131. številka. Trst, v terek 11. junija 1901. Tečaj XXV i „Zdlnoit .. b^ & rilrttt » čis. ruan nt- »■!» t» raoiko*. r»t> 4. uri zvečer. S a~o^r.l n*. »Mt: tjl celo leto........ 24 kron *» pol !eta.........12 _ -J leta........ za i-n nr.esec ........ 2 kroni >«r»'aiao i« plafisvpt: nasrei. Nn i*- *r, :>" a pri'fiiorf' se a r> r s v s i.9 < tir*. __ ' O tc-Nakamah t Tmu se prodajajo po-t»oi^-r.r.e eterilke po U atotink (3 nvČ.i; *t?o Irsta po 8 »totink '4 nvt. telefon it t. s>7m. Oglati se računajo po vrntah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popiiMtom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oelani itd. Me računajo po poeo«ibe "vai dop:ni naj se pošiljajo uredništvu Nefrankovani donisi ne ne nprejenotjo Rokopisi ae ne vračajo. Glasilo političnegra društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti je moč! Naročnino, reklamacije in ugluse sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. 1'rodulAtvu In tisbariia se nahajata v ulici Carinila Siv. 12. L'pruvitiStvo. In šnrejeniauje Inserutuv v ulici Mulin piccoio šiv. 3, 11. nadstr. Iadajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost* Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Jadransko morje. u. To je jk> 1 »ožjem in prir>>duem pravu Dan- morje, dočim -■<» Xem.-i, Italijani, Ma-djari, le tujinci na njem, da: cel6 uzurpatori ! Lepo in čarobno je to naše morje, da mu ni para na svetu. Na njem je prostranih luk, pristanišč za najveća brodovja; je prislani-'*. ki imajo v feel*i vse pogoje najvspe-šneje obrambe za v?ak.» vreme; je pristanišč, ki so kakor ustvarjena za ladijedelnice ; je pristanišč, obskrbljenih od prirode z vsem, Česar treba za trgovski e m pori j pršema reda! je pristanišč z obiKco prirodnih krasot: je ta -ih, ki morejo tekmovati z francozko Ki- čula ni ena hrvatska beseda. Toliko Nemci, kolikor Madjari razpravljajo in se posvetujejo tako. kakor da jim je Bosna pripala v fevd : kakor da je vojna mornarica v monarhiji sestavljena iz samih nemških in madjar-skih mornarjev. Hrvatje in Slovenci moleč in vendar bi pripadala njim plavna in prva beseda : toliko po pravu, kolikor po narodnosti, zgodovini in po sposobnostih ! Živahnejše gibanje, ki je je po zasnovanju »Novega lista«, vzlasti po njega premeščen j u na Reko, opazovati med reškimi Hrvati, nas za- i inteligenco naroda in ki bo sledilo avtoriteti, ki pa ne bo v jarmu demagogstva ; c.) bojevna sredstva naroda se morajo pomladiti in oplemeniti. Ali, ako hočemo to, ne smemo svojih sredstev izrabljati v mejsebojnem boju! Slobodomiselni češki stranki je torej v dolžnost, da izvede koncentracijo vseh resnih mož, ki predstavljajo delavno silo naroda v vseh d i o j i h i: Označivši tako cilje naroda, po katerih nima : ali zdi se, da preko zanimanja noče; morajo stremiti vsi, in podavši navedene na- svete v dosego teh ciljev, je zaklical dr He-rold svojim rojakom: gotiki govorč, da sovražnik misli na vse prej nego na paktiranje z nami. Glede nas priznava on le en izid boja: naš poraz, naš propad, našo pogubo ! Narod češki si je pridobil močnega zaveznika v prodršem spoznanju na nasprotni strani, da se ta narod zlomiti ne da. Tega močnega zaveznika mi še nimamo. V tej paraleli je izražena vsa neugodnost položaja našega v primeri z onim naroda češkega. Sedaj pa vprašamo, rojaki: ako se je dru. Heroldu videlo potrebno, da je svojemu močnemu narodu češkemu položil na srce, da sedaj morajo nastopiti časi resnega, premišljenega in koristonosnega delovanja, da je Ce- iti, kakor da nismo sposobni, da bi si reško vprašanje privili le srcu. D<> kedaj ,K» trajalo to? Ali nas nič ne »Združimo se vsi za dosego politične moči hora sosebno položil na srce potrebo koncen- v:<-ro: je takih, k: morejo biti skladišče naj- more zganiti? Nam ne treba ni konferenc in upliva za naš narod in potem bo mogel j tracije vseh resnih mož —ker je v takih časih dalje-m u severu, drugih zopet, da morejo biti , brez svrhe, ni protokolov, ni izmenjavanja vsakdo reči o sebi, da služi narodu in le na- »nesrečni duh cepljenja frakcije nesreča« — skladišče najdaljemu ni ok u, da morejo vspre- eklepov in pisem: nam treba dela, dela in rodu, čegar blaginja in sreča nam mora | vprašamo torej: ali se vsa ta potreba, o ka- Jem' V " ' /t,ka ,n -1" f>re,IaJatl -zopet dela: nam treba dela, ki ne bo omejeno ,, stati najviše, po čemer s t r e-1 teri je govoril dr. Herold toli prepričevalno, na redakcije novin ali na parlamentarne go- mimo!« glede nas Slovencev : ne potencira v stotero ?! Kdo naštel v««s te luke." Ako bi ne Vore, ampak, ki bo raztegneno na v^a polja Ali ste čuli, slovenski rojaki?! Tako Slepec, ali lakkomišljenec, ki se frivolno >:lo drugega dokaza o dragocenosti našega javnega življenja, na vsa področja ustavnosti! kliče slobodomiselni dr. Herold svojemu na-I igra z vitalnimi koristmi naroda, bi bil oni, morja m naših pristanišč, teh prvih in glav- J Tako in le tako moremo revendicirati in rodu češkemu! Prosimo, ne pozabite : narodu ki bi hotel oporekati temu. nili elementov veličine, moči in razvoja za rešimo svoje le po jadransko morje. Drugi se češkemu! Tistemu narodu Češkemu, ki je to- V nas Slovencih je srditost narasla tako, vsak; narod, za vsako državo, dokaz bi nam tr^aj0 za morjet tla bi si zagotovili prihod- liko dorasel kulturelno in gospodarski, da bi da vsakogar, ki govori, da življenske sile nudil . to trganje tujmeev za tem našim bU-i nogt! Mi pa je imamo, a se ne menimo 8i že mogel pri voščati marsikak luksus brez naroda niso še tolike, da bi si gom. In vendar, kuk-t da m: sami ne uinerno; *anje, in puščamo, da nam je otimljejo. Na nevarnosti za svojo bodočnost. brez nevarnosti za svojo bodočnost mogel dragocen—t, ^te naš- lasti, kakor da nimamo čelu jedne pomorske vlade stoji Madjar, na Mi Slovenci pa menda nismo narod češki ! doveljev-t: luksus takega boja, smatrajo za zmisia zanjo! Ona bi zahtevala najzložneje in 5eiu (iruge Nemec, a pomorstvo je vse hr- Našega življenja viri — kulturelnega in go- človeka brez načel in brez značaja! V nas naj intenzivneje delo nase, da jo ohranimo in Vatsko in slovensko. Mi Btojimo pred temi spodarskega — se za sedaj niti primerjati ne se vidi ljudem pravi anakronizem, žalostna obranimo; dajo revimhciramo. Od takega dejstvi ravnodušno, kakor da se stvar ne dajejo z onimi naroda češkega! ostalina iz prošlih temnih časov, vsakdo, ki Kaj je narod češki, kolika je njegova ne vihti cepca na tej ali pa oni strani. dela ni pojma, ni sence. Ko so tržaški Slo- tjge na« vern i povodom zadnjih volitev v državni j Kdo zagrešuje veči delikt: ali zbor slavili toli sjajne moralne vspehe; ko nam odjemljejo, kar je našega, ali so pokazali toliko pogoja življenja in moči, gmo pasivni nasproti temu?! Dinko Politeo. 1..... on i, mi, ki ki bila je za hip nastala n^da, da l»o odslej vse hrvate*vo in slovenstvo upiralo svoje oči v Trst, da 1m> bratom čudilo svojo mogočno podporo, da bi si ta tržaški emporij prisvojili, v kolikor pripada nam. Kdor piše te vrvte, je že v tolikih novinah izrazil in obrazložil to nado. Prišlo je in prešlo, kakor iskra, kakor meteor. Bilo je in prešlo je, ka- ' Dr. Herolfl ii dr. BresztyenszRy. IV. (Z vrše te k tega članka.) (ilavna cilja, ki jih je torej dr. Herold moč, o tem nam govore dogodki današnjih Izgled dra. Heroltla je zrcalo, v katerem dni in o tem bodo govorili še posebno naj- morejo naši rojaki videti vso nespametnost, bližji dnevi. Za to, kar hočemo povdariti mi, ki jo nosi na sebi početje njihovo. MLadočehi so je povsem irelevantno, ali ti dogodki pome- liberalna stranka, česar niso nikdar skrivali njajo že definitivno zmago češke Btvari, ali in po taje val i. Vendar so iskali in znali najti pa jim je le ta jedini namen: zvabiti narod modus vivendi z zastopniki plemstva, to inkar- češki, da bi ubral mileje strune, zvabiti ga nacijo konservativnega mišljenja; a sedaj kličejo na pota od nehavanja. Bodi jedno, bodi drugo: na koncentrirano delo vse resne može, v obeli slučajih imamo zanesljiva znamenja, torej tudi one, ki so drugačnega političnega da je narod češki postal faktor v življenju mišljenja !! So-li mar radi tega politični brez- države, ki si je izsilil res pek t! V značajneži ! Ne in stokrat ne! Mladočehi so kor da ni bilo nikoli ni onih volitev, ni onih označil narodu češkemu, sta: p o v zdi ga obeh 8iu5ajjh imamo doka*, da so toliko v slobodomiselna, ali so — n a r o d n a stranka ! borJ>» m K i,: 11:1 Tnl? Kdo politične moči naroda in po- vrstall na5JJ>rotnjkov, kolikor v visokih sferah Oni sodijo logično, kakor zahteva rodolj u bje: misi na tržaške Skrate! Omi m zopet pre- m n o ž e n j e upliva narodovega ^ konečnega, definitivnega spoznanja : najprej treba dati narodu vse garancije za 11. >9 v eda : vsi n a / i v I j e n j e d r ž a v e. da z brutalno silo se moč tega naroda zlo- življenje nasproti drugemu svetu in potem .mam < nujnega posla. Ali ni nujneje opra- Kakor sredstva pa je nasvetoval, kakor miti ne fia , 6e le politi5na ua6ela. Politične stranke so v„. ta, dm ae borijo /a Hr ribali« m K- smo že čuli: Naroodaiska, torej : praktično politiko, ki ne bo po-Ia nci, i tu k mul- -;ev:lni, : se bila, vsaj dosedaj. P O D L I S T K K Umirajoče dete. ustvaril si je zanesljivo jamstvo svoje bodoč- življenju, ali skupni cilji naroda morajo biti nosti. Moremo-li tudi mi Slovenci tako go- nad strankami in ko prihaja na vidik skupni voriti o sebi?! Moremo-li reči, da se je cilj, tedaj stranka -- obmolkni!! nasprotnik odpovedal misli, da nas zdrobi v To veliko potrebo, to conditio sine zastopstvo naroda, ki bo predstavljalo zIomiti> paktirati z nami?! Vsakdanji do- vajanja Bresztyenszkega kaj lepo spopolnju- da je prepričan, ne 7. decembra. zdravnikovo jako težavno. Sočutje mu za- moglo še kolikor-toliko napolnovati z nadejo, OdU>mek iz materinega dnevnika, slova; ki spisala! V lio*enkil,em zdravju ni nikake pro- . branj uje, da bi izrekel usodno resnico; ne ki pa me zapušča čimdalje bolj. Skoro vsako-Helena Šo!t ysova. Fo-l. Podravski. mene — vsaj na boljše gotovo ne. Mučno sme nas pripraviti ob nadejo, kajti v takšnem krat, kadar pogledavam lice bolnega deteta :i. «le«-em!»ra j>otlačevanje kašlja je nežno sij ivo. «Jaj-ja-jaj ! slučaju bi postali malomarni v oskrbovanju; svojega, polnijo se mi oči s solzami. To ličice Ne vem. kaj naj bi si mislila; bolezen .Ja-ja-jaj ! Jaj, moja mati !» takšno stokanje vzbujati v nas prazne nadeje, tega pa tudi j sicer še ni zgubilo lepote, pač pa je postalo moje I'. ž.^nKe se noče premakniti na nobeno moram poslušati vse popoludne. Menije hudo, noče. A vrhu tega v mnogih slučajih uiti nekako preveč nežno. Drobne ustice so zmerom rudeče, gotovo od notranje vročine. Zali nosek je radi shujšanega lica videti še bolj primeren. A velike, izrazite oči pod nežnimi obrvi — to niso več oči otroka ! Mučno mi je gledati jih. Z vsega nedolžnega lička jej čitaš trpljenje; celo s Čistega, otroškega čela, s katerim se onemoglo opira ob mojo ramo, ki pa je zmerom nenavadno vroče, kadarkoli se ga dotikam z roko, ali z ustnicami. Život jej je shujšan kakor treska in slaba je, da komaj zamore sedeti. Ležati zamore samo na bolni strani, tako, da jo tudi od zunaj že vse boli. Na zdravo stran ne sme leči, ker bi jo takoj zadušilo ter bi jo jel mučiti bolestni kašelj, pred katerim se jej še bolj večajo njene itak že velike oči. To je bedno, bedno stanje. (Pride še.) siran : od tedna do tedna, se mi zdi, je enaka, ko moram le gledati to, a ona, revica, mora sam ne more vedeti v naprej, kakšen bo \ časih /e upam. pa zopet obupujem. Samo to prenašati. Biti pri njej, videti vsako njeno j konec. on, ki je os-krl oval 1 oln ka. dragega njego-i bolečino, videti njeni pogled, uprt na-se in i Grozno je to, nahajati se tako dolgo med vemu -rcu, zamore umeti takšno mučnostanjeJ proseč pomoči, ter ne imeti moči, da bi po- | nadejo in obupom. Najbolje pa jo pozna vsaka mati, oskrbujoča , magala s čemer si bodi, bodi tudi s ceno svoje dete v nevarni bolezni. Dan za dne-j žrtvovanja samega sebe, to je muka, razdira- \om se mi mučno vleče, kajti ni videti no benega znamenja po kakem zboljšanju, dasi se toli željno oziram po njem. Bolečina v prs h traja zmerom enako; po enkrat na dan, navadno proti večeru, jo napada hud kašelj, tako hud. da jej zapira sapo in da se razjoče o tem. Slaba je in sliujšanar da jo je groza videti. Navzlic tej shujša nosti pa jo vse boli in zbada ; celo sedenje ali ležanje jej dela težave. Zeli vstati, toda nima moči za to. Zdravnik jo obiskuje vsaki dan in zdi se mi, joca srce! O tem stokanju delujejo prsi neumorno; danes jo je moril kašelj še huje nego doslej; namesto jednokratnega, običajnega napada, jo je, navzlic vsemu potlačevanju, napadel trikrat ter jej vsakokrat skoro povsem zaprl sapo.. . Je, kakor bi bilo nekaj zakletega v teh prsih — ne vem, ne vem, kaj bo iz tega! Zdravnik nas tolaži, da se polagoma otrese bolezni. Mislim, da dela to radi tega, ker •Je pa moja Boženka zelo malo; to, kar bi hotela, ne sme jesti; ima strogo odločeno dijeto radi vroči niče, katera jo mori neprestano. Pri tem je revna bolnica zmerom enako resna, tiha i u brez volje. Človeka neizmerno boli ta neprirojena, po bolezni povzročena resnoba v teh njenih velikih, detinskih očeh. Ko smo v začetku bolezni, ko še nismo mislili na nevarnost, skušali semtertje pošaliti se ž njo — ko je bila zdrava, se je zelo rada šalila — se je sicer nasmihala, toda to je bil le trpek nasmeh ; takoj na to nas je prosila: cNe šalite se z menoj, meni je slabo!» Sedaj jejo klic Heroldov («» koncentraciji in dajejo nam Slovencem pouk, kakoršnjega živo potrebujem«« v se«lanjih časih strasti in zmote. Politični pregled. V TRSTU dne 11. junija 1»»1. Deželni zbor- Brzojav nam je prinesel danes presenečenje, vest namreč, da se deželni /.l>or istrski, ki je sklican 2i) dan t. m., tudi letos ne s n i d e v Poreč«, ampak zo-|>et v K o p r n. Ta deželni zbor hoče praz-novati v tern zasedanju svojo štirideset letnico in vroča želja Italijanov je bila, da bi se to godilo v Poreču. In vse je kazvlo, da se jim izpolni ta želja. Tržaški in dunajski listi so poročali vsaj s»»glasno, da je hoče vlada sklicati deželni zbor v Poreč. Tudi današnji »Pic-colo jM>vdarja strupeno, da so jim bile v tem pogledu v Trstu in na Dunaju dane določene izjave in da so začeli že s pripravami za proslavo stiridesetletuice v Poreču. Sedaj pa — tako vsklika - se je kar hipoma Boremenilo jmzorišče in deželni zbor se sni«le zopet v Kopru. Laško glasil«) je uverjeno, tla so Fia tem krivi slovanski jtoslanci se svojimi « kapricami.« Laško glasilo govori o slovanskih «kapricah*, ker ne umeje, kako da bi tudi Slovan motril imeti zini si a za svojo narodno čast in dostojanstvo. Zato se nočemo prepirati žnjim. jem čitanju, soglasno vsprejela zakon o vodnih zgradbah. Resolucija je bila odklonjena. Tekom razprave je bivši ministerski predsednik grof Tli u n izrekel Koerberjevemu kabinetu priznanje, «la je dovede! parlament do vspeš-nega delovanja «n je (Thun) izrekel nado, da avstrijski parlament v kratkem popolnoma ozdravi. I>r. Koerber je povdarjal, da je potreba gradenj plovnih kanalov silila vedno bolj na dan, posebno radi konkurence sosednjih držav. Zahvalil se je na izrečenem mu priznanju in izjavil, da se je vlada največ trudila v to, oslancev. To ponavljajo tudi danes. A ponavljam«! danes tudi to, da bi si svet, so-sebno pa Italijani sami, ako bi bil deželni obema frakcijama stranke prava v dosego s čitanjem najslabšega tržaškega lista »Gaz- dobro zavarovana tudi brez redarjev. — Tudi jedinstva opozicije. Izjava pa izraža bojazen, zettina<. Ali te dni nismo mogli drugače, o »pauri« nam govori prijatelj »Gazzettino«. da bi se med pogajanji v nekaterih vpraša- kajti ravno v tem listu se pojavlja ves pa- Beži no, beži, šema ! Laški narod je pač zadnjih pojavila nesoglasja, ki bi otežila jedin- roksizem, vse steklištvo znanih fanatikov, ki nji, ki bi smel sploh kateremu narodu očitati zU>r sklican v Poreč, tolmačili kakor veliko |stvo za tako dolgo, da bi reševanje financi- so minoli četrtek prišli do svojega Sedana. bojazljivost. Najmanje pa narodu Slovanov! zadoščenje, kakor nekako sankcijo vsega, kar ja|ne p0g0:lbe z Ogrsko in celo splošne vo- v številki od minolega petka se ta nesnaga Vi junaki iz Abesinije, Custozze, Visa itd. se je godilo v deželnem zboru istrskem vsa ijtve zel<>tile opozicijo razdvojeno. Za slučaj, |,avi z znanimi dogodki povodom procesije itd., kjer ste bili povsod, kakor govori zgo-ta zailnja leta. Mi nimamo nikakih zvez z i,j ^ pokazala taka nevarnost, želi izjava, sv. K. t. Tako, kakor piše ta list, zamorejo dovina, sramotno potolčeni; vi, ki ste tako vladnimi krogi in ne moremo vedeti, da-li je (ja 0 jposlanei posamičnih frakcij določili pisati le pripadniki desperatne klike, despe- brzih nog, kadar bežite, kakor je sijajno po-tu«li ta jw>ini>lek kaj deloval za gospoda Kor- 8jH>razumljenje, ki bi zagotovilo vsaj solidarno ratne stranke in propadajoče oligarhije. Ti kazal vaš Baratieri, vi si še upate očitati l>erja. ( e pa je, imamo mi ta občutek, da akcijo v saboru. Takemu sporazumljenju da ligti? mesto da bi narod svoj povzdigali mo- komu bojazljivost?! Ha, ha, to se pravi nor-očitae demonstracije ven«lar ni hotel uprizo- nj njg na poti, kar bi moglo motiti rjsne ralno in mu dajali etične opore ter ga tako čevati se iz samega sebe! Se eno neslano šalo riti proti večini prebivalstva v deželi. Te je lj,1(h. ]zjava navaja tudi načela, po katerih usposobljall za obrambo ekzistence v slučajih je dal »Gazzttino« za zabelo na zvršetku sicer še jako daleč od najrahleje^a dokaza, naj se sklenil tak kompromis, kakoršnji resnične nevarnosti, tlačijo ga še kolikor svojega — smetišča! Postavil se je v kolikor kake dobrohotnosti, ali ob razmerah, kakor se sklepajo po vseh ustavnih deželah med možno k tlom : v ignoranci in v zlih instinktih, le možno najresnejšo pozo (pardon, če se pri so, in |h» tolikih britkih skušnjah, p«>staja sorodnimi strankami, človek tako skromen, da se mu tudi kaj ta- Vojna V jllžni Afriki cega vi«li zal>eleženja vre«lno. Ka.cor smo poročali v včerajšnji brzojavni vesti, nahaja Ako je to njim prav, pa bodi še nam! pajacih sploh m >re govoriti o resnosti!) ter »Del resto, ognuno si contenta zažugal zopet z groznim bau-bau.... ki ni nihče c o m e m e g 1 i o p u b e s a ! (Vsakdo se za- <*™gi. nego tisti znameniti laški deputati gori dovoljuje, kakor najbolje zna in more.) Tako Dunaju, ki so izvzemši jednega ed.nega, r»l»nki. nil že davno zapali prokletstvu smesnosti. F j da Deželni zl«»r češki je sklican za dan 18. s€ gospa Botha sedaj v Londonu. Vesti, da t. m.: vsi ostali pa za 17. je prišla tja kakor posredovalka za mir, no- vgklika »Gazzettino« v uvodnem članku od Državni zbor. (Zbornica poslancev.) čejo potihniti in se širijo vedno bolj. Iz minoiega petka. Podpisujemo seveda tudi mi že pokažejo avstrijski vladi in avstrijskim (Nadaljevanje sinoćnjega brzojavnega poro- Londona poročajo, da je bila gospa Botha ? 0|)ema rokama. Nezmiselno pa bi bilo ako Slovanom ! čila ) Ko sta govorila še poslanec Maštalka vsprejeta včeraj v kolonijalnem ministerstvu, jlotei; še_je dokazovati, komu gre ta j ne kujejo, kako se jim krohoče ves contra in jmjsI. Kittinger pro (k predlogi o v vojnem ministerstvu in od maršala Ro- vslclilc in kdo se mora lokalnih železnicah i ter po zaključnem govoru bertsa. tolažiti ! Prepričani a radi procesije po sili pameten svet?! AU ne vidijo, kako so za-smo, da se je sleherni čeli presedati celo najbolji prijateljici svoji poročevalca prešla je zlnjrni«*a v specijalno de- Angležki listi so postali zelo nezaupni pameten človek, ko je prečital omenjeni slavni vladi.-'! bato. V podrobni debati so sprejeli ves za- glede poročil z bojišča in ne verujejo več vskljk, katerega je »Gazzetti novac svojat na- konski načrt, kakor ga je priporočal odsek z poročilom o angležkih zmagah, ker seje v merila na na3f gotovo glasno zakrohotal, vidć, nekaterimi spremembami i; 8. Tekom razprave poslednjem času izkazalo, da so ista navadno jiako so »Gazzettinovi« pisuni udarili sami je železniški minister \Vittek pojašnjeval ne- izmišljena. Listi dvomijo, da bi konfiskacija sej)e p0 zobeh. Sicer se pa ni čuditi temu : katere načrte lokalnih prog in izjavil, da se jK>sestev vojujočih se Burov mogla povspe- njihovo stanje ni normalno; prefanatični so, ! je bilo v procesiji. (Gospod Jurizza sam, oh, tako sam! Prejeli smo in objavljamo: Pisali ste že, kako je bil g. Jurizza sam, oh ! tako sam v procesiji. Povedati vam moram tudi to, kako Iro nadalje vato > studiranjem načrtov za one siti konec vojne. lokalne proge, ki se imajo še graditi. Gospa Botha se poda baje tudi h Kru- V večerni seji je zbornica vsprejela več gerju, kateremu predloži mirovne pogoje, ki vladnih predlog, tičočih se raz prodajanj dr- Jih bodo stavili Angleži. Iz vsega postopanja žavnega premoženja in olajhčave pristojbin Angležev v slednjem Času je videti, da so za posojila n^katfrib občin : potem zako.iske ravno oni, ki bi se radi izvlekli iz zagate; načrte o reviziji pridobninskii. in g.,spodar- Burom se očividno ne mudi ravno tolik«.. da bi jim duševno razpoloženje moglo ostati v ravnovesju. Zato se zaletajo kakor besni, Stal sem na oglu ulice Torrente in Stadion, blizo kavarne Volti. D»li od gledišča, -kih zadrug in druzih društev ter već druži h »\\eekly Despatch« poroča, «la se je falnega na sebi. Ni čuda torej, da se jim predi« >£. Po olobrenju nekaterih predlogov mi rae<1 Kitchenerjem in Botho sklenilo premirje, nekam čudno vrti v njihovih glavah in da l*„Ieljenje J«ri| m n 'tri na sta ljene mtei f>elacije. Na to je imel "j« daje, da se skoraj gotovo v kratkem mentoV. predsednik zaključni gov<»r v katerem se je sklene mir. in so se zopet enkrat pošteno zaleteli z glavo j 0d lesnega trga, kjer je »governo«, od tiste v zid! Hoteli so razrušiti zid a se jim je strani po ulici Torrente sem zagledal, kako razbil le njihov nitnbus, ki so ga imeli pred gredo belooblečene okoličanke. To pa moram tistim poppolo zuccon. Kar se jim je pripetilo po njih lastni krivdi ima nekaj katastro- videti, moje oko mora se nagledati njih lepote in krasote ! Tako sem si mislil. Kakor zamaknjen sem gledal že od daleč v to družbo, ki je šla meni na levi strani ulice. jtodeljenje i»e«lotrj>ečim odgovarjali so nekateri čeffar pogoji pa ostanejo za se«laj tajni. I [»a- jjm prihaja tam gori le smrad mesto argu- Skoro sredi ulice sem zagledal laškega duhovnika. Njemu na levi pa belo oble'čene deklice. Kaj pa inore biti to ? Slovenske okoličanke v beli narodni noši temu laškemu laškemu duhovniku na desni strani ulice, bolj proti levi strani sam ta laški duhovnik in na njegovi levi strani belo oblečene deklice — kako pa to — to vendar ne more iti skupaj ! — In res dekleta so tako vlekla na desno, da ta italijanski duhovnih ni mogel do njih. Pred kavarno Volti se je pomaknil tudi italijanski duhovnik proti onim na desni — a te so tako potegnile bolj na desno, da so šle raje preko ulice Stadion, nego bi bile šle naravnost, v tik v družbi s tem laškim duhovnikom. Da bi bili videli, kako se je milo in ljubeznjivo držal, kake lepe poglede je pošiljal na desno stran ! Na levo oko je mežal celo, da bi še bolj videl z desnim na desno. In kaj je bilo ? Dekleta na desni bile so krasne. Vzlasti za ono, ki je imela čez prsa _ _ , Piscu uvodnega članka v »Gazzettinu» zahvalil poslancem na -o,i,l,.vanju. Povdarjal Včeraj so bile v Budimpešti demonstra-l o ^ ^^ stn|pene feline Qa ustnj_ je, da .f,je na »ključni ses;je. ki ..stane "ije Burom v prilog. Pnšel je namreč tjakaj ^ ko je ^^ ^ mu Q{{_ znamenita v zgodovmi avstrijskega pariamen- j »eki »ormln.k al^fcga l)eweta in je pre- p,varjamo> k:tj ? , j^j ^ mogoie odgo. tanzma. /Jamica «la je >klenda cel«, vr,to! daval o zgod.^v.ni južno-atnške v-.jne. Ka- |m ,, gloveku ? Ne, le podati zakonov na nar«,in..lr-p«,iar>kem in socijalno- j dar-koh je izgovoril bMBOO kruger, so nav- ^^ ^T* potez iz one smradljive pisarije. Poslušajte le, kako si »Gazzettino* tolmači vedenje laškega občinstva ob priliki procesije! Pravi, da so Italijani podali nov dokaz svoje olike! Vsaki slepec pa je lahko videl, da je bilo vedenje širših mas laškega ljudstva le veli-kansk molčeč protest proti postopanju zbesne-lih voditeljev, ki so vsi v krempljih židovskega gospodstva. bljuje na nas — po svoji stari na vatli — s psovkami : epokončevalci vinogradov*, epožigalci gozdov*, •junaki narodnega orožja: kamena* ter nam očita, da naši preganjajo tovariše-delavce: sto njih proti jednemu ! Tržaške vesti. olitiškem ;»o'ju, za katere bo vse prebivalstvo soči — kakih 10.000 ljudij — prirejali valežno. Želel je p»tem vsem poslancem pri-j ovacije in na viharen način izražali svoje jetne poietae |»ocitnice in zaključil sejo 1U simpatije do Burov. K«> je predavatelj za- , .. puščal dvorano, so ga zasuvali s cvetlicami, minut |m> |x»iunoei. r Grice. Vrli Uorltelji za krščansko resnico, ki v «Amicu« razkla«lajo svoje krščanske in dahovenske čednosti, tndi povodom procesije krasen trak z napisom : prosi u nas! Iti bil šel še jaz v ogenj. Kile so vrle rojanske Ceeilijanke, ki so prej tako lej>o slovenski prej»evale v procesiji. In oni duhovnik, o katerem sem jaz mislil in sodil ga tudi po njegovi obleki, da je italijanski, ni bil nihče drugi, nego — don Jurizza. One deklice, ki so šle zvesto za njim in na njegovi levi, bile pa so naibrže »figlie«. Name je napravila ti pot dou Jurizze ta utis: »figliec bi bile šle rade z njim, a niso mogle, ker so slovenske okoličanke šle prenaglo in vlekle so preveč na desno — tako, da je don Jurizza ostal tudi na potu v v Kojan celo v tej družbi : sam. oh ! tako sam ! Lalli BaOpčinah! Kakor čitamo v laških listih, so imeli te dni na Opčinah tam prebivajoči laški podaniki veliko pojedino v odru igralci z madjarskirai trobojnimi trakovi in kokardami. Kdor ve. da je madjarska trobojnica sestavljena iz istih barv, kakor trol>ojnica laškega kraljestva, to je: iz r u-d e č e-b e 1 o-z e 1 e n e barve, bo tudi lahko umel tisti entuzijazem tržažke irredente! Srečen pa je ta Žid Maver, ko se mu vse tako lepo kombinira in more v svojem navdušenju za barve lepe trikolore zadovoljevati dolžnostim laškega patrijota in spominom madjar-skega pokoljenja. Blagor njemu, temu — dvojnemu patri jotu. »sreča v naši Inki. Včeraj ob 4. uri in pol popol. je hotel parnik »S. Marco« odpluti iz naše luke v Umag in sicer z SO potov a le i. Istočasno je zapustil obrežje tudi parnik »Portorose«, kateri je bil namenjen po parnik »Alba«, ki ga je imel povleči v slobodno luko. Kadi neprevidnega roanevri- spodje kar ne morejo uživeti v misel, da delavec je ta k ore koč tudi človek se svojim" človeškimi potrebami in — čutili. V^sako delo je vredno svojega plačila in vsako človeško bitje spoštovanja. Kjer se delavec poteza za ti res človeški pravici svoji, mu je želeti le najboljega vspeha. Priloga. Z današnjim dnem smo začeli pridevati listu poštne nakaznice, katerih naj se blagovole poslužiti cenjeni naročniki za pošiljanje naročnine za III. četrtletje. X To so naprednjaki! Deželni odbor v Poreču je sklenil zahtevati od na-mestništva v Trstu, naj predstojeći opis mest, vasi itd. izvede na temelju opisa od 1869 in celo onega od 1818!! V teh opisih so bila seveda vsa hrvatska imena krajev zabeležena v italijanskem jeziku. Italijanski gospodi v Poreču se eedć sline po onih blaženih časih, ko se v Istri oficijelno niti ni znalo za Hrvate in Slovence in ko so na Dunaju verjeli, da je Istra čisto italijanska dežela. Oni bi hoteli, da se povrnejo tisti časi, ko smo ini spavali globoko spanje. Vsa kako je ta zopet lep dokaz za liberalizem, napreduja-štvu in modernem zmislu teh signorov, da mora v letu 1«18 iskati podstav za preten- «Do vidova na drugem svetu*. Malo za tem je odpihal vlak proti Oršovi, a častnik je poletel v čakalnico ter se tam ustrelil iz revolverja. Ostal je mrtev na lici mesta. Nesrečni mladenič je iz ugledne tržaške družine proslavo novorojene kneginje Jolande in to | rai,Ja 1>» je parnik »Portorose« zadel v parnik pri obelisku na Opčinah. Stvar sama na sebi ; Marco*, tako, da sta Be oba parnika bi nas ne brigala, k« * nima za našo stvar precej močno poškodovala, a vendar ne toliko, nobenega pomena, ako ne bi bil ta slučaj, da da bila morala vožnja pretrgati; ko so so ti ljudje začeli uhajati na slovenska tla ! VS€ pregledali in ko je pomorska oblast kon-In pa to treba zabeležiti, da je med drugimi «ta t i rala potrebne podatke, nadaljevala sta govorniki napijala Italiji tudi gospa Pre- parnika svojo pot. Na obeh parnikih znaša sotto — žena onega Presotta, ki ima svoj skupna škoda kakih 8000 kron. Strah, ki je magazin vina v ulici Molin piccolo in ki je nastal med potovalci parnika »San Marco«, zjje svoje. Da jih ni sram!! Kdor mora bil pred kratkim kaznovan, ker je enega na-!mefI katerimi je bilo tudi žensk, je bil ne- j daleč nazaj skoro za celo stoletje sezati ših žalil s «porco di ščavo* ! opisen. | po kaki opori, ta je povedal le, da ni več za Ta proslaviteljica Italije ima v uL Molin Dražbe premičnin. V sredo, dne 12. slobodni dih sedanjega življenja. In res vi- piceolo št. 1 otroški vrtec v katerega zahaja jnm> ob 10* uri predpoludne se bodo vsled dimo : čim slobodneji je dih časa, čim bolj — tudi več slovenskih o t roči cev!! nare j » > povemo stvar tako, kakor smo jo čitali v mize; ulica Belvedere 3, 21 in ulica del laških listih. In to smo storili ! Bosco 34, pohištvo in krčmarska oprema; II saluto di Trieste. V listih iz kra- u,ica Farneto 7 in 10> 8troJl 1,1 °l>rema v Ijestva čitamo, da je »društvo prijateljev golo- zalog' 5 u,iea AmaI,a 4- ^karnica; zagata S. bov« v Trstu {»vodom »veselega dogodka« v Tecla' h,šna oprava; Barkovlje 2o 7, vino, kraljevi hiši italijanski doposlalo v Kim po krčmarska oprema, hišna oprava, šivalni stroji ! ■ .-i „ , ., . x_____. in likeri; ulica Farneto 10, sveder; ulica S. golol>ih-potovalei h nastopno čestitko: ? ' ' »Njegovemu Veličanstvu, kralju v Rimu. ura- V radosti Italije, v kateri se danes obnovlja obljuba krej>osti Margherite in Jelene, kjer narod ima in daje ljul>ezen, vskliki radostno, ne zadnji, tudi Trst«. Potem pripovedujejo listi, da prvo došli golobi so bili odlikovani z zlatimi svetinjami, P^^^dne. kstere so dali Tržačani nakovati, in ki imajo na jedni strani znak društva prijateljev go- lobov Z !>esedarai : »Tekmovalni |>olet golo- imel° »Snovni občni zbor dne 30. junija bov Trst^Rim 1001.«, a na drugi strani: ^ L ob 10' uri I»*edpoludne v prostorih »Krilatemu selu, ki čestitke Trsta sporoča »Slovanske čitalnice«, ulica S. Francesco K* ■ i štev. 2. virinalu«. ' • , , . pisati ali vsaj inspirirati le jeden sveto- slednjič pripovedujejo listi, da imeli Stalni ur»d društva »Narodni dom v ^^ T* au * n _ a ara «k A 1 a ^ «1 nn m - • L a n A iifr _ f ■ m > A — Novo akademično društvo. V Gradcu se je ustanovilo novo slovensko akademično društvo pod imenom «S1. akademično družtvo Zarja>. — Blamaža o r m o ž k i h nemšku-ta r j e v narašča bolj in bolj. Ena občina za drugo se oglašajo s protestom proti postopanju X Odprt grob. Grofica Ksaverina Attems, soproga grofa Žige Attemsa v Pod-gori pri Gorici, je umrla v Monakovem. Vesti iz Kranjske. * Požari v ljubljanski okolici. Policija v Ljubljani je aretirala nekega natakarja imenom Fleischmann, da je podtikal Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ogeuj po ljubljan8ki okolici> kjer je gorelo ob 7. uri zjutraj 24.0, ob 2. uri poj>oludn* zadnje 5ase 27.5 C°. — Tlakom«r ob 7. uri zjutraj 7GI 2. V. \r i- * ♦ , . -••ji J J _ * \ Kočevju je umrl tamošnji dekan — Danes plima ob 3.43 oredp. in ob 4.37 T . ^ ' d u - • i :i__:___ t . . Josip K r e s s e. — Pokojnik je bil rojen pop.; oseka ob 10.0 predpoludne in ob 11.13 j 1S'J7 Društvo »Narodni dom t Trstu« bo Vesti iz Štajerske. — Mariborski župan Nag y je odstopil, ker so v javne liste prihajala poročila o tajnih sejah, katere je mogel, seveda, plate, predno so j.h poslali i/. Rima v Trst, Trstu« in polit, društva »Edinost«. I, me- zaprte tamkaj 7 dni pred »veselim dogodkom s. Stvar je torej v redu. Golobi so točno izvršili svojo dolžnost in so sporočili čestitke ure " novani društvi sta ustanovili stalni urad sfc sedežem v prostorih »Delalskega podpornega društva«, ulica Molino piccolo št. I. Uradne ob delavnikih od 5. tlo 7. ure zvečer. in želje tjakaj, kamor vleče srce marsikoga. ob nee je mnogo trudil, ^»redno je naučil urai,a- stvareh »Narodnega doma«, ali polit, društva . w ^ ... , ^ , . ,. ^ & . obe. zastopa v Ormožu, ki je hotel preganjati ta- »Edinost«, naj se obrne do imenovanega . . , ., , n , oi i J & mosmeera sodnika dra. Preskeria. Slovenske svoje otroke, r narodnjaki, a je opazil na svojo žalost, da mu kvarijo otroke z laško govorico! To Pevsko društvo »Slovan« v Padriču bo imelo prihodnjo ne leljo svoj redni občni zbor in sicer pri gospodu Martinu v pevski dvoran«. Na dnevnem redu bo: 1. Pozdrav mošojega souniKa tira. Preskerj občine odrekajo ormožkim nemčurjem to pravico, tla bi mogli zahtevati od vlade, naj proganja pravičnega uradnika samo ^ato, ker ne leži v prahu pred velikim prorokom Scho-i ne re rje m — A k a d. t e h n društvo »T r i- predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo je neodpustao! Mi upamo, da bo zadostoval blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Kazni j ^ ~ Gradcu bo "imelo svoj III. redni ta ojtomin predlogi. Na obilno udeležbo vabi v- * . , ...» . . fl . . Odbor. Nesreea pri i/Tiri h Brojnu*«*. Pri izvirih Brojnice (»Aurisine), kjer veliki parni Kmetijska in vrtnarska družba za str ji sesajo vodo za mestni vodovod, je po- Trst in ok»lleo b<> imela drugo nedeljo, dne n©sreči 1 ♦".'.•-letni kurilte Vincenc Caharija iz 30- JlInija L ▼ Sokolovi« la- | dobro Josli ! ustavil stroj. Telefonirali so takoj v Trst. ka operetna dražba v >Po- ležbi, ob 10. uri o vsaki udeležbi. Odbor. Razne vesti. Papež je izvedel za Zborovanje bo ob uri ob polni ude- j vesti, ki so se te dni širile o njegovi bolezni; ]iteaiiiu<. Ogrski Žid Alaver, lastnik »Pie-cola«, je te dni nenavadno dobre volje ! Kako bi tudi ne bil?! Vzbujajo se mu spomini na nekdanje dni, ko še ni bil Italijan, temveč — kakor govore zlobni jeziki — Madjar! Zopet ima enkrat priliko |x»slušati sladke madjar-ke glasove in to ga je spravilo v nekako slavnostno razpoloženje. Poročila o operetnih predstavah madjarske družbe so tako d«»ljra ju laskava, da se ne morejo s temi meriti niti [»oiočila, ki se priobčujejo v »Piceolu«. kadar se jnije laška opera v mestnem gledališču. »Piccolo« je dejal tudi, da je ta oj>eretna družita mnogo, mnogo l>oljša, nego laške oj>eretne družbe, ki gostujejo navadno v Trstu. Najveći entuzijazem pa da je navstal na prvi predstavi te družl>e, ko so se v opereti »C iganski baron« pojavili na Vesti iz ostale Primorske. X I * e 1 a v c i i u delavke v papirnici v P o d g o r i so stopili v štrajk. Iz listov posnemamo, da je postopanje vodstva te tovarne več nego čudno. Sedaj hoče delavkam krčiti zaslužek, j»otein nižati število delavcev, [»otern zopet proglaša odpuščenimi z ) «Standardu» javljajo iz Durbana, da se sedaj med voditelji Burov in lordom Kitchenerjem vrše v a ž n a p o g a j a n j a. Tamošnjemu nizozemskemu konzulu da je bila od Kitchenerja ponuđena prilika, da se porazgovori z generalom Blo-odom in zasebnim tajnikom B >the. Tudi brzojav da jim je bil dan na razpoloženje, da so bili v stanu, stopiti s predsednikom v do-tiko. Voditelji Burov da so sedaj v Stan-dertonu in čakajo odgovor Kriigerjev na nji-. bova sporočila. W ASH INGrTON 10. (B.) Reuterjeva pisarna javlja : Tukajšnja vlada je formalno priobčila v lasti m, da jej ni možno udeležiti se na skupni garanciji za poplaČanje svote kitajske odškodnine. Državni zbor. DUNAJ 11. (B.) — Gospodska zbornica. Zbornica je vsprejela danes več zakonskih načrtov. Zakonski načrt, tičoci se štetja gospodarskih in idustrijalnih obratov pa je po predlogu poročevalca pl. Inama-Sternegg vrnila gospodarski komisiji. Na to je ministerski predsednik proglasil, da je zasedanje odloženo ter je bila seja zaključena ob 1. uri popoludne. Iz delegacij. DUNAJ 11. (B.) Ogerska delegacija se j je sešla danes o poludne v novič v sejo, v i kateri se je konstatiralo soglašanje sklepov j obeh delegacij, izuzemši carinarstvo in raz-deljenje skupnih izdatkov za obe državi monarhije. Ti dve stvari prideti v razpravo v zaključni seji avstrijske delegacije, ki bo ob 1. uri popoludne. Zato je ogrska delegacija preložila sejo na 1. in pol ure popoludne. Ustaja na Kitajskem. VOKOIIAMA 10. (B) Reuterjeva pisarna javlja: Grof \\'aldersee je danes zju-, traj dospel v Tokio. iMsanfler Levi Minzi 8 m Prva iti največja tovarna pohištva ta vseh vrst Bfw — TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea T R S T ZALOGE: i Piazza Rosario št. 2 I (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM — Sf m m m Sf 0 Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. 1LUSTK07ANI CENIK ZASTONJ IS FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. Ohlll/ah Podpisan i priporoča toplo -lav. UliU Vald. mu občinstvi. ~voji zalogi v-akovr-tm-ga obuvala za g«>~j>e. gospode in otroke in j«— za delavski -tan. ki se nahajati v ulici Riborgo št. 25. in v Skednju (Sčedni* št. 388. ina glavni . ~ti . Tudi - preje iaam vsakovrstne naročbe |>o ni« ri in j«»prav» 11"^ in nar«"l ! Peter Rehar, čevljarski Bojatrr. Operater kurjih očes. < K a 1 i s tv d i p lomova n *pec»jaliHt CHordani, ima svoj ambolatorij -Via Štadion X I. ki je odprt od s predp. do 6 pop ob nedeljah in praznikih 1. pop. Izvr-uje odstranitev kurjih oče* in zaraslih nohtov tu
  • do 4. volnene goldinarjev 4.-"«o do 9. Velik izlKir površnih sukenj v modernih barvah od gld. 9 do 1*» Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld 2Ji<» d« 1». od platna ali satena v raznih barvah j od frld I do .r>. Haveloki za moške in dečke po najnižjih «-enah. Hlače od m<»leskina talodjeva koža« za delavce, izgotovljene v lastni prediInici na roko v K nru> i mi od gld. 1.30 do 2. lastna potrebnost: črtane moćne srajte za delavce gld. 1.30. Velika zaloga snovij za moške na nieter ali tudi za naroćbe na obleke, ki se izgotovijo z največjo točno*t j o v slu raj u potrelte v 24 urah. Ta sladna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna in posebne redilne vrednos* zatorej naj se zahteva povsod ie: Cenjene gospodinje skusite da ta naša izborna sladna kava najde pot v vsako sliskalsiiee za Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v «>1mV za vs<* Šibke osebe k;»k«»r tudi blede deklice se pri j »or< m" a Ravasinijev Memli tiiii Sestavljen je iz racijonalno izbranih |>otrebnili količin železa in delujočih prvin kin na. V do biva *e samo v LEKARNI RAVASINI v Trsta. Piazza della Stazione it v. 3. Po-tne pošiljat ve s povzetjem in OLJ K K so nase stiskalnico najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno in nepretrgano pritiskalno močjo : zajamčeno najboljše delovanje, ki prt .a a vse druge stiskalnice. Najboljše aut aticne patentov a ne trtiu? brizga 111 ire proti peronospori „S Y P H O N I A" ki delujejo same od sebe, ne da jih bilo treba goniti. Automatična briz-galnica. Stroji za grozdje, sadje in oljke, mlin za mastiti in obirati grozdje, stroji za su- tiskalnica za grozdje. šenje sadja in drugih vegetalnili, življenskih in mineralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita. čistilnice, rešetalnice. SlaniOreznica3 ročni mlini za žito v raznih velikostih in vsi novr. više. Jfaočniki sc zdravniško pre&pisani. Moderne lorinjete vdelane v /el-vino kost, dahiogledi za kopno, za po morju in gledališče. Termometri za mrzlic o, barometri in povekševalne leče po ugodnih cenah. Sprejemajo se poprave. A. BUCHBINDER Trst. — Via Kiborsro Ti. — Trst. Zaloga mebljev, kovčekov, potnih torb po cenah, da se ni bati konkurence. Mlad mož izučen mlinar, vcm* slovenščine nemščine v besedi in pifmB, Iscc primerne službe, tudi ko potovale«*. Naslov npravnUtvn ..Slovenke4-, v Tr-tu. ulica Molin piccolo št. 3. II. Ženitna ponudba. Kadi pomanjkanja, poznanja se želi mlad, lej> mož, prijetne zunajnosti, omikan, trgovec in lastnik dol ro cvetoče trgovine v nekem glavnem mestu, tem potom seznanit; v svrho ženi t ve : s pridno, omikano, dobrosrčno, domače vzgojeno, zalo gospico z doto. Sprejmajo se samo resn* ponudbe z natančno napovedjo značaja starišev in bivališča* Hčerke trgovcev imajo prednost. Zeli se znanje nemškega in slovenskega jezika, ter veselje priženiti se k tovarniškemu podjetju. Ceniene ponudbe s fotografijo, k: ne diskretno vrne, naj se pošiljajo v zapečačenem zavitku I h »d šifro: »Lep mož« na upravo »Kdinosti« v Trst. 100 do 300 goldinarj e v zauiorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z ra/.pečavanjein zakonito d.'.oijcnili državnih papirjev in srečk. Ponudite pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutsbegasse, 8. poštne Nabirajte že rabljene 7flQlYli/P deićl in vrst, tudi najnavadnejše. S tem pomagate ubogim dečkom pri vzgoji za duhovski stan. Lepe nabožne spominke, zlasti križevnisko irtžnc \cncc, svetinjice sv. Antona in praškega ,Tezu-K:i <1 za murke. — Pi~ati in poslati je pi.sarni -.ilctl^h: i" v Bregenc Predarelsko i. XXXXXXXXXXXXXXXX Čevljarnica o že več desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko in moli učinkuj« če domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pr; zlih nasledkih slabega, prebavljanja in telesnega zapretja. Teh krogljic. ki so tudi pod imenom Pserhofer-jeve icrogljice ali Pserhofer-jeve kri Čistilne krogljice znane, stane škatljica s 15 krogljicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 škatijicami 1 gld. 5 kr.. pri prejšnji vpošiljatvi zneska stane s poštnine prosto vpošiljatvijo: 1 zavitek 1 gld. 25 kr.. 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki -i gld. 35 kr., 10 zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod uporabe je priložen. Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga J. Fserhofer Dunaj L, Sin&:erstrasse štev. 15. Prosi se izrecno, „J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice" zahtevati in na to paziti, »bi ima napis na pokrovu vsake skatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z rudečimi črkami. Trst. Piazza Catterina št. 1. Trst. !l. nadstropje, vrata št. 15. Prevzt-iua vsak<» delo od navadnega do najfinejšega obuvala za gospode, gospe in gospodične. Specijaliteta .* obuvala za ple-e v čistem žametu ali iz drugih -novij. nadalje čevlji in škornji za vsake vrste športov. Poprave. Za «*. kr. poštne in finančne uradnike tudi na obroke. Spei-ijaliteta : Izdelovanje obuvala za pohabljene ali (»okvarjene noge. Hiša v Rojanu enonadstropn;«. skoro nova, z lepim vrtom, p* na prodaj. Natančneje se po-izvć v naši tiskarni, ulica, Oarintia 12. Balzam zoper ozeblino J. Peerbofer-jev. 1 lonček 4o kr., s poštnine prosto pofiiljatvijo kr J. Pserliofer-jev sok iz ozkega trpotca J. Pserliofer-jev balzam zoper o-olso. 1 fltfk,?nka 4n kr I 8 poštnine prosto pošiljatvijo kr. Stoli-ovi Kola- preparati izvrstno krepčilo za šelooec in živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld-, 1 . litra 1 gld. 60 kr., V« litra 85 kr. . J. Pserliofer-jeva grenka želodčna tinktura ,p^Ska " Razeu tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevtih k e specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. Poiiljatve po poiti izvršujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpoftlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska. ^p^* Če se preje vpoilje denar (najboljše s poštno nakaznico), potem je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljatvah proti povzetju. esenca imenovana.) — Lahko razstoplju-joče zdravilo, dražilnega in krepčujočega ućink.i na želodec pri oviranem prebav-ljanju. 1 steklenica -J-J kr., 1 dvanajstorica steklenic '2 gld. J. Pserliofer-jev balzam zoper rane, 1 *^kernica T a 11 n o c h i n i n - p o m ada J. Pserhofer-jeva. najboljše sredstvo za rast las, 1 pušica 2 g!d. Zdravilni obliž za rane pok. prof. Steudei-a. 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol A. "W. Bulrich-a. domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. Pozor „Secession". Kuhinjska posoda od sivega jema-liranega železa, prekaša vse druge enake izdelke na trpežnosti in vztrajnosti ter je zelo po ceni in brez konkurence. Zaloga popolne kuhinjske oprave. Novost te vrste je patentovani stroj za kuhanje kave ali raja, ki deluje sam od sebe, ne da bi bilo ga treba nadzorovati. Izključno prodajo ima Anton Amadeo zaloga železja, kovin in kuhinjskih potrebščin TKST— ulica Barriera veechia 5 — TRST Jakob Kosmerij ■s T R S T a-» ulica ss. Martiri št. 16 nasproti Komando Marine. a*- T K a 0 V l N v jestviu in kolonijalm'ira Muira. drlikates in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v tilici Bastione štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se }». n. občinstvu in sem najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo sc tudi naročbe za razpošiljanje. G-o stilna. Dominik Bavalico TRST. — Uliea Ohesa št. T. — TRST. Velik izbor vin vseh prvih vrst: vino Teran, Istrsko, Opolo, Vis, najfinejša vina v -buteljkah, pivo prvega reda. Domača kuhinja, jedi gotove vsako uro. Sprejemajo st; aboniranja na obed in večerjo, i tudi sc sprejemajo naročbe na dom s točno postrežbo. KXXXXKKKXKKXKKKK | Rinirione Airiatica ii Sicnrta v Trstu zavuruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in reser?-. rtrušlva dne 31. te^ir 1892.: Glavnica društva ..... Premijna rese rva zavarovanja na življenje....... Premijna reserva zavarovanja proti ognju......; Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju..... Rezerva na razpolaganje - . Reserva zavarovanja proti premi- njan u kurzov, bilanca (A) . Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca ili) Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje Občna reserva dobičkov . . Urad ravnateljstva : Via Valdirivo št. 2, (v lastni hiši;. XXK*KKKK*KKXXKKX gld. -i .000.000*— „ 13,32«.346*98 1 ,ti32.24S*22 49.465*07 oOO.OOO*— 333.822*42 243.331*8 500.00O*— 1,187.164*86