ja in se dogovorili o prvih ukrepih. Ob tem je pod-
predsednik IS Stanko Brodnjak poudaril, da gre
za izredno veliko območje ptujske občine in da v
tem času še ni moč predvideti vseh posledic niti
natančne škode, ker se bodo posledice pokazale
šele čez nekaj dni.
»Lahko pričakujemo, da bo zaradi toče na pri-
zadetih območjih za okrog 50 odstotkov manjša
proizvodnja v trsničarstvu, kar je za celoten slo-
venski prostor veliko, da o drugih pridelkih, ki jih
ne bo ali pa jih bo občutno manj, ne govorimo.
Zelo pomembna je krma za živino; morali jo bo-
NA NJIVAH, V
IN VINOGRADIH
mo zagotoviti, če bomo hoteli obdržati vsaj ta sta-
lež živine, ki ga imamo sedaj.
Sestali smo se, da hitro in učinkovito ukrepa-
mo; imeli smo že pogovore z odgovornimi v Kme-
tijski zadrugi Ptuj, težko pa bo tam, kjer kmetje ni-
so združeni ali z zadrugo kooperacijsko ne sodelu-
jejo. Ugotovili pa smo Še eno dejstvo: večina kme-
tov nima zavarovanih pridelkov, kar stanje še bolj
otežuje. Zaradi tega bo potrebno tem vprašanjem
posvetiti večjo pozornost in zasebne kmetijske
proizvajalce prepričati, da je zavarovanje potreb-
no. Letošnje leto kaže ob vseh teh katastrofah, da
je pomoč učinkovita, če je hitra, in zavarovalnica
je ena tistih institucij, ki lahko pri svojih zavaro-
valnicah zelo hitro poskrbi za sanacijo škode.
Po našem mnenju bo morala odigrati zelo po-
membno vlogo Kmetijska zadruga Ptuj in naš ko-
mite za kmetijstvo, da s hitrimi in strokovnimi sve-
tovanji čimbolj zmanjšamo posledice škode.
Poleg toče smo imeli še veliko intervencij zaradi
poplav na območju Haloz in je delež škode pri kr-
mi toliko večji. Vsega pa je za okrog 5 milijard di-
narjev, kar pomeni okrog tri odstotke celotnega
družbenega proizvoda ptujske občine. To je za ob-
čino Ptuj zelo veliko in vprašanje je, kako bomo
letošnje leto prebrodili brez večjih pretresov in po-
sledic.
Obravnavali smo tudi problem Haloz, kjer ima-
mo poleg toče največ poškodb vozišč, v KS Maj-^
šperk in Stoperce pa še težave z zemeljskimi plažo-'
vi, ki ogrožajo stanovanjske in gospodarske objek-
te. S tistimi minimalnimi sredstvi, ki jih imamo za
te namene v občinskem proračunu, smo reagirali
hitro in omogočili vsaj dostop do hiš, ostajajo pa
nam trajne sanacije. Po mnenju geološkega zavo-
da so te zelo zahtevne in se jih bomo morali lotiti
skupaj s prizadetimi krajani. Dobili pa smo še in-
formacije o novih plazovih, zato smo tako v IS kot
v štabu civilne zaščite zelo zaskrbljeni — kako bo-
mo sposobni odpraviti vse te posledice. Gre za te-
žave v Narapljah, na Plajnskem, Kupčinjem Vrhu,
v Stogovcih in drugje.
Zaradi visokih voda so na primer v TVI v Maj-
šperku morali del delavcev poslati domov, ker si-
cer pozneje tja ne bi mogli priti.
Predlagam, da vsi oškodovani začnejo stroko-
vno reševati vse omenjene posledice, predvsem pa
je poseganje v prostor lahko zelo nevarno, zlasti z
gradnjo lastnih dovoznih poti, kjer se ravnovesje v
naravi začne rušiti in zato tudi pogosto prihaja do
plazov.
O posledicah vsega tega smo se pogovarjali v to-
rek tudi s predstavniki republiškega štaba za civiK
no zaščito, komiteja za kmetijstvo in drugimi. Gle-
de na velik delež v družbenem proizvodu občine
bomo nekaj sredstev skušali dobiti iz republike,
največ pa bomo morali storiti sami, da bomo lah-
ko zahtevali še od drugod,« je dejal podpredsed-
nik izvršnega sveta skupščine občine Ptuj Stanko
Brodnjak.
m. šneberger
Krediti na podlagi
prodaje deviz
Zvezni izvršni svet se je po
daljšem oklevanju konec julija
vendarle odločil za kreditiranje
občanov na podlagi nepreklicne
prodaje deviz. Ta ukrep je posle-
dica skrajno slabe devizne li-
kvidnosti države. Zaradi padajo-
čih deviznih prilivov v državo
(posledica vedno manjšega čiste-
ga izvoza) smo ponovno primo-
rani našim tujim upnikom pred-
lagati odlog plačila zapadajoče-
ga dolga. K izboljšanju težkih li-
kvidnostnih razmer naj bi prispe-
vala tudi »Uredba o pogojih za
kreditiranje občanov na podlagi
nepreklicne prodaje deviz za leto
1987« (dalje uredba). Besedilo
uredbe je na prvi pogled ugod-
no, saj govori o dvakratnem zne-
sku kredita dinarske protivred-
nosti deviz. Navodila za izvaja-
nje uredbe pa postopek odobri-
tve in odplačila tako zapletejo,
da o neki večji ugodnosti najbrž
ne moremo govoriti. Da bi se za-
interesirani občani za te kredite,
ki jih odobravamo od 10. avgu-
sta dalje, lažje odločili in vedeli,
v kaj se podajajo, navajamo ne-
kaj pomembnih podtobnosti o
tej obliki kreditov.
Po določilih uredbe smejo
banke dajati te kredite za nasled-
nje blago domače proizvodnje:
—	gradbeni material
—	stavbno pohištvo
—	pohištvo in
—	osebne avtomobile.
Kredit je namenski in ga ob-
čan izrablja le na podlagi predra-
čuna trgovske ali druge organiza-
cije. Pri nakupu gradbenega ma-
teriala pa je možno 10% goto-
vinsko izplačilo kredita.
Višina kredita je dvojna dinar-
ska protivrednost prodanih de-
viz, pri čemer se odobreni kredit
zniža za dinarsko protivrednost
prodanih deviz kot lastno ude-
ležbo. Na tako zmanjšani znesek
kredita se računa tudi kreditna
sposobnost občana. Vračilna do-
ba je največ 5 let, obrestna mera
pa je eskontna, to je revaloriza-
cijska (R), povečana za 1 odstot-
no točko (r), to je 92 %. Do tu
nobenih problemov. Vprašanje
zase pa je novi način odplačeva-
nja, ki ga določa pravilnik o na-
činu obračunavanja revalorizaci-
je sredstev, objavljen v juliju le-
tos. Ta pravilnik uvaja revalori-
zacijo kreditov. Za kratkoročne
kredite določa revalorizacijo
prek obrestne mere, pri dolgoro-
čnih pa s pripisom revalorizacij-
skih obresti glavnici, kar pomeni
letno spreminjanje mesečnih od-
plačil. Zaradi lažjega razumeva-
nja navajamo praktični primer
odobritve in odplačevanja teh
kreditov.
Za primer vzemimo kredit na
podlagi prodaje 2.500 DM, zao-
kroženo dinarsko protivrednost
1,000.000,— din. Po odbitku di-
narske protivrednosti (lastna
udeležba) od dvojnega zneska
kredita ostane za odplačilo
1,000.000,— din. Obrestna mera
92 (91 -I- 1), odplačilo 5 let. Za-
radi anuitetnega načina odplače-
vanja uporabimo za obrestova-
nje glavnice (pripis) diskontira-
no mesečno revalorizacijsko
stopnjo za R 91 %. Znesek anui-
tete za prvo leto pomnožimo še s
faktorjem polletne revalorizacije
iz preteklega leta, ki znaša 1,36
in se bo uporabljala do konca le-
tošnjega leta. V našem primeru
znaša prva anuiteta 23.166,—
din. Pri tem smo izhajali, da je
bil kredit odobren v mesecu av-
gustu in zapade v plačilo 30/9.
Začetno stanje kredita revalorizi-
ramo za mesečno diskontno re-
valorizacijsko stopnjo, t. j.
Iz tabele lahko sklenemo:
Občan, ki najame t. i. »devizni
kredit« na podlagi prodaje 2.500
DM v znesku 1 milijon din za
dobo 5 let ob revalorizacijski
obrestni meri 91 % in realni obre-
stni meri 1 %, bi vrnil v vsej od-
plačilni dobi (1987-1992) sku-
paj (dolg in obresti) 7,644.197
din, to je 7,6-krat več, kot si je iz-
posodil. Obremenitev njegovega
osebnega dohodka (odplačilna
sposobnost) pa bi se gibala: leta
1987 - 92.644 din; 1988 -
341.400; 1989 - 656.532; 1990
- 1,265.832; 1991 - 2,452.944;
1992 - 2,834.825 din.
Od navedenega zneska skup-
nega odplačila banka vključi v
1,000.000,- x 5,5406, in tako
dobimo revalorizirano glavnico
dolga; ta bo ob prvem odplačilu
zmanjšana za delež razdolžnine
v anuiteti, kajti v vsaki odplačani
anuiteti bomo ugotavljali delež
realnih obresti in delež razdolž-
nine. Ker pa vsakokrat revalori-
ziramo glavnico, torej jo poveču-
jemo za mesečno diskontirano
revalorizacijsko stopnjo, se bo
razmerje realnih obresti in raz-
dolžnine spreminjalo od anuitete
do anuitete. Prva akontativna re-
valorizirana anuiteta-bo veljala
do konca koledarskega leta. Ob
koncu koledarskega leta bomo
na osnovi »nove« glavnice, t. j.
glavnice, ki smo jo sproti vsak
mesec revalorizirali ter sproti
zmanjševali za razdolžnine, po-
novno izračunali novo anuiteto,
in sicer tudi v primeru, ko se
koeficient polletne revalorizacije
ne spreminja tako, kot predpo-
stavljamo v našem primeru.
Poglejmo torej, koliko bo po
modelu, ki je sedaj v veljavi v si-
stemu LB, odštel občan v petih
letih (za kredit milijon din) za
glavnico, realne in revalorizacij-
ske obresti.
svojo bilanco uspeha (zasluži)
100.041 din, preostali znesek je
sestavni del revalorizacijske bi-
lance družbenih sredstev.
In če še dodamo, da bo infla-
cijska stopnja (R) verjetno še ne-
kaj časa naraščala, realni osebni
dohodek pa zaostajal, bo najetje
takšnega kredita na dolgi rok
glede odplačilne sposobnosti po-
menilo »izlet v neznano!« Vsilju-
je se vprašanje, kakšne učinke v
devizni plačilni bilanci države si
je ob takšnih pogojih obetal
predlagatelj tega predpisa.
Fjranc LUKMAN, mag. oec.
TUDI V PTUJSKI OBČINI IMA TOČA MLADE
Nasad buč po toči v Senčaku. Podobno je drugje, saj so nasadi buč in
kumaric v kooperacijski proizvodnji (ta se je razvila šele v zadnjih letih)
na prizadetih območjih popolnoma uničeni.
)bilen nastavek v vinogradih je okleščen.
Uničenje v Senčaku. Uničenih je več kot polovica trsnic.
Toča in vihar sta posevek koruze v Bodkovcih na Kokolovi kmetiji po-
•nendrala.
Podrta vinogradniška armatura v Sakušaku.
Kooperant Janko Kidrič iz Čermožiš je v pogodbeni pridelavi kumaric
in ostalih kmetijskih pridelkov utrpel popolno uničenje.
Posnetki in besedilo: M. Glušič
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
13. avgust 1987 -
Pestro v Hajdini
Hajdinski gasilci so pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti
Hajdina, ki je praznovala pretekli teden sedmi krajevni praznik, pri-
pravili vrsto zanimivih prireditev. V ponedeljek so se v tamkajšnjem
gasilskem domu pomerili šahisti, v torek pa namiznoteniški igralci in
igalke. V sredo popoldan so na nogometnem igrišču v Dražencih pri-
pravili tekmovanje v streljanju z zračno puško, v petek pa so v obeh
naseljih Hajdine pripravili vajo svojih gasilskih enot.
Najbogatejši in najbolje obiskan pa je bil nedeljski program
praznovanja. Opoldan so sprejeli goste iz pobratene krajevne skupno-
sti Bednje iz sosednje Hrvaške, nato pa so v gasilskem domu imeli
slavnostno sejo skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Veder
del programa so pripravili popoldan, ko sta se pomerili nogometni
moštvi Hajdine in Bednje, gasilci pa so sprejeli novo orodno vozilo,
prikazali kako so gasili pred mnogimi leti in predstavili bogato gasil-
sko parado.
d. 1.
Nov kombi za hajdinske gasilce.	Slika: I. Ciani
Tudi v ptujski občini so
pravno uredili vinotoče
Skupščina občine Ptuj je na seji zbora združenega dela in zbora
krajevnih skupnosti dne 8. junija sprejela odlok o dopolnitvah in
spremembah odloka o urejanju kmečkega turizma v občini Ptuj in ga
objavila v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št. 16/87. Z ome-
njenim odlokom je dopolnjen in spremenjen odlok o urejanju kmeč-
kega turizma v občini Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj št. 9/83,
34/86, 16/87), o katerem sem obširneje pisal v Tedniku št. 41 in
42/85. Dopolnitev se nanaša na pravno ureditev vinotočev.
Kaj razumemo pod pojmom vinotoč?
V predpisih ne najdemo precizne definicije vinotoča. Iz cit. odlo-
ka sledi, da je vinotoč dopolnilna dejavnost, ki obsega prodajo svoje-
ga vina. Popolneje bi bilo, če bi v odloku o urejanju kmečkega turiz-
ma (v nadaljevanju bom uporabljal samo besedo odlok) bilo rečeno,
da je vinotoč gostinska dejavnost, ki obsega točenje svojega vina na
drobno in katero lahko kot dopolnilno dejavnost opravljajo občani,
če izpolnjujejo v odloku navedene pogoje. Našim ljudem pa je pojem
vinotoč itak dobro znan, kajti vinotoči, ki so jih z nemško popačenko
imenovali »pušenšanki« (Buschenschenke = vinotoč pod vejo), so bili
že v stari Jugoslaviji zelo razširjeni v vinogradniških okoliših. V ljud-
ski govorici beseda vinotoč ne pomeni samo dejavnosti, temveč tudi
kraj oziroma prostor, kjer se taka dejavnost opravlja, saj n. pr. na
vprašanje, kam greš, dobiš odgovor: Grem na vinotoč.
Pravna podlaga za izdajo občinskih prepisov o vinotočih
Tudi za pravno ureditev vinotočev je ista pravna podlaga kot za
ureditev kmečkega turizma, in sicer 107. čl. obrtnega zakona — skraj-
šano OZ — (prečiščeno besedilo v Ur. listu SRS št. 15/86), ki se glasi:
»Občan lahko v svojem zasebnem gospodinjstvu in počitniški hišici
oziroma kmet v svojem kmečkem gospodarstvu sprejema na prenoče-
vanje goste ter nudi gostom in abonentom hrano in pijačo v skladu s
predpisi in pod pogoji, ki jih določi občinska skupščina.«
Kateri predpisi se nanašajo na v 107. čl. OZ omenjeno dejavnost?
Ni dvoma, da v 107. čl. OZ opisana dejavnost spada pod gostin-
sko dejavnost, o kateri govori 1. člen zakona o gostinski dejavnosti —
skrajšano ZgD (ur. list SRS št. 42/73) in katero lahko glede na 2. čl.
cit. zakona opravljajo tudi občani ob pogojih, ki jih določa ZgD in pa
OZ. Pod pojmom »občani« so, po mojem mnenja, v 2. čl. ZgD mišlje-
ni: poklicni zasebni gostilničar, zasebnik, ki v svojem zasebnem go-
spodinjstvu ali v svoji počitniški hišici opravlja gostinsko dejavnost
kot svojo dopolnilno dejavnost, in pa kmet, ki se na svoji kmetiji bavi
z gostinstvom kot dopolnilno dejavnostjo. Vsi omenjeni občani mora-
jo torej opravljati gostinsko dejavnost ne samo v skladu s predpisi OZ
in na njegovi podlagi izdanih republiških pravilnikov in občinskih
odlokov, temveč tudi v skladu z določbami ZgD in na njegovi podlagi
izdanih pravilnikov. Takoj tukaj omenim zelo važen pravilnik o mini-
malnih tehničnih pogojih za sprejemanje na prenočevanje ter za pri-
pravo in strežbo hrane in pijač v gospodinjstvu in kmečkih gospodar-
stvih (Ur. list SRS št. 11/75^ Ta pravilnik določa, kakšne morajo biti
zgradbe, kako morajo biti opremljene, kakšni morajo biti notranji
prostori, kakšna morajo biti stranišča, kakšne pogoje morajo izpolnje-
vati prostori za pripravo in strežbo hrane in pijače itd.
Važno se mi zdi opozoriti še na kazenske določbe ZgD, ki po mo-
jem mnenju veljajo za vsakega občana, čeprav mu je gostinstvo le do-
polnilna dejavnost, torej tudi za lastnika vinotoča. Po 19. čl. ZgD se z
denarno kaznijo kaznuje občan, ki stori sledeči prekršek:
a)	opravlja gostinsko dejavnost v prostorih, ki ne ustrezajo pred-
pisanim tehničnim pogojem glede zgraditve, ureditve ali opreme ali
ne ustrezajo predpisanim sanitarno-higienskim pogojem,
b)	če vzame za opravljanje gostinskih storitev koga, ki ne izpol-
njuje predpisanih zdravstvenih pogojev,
c)	če cen za gostinske storitve nima napisanih na vidnem mestu^
ali če zaračuna potrošniku gostinsko storitev po višji ceni od tiste, ki
je napisana.
Razen 107. čl. OZ pa občani, ki se bavijo z vinotočem, morajo
upoštevati še sledeče določbe OZ:
1)	čl. 132. OZ, ki določa, da kmečko gospodarstvo za opravljanje
dejavnosti po 107. čl. OZ lahko uporablja dopolnilno delo največ treh
delavcev,
2)	čl. 150 OZ, ki določa, da pristojni občinski upravni organ pre-
pove opravljanje dejavnosti iz 107. čl. OZ (torej tudi vinotoča), če
opravljajo to dejavnost v nasprotju s cit. členom oz. z določbami po-
sebnih predpisov, na katere ta člen kaže,
3)	čl. 152 OZ, ki določa, da se kaznuje z denarno kaznijo najmanj
5000 din za prekršek tisti občan, ki sprejema goste na prenočišče in
hrano, ne da bi to prijavil občinskemu upravnemu organu, ali kdor
opravlja to dejavnost v nasprotju s tem zakonom.
(nadaljevanje in konec prihodnjič)
V VRTU
Pogosta neurja s točo, ki so se
letošnje poletje vrstila nad ob-
močjem kar petih krajevnih
skupnosti v Halozah in treh kra-
jevnih skupnosti v Slovenskih
goricah, so med drugimi kmetij-
skimi pridelki domala v celoti
oklestile tudi zelenjavne vrtove
in okrasno rastlinje, ki je pred
tem krasilo kmečke domove. V
preteklih dneh smo si ogledovali
in ocenjevali škodo, ki jo je pov-
zročila naravna ujma na kmetij-
skih posevkih in trajnih nasadih
ter pridelkih; nadvse žalosten je
bil pogled na okrasno rastlinje,
ki je bilo posajeno in negovano z
namenom, da bi krasilo okolje
domačij in razveseljevalo tiste, ki
tam bivajo, in one, ki tja prihaja-
jo. Marsikje vsega tega ni več ali
pa je tako poškodovano, da zele-
nila ne bo mogoče ohraniti. Uni-
čenje cvetočih grmov, vrtnin,
okrasnega cvetja in vsega rastli-
nja, ki sodi v lepo urejen kmečki
vrt, pa ne sme vrtičkarja voditi v
obup, temveč mu dati novih mo-
či, da, bo kar najhitreje ukrepal
in nudil rastlinam nego, ob kate-
ri si bodo kaj hitro opomogle.
V OKRASNEM VRTU mora-
mo posamezne skupine ali bota-
nične družine okrasnih rastlin
kaj različno obravnavati, pač gle-
de na njihovo naravno zahtev-
nost. Ce je na skromnem grmi-
čevju močno poškodovan les, se
bomo odločili za pomlajevanje
rastline, kar bomo storili tako,
da bomo grm gobro razredčili in
odstranili stare in poškodovane
veje, delno poškodovane pa
odrezali do zdravega dela. Ce je
takšen grm star več let, opravimo
delitev koreninskega sistema in
rastlino razsadimo.
Gomoljnicam in čebulnicam,
kot so dalije, gladiole in podob-
ne, polomljeno in poškodovano
cvetje in listje odrežemo, vsa ne-
poškodovana listna površina pa
bo sposobna še naprej asimilirati
in tako ohraniti čebulice, gomo-
lje ali korenike, da bodo dorasle
in dozorele za izkop. Trajnice
oplevemo, pincirama, odstrani-
mo poškodovane delo rastlin ter
okopljemo in pognojimo s
KAN-om, da bi se do zime še
obrasle.
Močno poškodovane zeljnate
rastline trajnic papresadimo. Za
vse okrasne rastline velja, da
odrežemo poškodovane dele
rastlin, jih ustrezno razredčimo,
oplevemo in okopljemo ter po-
škropimo z dithanom ali drugimi
fungicidi, ki smo jih uporabljali
med letom, da se na poškodova-
ni rastlini ne bodo preveč širile
glivične bolezni. Škropivu pa je
obvezno potrebno dodati eno od
kombiniranih listnih gnojil, ka-
kršna so foliar, folifertil, vuksal
ali podobno.
V ZELENJAVNEM VRTU se
kapusnice, kot je zelje, ohrovt in
brstičar, če so močno poškodo-
vane, ne bodo več sposobne
obraščati in tvoriti glav, zato jih
odstranimo. Še je čas, da kot del-
no nadomestilo sejemo kitajsko
zelje. Krompirjeva cima se po
poškodbah ne bo več sposobna
obraščati, kot je to primer pri je-
dilni ali krmni pesi, je pa za do-
raščanje in dozorevanje gomo-
ljev koristen vsak ostanek nad-
zemnih delov rastline, ki je še
spospben asimilirati. Poškodova-
ne rastline moramo ne glede na
predhodno opravljeno škropljg,
nje škropiti z enim od razpolo-
žljivih fungicidov, da jih obvaru.
jemo pred vdorom fitoftore alj
krompirjeve plesni.
Vse vrste zelene solate so tako
občutljive, da so poškodbam za-
radi toče klonile, zato jih takoj
odstranimo. Sadimo pa sadike
endivije, čas je za setev zimske
solate, sadimo tudi sadike glav.
natega radiča. V tem času sejemo
motovileč za nabiranje spomladi,
za jesensko bratev pa takoj pose-
jemo špinačo. Med neštete po.
sevke posejemo še mesečno red-
kvico.
Prizadetim je na območjih,
kjer je klestila toča, potrebna po.
moč. To jim lahko izkažemo, če
jim nudimo sadike za presajanje.
Kdor razpolaga s sadikami endi-
vije, letne solate, rdeče in krmne
pese, sadikami zelja, radiča in z
drugimi ter se je pripravljen od-
zvati našemu klicu, naj se s pri-
pravljenimi sadikami napoti na
prizadeto območje v Slovenske
Gorice in Haloze.
Človeška solidarnost še nikoli
ni odpovedala — tudi med vrtič-
karji obstaja!
Miran Glušič, ing. agr.
Predstavljamo ansamble
letošnjega festivala
Ansambel VIKIJA AŠICA mlajšega iz Celja se bo letos drugič predsta-
vil ptujskemu občinstvu. Lani je dobil zlato Orfejevo značko. Mladi
Ašič je že bil zmagovalec med prostotonskimi harmonikarji v Ljubečni.
Lani so mu k uspehu v Ptuju pomagali oče s svojo harmoniko in pevski
kvintet Frankolovčani.
CEUSKI INSTRUMENTALNI ANSAMBEL iz Celja je popularen
ansambel. Na ptujskem festivalu se bo predstavil drugič. Lani so osvojili
zlato Orfejevo značko.
Ansambel MARELA prihaja iz Mengša. V Ptuju bodo nastopili drugič,
lani so osvojili zlato Orfejevo značko.
STARI ZNANCI iz Ljutomera sicer niso stari znanci ptujskega festiva-
la. Nastopili so dvakrat in osvojili srebrno Orfejevo značko.
Ansambel VILIJA FETRIČA je star znanec radijskih valov in televizij-
skih oddaj s področja domače zabavne glasbe. V revialnem delu festiva-
la je Vili Petrič sodeloval kot skladatelj, pevka Majda Renko pa je do-
bila dvakrat nagrade občinstva.
METALURG iz Slovenske Bistrice je lani debitiral v Ptuju in osvojil
srebrno Orfejevo značko.
PTUJSKIH PET iz Gorišnice je ansambel, ki je uspešno opravil avdici-
jo v Mozirju in bo letos nastopil na festivalu kot debitant.
f EDNIK - 13. avgust 1987
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Brigada Bratstvo in prijateljstvo se je vrnila
v soboto, 1 a' gusta, se je v
bratsko občino Ivanec vrnila bri-
gada Bratstvo in prijateljstvo, ki
je od 5. do 31. julija delala na
zvezni mladinski delovni akciji
»Zadar '87«. Poleg te sta na ak-
ciji delali še brigadi iz Kiseljaka
in Ormoža. Brigado Bratstvo in
prijateljstvo so sestavljali briga-
dirji iz bratskih občin Slovenije-
in Hrvaške, vodil pa jo je ko-
mandat MIROSLAV BUKOV-
ČAN iz Ivanca. Iz Ptuja sta so-
delovala BRIGITA HVALA in
MITJA JANŠA.
Na delovni akciji v Zadru so
delali na presekah in čiščenju
gozdov, pomagali pri poljskih
delih in obiranju sadja Kmetij-
skemu kombinatu. ^
V prostem času so organizirali
plavalni tečaj, izvajali športne
aktivnosti, pripravljali kulturne
programe. Nenehno pa so skrbe-
li za ustrezno informiranje, saj so
izdajali dnevni informator, pri-
pravljali radijske oddaje ter izda-
li tri vsebinske biltene, in sicer: o
kulturi, ideološkem delu in infor-
mativni bilten.
Uspešno so sodelovali pri ga-
šenju gozdnega požara.
Brigada Bratstvo in prijatelj-
stvo je dosegla izjemne uspehe,
kakršnih ni nihče pričakoval. Za
svoje delo je prejela listino druž-
benih aktivnosti, za izjemne do-
sežke je prejela trak akcije kot
najvišje priznanje zvezne delo-
vne akcije Zadar '87, predlagana
pa je 7.a plaketo Vladimirja Na-
zorja, ki jo podeljuje republiška
konferenca Zveza \ socialistične
mladine Hrvatske. n>vakrat je bi-
la proglašena za udarno. Osvoji-
la je še prvo mesto v športnih
aktivnostih.
Posamezniki so prejeli 11
udarniških značk in 11 pohval.
Ob vrnitvi v Ivanec, kjer je to
leto sedež koordinacijskega od-
bora bratskih občin, je brigadirje
sprejel predsednik koordinacij-
skega odbora JOSIP JAKOPEC
skupaj s predstavniki mladine in
drugih DPO ter občine. Sprego-
voril je o pomenu take oblike so-
delovanja in izrazil prepričanje,
da se bo delo mladih v bratskih
občinah krepilo še naprej.
Lojze CAJNKO
NADA DOMBAJ RAZSTAVUA V PTUJU
V ptujskem delavskem domu
Franca Krambergerja so 1. avgu-
sta odprli razstavo likovnih del
članice likovne sekcije »Podrav-
ka '72« iz bratske^občine Kopriv-
nica. Razstava sodi v redni letni
program kuhurnih akcij občin-
skega sveta ZSS Ptuj, organizira-
na pa je v počastitev 8. avgusta
— praznika občine Ptuj, skladno
s programom medrepubliške kul-
turne izmenjave 26. Srečanj brat-
stva in prijateljstva.
Nada DOMBAJ je trgovska
delavka in ima za seboj že vrsto
samostojnih razstav, sodelovala
pa je tudi na mnogih skupnih.
Njena likovna dela so si ogledali
v Koprivnici, Drnju, Zagrebu,
Čakovcu, Bjelovarju, Delnicah,
Varaždinu, Ptuju, Murterju, Dr-
nišu, Lipiku, Novi Gradiški, Pri-
jedoru, Varaždinskih Toplicah,
Ludbregu, Kutini, Kostreni, Pri-
jedoru, Petrinji, Grubišnem Po-
lju in v Sisku. Skratka — zelo
aktivna članica likovne sekcije
Podravka '72, saj že vrsto let zelo
uspešno sodeluje z likovno sekci-
jo prosvetnega društva Alojza
Arnuša, Rogoznica. Člani obeh
sekcij se vsako leto srečujejo na
delovnih srečanjih likovnega
ustvarjanja, dela pa razstavljajo
na skupnih in samostojnih raz-
stavah.
Razstavo v ptujskem delav-
skem domu, odprta bo do II.
septembra, si lahko ogledamo
vsak dan med 7. in 15. uro, razen
sobote in nedelje, ob sredah pa
do 17. ure. Vabljeni!
FB
Nada DOIVIBAJ iz bratske občine Koprivnica ob odprtju razstave v
ptujskem delavskem domu Franca Krambergerja.
Foto: Lojze CAJNKO
Oba potoka prestopila bregove
v četrtek so nas krajani Zavr-
ča, natančneje dolin proti Dre-
novcu in ob Turškem Vrhu, ob-
vestili o večjih povodnjih in ze-
meljskem plazu. V Timini trgovi-
ni v Drenovcu nam je poslovod-
kinja Darinka Trtinek povedala,
da je v njihovo trgovino ob več-
jih nalivih že dvakrat vdrla voda.
Ob gradnji ceste je namreč ptuj-
ski TOZD mariborskega cestne-
ga podjetja kljub opozarjanju
krajanov potok speljal po svoje
in zaradi premajhnega premera
odtočnih kanalov se ob večnih
količinah padavin voda razlije
vse do trgovine, pa tudi vanjo.
Še hujša povodenj je bila ob
deževju pretekli teden v Turškem
Vrhu, kjer je bilo poplavljenih
veliko polj in nekaj hiš. Povrh pa
se je tam utrgal tudi zemeljski
plaz ter grozi bližnjim hišam in
gospodarskim poslopjem.
Slavko Belšak, ki je predsed-
nik sveta krajevne skupnosti
Zavrč, nam je dejal, da je potok
v Drenovcu že dalj časa nerešen
problem, ker gre vzporedno s ce-
sto, vendar je sedaj, ko so cesto
asfaltirali, problem še večji, saj
so ob gradnji zmanjšali pretok z
ožjim kanalom in je nastal pravi
mali jez. F*tujsko cestno podjetje
so o napaki že večkrat obvestili,
toda nihče se zaenkrat ni odzval
njihovim vabilom, naj pridejo in
si napako ogledajo. Povedal je
tudi, da oba potoka urejajo s
sredstvi krajevnega samoprispev-
ka. Lani so pričeli z regulacijo
potoka proti Turškemu Vrhu in
ga doslej uredili že okoli 2 km.
Potok bi lahko regulirali že letos,
pa čakajo na projekt, saj z njim
izdelovalci zamujajo. Upajo, da
bodo najbolj kritični del potoka
uredili do konca prihodnjega le-
ta. Z regulacijo obeh potokov pa
bodo pridobili tudi precej zem-
ljišč, ki sedaj zaradi pogostih po-
vodnji niso uporabna za kmetij-
stvo.
d. lukman
Dornavski pritlikavci v paviljonu Dušana Kvedra
v času od 13. avgusta (razstava bo odprta v četrtek ob 18. uri) do
10. septembra 1987 bodo mikavni dornavski palčki domovali v razsta-
višču Dušana Kvedra. Iz prvotnega, matičnega okolja so bili premeš-
čeni na dvorišče ptujskega gradu, kjer so skoraj dvajset let pozdravlja-
li obiskovalce muzeja ter tako postali ena od znamenitosti v sicer bo-
gatem umetnostnem okolju grajskega kompleksa. Kajpak so čas in
vremenski pogoji, katerim so bili izpostavljeni od samega začetka,
skazili prvotno podobo teh simpatičnih spačkov, zaradi česar je nujna
ustrezna zaščita in obnova vsaj do te mere, da preprečimo nadaljnje
propadanje.
Ob razstavi pritlikavcev se zdi potrebno opozoriti tudi na čudovi-
to okolje, iz katerega izhajajo. Dornava oziroma graščinski kompleks
je gotovo najpopolnejši primer celostne baročne umetnine pri nas.
Bogastvo in skladje različnih umetnostnih zvrsti se kaže v arhitekturi
osrednjega dvorca in obeh dvoriščnih traktov, poslikavi in dekoraciji
prostorov, plastičnem okrasju vrtnih ograj ter v impozantni zasnovi
poldrug kilometer dolge osi parka, znotraj katerega so bile nekoč
okrog Neptunovega vodnjaka razvrščene skulpture pritlikavcev in an-
tičnih mislecev. Vsej tej imenitni umetnostni dediščini, nastali v prvi
polovici 18. stoletja, pa so botrovali naročniki. Ce so Sauerji (lastniki
v letih 1668—1736) zgradili osrednji dvorec (zgrajen pred letom
1708), so Attemsi z obširno umetnostno dejavnostjo (v letih
1739—1746) dali graščinskemu kompleksu reprezentančno celostno
podobo. Attemsi so Dornavo obdržali vse do leta 1820; pozneje so se
lastniki večkrat menjali. Danes je v prostorih graščine urejen dom dr.
Marijana Borštnarja za zdravljenje mentalno prizadetih otrok.
V okviru vrtne in stavbne plastike, ki je na tem mestu ne kaže po-
sebej razčlenjevati, izdelane za graščinski kompleks, predstavljajo
pritlikavci posebnost tako po oblikovni kakor ikonografski plati. Ba-
rok, ki je sploh ljubil posebnosti, je del družabnega življenja prenesel
v naravo; v tem času skorajda ni bilo dvorca, ki ne bi imel parka, zno-
traj katerega so bili urejeni vrtovi, labirinti, vodnjaki — skratka vse,
kar je sprehajalcu krajšalo čas in vzbujalo estetsko ugodje. Znotraj
posameznih hortikulturnih enot so bile nameščene vrtne plastike; ta-
ko je v začetku 18. stoletja prišlo do razmaha vrtnih skulptur pritli-
kavcev. Še posebej se je tovrstna vrtna plastika razširila po letu 1715,
ko je izšla znamenita augsburška knjiga škratov (Augsburger Zwer-
genbuch). Po predlogah iz knjige škratov so nastale tudi nekatere
skulpture dornavskih pritlikavcev. Tako je kipar, ki nam sicer ni znan
po imenu, v dvajsetih letih 18. stoletja izklesal dvanajst palčkov. Upo-
dobljeni so različni predstavniki — karikirani tipi — tedanjih stanov
družbe, oblečeni v takratne modne kostume. Kipar, ki je modeliral
posameznega palčka, je spretno vnesel in poudaril tiste poteze, katere
odkrivajo značaj takratne meščanske in fevdalne družbe. Tudi po
oblikovni plati so plastike kakovostno delo, saj odkrivajo mojstra, ki
je bil izveden v podobnih delih. Ob vsem pa naj zapišemo, da si dor-
navski pritlikavci zaslužijo pozornosti tudi zaradi stanja, v kakršnem
so — in skrb zanje nikakor ne sme biti odveč, saj gre za plastike, ki jih
lahko postavimo ob kakovostnejše baročne skulpture pri nas, sploh
pa, ko gre za popolnejšo podobo kulturne dediščine.
Janez Balažic
Pritlikava debelušna žena v alpski kmečki noši (foto Janez Balažic)
ZAKLADI, PRIČEVANJA
PTUJA IN ORMOŽA
Meščanstvo
— Kristina ŠamperI—Purg
Obrtniki in obrti
Sodarji
[
Sodarstvo je od predstavljenih
obrti najmanj meščansko, vendar
sodarje srečamo na Ptuju zelo
zgodaj. Prva omemba sega v leto
1311 (ZAP: Fotokseroteka
(FKS), šk. št. 10, regest 135), ko
je ptujski meščan Harperch pro-
dal samostanu Žiče svoje letne
dohodke na Ptuju, med drugim
tudi od vrta SODARJA Zobuti-
ja. Omenjena obrt je bila tesno
povezana z vinorodnimi okoliši
Ptuja in seveda tudi Ormoža. So-
darji so uporabljali največ hra-
stovine, akacije in nekaj kostanja
(enako tudi danes). Umetnost
oblikovanja in izdelovanja sodov
za vino, vodo, žito in raznih če-
brov se je prenašala iz roda v
rod. Orodje, ki so ga uporabljali,
so si v glavnem izdelovali sami,
železne pridatke pa kovači. Kot
marsikateremu obrtniku tudi so-
darjem ni manjkalo umetniškega
čuta, predvsem pa je šlo za obli-
kovanje prednjih delov sodov,
kjer so zraven litrov ponavadi
pripisali tudi letnico izdelave so-
da.
Ptujski sodarji so bili cehov-
sko organizirani in so imeli svoj
statut potrjen že leta 1579 in po-
tem ponovno leta 1611; potrdili so ga sodnik in svetovalci mesta ftu-
ja. Sodarje najdemo tudi v statutu mesta Ptuja iz 1. 1513 (člen 174), in
sicer sodarja Gašperja in sodarja Pavla.
V okolici Ptuja in Ormoža je danes še nekaj sodarjev, največ je
takih, ki sode izdelujejo ob redni zaposlitvi (zaradi večjih potreb vi-
kendašev in spoznanja, da je lesena posoda ustreznejša od plastične
in cementne).
Tesarji, kamnoseki, zidarji, tkalci in krojači
Gre za dva ceha, ki sta v svojih vrstah združevala vsaj po tri vrste
obrtnikov. Najzanimivejši med omenjenimi obrtniki so prav gotovo
tkalci, in sicer zaradi rezultata svojega dela, ki seje celih 650 let ohra-
njal in je še danes viden in vreden občudovanja. Gre za antependij
(oltarno pregrinjalo), ki ga je v letih 1320—1340 stkal mojster Seidlin
s FHuja. Čudovite gotske linije draperij svetnikov se lahko kosajo z ve-
likimi umetninami sočasne gotike. Tkalca srečamo tudi v statutu' me-
sta Ptuja iz leta 1513. Cehovski red tkalcev na Ptuju nosi zelo pozno
letnico, in sicer 1714. Tkalska obrt danes na F*tuju ne živi več, do ne-
davnega pa je v okolici Ptuja in Ormoža še obstajala, vendar le kot
domača obrt.
Krojači se omenjajo že leta 1311 (ZAP. FKS, šk. št. 10, reg. 135),
v cehovsko združenje pa so se organizirali leta 1603, ko je izšel njihov
cehovski red; ta je bil ponovno potrjen leta 1700.
Zidarji so namenili precej sredstev za zapis in izdajo svojih pra-
vil, pa tudi kositrni vrč, namenjen za cehovske pojedine, je njihov.
K zidarjem spadajo tesarji, omenjeni leta 1376 (ZAP. FKS, šk. št.
11, regest št. 192); ti so si kot mnogi drugi dali v času Marije Terezije
ponovno potrditi pravila. Tesarji so nam zapustili tudi knjigo dolžni-
kov in upnikov iz let 1785—1789 (gre za tesarskega mojstra Schickel-
gruberja). Rezultat njihovega dela je gotovo poznogotska hiša z rene-
sančnimi okvirji v Prešernovi ulici št. 4.
O kamnosekih imamo malo podatkov, več pa materialnih preo-
stankov, npr. lunete na hiši v Bezjakovi ulici, s prizori iz meščanskega
življenja, obarvanimi s francoskimi vplivi. Francozi so res dvakrat bili
na Ptuju, 1805. leta 600 francoskih vojakov in 1809. leta 116 lovcev na
Ptuju in 80 v Ormožu ter istega leta še 800 dragoncev, ki so imeli štab
na Ptuju (Simon Povoden: Biirgerliches Lesebuch, ZAP, Rokopisna
zbirka R-40, str. 234/244). Prav gotovo so se ustavljali v tej hiši, v ka-
teri je že tedaj bila gostilna (Zemljiška knjiga za sodni okraj Ptuj, št.
1176, št. hiše 98 in 99).
V statutu mesta Ptuja iz leta 1513 najdemo 5 zidarjev, 1 tkalca in 5
krojačev.
Motiv iz znane ptujske kleti v Tr-
stenjakovi ulici, kjer tudi danes
zorijo najboljša ptujska vina.
Nadaljevanje prihodnjič
Cehovski red zidarskega ceha iz leta 1761. Gre za razkošnejšo izdajo
cehovskega reda, ki je bila običajna v času Marije Terezije, ko so mnogi
cehi ob bližajočem se ^atQnu poskušali obdržati svoj status s ponovno
potrditvijo srednjeveških pravil. Original v ZAP, pergament, pečat, 35
krat 28 cm.
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
13. avgust 1987 — TEDNIK
Pulj po Pulju 1987
O enoletni jugoslovanski filmski beri in njeni predstavitvi na
puljskem festivalu smo lahko minule dni veliko prebrali z enotno oce-
no, da je bil festival po številu predvajanih filmov v selekciji in v in-
formativnem programu med najrevnejšimi v zadnjih letih.
Ne glede na to pa bomo imeli Ptujčani spet priložnost, da si nove
slovenske in nagrajene filme ogledamo v skupnem programu Pulj po
Pulju, ki bo od 24. avgusta do 4. septembra.
Predstave bodo ob 20. uri v mestnem kinu v Ptuju, letošnji program
pa prinaša dvanajst filmov. Film ŽIVUENJE DELAVCA je dobil
zlato areno za scenografijo in ton, OKTOBERFEST zlato areno za
stransko žensko vlogo, NA POTI V KATANGO zlato areno za kame-
ro, Milton Manaki nagrado kritike in zlatega gladiatorja, ki ga pokla-
nja prav tako kritika, HI-FI zlato areno za režijo in montažo in Ko-
dak—Pathe za kamero, ANGEL VARUH Studijevega jelena — na-
grado občinstva, OFICIR Z VRTNICO zlato areno za glavno moško
vlogo in scenarij, ŽE VIDENO (Deja vue) veliko zlato areno, zlato
arena za glavno žensko vlogo, za stransko moško vlogo in masko,
LJUBEZEN BLANKE KOLAK zlato areno za glasbo in kostumo-
grafijo, ZALJUBLJENI (informativna sekcija) posebno nagrado čas-
nika Mladost za scenarij, STRATEGIJA SRAKE nagrado Kokan Ra-
konjac, KRALJEVA KONČNICA zlati venec Studia debitantu in V
IMENU LJUDSTVA zlata vrata Pule — nagrado občinstva. mš
Graverstvo — zlatarstvo
Tofant
16. februarja je mladi Tofant odprl nov lokal za graverstvo. Lo-
kal je dobil od stanovanjske skupnosti, ker je v Ptuju obstajala potre-
ba po graverski obrti. Opremil ga je sam, s pomočjo staršev in prijate-
ljev. Največ se seveda ukvarja z graverstvom, če pa je čas, pa popra-
vlja razni nakit. Izdeluje tudi razno drobno kovinsko galanterijo, na
primer značke za kurentovanje in gasilska društva. V kratkem pa bo
začel izdelovati tudi gumijaste pečate. Obisk je dokaj zadovoljiv, tudi
stranke so zadovoljne, saj do zdaj ni bilo pritožb. Delovni čas je vsak
dan od 8. do 12. ure in od 14.30 do 16.30 ure.	V.K.
Bojan Tofant
(foto Kosi)
Prvi vandali že na delu
Takle je bil pogled na napisno
tablo pod prometnim znakom
pri vstopu- v Cankarjevo ulico v
Ptuju.
Nekdo si je z oljno barvo
dal duška in premazal del pro-
metne signalizacije. Gotovo eden
izmed tistih, ki jim prepoved
vožnje ni najbolj všeč. M tem pa
je pozabil, da bo šel denar za na-
kup nove napisne table tudi iz
njegovega žepa. Dejanje, ki ga je
potrebno vsekakor obsoditi.
Tole je rezultat tvojega dela, spo-
štovani soobčan.	Foto: mš
Kam bi del?
Na njivo pod borlskim gradom je neznani voznik neznanega pre-
voznega sredstva stresel odpadni papir. Nekdo, ki ga je to motilo, je
hotel to »turistično zanimivost« odpraviti z ognjem, pa mu ni uspelo.
Vse, razen papirja, je neznano. Zakaj potem sploh pišemo o tem? Za-
to, ker bi ljudje naj bili tudi ljudje, ne samo turizem.
1. kotar
NAJBOUŠI PIRANČANI
Kartodrom v Hajdošah je v
nedeljo sprejel najboljše jugoslo-
vanske tekmovalke in tekmoval-
ce, ki so nastopili na drugi dirki
za državno prvenstvo. Nastopilo
je 89 tekmovalk in tekmovalcev
iz 13 društev v petih tekmovalnih
razredih.
Pod pokroviteljstvom DO
AGIS in ob podpori drugih de-
lovnih organizacij in zasebnikov
je organizator AMD Ptuj tekmo
dobro pripravil. V veliko pomoč
organizatorju so bili tudi pripad-
niki JLA — garnizona Ptuj.
Nad 1200 gledalcev je videlo
zanimive boje zlasti med najm-
lajšimi, saj sta razreda N-1 in
N-2 številčno najmočnejša. V
njih se kalijo bodoči kartinški
tekmovalci — up te športne zvr-
sti. V višjih razredih so vrste mo-
čno zdesetkane in iz leta v leto je
število tekmovalcev manjše.
Po dopoldanskih dirkah, ki so
se končale z zamudo predvsem
zaradi merjenja časa za startne
pozicije, se je po svečani predsta-
vitvi tekmovalcev in pozdravnem
govoru predstavnika DO AGIS
pričel popoldanski program
dirk. Ob tej priložnosti je delega-
cija športnih funkcionarjev od-
nesla venec na grob dolgoletne-
mu predsedniku in pobudniku
kartinškega športa v Ptuju Vik-
torju Krajncu.
V drugi dirki med najmlajšimi
v razredu N 1 — 60 ccm — je
prišlo skoraj sočasno na dveh de-
lih proge do naletov mladih neiz-
kušenih tekmovalcev, tako da je
morala posredovati zdravniška
služba in so dva tekmovalca od-
peljali v bolnišnico, kjer so ene-
ga po pregledu odpustili, drugi
pa je ostal na opazovanju.
Velika borba se je vodila med
tekmovalci razreda A-100, kjer je
vse prijetno presenetil Matjaž Je-
len iz Koprivnice, saj je preprič-
ljivo zmagal v vseh treh dirkah.
Ob njegovem uspehu so protesti-
rali zaradi avtomobila. Ob koncu
je bila izmerjena prostornina va-
lja: ustrezala je vsem predpisom.
V razredu C-125 ccm sta se po-
novno borila dva izkušena in
prekaljena tekmovalca. Živec je
zmagal v prvi dirki, v drugi pa je
slavil Omahen. in tako je bila
odločilna tretja dirka. Omahnu
je v zadnjem krogu ob splošnem
zadovoljstvu vseh gledalcev
uspelo prehiteti Živca in zmaga-
ti.
Končni vrstni red posamezni-
kov:
razred N 1 — 60 ccm: Ipa-
vec—Piran, Gorenc—Moste,
Dežman—Celje .... na 7. mesto
se je uvrstil Jaki, na 19. Žavničar
(oba Ptuj)
razred N 2 — 60 ccm: Demoj-
zes, Grižon, Grbec (vsi Piran)
razred N — 90 ccm: Voši-
nek—Piran, Kovič in Zahar (oba
Moste)... na 5. mesto Damir
Blaževič - Ptuj
razred A — 100 ccm: Jelen—
Koprivnica, Celigo—Piran,
Prek—Celje ..., na 9. mesto Erih
Blaževič-Ptuj
razred C — 125 ccm: Omahen,
Zaman, Živec (vsi Moste)..na
9. mestu Tomažič in na 10. Seru-
ga (oba Ptuj)
Ekipni vrstni red v razredu N 1
in N 2 — 60 ccm: najboljše dru-
štvo z mladimi tekmovalci je
AMD Moste (90 točk), sledijo
Piran (80), Vinkovci (66), Ko-
privnica (62), Zagreb (59) itd.
Ekipni vrstni red AMD: Piran
(186 točk), sledijo Moste (165),
Koprivnica (142), Ptuj (96), Vin-
kovci (80), Zagreb (78), Mlade-
novac (66), Slander—Celje (64),
Nova Gorica (58), INA—Zagreb
(41), Zanatlija-Zagreb (28),
Domžale (28), Mengeš (28), Su-
botica (20), INA-Reka (17).
Ekipni vrstni red republik: Slo-
venija (196 točk). Hrvatska (149),
Srbija (66).
Ljubiteljem kartinškega športa
sporočamo, da bo tretja dirka za
državno prvenstvo 30. avgusta
na avtomobilskem poligonu v
Celju.
-anc
Start	(foto L Ciani)
AVTOBUSI NA AVTOBUSNO POSTAJO
Pred nedavnim smo lahko v
Tedniku prebrali, da komunalni
delavci v Ptuju urejajo nova par-
kirišča. Za avtobusno postajo bi
naj uredili okrog 260 parkirišč za
osebna vozila. Seveda je to vse
lepo in prav, kajti prav v tem de-
lu našega mesta potrebujemo
največ parkirnih mest za svoje je-
klene konjičke. Seveda pa v me-
stu-muzeju pozabljamo na par-
kirne prostore za avtobuse, tako
turistične kakor tudi lokalne. Ti
imajo nekaj parkirnega prostora
le na avtobusni postaji, pa še ti
niso namenjeni prav njim.
V zadnjem času lahko opazi-
mo, da avtobusi, last Certusa iz
F*tuja, parkirajo kar na Osojniko-
vi cesti v bližini avtobusne posta-
je in tako ovirajo promet na tej
cesti. In zakaj tako? Šoferji teh
avtobusov pravijo, da je avtobu-
sna postaja last KGP Ptuj in da
imajo pač avtobusi tega podjetja
na parkirišču prednost. Za Cer-
tusove avtobuse pa zaračunavajo
parkirnino oziroma prekomerno
zadrževanje na avtobusni postaji
v Ptuju. Seveda pa se godi šofer-
jem avtobusov KGP Ptuj enako
na avtobusni postaji v Mariboru.
Ob vsem tem lahko le upamo, da
bo med navedenima podjetjema
le prišlo do sporazuma in bodo
avtobusi parkirani tam, kjer jim
je prostor, in ne na prometnih
cestah in ulicah, pa naj bo to v
Ptuju ali Mariboru.
Ker pa se mesto Ptuj močno
razvija tudi v turističnem pome-
nu in je celo leto opaziti veliko
avtobusov iz sosednje Avstrije,
ki pripeljejo turiste v toplice in
na nakup, bi morali razmišljati
tudi o parkirnih prostorih za te
avtobuse. Res, da so parkirni
prostori za avtobuse zgrajeni že
pod gradom, vendar je vse to le
premalo za takšno mesto, kot je
Ptuj.
ZB
Certusovi avtobusi, parkirani na Osojnikovi cesti.
Ko hoče potoček veletok postati
Prejšnji teden nam je narava zopet pokaza-
la, kaico majhen je človek, ki jo hoče ukloniti,
zasužnjiti, podrediti svojim ciljem. Njena
moč je brezmejna, njena čud nerazumljiva.
Človek obrača, narava obrne.
Deževje — kaj deževje, celi potoki so lili
kot za stavo in uničevali vse, kar se jim je po-
stavilo v bran. Hektarji in hektarji polj so bili
poplavljeni, tone in tone pridelkov so pro-
padle, kilometri in kilometri cest so uniče-
ni...
Človek, kako majhna je tvoja veličina. Ka-
ko ničeva so tvoja prizadevanja ...
Rogatnica je pokazala svoje roge. Avtobus je v Podlehniku postal pod-
mornica
Pridelek je pobrala narasla voda.
Tudi magistralna cesta Hajdina—Macelj pri Podlehniku je bila preniz-
ka.
Ptujska sramotica — umetno jezero — pod železniškim mostom —
pretrd oreh za strokovnjake.	Besedilo in posnetki: j^
f EDNIK - 13. avgust 1987
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 7
NOVA DRUŽBENA GIBANJA
Kdaj, zakaj in kako se pojavijo nova družbena giba-
nja
Vzrok za pojav teh gibanj je družbena kriza v
začetku osemdesetih let. V njej je ostajalo vedno
več nerešenih problemov, tako političnih kakor tu-
di gospodarskih. V letih 82—83 so se pričele sesta-
jati skupine ljudi, ki jih je posamezen problem za-
nimal: razpravljali so o njem, iskali rešitve, obliko-
vali predloge in jih posredovali političnim in go-
spodarskim institucijam slovenske družbe. Ta gi-
banja so se pojavila ravno v Sloveniji zaradi zgo-
dovinskih vzrokov, saj je pri nas še živa tradicija
zbiranja širokih ljudskih množic na taborih, sho-
dih in v društvih ..., kjer so se ljudje pogovarjali o
težavah, ki so jih pestile.
Kako delujejo ta gibanja in njihovo »članstvo«?
Članstvo v NDG je neobvezno. Član je lahko
vsak, ki ga kak problem skrbi, zanima in ki lahko
pripomore k njegovi rešitvi. Pri tem idejna orienti-
ranost ni pomembna. Delo članov skupine je ena;
kovredno, vsak lahko izrazi svoje predloge, vodi
sestanke, organizira akcije. Ko skupina oblikuje
predloge, z njimi seznani javnost in jih pošlje od-
govornim za tisto področje. Da bi obvestila o svo-
jem delovanju in prizadevanjih čim več ljudi, na-
stopa v sredstvih javnega informiranja, s stojnica-
mi in javnimi tribunami.
NDG pri nas in v Evropi
Pri večini gibanj po svetu se pojavljajo enaki,
splošni cilji. Militanzacija v svetu, oboroževalna
tekma velesil, vprašanja miru, onesnaževanje oko-
lja ne poznajo državnih meja. V gibanjih širom
sveta se borijo proti tem pojavom.
Ker je politična ureditev na Zahodu strankarska
in so stranke odvisne od gospodarstva, so morali
alternativci tam ustanoviti svoje stranke, da so lah-
ko prodrli v parlament. Edino tako so lahko priče-
li uresničevati svoje ideie. Pri nas pa NDG ne po-
trebujejo posebne stranice, saj nam samoupravlja-
nje in Kardeljeva teorija subjektivnih sil dovolju-
jeta, da se samoorganiziramo okoli problemov in
se lahko o njih svobodno izražamo ter predlagamo
rešitve zanje. Imamo pravico, da oblikujemo raz-
merje sil v korist pametnih in naprednih rešitev.
Odnos SZDL do novih družbenih gibanj
Podporo so dobila nova družbena gibanja le v
ZSMS; ta jim pomaga reševati probleme po zako-
niti poti. ZSMS Je res članica najširše fronte —
SZDL, toda NDG so v SZDL vnesla zmedo, saj so
nastopila konkretno, brez splošnih teoretičnih
konceptov. SZDL sicer sprejema nekatefa mnenja
NDG, vendar večina pobua ostaja v predalih.
Ali so NDG modna muha določenega časa?
Problemi, s katerimi se NDG ukvarjajo, trajajo
že dalj časa in veliko vode bo še preteklo po naših
vodotokih, preden jih bomo rešili. Mladi ne vidijo
perspektive v dosedanjih metodah in načinu dela
dru^enopolitičnih organizacij, zato iščejo nove
oblike dela. Vzrok je tudi v tem, da se predstavniki
drugih družbenih sil pokroviteljsko obnašajo do
mladih in jim predpisujejo oblike in vsebino delo-
vanja. Mladi zato iščejo svoje oblike in so jih tudi
našli; zavzemajo se za njih in težko jih je prepriča-
ti, naj jih sedaj opuste.Preveč truda so vložili vanje
in preveč je bilo o njih dvoma pri starejših, da bi
neprijetne izkušnje od njihovem ustanavljanju lah-
ko pozabili.
Nova družbena gibanja so tukaj, postala so res-
ničnost našega časa. Zato jih bomo tudi pri nas
predstavili v javni razpravi, ki jo bomo sklenili z
javno tribuno v sredniesolskem centru; ta bo v četr-
tek, 10. septembra, ob 17. uri. Vabljeni!
Delovna skupina za NDG
Vprašanja za
javno razpravo
—	Vzroki za pojav gibanj pri
nas.
—	Je vzrok njihovega nastan-
ka v pomanjkljivostih naše druž-
be: vse večja birokratizacija, fo-
rumsko delo, stereotipnost, oko-
stenelost političnih struktur, for-
malizem, pomanjkanje politične-
ga posluha večine mladinskih fo-
rumov?
—	Ali so nova družbena gi-
banja posnemanje gibanj na Za-
hodu ali pa imajo svojo osnovo v
naših družbenih protislovjih?
—	Ali nova družbena gibanja
v celoti zaslužijo, da bi bila legi-
timni del političnega sistema, so
nova družbena gibanja v skladu
s političnim sistemom socialisti-
čnega samoupravljanja?
—	Kakšen je in kakšen bi mo-
ral biti odnos Zveze socialistične
mladine in drugih družbenopoli-
tičnih organizacij do novih druž-
benih gibanj?
—	Ali so nova družbena gi-
banja pomemben ali zgolj min-
ljiv pojav sodobnih družb?
—	Katere so lastnosti novih
družbenih gibanj v primerjavi s
klasičnimi oblikami političnega
organiziranja?
—	Zakaj se nova družbena gi-
banja pojavljajo v sodobnem
svetu v zadnjem desetletju?
—	Zakaj so nova družbena gi-
banja v nekaterih delih Jugosla-
vije zelo razvita, v nekaterih pa
jih sploh ni?
—	Je potrebno o njih zavzeti
enotno oceno za celotno Jugosla-
vijo?
—	Analiza dosedanjih
konkretnih projektov, iniciativ in
delovanja novih družbenih gi-
banj v našem političnem sistemu
(sprejete iniciative, spodbijane in
sporne iniciative ...)
—	So ideje, ki jih zastopajo
nova družbena gibanja, napred-
ne ali lahko dosežejo, da v druž-
bi premaknemo, česar družbeno-
politične organizacije v doseda-
njem delu niso, česar ni uspelo
narediti tudi mladinski organiza-
ciji. PREDSEDSTVO ZSMJ
—	Kdaj so nastale sektaške skupine in kaj bi bilo v desetih letih z našo
državo, če bi podpirali njihova razmišljanja? Morda je vprašanje zgrešeno
tako kot vaša oddaja?
—	Gostje v studiu najbrž ne vedo, kaj je Kozara in Drvar, tako da je to
ena velika sramota.
—	Ali tale razgovor poteka v skladu z zakonom in ustavo?
—	Ali je to televiziji Beograd potrebno? Ni točno, da zeleni v ZRN no-
čejo oblasti, in prosim, da to še enkrat pojasnite.
—	Ce vlada ne skrbi za čisti zrak, kaj bi sploh lahko storili alternativci
s temi svojimi parolami?
—	Zakaj so alternativni programi taki, da je njihova realizacija možna
brez prostovoljnega dela in odrekanja?
—	Ali je točen podatek, da je v tako majhnem mestu, kot je Ljubljana,
15 tisoč homoseksualcev, veliko število lezbijk in narkomanov? In kdo lah-
ko verjame taki mladini in njihovim gibanjem?
—	Koliko neposrednih proizvajalcev je med alternativci?
—	Ali je armada brezposelnih v Jugoslaviji alternativno gibanje delav-
skega razreda?
—	Kaj preprečuje alternativcem, da svoje težnje in aktivnosti izražajo v
sekcijah Socialistične zveze kot najširše demokratične organizacije vseh dr-
žavljanov naše države?
—	Ali se protesti na Kosovu lahko uvrstijo v določeno vrsto alternativ-
nih gibanj? Zakaj se alternativci ne ukvarjajo z mednacionalnimi odnosi in
zakaj so bolje informirani o homoseksualstvu kot pa o Kosovu?
—	Kakšen je akcijski program alternativnih gibanj v Jugoslaviji na po-
dročju osvajanja politične oblasti in kateri so njihovi idejni temelji?
—	Ali so tudi štrajki določena vrsta alternativnega gibanja?
To so vprašanja gledalcev iz raznih delov Jugoslavije, ki so
poslali vprašanja v junijsko tv oddajo Porota o novih druž-
benih gibanjih, ki jo je pripravila TV 2-Beograd
Tri Upe
Tam gori za našo vasjo
tri lipe zelene cveto,
tri lipe zelene cveto,
cveto in se jočejo:
Kako je bilo nekoč
lepo tukaj dan in noč,
zdaj pa je noč in dan
ves svet pod nami nastlan:
Z odpadki brezvestnosti,
z ostanki objestnosti,
ki šari tod naokrog
puhlih glav, lenih nog.
Pa so rekle lipe: Dovolj!
In odšle so prek lok in polj,
odšle so, odšle drugam.
Nikdar ne bo jih več k nam.
Matej Bor
Delovna skupina za mirovna
gibanja pri OK ZSMS Ptuj
Kot mene je mati
učila nekoč abecede,
zdaj vnuka učim zlogovati
črke v besede. In prva je A
in druga je B — tu se ustavi
mi roka ...
Kako naj učim ga, otroka,
vezati črke, besedo k besedi,
da jutri si znal bo prebrati
usodo
že iz prvih dveh črk v abecedi —
ATOMSKA B...
(Katja Špurova)
—	Ponovno smo se začeli se-
stajati. Vsi, ki vam ni vseeno, ka-
ko živimo in kako bomo živeli
jutri, se nam pridružite vsak po-
nedeljek ob 18. uri v prostorih
OK ZSMS Ptuj. Na naših sreča-
njih se pogovarjamo in seznanja-
mo o problemih in vprašanjih,
kot so:
—	priznavanje ugovora vesti
—	civilno služenje vojaškega
roka
—	rehabilitacija političnih za-
pornikov
—	mir v svetu
—	mirovna vzgoja otrok
—	priznavanje človekovih pra-
vic
Ne moremo vsega našteti, še
manj predstaviti, ker imamo pre-
malo prostora.
O vsaki akciji, pobudi in zah-
tevi vas bomo sproti obveščali.
Zaenkrat samo še to, da pri-
pravljamo mirovno stojnico (prvi
teden v septembru), na kateri bo-
mo do podrobnosti predstavili
svoje delo in zahteve, ter da bo-
mo jeseni pripravili akcijo z na-
slovom DAJMO OTROKU
MOŽNOST, kjer bodo lahko
otroci zamenjali bojne igrače za
ustreznejše, didaktično-vzgojne
igrače in bojne igrače predelali v
miroljubne. Zato že sedaj pozi-
vamo vzgojnovarstvene organi-
zacije, šole in starše, da se vklju-
čijo v to akcijo.
Zakaj tepejo odrasli otroke?
Ker mislijo vsi,
da je dobro pretepati
majhne ljudi.
(Saša Vegri)
ZAKON POLETNE UUBEŽNI
JE ZAKON MOJEGA BITJA.
(Gandhi)
»Nova družbena gibanja so proizvod tistih, ki jim ni treba skrbeti za
zaposlenost in stanovanjska vprašanja, tistih, ki hočejo na oblast, ki posne-
majo dogajanja na Zahodu, se odrekajo ustaljenim organizacijam in nači-
nom izražanja mnenj, sumijo v stališča vodstva te države, ponujajo državo
sovražnikom, predvsem pa so nastala tam, kjer je na tisoče pedrov, lezbijk
in narkomanov. Zato tudi ni nič čudnega, da je v takem okolju nastal pla-
kat. Vse to pa je izrečeno z izrazito mero arogance in netolerantnosti. Urad-
ni politiki je torej v zelo kratkem času uspelo s pomočjo javnih medijev
ustvariti 'svoje' večinsko mnenje. Četudi bi to mnenje utegnila korigirati, če
bo to potrebno, bi za korekcijo javnega mnenja potrebovali dvakrat več ča-
sa, kot pa je nastajala. Do takrat pa je lahko — že vse prepozno.«
(Bojana Leskovar, Teleks, 23. julij 1987)
Kaj počnemo?
Borimo se za:
—	enakopravnost žensk in moških
—	odpravo služenja vojaškega roka za ženske
—	svobodo spolnih nagnjen
—	samostojnost civilne družbe
—	proti orožju, vojni, nasilju
—	ugovor vesti
—	proti nadaljnji gradnji jedrskih elektrarn
—	uvajanje čistih tehnologij v industrijo
—	»mehko« varianto energetskega razvoja
—	neodvisni inštitut ža energetske in ekološke študije
—	male elektrarne in alternativne vire električne energije
—	ekološko neoporečno izrabljanje vodnih virov
—	proti akumulacijskim elektrarnam na Muri
—	uporabo pameti namesto krampov in lopat
—	uvajanje čistilnih naprav v okolje
—	ratifikacijo ženevske konvencije o preprečevanju onesna-
ževanja zraka iz leta 1973
—	spremembo kazenskega zakona SFRJ: smo za ukinitev
smrtne kazni, v kazenskem zakoniku SFRJ naj se črta del 133. čle-
na, ki govori o verbalnem deliktu
—	pobudo o civilnem služenju vojaškega roka in čimprejšnjo
ukinitev ponavljajočih se kazni za tiste, ki so obsojeni zaradi od-
klonitve služenja vojaškega roka.
(Iz dokumentov NDG)
Kako dolgo še sožitje narave in njenih onesnaževalcev
^_
192.	člen
Človek ima pravico do
zdravega življenjskega oko-
lja. Družbena skupnost zago-
tavlja pogoje za uresničeva-
nje te pravice.
193.	člen
Vsak, kdor uporablja zem-
ljišče, vodo ali druge naravne
dobrine, mora to delati tako,
da se zagotavljajo pogoji za
delo in življenje človeka v
zdravem okolju.
Vsakdo je dolžan varovati
naravo in njene dobrine, na-
ravne znamenitosti in redko-
sti ter kulturne spomenike.
Iz ustave SFRJ
Ne iščite izgubljene
generacije! Tu smo!
Znotraj organizacije moramo priznati gibanjem poseben pomen, predvsem
v iskanju osebne in kolektivne identitete mladih, zaradi njihovega avtonomnega
in protihierarhičnega delovanja ter zaradi njihovega principa solidarnosti ter al-
ternativnega značaja. Zahteva, ki stoji pred ZSM, je v tem, da omogoči legiti-
men in poln prostor za njihovo delovanje.
Odnos mladina — politika prehaja skozi različne idejne opcije, opcije mi-
ru, svobode, ob čemer se postavlja tudi problem identitete organizacij, ki se
sklicujejo na mlade. Gibanja za mir, žensko gibanje, ekološko gibanje so dali
ime in moč starim in novim vprašanjem, za katera se je samo zdelo, da jih ni.
Nova družbena gibanja nosijo v sebi sposobnost mobilizacije in angažiranje
mladine za temeljna vprašanja vsakega posameznika sodobnega sveta. Ta giba-
nja so po svojem značaju takšna, da nimajo regularnega članstva, ki bi ga lahko
identificirali, obenem pa jih odlikuje tudi spontan, neposreden, samostojen an-
gažma vsakega posameznika v njih.
Za ZSMS kot organizacijo je pomembno spoznanje, da se ne more več skli-
cevati na zbledelo tezo o nezainteresiranosti in pomanjkanju prostora za druž-
benopolitično delovanje mladih, zakaj družbena gibanja so pokazala, da takšna
opra>yčila izgubljajo veljavo, ter dokazala, da je neposredno doživljanje politi-
ke, politike v izvornem smislu, eno najpomembnejših gibal politične socializaci-
je mladih. Lahko pa govorimo o nezainteresiranosti mladih do ZSMS kot insti-
tucije za reševanje življenjskih problemov mladih.
(Iz dokumentov 12. kongresa ZSMS v Krškem.)
Onesnaževanje uničuje tudi zgodovino
8 — ZA RAZVEDRILO
13. avgust 1987 -
Dober den! Hujdiča je dober den, saj nas je to v pondelek, tretje-
ga avgusta, tudi na našem Suhem Bregi tak toča vsekala, ke ne vemo,
bi zdaj kleli, molili, jokali ali se smejoli. Pa saj vemo, da vse to nič ne
pomoga. Pošteno de trebalo drgoč v roke pljuniti, delati, rintati no si
rane zalizati. Gorice je tak vsekalo, ke bodo v jesen kumer za kokšni
špricar pijače. Koruza na tleh leži no gnije, drugi pridelki pa glih tak.
Klestla je toča kak orehi debela, veter je piha no dež je lija. Mija z
Mico sma mislila, da bode sodni dan. Jebal ga na gorički kol, pa smo
se tek veselili letošnje vinske brotve. Tejko že dugo neje bilo grozdja
na trsih kak letos. Že smo šteli dinare, ki bi jih za prodajo grozdja do-
bili, pa tudi nekaj jobolk no grušek bi se dalo v kšeft obrnoti. Silosi bi
puni koruze bili, tikve so dobro kozale, fižola, zelja no vse drugo pa
tudi. Zdaj pa nič, če vete, kaj je to nič. Na poljih no v gorici nič, v šta-
li lačna živina, dnara nič, te pa živi, če moreš. Clovik bi se hin rihta,
če bi to kaj pomogalo. Jaz bi zdaj pita, kje je tista solidarnost, o keri
tajko gučimo no pišemo.
Pa pustimo toto prekleto točo pri miri no poleg še vse tiste, ki po
toči streljajo no zvonijo. Rajši si kaj boj veselega pogučimo: to v pe-
tek zvečer sen na tisti ptujski Poletni noči bija. Praf luštno no veselo
je bilo. Mene niti dež neje mota. Misla sen si: če sen od znotraj moker
od vina, te sen lahko od zunaj mooker od vode. Malo vina, malo vo--
de, pa glih špricar grota. Trefaltov Mitek se je z nekakšnimi igrami
montra pod marelami, pa jaz, ki sen v gužvi bija, nesen veda, za kaj se
gre. Škoda, da neje malo lepšo vremen bilo, te bi to čista vredik vese-
lica bila. Saj vete, da se človik more po toči malo poveseliti no povro-
čiti dušo no telo. Veselje je pač najboljša medicina za vse križe no te-
žove. Te pa srečno. Vas lepo pozdrovlan. Od toče potučeni LUJZ.
TEDNIK - 13. avgust 1987
ŠPORT IN DRUŠTVA — 9
Osnovna skrb — gojitev
divjadi
Člani lovske družine Spodnje Ptujsko polje so preteklo soboto v
Sobetincih pri svojem lovskem domu slovesno proslavili 40-letnico
gojitve divjadi in lovstva na svojem območju. Ta družina zelene bra-
tovščine združuje 82 članov; ti gospodarijo na več kot 6 tisoč hektarih
lovnih površin. Tako kot v drugih loviščih ugotavljajo tudi na tem ob-
močju Ptujskega polja občutno zmanjšanje staleza domala vseh vrst
divjadi. Zato bodo potrebni tudi v prihodnje številni gojitveni ukrepi,
da oi ohranili ustrezno ravnovesje v svoiih loviščih. Pri teh ukrepih
postaja puška čedalje bolj samo simbol in »okras« lovca, čedalje
manj pa orožje za ubijanje divjadi.
Na sobotni slovesnosti je pozdravil številne lovce, njihove goste
in ljubitelje lovstva Rado Plohi, tajnik LD Spodnje Ptujsko polje. O
tradiciji lovstva na tem območju, staležu divjadi in gojitvenih nalogah
je govoril Anton Jurič, starešina lovske družine. Praznični utrip so s
petjem obogatili člani moškega pevskega zbora iz Markovcev, z glas-
bo tamburasi iz Zagojič, s plesom pa mladi folklorni plesalci iz Mar-
kovcev, Pod krošnjami dreves so v mesečni noči za ples zaigrali člani
tujskega instrumentalnega ansambla.
Posnetek in besedilo: JOS
Lovcem, gostom in ljubiteljem lovstva je izrekel dobrodošlico Rado
Plohi, tajnik zelene bratovščine v Sobetincih.
Ponovno v Gerečjo vas
Ljubitelji malega nogometa najbrž že dobro poznajo nogometni klub Ge-
rečja vas. Ta že šestič zapored pripravlja nočni turnir v malem nogometu. To-
krat so izbrali 14. in 15. avgust in upajmo, da jim vreme ne bo zagodlo. Pričaku-
jejo, da bo nastopilo 36 ekip, med njimi tudi JURK iz Zagreba, ki tekmuje v ju-
goslovanski ligi malega nogometa. Turnir bodo pričeli jutri ob 19. uri. Vabijo
vse ljubitelje malega nogometa, da jih obiščejo na igrišču NK Gerečja vas.
d. 1.
STRELSTVO
Ptujski strelci dosegli
tri rekorde
V	počastitev občinskega praznika so ptujski strelci organizirali občinsko
prvenstvo z malokalibrskim orožjem po mednarodnem programu.
Na strelišču v Babusekovi grabi je bilo doseženih rekordno število desetk
in devetk, postavljeni so bili trije občinski rekordi: posamezno Milan Stražišar z
malokalibrsko pištolo standard (551 krogov), Slavko Ivanovič s športno pištolo
(576 kr.) in ekipa Ptuja v sestavi Milan Stražišar, Franc Stražišar, Franc Bedrač
in Slavko Ivanovič s športno pištolo (1679 krogov).
Z malokalibrsko pištolo proste izbire je v članski konkurenci zmagala eki-
pa SD Jožeta Lacka, posamezno je bil najboljši Slavko Ivanovič (501 krog) pred
Milanom Stražišarjem (481 kr.) in Francem Bedračem (471 krogov).
V	isti disciplini — v kategoriji mladincev — so zmagali strelci SD Jožeta
Lacka, pozamezno pa Anton Malek (334 krogov) pred Zdravkom Kmetcem
(278 krogov). Mladinci so nastopili tudi v disciplini s športno malokalibrsko pi-
štolo, kjer je ravno tako zmagal Anton Malek pred Zdravkom Kmetcem.
Mladinke so tekmovale v mladinski in članski konkurenci. Nova občinska
prvakinja je Spela Zajšek s 474 krogi pred Jadranko Djordjevič s 447 krogi.
Člani so tekmovali z malokalibrsko pištolo standard. Triumfiral je absolu-
tni armadni rekorder Milan Stražišar z novim občinskim rekordom — 551 kro-
gov. Drugi je bil Slavko Ivanovič (541 krogov) in tretji Franc Bedrač (496 kro-
gov).
Prvič smo izvedli tekmovanje članov z malokalibrsko športno pištolo
30 -I- 30. Trije tekmovalci so bili prepričani, da so prvi oziroma da je zlata me-
dalja njihova, a se je po seštevanju serij videlo, da je prvak — z novim občin-
skim rekordom — Slavko Ivanovič (576 krogov) pred Milanom Stražišarjem
(567 kr.) in Francem Bedračem (536 krogov).
Občino Ptuj bo na republiškem tekmovanju, to bo 23. avgusta v Ljubljani,
zastopalo osem ekip s 24 tekmovalci.
Gasilsko slavje
v Podlehniku
v soboto bodo podlehniški gasilci slavili. Nabavili so — ob izda-
tni pomoči krajanov — novo, osemstolitrsko motorno brizgalno. In v
soboto jo bodo preskušali na slovesnosti ob 18. uri pred svojim gasil-
skim domom. Vse vas vabijo, da se jim pridružite, zlasti še tiste, ki so
nesebično pomagali s svojim denarjem. Sicer pa — za dober namen
in delavne gasilce gre denar precej laže od rok. Podlehničani pripra-
vljajo tudi veselico s Ptujskim instrumentalnim ansamblom in sreče-
lov. Le pridite. Tudi s tem jim pomagate k še boljšemu delu.
jš
Ptujska »deževna« noč
Ob prazniku občine Ptuj je Turistično društvo Ptuj v sodelovanju
z gostinci pripravilo pester program priredhev pod skupnim naslo-
vom 1. PTUJSKA POLETNA NOC. Zal letošnje vreme dobro zamiš-
ljeni in organizirani prireditvi ni bilo posebno naklonjeno, kljub temu
pa lahko zapišemo, da je prireditev uspela. Izkušnje pa bodo dobra
osnova za naprej, da bo ptujska poletna noč postala tradicionalna.
Takoj po osrednji proslavi ob prazniku občine F*tuj so se na
Titovem trgu, Prešernovi ulici in Cvetkovem trgu začele zbirati mno-
žice občanov. Čeprav je ves čas rahlo deževalo, to ljudi ni oviralo, da
ne bi vztrajali na mestih, ki so jim zagotavljala pogled na odre in pri-
zorišča družabnih iger. Občinstvo so zabavali ansambli Prerod, Ko-
met, Zrelo klasje in diskoteka Metulj.
Program so začeli kmalu po 19. uri. Za presenečenja iz zraka je
poskrbel Aeroklub Ptuj, njihovo letalo je odvrglo med številnimi
praznimi ovojnicami tudi deset »polnih« z listki za brezplačno vožnjo
nad Ptujem.
Družabne igre, razgovore in tekmovanja je vodil Mito Trefalt.
Sredi programa, okoli 22. ure, se je vlila močna ploha. Mnogo ljudi je
odšlo domov, veliko pa jih je na prireditvenih prostorih še vztrajalo
in se" dežju navkljub zabavalo pozno v noč.
Turistično društvo Ptuj, gostinci, ansambli in drugi izvajalci in
organizatorji programa prve ptujske poletne noči si zaslužijo pohva-
lo.	FF
Zdravstveni center
Ptuj—Ormož
TOZD BOLNICA PTUJ
V LETU 1987 (FEBRUAR-JULIJ) SO PRISPEVALI DE-
NARNA SREDSTVA ZA GRADNJO BOLNIŠNICE NASLED-
NJI POSAMEZNIKI, OBRTNIKI, DO OZ. TOZD:
1.	Sošolci Božene Ribič-Horvat namesto venca na
grob pokoj, očeta Staneta Horvata	22.000.—
2.	delavci otroškega oddelka TOZD Bolnica, Ptuj,
namesto venca na grob Nika Cuhaleva	12.000.—
3.	Anica Šegula, Peršonova 24, Ptuj, namesto venca
na grob Cirila Kračuna	5.000.—
4.	TGA »Boris Kidrič«, TOZD Proizvodnja
aluminija, namesto venca na grob Magde Tušek	13.500.—
5' Anton Hrga, Peršonova 19, Ptuj, namesto venca
na grob Cirila Kračuna	5.000.—
6.	sosede gospe Kokol iz Ptuja: Berta Vute, Helena
Malek, Fanica Ceh, Ana Trop	12.000,-
7.	fizioterapija Toplice, Ptuj, namesto venca na grob
Matilde Kokol	21.000.—
8.	sosedje dr. Anteja Milete iz Kajuhove ul. št. 8, 10,
16, 20	12.000.-
9.	Janko Grdiša st. in Janko ml., Dušan in Milica
Žunko namesto venca na grob Matilde Kokol	8.000.—
10.	delavci internega oddelka TOZD Splošne
bolnišnice Ptuj namesto venca na grob Konrada
Neudauerja	39.000.—
11.	tamburaški orkester Ptuj namesto venca na grob
Matilde Kokol	11.000.-
12.	delavci Lekarne Ptuj, Trstenjakova 9, namesto
venca na grob dr. Anteja Milete	35.000.—
13.	dom upokojencev Ptuj — Muretinci namesto
venca na grob dr. Anteja Milete	15.000.—
14.	delavci otroškega oddelka TOZD Bolnica, Ptuj,
namesto venca na grob Marije Žitnik	15.000.—
15.	Vladimir Strelec, Rače, Gozdna ul. 24, namesto
venca na grob Zofije Strelec od sodelavcev iz
Tovarne krmil PP	27.000.—
16.	Lila in Branko Klemenčič, Hercegova 6, Ptuj,
namesto venca na grob Frančka Aliča	20.000.—
17.	Robert, Irena Filipič, Prečna pot 6, Ptuj, namesto
venca na grob Frančka Aliča	20.000.—
18.	Lojze Verlič, Na Gmajni 38, Šentvid pri Ljubljani,
namesto venca na grob Franca Arka	15.000.—
19.	Franc Zadravec, CMD 5, Ptuj, namesto venca na
grob Franca Arka	15.000.—
20.	družini Gašparič in Horvat, Krčevina, namesto
venca na grob Franca Arka	10.000.—
21.	družine: Spičar, Rajh, Vrbanec, Krivec, Gobec,
Mohorič iz Krčevine pri Vurbergu namesto venca
na grob Franca Arka	8.000.—
22.	sestrski in zdravniški kolegij ter delavnice TOZD
Bolnica, Ptuj, namesto venca na grob Franca Arka	76.000.—
23.	Maks Medved, Dragonja vas 40/a, Cirkovci,
namesto venca na grob Franca Arka	10.000.—
24.	delavci kirurgije, TOZD Bolnica, Ptuj, namesto
venca na grob Franca Arka	7.000.—
25.	stanovalci Langusove ul., Ptuj, namesto venca na
grob tov. Debeljaka	70.000.—
26.	družina Salemovič, Mariborska c. 29/a, Ptuj,
namesto venca na grob Stanka Debeljaka	30.000.—
27.	ZSS — Občinski svet ZSSS Maribor-Tezno
namesto venca tov. Debeljaku	50.000.—
28.	ZSS — občinski svet Celje namesto venca za
Stanka Debeljaka	' 50.000.-
29.	Občinski svet ZS Slovenska Bistrica namesto
venca na grob Stanka Debeljaka	25.000.—
30.	Feliks Bagar, Slovenjegoriška c. 6, Rogoznica,
namesto venca na grob Stanka Debeljaka	20.000.—
31.	Občinski svet ZSS Ormož namesto venca na grob
tov. Stanka Debeljaka	20.000,-
32.	rokometni klub Drava, Ptuj, namesto venca na
grob tov, Stanka Debeljaka	10,000,—
33.	OOS SDK Ptuj namesto venca na grob tov.
Stanka Debeljaka	50.000.—
34.	LB-Kreditna banka Maribor, Poslovna enota Ptuj,
namesto venca na grob tov. Stanka Debeljaka	40.000.—
35.	Pavla in Jože Romih v spomin Martina Kolariča
iz Središča ob Dravi in Gabrijela Razgorška iz Lj,	20.000.—
36.	Marija Skoliber, Grabe 8, Središče ob Dravi, za
gradnjo porodnega oddelka	25.000.—
37.	aktiv žena SZDL, Krajevna skupnost Grajena, za
ginekološko-porodni oddelek (izkupiček srečelova
ob dnevu žensk)	70.000.—
38.	Marija Veg, Ljubstava 24, Videm pri Ptuju, za
ginekološko-porodni oddelek	50.000.—
39.	Rudi Novak, Keleminova 3, Ptuj, namesto cvetja
za dan žensk	4.000.—
40.	Dr. Franc Strojnik, Ptuj, izvednina Temeljnega
sodišča Maribor	5.000,-
41.	Delavci dialize TOZD Bolnica, Ptuj	6,450,—
42.	Vladimir Damiš, Kvedrova 1, Gaj pri Pragerskem	5,000,—
43.	Peter Šegula, Trg svobode 3, Ptuj, reklamni oglas	10.000,—
44.	za gradnjo bolnišnice neimenovana zakonca 500.000,—
Delavci ZC DR. J, POTRCA ORMOŽ - PTUJ, TOZD splo-
šna bolnišnica Ptuj, se najtopleje zahvaljujemo za omenjene pri-
spevke, Tudi v bodoče bomo hvaležni za vašo pomoč, saj se zave-
damo, da postaja s tem ptujsko zdravstvo bogatejše in kakovost-
nejše tako z opremo kot s storitvami,
VODJA TOZD:
. dr. Lojze ARKC
NJIHOV SEN — POSTATI PTICA
V četrtek, 6. avgusta, so končali osnovno
šolanje motornih pilotov v Moškanjcih kan-
didati za rezervne vojaške pilote. Osem fan-
tov — Boštjan Breznikar iz Celja, Andrej
Klobučar in Marko Vesel iz Novega mesta.
Iztok Kogoj iz Ljubljane, Zoran Malovič in
Tomaž Pfiberšek iz Ptuja, Blaž Rajter iz Ma-
ribora in Klemen Strgar iz Lesc — in njihovi
učitelji — Leopold Am^ožič, upravnik ptuj-
skega Aerokluba, Ivan Cuček, vodja interna-
ta, Majk Lapuh, Kostja Kolanč, Vinko Pišek,
Milan Kralj, Drago Krepfl in Vili Tomašič,
avtomehanik — so skupaj preživeli petintri-
deset dni ob učenju in nabiranju spretnosti,
potrebnih za junaka sinjega neba.
»Nihče teh fantov prej se ni sedel za krmi-
lom motornega letala.« pravi Ivan Cuček. Pa
mu skoraj neT?i verjeli, ko gledamo, kako sa-
mozavestno mladi piloti sedajo v letala, kako
nekaj vsakdanjega je zanje hrup letalskega
motorja, premagovanje zemeljske teže ...
»Kot ptica si,« trdi Zoran Malovič ...
Večina novopečenih motornih pilotov se je
z nebom seznanila kot jadralni piloti; v bo-
doče pa se bodo z njim srečevali kot rezervni
vojaški piloti. Njihovo šolanje je plačala
JLA, saj so vsi opravili zahtevne zdravniške
preglede, potrebne za vojaškega pilota; dve-
ma pa so šolanje plačali v kluBu.
»Fantje so bili odlični. Zelo so si prizade-
vali in vsi opravili izpite s petico,« je svoje
prve tečajnike pohvalil novi upravnik ptuj-
sk^a letalskega kluba Leopold Ambrožič.
Sečen let, fantje. In naj ne bo vaše znanje
nikoli potrebno v vojaške namene.	..
J®
Novopečeni motorni piloti s svojimi učitelji na moškanjskem letališču
Ogrevanje letal pred vzletom — rutinsko opravilo vsakega pilota. (Pos-
netka: jš)
Aluminij so potisnili v medobčinsko ligo
Nekateri boste ob tem naslovu
dejali, da to ni res in da je Alu-
minij kot predzadnja ekipa ob-
močne članske nogometne lige
izpadel v medobčinsko, ker sta iz
slovenske lige izpadla maribor-
ska kluba Železničar in Kovinar.
Po eni strani je to res, po drugi
pa ne.
In kaj je to — druga stran?
To je nova organiziranost slo-
venskega nogometa na osem me-
dobčinskih zvez, štiri na vzhodu
in štiri na zahodu. Na konferenci
Nogometne zveze Slovenije je bi-
lo z večino glasov sprejeto, da se
tako formirata tudi obe območni
ligi. Klubi se torej glede na ob-
močje, kjer so in v katero sodi
njihova občina ali zveza, uvršča-
jo v ligo. Tako je postal sporen
Proletarec iz Zagorja, ki nastopa
v vzhodni območni ligi. Ker pa
Zagorje sodi pod ljubljansko
medobčinsko zvezo, ta pa ne za-
hod, bi potemtakem morala ta
ekipa po novem nastopati v za-
hodni območni ligi in bi iz
vzhodne lige izpadla samo ena
ekipa, Svoboda iz Brežic, Alumi-
nij pa bi ostal v ligi. Tako je logi-
čno in tako bi naj bilo.
. Vendar nf tako. Ura(inega od;
govora, zakaj temu ni tako, če-
prav je konferenca to sprejela.
Aluminij in s tem to območje od
republiške zveze še ni dobilo.
Dejstvo je, da so zadnji ekipi na
zahodu omogočili, da se v izlo-
čilni tekmi s poražencem iz kva-
lifikacij obdrži v ligi. Tako se je
tudi zgodilo, čeprav v propozici-
jah tekmovanja piše, da zadnja
ekipa izpade iz lige, torej brez
možnosti kvalifikacij. Nekaj po-
dobnega oziroma točno tako se
je pred leti primerilo tudi Boču
iz Poljčan. Nelogično je tudi, da
ima sedaj zahod v območnem
tekmovanju trinajst klubov,
vzhod pa enajst, saj je Proletarec
iz zahoda v vzhodu.
Vodstvo Aluminija se ob po-
moči MNZ Ptuj ne da, čeprav je
člansko ekipo prijavilo za tekmo-
vanje v medobčinski nogometni
ligi A. Medobčinski zvezi ne mo-
re biti vseeno, kako je z Alumini-
jem, saj ima kot ena od osmih sa-
mostojnih zvez v Sloveniji samo
enega predstavnika v republi-
škem tekmovanju — mladince
Aluminija. Po tej plati je tako
najslabša zveza. Prav zanimiv bo
razplet te zadeve.
Ne glede na to pa vse ekipe
NK Aluminij vadijo in se pripra-
vljajo na novo tekmovalno sezo-
no, ki se bo za mladince začela
že 23. avgusta. Prav to ekipo, ki
nastopa v republiški mladinski
ligi, so želeli okrepiti z nekateri-
mi mladimi igralci ptujske Dra-
ve, vendar na razumevanje niso
naleteli. Tako bodo pač nastopa-
li samo z igralci, ki so dosegli na-
predovanje v višjo ligo, v tem ča-
su pa bodo, poskusili izboljšati
sodelovanje z bližnjimi klubi.
V minulem obdobju so se pre-
cej potrudili tudi pri ureditvi
glavnega in pomožnega igrišča
ter dodatkov, ki so potrebni za
dobro vadbo (premični goli in
premični zid). Želeli so tudi
okrepiti sodelovanje s krajevno
skupnostjo in TGA Boris Kidrič,
vendar po besedah predsednika
kluba Danila Klajnška pravega
odziva še m.
Mladinska ekipa NK Aluminij, novi člani SML. Prava vrsta od leve:
Gajser, I. FridI, Horvat, Štumberger, Hertiš, Kristofič in E. Hojnik.
Druga vrsta od leve: Maks Kmetec (trener), Kajsesberger, Ekart, Bav-
dek, Paveo, Rozman, R. Hojnik, Turk, Jeza in F. FridI (trener članov),
(foto Stojan Kerbler)
10 - ZA RAZVEDRILO
13. avgust 1987 — TEDJ^flK
tednik - <3. avgust 1987
OGLASI IN OBJAVE — 11
Plazovi in povodnji
Deževje v začetku prejšnjega tedna je tudi na
območju Gozdnatih Haloz povzročilo veliko ško-
de in preglavic. Potoki so preplavili ozke dolinice,
ceste in poti po bregovih je deroča voda spremeni-
la v hudourniške struge ali pa so jih poškodovali
plazovi.
Cesta od Nadol do Vapče vasi je bila pod vodo,
zato v sredo mnogi delavci niso mogli na delo v
Majšperk, mnogi pa so si našli poti čez hribe, da
so prišli na delovno mesto.
V sredo, 5. avgusta, ob 13.30 je sirena v Žetalah
oznanila preplah — naravno nesrečo. Brž so se
zbrali gasilci in odhiteli v 8 km oddaljen zaselek
Peklača, kjer je domačijo Antona Krušiča, Kočice
43/a, nevarno ogrožal plaz. Ob hišo je zadel manj-
ši plaz z okon 15 m' zemlje, pa je ni bistveno po-
škodoval, pač pa se je v hribu nad hišo razpoka
nevarno širila v zemljo in je obstajala nevarnost,
da bo drseča zemlja hišo zasula. Gasilci iz Žetale
so hišo začasno zavarovali z obrambnim zidom,
spravili večji inventar na varno, družini Krušič pa
svetovali, da se izseli. Na srečo je dež ponehal in
plaz se je umiril.
Pri Antonu Cemejšku, Kočice 58, se je zemelj-
ski plaz utrgal tik pod stanovanjsko hišo in ogrozil
njene temelje. Pri Vincencu Sircu, Kočice 56, je
plaz poškodoval gospodarsko poslopje. Na Vildo-
nu pri Janku Skladarju, Kočice 23, pa je plaz uni-
čil vodnjak, t. j. vodno zajetje, zaradi česar so štiri
družine ostale brez vode.
FF
Nadstrešnica se je zrušila
Izjemne razmere so botrova-
Ie,da se je petega avgusta zrušila
nadstrešnica nad vhodom v in-
terni oddelek ptujske bolnišni-
ce.Sreča je bila, da v tistem času
ni bilo obiskovalcev. Božo Janže-
kovič iz ptujske Drave, ta je izva-
jalka dela pri toplovodu, je pove-
dal, da je bilo na mestu rušitve
meter in pol voae ter da je raz-
močenost terena najverjetnejši
vzrok rušitve. Zaradi zasičenosti
tal s podtalnico se je zrušil eden
od stebrov.
Nadstrešnica je bila dozidana
k internemu oddelku, torej na
objekt naslonjena, ne vezana.
Kdaj so jo dozidali, ne vedo na-
tančno. Tudi projektne doku-
mentacije nimajo. Zato jo bodo
sedaj izdelali in na njeni osnovi
zgradili nadstrešnico. Sredstva
zanjo bodo skušali dobiti od za-
varovalnice, saj je do rušitve pri-
šlo v izjemnih razmerah.
MG
foto:Ciani
ZA 11. KRAJEVNI PRAZNIK
7,3 KILOMETRA CEST
V krajevni skupnosti Vitomar-
ci praznujejo vsako leto ob kon-
cu maja krajevni praznik v spo-
min na ustanovitev odbora OF
za ta predel Slovenskih goric. Le-
tošnje praznovanje so premakni-
li v avgust, da bi lahko bilo še
bolj slovesno in obeleženo s po-
membno pridobitvijo. V nedeljo,
10. avgusta, so predali namenu 7,
3 kilometre asfaltiranih-krajev-
nih in lokalnih cest, proslavljali
pa so še na slovesnem zasedanju
skupščine in vodstev družbeno-
političnih organizacij.
Po daljšem čakanju — pova-
bljenih in pričakovanih gostov iz
Ptuja ni bilo — je otvoritveno vr-
vico prerezal podpredsednik
skupščine krajevne skupnosti Vi-
tomarci Konrad Danko in tako
simbolično odprl nove asfaltira-
ne ceste. Nato so v daljšem spre-
vodu prikazali nekdanji in seda-
nji utrip vaškega življenja, orod-
ja in stroje, ki so jih nekoč upo-
rabljali kmetje in obrtniki pri de-
lu ali pa jim skupaj s sodobnimi
traktorji in priključku lajšajo ži-
vljenje še danes. Staro in skoraj
pozabljeno se je prepletalo z no-
vim, prave in motorne konjske
sile so vlekle vozove in prikolice,
na njih pa ljudi, vesele in zado-
voljne, da so se končno rešili ti-
ste nadležne slovenskogoriške
ilovice, ki jim je blatila obutev in
težila življenje. »Kaj pomeni
ilovnata cesta, vemo samo mi, ki
smo hodili po njej od rojstva,
mnogi pa tudi vse življenje,« je
dejala ena izmed Vitomarčank.
Predsednik sveta KS Ivan Cu-'
ček je v svojih pozdravnih bese-
dah na kratko spregovoril o po-
menu praznika in ob tem pouda-
ril nekatere pomembnejše kraje-
vne dosežke. Vsaka vas ima vsaj
po tri telefone, dobili so moder-
no mrliško vežico, tri vaške vo-
dovode, prizidek h gasilskemu
domu in sedaj še ceste. Se vedno
pa si ne morejo oprostiti, aa ni-
majo svoje prosvetne dvorane,
lahko pa na krivce pokažejo s pr-
stom. Tako pa sedaj gradijo pri-
zidek h gasilskemu domu, ki si-
cer dvorane ne bo mogel nado-
mestiti, kljub temu pa bo name-
njen potrebam krajevnega kul-
turnega in družbenopolitičnega
življenja. Dokončanje te investi-
cije, sanacija plazu pri pokopa-
lišču in modernizacija ceste Vito-
marci—Gabernik pa so naloge,
ki jih čakajo v naslednjem ob-
dobju.
Ob nedeljskem praznovanju v
Vitomarcih so podelili še prizna-
nja najzaslužnejšim pri moderni-
zaciji cest in za krajevne dosež-
ke, nakar so program nadaljevali
pevci, pihalni orkester in ansam-
bel Tornado.
mš
Konrad Danko simbolično odpira nove asfaltirane ceste. Foto: mš
Mlada in okretna oslička na čelu nedeljske povorke. Kot da bi simboli-
čno ponazarjala trmo ljudi, ki vedo, kaj hočejo. Foto: mš
Rodile so:
Marija Kolarič, Moškanjci 8
—	dečka; Ivanka Cigula, Dorna-
va 106 — Alenko; Cecilija Bec,
Grabšinci 5 — dečka; Slavica Vi-
dovič, Repišče 15 — dečka; Ivi-
ca Štampar, Hum 102 — Jasmi-
no; Anica Kodrič, Bukovci 92/a
—	Matejo; Marija Lah, Podgorci
26 — Anjo; Ivanka Kozel, Mala
Varnica 19 — deklico.
Poroke:
Marjan Kokol, Migojnice 103,
in Natalija Pihler, Frasova 7;
Daniel Cafut^ Ul. Šercerjeve
brigade 3, in Š^tefka Orešič, Ul.
Šercerjeve brigade 3; Branko Zu-
panič, Kungota pri Ptuju 61, in
Štela Zygadlowicz, Gliwice, Polj-
ska; Branko Drevenšek, Mihov-
ce 48, in Zdenka Korpič, Apače
5; Franc Veršič, Nova vas pri
Markovcih 88, in Milenka Pal,
Mejna cesta 9; Dušan Zelenik,
Markovci 67/d, in Tatjana Zma-
zek, Bukovci 87; Janko Jerenko,
Lancova vas 89/c, in Sonja Zaj-
šek, Lancova vas 98/c.
Umrli so:
Elizabeta Vajda, Dom upoko-
jencev Ptuj, roj. 1904, umrla 2.
avgusta 1987; Alojzija Pilaj, Vel.
Brebrovnik 102, roj. 1900, umria
3. avgusta 1987; Marjeta Kosta-
njevec. Dom upokojencev Ptuj,
roj. 1906, umrla 1. avgusta 1987;
Janez Šmigoc, Ormoška 19, roj.
1939, umri 2. avgusta 1987; Eli-
zabeta Kmetec, Dom upokojen-
cev Ptuj, roj. 1917, umria 3. av-
gusta 1987; Franc Molih, Prešer-
nova 21, roj. 1907, umrl 3. avgu-
sta 1987; Neža Voglar, Krčevina
pri Ptuju 23, roj. 1907, umria 3.
avgusta 1987; Elizabeta Turk,
Draženci 12, roj. 1908, umria 4.
avgusta 1987; Elizabeta Anžel,
Dom upokojencev Ptuj, roj.
1920, umria 5. avgusta 1987; Ju-
lijana Lamberger, Mihovce 23,
roj. 1904, umria 7. avgusta 1987;
Marjan Klaneček, Langusova 14,
roj. 1952, umri 6. avgusta 1987.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 PTUJ, Voinja-
kova 5, poštni predal 90. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik Štefan Pušnik,
novinarji: Jože Bračič, Ivo
Ciani, Nevenka Dobijekar,
Majda Goznik, Darja Luk-
mah, Martin Ozmec, Marjan
šneberger in novinar-iektor
Jože šmigoc. Uredništvo in
uprava Radio-Tednik, telefon
(062) 771-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina znaša 7500
dinarjev, za tujino 9500 dinar-
jev. Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023. Tiska ČOP
Večer Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju pro-
izvodov in storitev v prometu
je TEDNIK uvrščen med pro-
izvode, za katere se ne pla-
čuje temeljni davek od pro-
meta proizvodov.
Davek, ki so ga prejšnji teden zahtevale naše ceste, je bil zopet vi-
sok, mnogo previsok, da bi lahko mimo šli mimo tega. Zahteval je dve
mladi človeški življenji in več huje poškodovanih. V obeh primerih je bil
vzrok človek, to je ravnanje v nasprotju s cestnoprometnimi predpisi.
UMRL SOPOTNIK NA MO-
TORJU
V četrtek, 6. avgusta, ob 19.10
se je po lokalni cesti od Kidriče-
vega proti Ptuju peljal na kolesu
z motorjem Zvonko Mohorko iz
Kidričevega, imel je tudi sopo-
tnika Marjana Klanečka iz Ptuja.
Zunaj naselja Ptuj mu je naproti
pripeljal osebni avto, ki ga je vo-
zil Franc Merkuš iz Ljubljane.
Avto je iz neznanega vzroka za-
peljal v levo na vozni pas, name-
njen vozilom iz nasprotne smeri,
in zadel v kolo z motorjem. Oba
potnika sta padla, pri tem se je
Klaneček tako poškodoval, da je
izkrvavel na kraju nesreče, Mo-
horko pa se je hudo poškodoval.
Voznik osebnega avtomobila
Merkuš pa je po nesreči odšel.
MED PREVOZOM V BOLNIŠ-
NICO UMRL
Na regionalni cesti pri Kidri-
čevem se je v soboto, 8. avgusta,
zgodila težka prometna nezgoda,
v kateri je izgubil življenje 15-le-
tni Zmago Kores iz Pragerskega,
trije pa so bili hudo poškodova-
ni. Do nesreče je prišlo zaradi
prekratke varnostne razdalje. Po
cesti od IHuja proti Pragerskemu
je vozil tovornjak Vladimir Seru-
ga iz Ptuja. Pri Kidričevem je to-
vornjak pravilno ustavil z name-
nom, da bi pomagal vozniku
kombija, ki je zapeljal s ceste.
Toda za tovornjakom je vozil
osebni avtomobil Marjan Kores
iz Pregerskega. Zaradi prekratke
varnostne razdalje avtomobila ni
mogel pravočasno ustaviti in se
je zaletel v tovornjak. Pri tem so
bili vsi potniki v osebnem avto-
mobilu huje poškodovani. Med
prevozom v bolnišnico je Zmago
Kores umri, voznik Marjan Ko-
res ter sopotnika Peter Kokol in
Boris Rat pa se zdravijo v ptujski
bolnišnici.
Z MOKREGA CESTIŠČA V
DROG
Po lokalni cesti v naselju So-
betinci se je prejšnji teden pelja-
la z osebnim avtomobilom Olga
Zorko. Na mokrem cestišču jo je
začelo zanašati, zato ni mogla iz-
peljati ostrega levega ovinka; za-
peljala je naravnost in zadela v
drog električne napeljave. Huje
poškodovano so prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
OSEBNI AVTO V TOVOR-
NJAK
Na lokalni cesti pri Domavi je
prejšnji teden voznik osebnega
avtomobila Vlado Emeršič iz
Preroda v blagem desnem ovin-
ku zapeljal na levo stran vozišča
v trenutku, ko je z nasprotne
strani pripeljal tovornjak, ki ga
je vozil Franc Pučko iz Janežov-
cev. Pučko je začel zavirati in se
umikati v desno, vendar se trče-
nju ni mogel izogniti. Voznik
osebnega avtomobila Vlado
Emeršič je bil pri tem huje po-
škodovan, njegov sopotnik Josip
Cafuta iz Celja pa lažje. Oba se
zdravita v ptujski bolnišnici.
UMRLA V BOLNIŠNICI
V	prometni nezgodi v Glado-
mešu v občini Slovenska Bistrica
je bila 26. julija letos hudo po-
škodovana Marija Sagadin iz
Podlož 73 v KS Ptujska Gora.
Prepeljali so jo v mariborsko
bolnišnico, vendar so bile po-
škodbe prehude; pred dnevi je
umrla.
SMRTEN PADEC
V	Zgornji Polskavi so v petek,
7. avgusta, zvečer našli mrtvega
59-letnega Franca Visočnika.
Ugotovili so, da se je vračal s
piknika pri prijatelju. Na mokri
asfaltni cesti mu je spodrsnilo,
padel je tako nesrečno, da se je
ubil.
SAMOVŽIG SLAME
V Trgovišču 50, občina Ormož,
je v soboto, 8. avgusta, ob 17.50
ogenj zajel gospodarsko poslop-
je, last Marte Gašparič. Ogenj so
pogasili gasilci iz Trgovišča in iz
sosednjih vasi, kljub temu je zgo-
relo ostrešje, 12 ton slame, nekaj
drv in drugega orodja v vredno-
sti okoli 5 milijonov dinarjev.
Ugotovili so, da je zagorelo zara-
di samovžiga slame.
NEVARNA HOJA PO SREDI-
NI CESTE
Rado Lesjak iz Ptujske 12 b v
Ormožu je v petek zvečer proti
polnoči (ob 23.45) nekoliko brez-
skrbno šel po sredini ceste. Za
njim je pripeljal z osebnim avto-
mobilom Stanko Kočevar iz Va-
raždina. Ko je voznik pešca za-
gledal, je sicer začel zavirati,
vendar trčenja ni mogel prepreči-
ti. Huje poškodovanega Lesjaka
so prepeljali v ptujsko bolnišni-
co.
MOTORIST HUDO POŠKO-
DOVAN
V petek zvečer, nekaj po 19.
uri, je na lokalno cesto v Žamen-
cih pri h. št. 5 pripeljal starejši
voznik kolesa z motorjem. Pri
tem ni upošteval prometnega
znaka »stop«, zapeljal je na
prednostno cesto in zaprl pot
osebnemu avtomobilu, ki ga je
vozil Slavko Krušič iz Brezovec
proti Dornavi. Pri trčenju je bil
voznik kolesa z motorjem hudo
poškodovan.	pp