U~ni na~rt

OSNOVNA ŠOLA



MAD@ARŠ^INA

kot materinš~ina

U~ni na~rt

OSNOVNA [OLA

MAD@ARŠ^INA

kot materinš~ina

OBVEZNI PREDMET (1561,5 URE)

VSEBINA

1 OPREDELITEV PREDMETA .......................................................................................................5

2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA, KLJUČNE KOMPETENCE IN KROSKURIKULARNE TEME ............6

2.1 Splošni cilji predmeta ..................................................................................................................................... 6

2.2 Ključne kompetence ...................................................................................................................................... 7

2.3 Kroskurikularne teme ...................................................................................................................................10

3 RAZVOJNI CILJI IN UČNE VSEBINE ........................................................................................11

3.1 Prvo triletje (1.–3. razred) .............................................................................................................................11

3.1.1 Jezikovna vzgoja...................................................................................................................................11

3.1.1.1 Razumevanje in tvorba govorjenih besedil ..................................................................11

3.1.1.2 Branje (bralno razumevanje), tvorba besedila .............................................................12

3.1.1.3 Pisanje (pravopis in tvorba pisnih besedil) ...................................................................13

3.1.1.4 Jezikovna znanja, pojmi .......................................................................................................14

3.1.2 Književna vzgoja ...................................................................................................................................16

3.1.2.1 Razumevanje in tvorba govorjenih besedil, memoriranje ......................................16

3.1.2.2 Branje (analiza besedila) ......................................................................................................17

3.1.2.3 Pisanje, tvorba pisnih besedil ............................................................................................19

3.1.2.4 Predlagana književna besedila ..........................................................................................19

3.1.3 Razvijanje zmožnosti učenja ............................................................................................................20

3.2 Drugo triletje (4.–6. razred) .........................................................................................................................21

3.2.1 Jezikovna vzgoja...................................................................................................................................21

3.2.1.1 Razumevanje in tvorba govorjenih besedil ..................................................................21

3.2.1.2 Branje (bralno razumevanje) ..............................................................................................23

3.2.1.3 Pisanje (tvorba pisnih besedil) ...........................................................................................23

3.2.1.4 Jezikovna znanja, pojmi .......................................................................................................24

3.2.2 Književna vzgoja ...................................................................................................................................26

3.2.2.1 Razumevanje in tvorba govorjenih besedil, memoriranje ......................................26

3.2.2.2 Branje (bralno razumevanje) ..............................................................................................27

3.2.2.3 Tvorba pisnih besedil ............................................................................................................29

3.2.2.4 Pojmi ...........................................................................................................................................30

3.2.2.5 Predlagana književna besedila ..........................................................................................30

3.2.3 Razvijanje zmožnosti učenja ............................................................................................................31

3.3 Tretje triletje (7.–9. razred) ...........................................................................................................................32

3.3.1 Jezikovna vzgoja...................................................................................................................................32

3.3.1.1 Razumevanje in tvorba govorjenih besedil ..................................................................32

3.3.1.2 Branje (bralno razumevanje) ..............................................................................................33

3.3.1.3 Pisanje (tvorba pisnih besedil) ...........................................................................................34

3.3.1.4 Jezikovna znanja, pojmi .......................................................................................................35

3

3.3.2 Književna vzgoja ...................................................................................................................................37

3.3.2.1 Razumevanje in tvorba govorjenih besedil, memoriranje ......................................37

3.3.2.2 Branje (bralno razumevanje) ..............................................................................................38

3.3.2.3 Pisanje (tvorba pisnih besedil) ...........................................................................................40

3.3.2.4 Pojmi ...........................................................................................................................................41

3.3.2.5 Predlagana književna besedila ..........................................................................................42

3.3.3 Razvijanje zmožnosti učenja ............................................................................................................43

4 PRIČAKOVANI DOSEŽKI .........................................................................................................44

4.1 Pričakovani rezultati ob koncu prvega triletja .....................................................................................44

4.1.1 Pričakovani dosežki ob koncu 1. razreda .....................................................................................45

4.1.2 Pričakovani dosežki ob koncu 2. razreda .....................................................................................45

4.1.3 Pričakovani dosežki ob koncu 3. razreda .....................................................................................46

4.2 Pričakovani rezultati ob koncu drugega triletja ..................................................................................47

4.2.1 Pričakovani dosežki ob koncu 4. razreda .....................................................................................48

4.2.2 Pričakovani dosežki ob koncu 5. razreda .....................................................................................50

4.2.3 Pričakovani dosežki ob koncu 6. razreda .....................................................................................51

4.3 Pričakovani dosežki ob koncu tretjega triletja .....................................................................................53

4.3.1 Pričakovani dosežki ob koncu 7. razreda .....................................................................................54

4.3.2 Pričakovani dosežki ob koncu 8. razreda .....................................................................................55

4.3.3 Pričakovani dosežki ob koncu 9. razreda .....................................................................................57

5 MEDPREDMETNE POVEZAVE ................................................................................................60

6 DIDAKTIČNA NAVODILA .......................................................................................................61

7 VREDNOTENJE DOSEŽKOV ....................................................................................................67

4





1 OPREDELITEV





PREDMETA


Madžarščina kot materinščina je splošnoizobraževalni predmet v dvojezičnih osnovnih šolah, ka-

terega osnovni cilj je, da pri učencih madžarske narodnosti razvija sposobnost izražanja v maternem jeziku, oblikuje in bogati madžarsko kulturo in književno razgledanost. Cilj predmeta je tudi pripraviti učence na nadaljnje šolanje v materinščini, vseživljenjsko učenje, uspešno shajanje na borzi dela, po potrebi tudi za prekvalifikacijo.

Učenje predmeta v učencih izoblikuje zmožnost sporazumevanja in izražanja v materinščini, razvija sposobnost in spretnost govornega razumevanja, bralnega razumevanja, razumljivega,

pravilnega in lepega madžarskega govora, pisave ter pravopisa. Oblikuje samostojno mišljenje

učencev, bogati njihova znanja o sebi in o svetu, oblikuje njihov svetovni nazor, estetsko in moralno vrednostno sodbo, čut za kritičnost, njihovo samozavest, logično mišljenje, razvija sposobnost samostojnega učenja in lastnega izobraževanja, spodbuja željo po branju. Neguje in ohranja dediščino madžarskega jezika. Ozavesti poseben položaj madžarskega jezika, to, da je

madžarščina v Republiki Sloveniji na dvojezičnem območju Prekmurja enakovreden uradni je-

zik kot slovenščina, da je materni jezik v dvojezičnem Prekmurju živečih Madžarov, državni jezik Republike Madžarske in eden izmed uradnih jezikov Evropske unije. Jezikovna in književna vzgoja se v okviru predmeta uresničujeta v nerazdružljivi celoti, s poslušanjem/z gledanjem, branjem ter s tvorbo govorjenih in pisnih umetnostnih in neumetnostnih besedil.

5





2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA,

KLJUČNE KOMPETENCE





IN KROSKURIKULARNE TEME


2.1 Splošni cilji predmeta

Osnova predmeta je ključna kompetenca komunikacija v materinščini, ki opredeljuje splošne cilje predmeta. Izhajajoč iz kompetence, so osnovni cilji predmeta naslednji:

1. V učencih se krepi njihov pozitivni odnos do materinščine, v njih se ozavestijo različne vloge materinščine na različnih področjih življenja, s posebnim poudarkom na funkciji pridobivanja

znanja v šoli.

V

• učencih se ozavesti to, da lahko z maternim jezikom najnaravneje in najuspešneje izražajo

svoja čustva in misli.

• Zavedajo se, da je njihov materni jezik materinščina tu živečih Madžarov, ki je na narodno-

stno mešanem območju s slovenščino enakovreden uradni jezik, državni jezik Republike Madžarske in da tudi v drugih državah živijo ljudje, ki govorijo ta jezik.

Kot

•

pripadniki dvo- oziroma večjezične skupnosti se učijo strpnosti do drugih jezikov in kul-

tur, hkrati pa krepijo svojo narodno identiteto.

2. Učenci razlikujejo knjižni jezik od knjižnega pogovornega jezika in svojega narečja.

P

• ostopno ozavestijo, kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah se uporablja narečje in kdaj je obvezna raba knjižnega jezika.

R

• azvijajo zmožnost izražanja v knjižnem jeziku.

3. Učenci usvojijo jezikovne in komunikacijske sposobnosti, ki so potrebne za družabno-družbe-no udejstvovanje, pravila besednega in pisnega samoizražanja ter okoliščinam in govornemu

položaju primerno olikano jezikovno vedenje.

4. Učenci razvijajo zmožnost sprejemanja in tvorbe različnih umetnostnih in neumetnostnih besedil.

S

• poslušanjem in z branjem svoji starosti in zmožnostim primernih besedil usvojijo strategije sprejemanja različnih besedil, ki so osnovni pogoj uspešnega in učinkovitega učenja.

• Ugotovijo, da lahko iz besedil črpajo informacije, pridobijo znanja, spoznajo fiktivni in mate-rialni svet, naučijo se kritičnega obnašanja do slišanih in prebranih besedil, prepoznajo mo-

6

rebitne manipulativne namene.

G

• ovorno in pisno izražajo svoje misli, namere in čustva, ki so se porajala ob besedilih.





5. Učenci ob branju, komentiranju in analizi književnih besedil postanejo bralci.

O

• dkrijejo, da je branje književnih del predvsem doživetje in da njihov pomen ustvari srečanje med književnim delom in bralcem.

Od

• krijejo, da so jim književna in zgodovinska znanja v pomoč pri interpretaciji književnih del.

Ob br

•

anju oblikujejo svoj pogled na svet, moralne vrednote, razvijajo samospoznanje.

Z

• branjem predvsem madžarskih del krepijo lastno in narodno identiteto, z branjem del dru-

gih ljudstev bogatijo svojo razgledanost in razvijajo socialno kompetenco.

Na

•

podlagi književnih del govorno in pisno izražajo doživetja, misli, mnenja, ki jih v njih vzbu-

ja besedilo, in razvijajo zmožnost tvorbe besedila.

2.2 Ključne kompetence

Predmet madžarščina kot materinščina temelji na razvijanju ključne kompetence spora-

zumevanje v maternem jeziku. Sporazumevanje v maternem jeziku pomeni sposobnost go-

vornega in pisnega izražanja ter razumevanja misli, čustev, dejstev in mnenj. Posamezniku omo-

goča, da se s pravilno rabo jezika vključuje v družbeno in kulturno življenje, v izobraževanje in spopolnjevanje, v delo, v družinsko življenje in dejavnosti v prostem času.

Učenci pred vstopom v šolo najprej usvojijo madžarski jezik iz ožje okolice. Naloga šole je oblikovanje tega instinktivnega znanja jezika in razvijanje jezikovne zavesti. Najpomembnejša naloga prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja je učenje branja in pisanja, ki je obenem temelj nadaljnje jezikovne vzgoje. V tem obdobju je treba posamezna področja jezikovne vzgoje razvijati sorazmerno, poglavitna naloga pa je bogatenje besednega zaklada, seznanjanje in ozaveščanje

pomenskih ravni, slogovne vrednosti in različne uporabe besed. Pomembno področje je tudi poučevanje slovnice, ker ozavesti rabo jezika in s tem ustvari temelje kompleksnih operacij bralnega razumevanja in tvorbe besedila. Učence je treba vzgajati na zavestno in kreativno uporabo v vsakdanjem življenju pogostih besedilnih zvrsti ob sklicevanju na njihovo spontano ustvarjalno sposobnost in veselje do igre.

V okviru predmeta na različne načine in z različnimi pripomočki razvijamo tudi naslednjih

sedem kompetenc.





1. Sporazumevanje v tujem jeziku


Ključna kompetenca sporazumevanje v tujem jeziku se v glavnem ujema s sporazumevanjem

v maternem jeziku, saj temelji na zmožnosti ustnega in pisnega razumevanja in izražanja misli, čustev, dejstev in mnenj. Učenje tujega jezika ni mogoče brez zavestnega obvladanja kompetenc

maternega jezika na visoki ravni. Temeljna naloga sporazumevanja v tujem jeziku je podobna kot pri sporazumevanju v maternem jeziku, to je razvijanje kompetence bralnega razumevanja in

tvorbe besedila na podlagi raznolikih dejavnosti in različnih komunikacijskih situacij.

7

Učenci:

r

• azvijajo zmožnost posredovanja in primerjave, ozavestijo podobnosti in razlike,

pr

• imerjajo slovenske in madžarske družbene tradicije,

iz

• oblikujejo pozitivni odnos do drugih jezikov, spoštujejo kulturno različnost.

2. Matematična in naravoslovna kompetenca

Matematična kompetenca je sposobnost razvijanja in uporabe matematičnega mišljenja za reše-

vanje vsakdanjih problemov.

Učenci:

r

• azvijajo logično in prostorsko mišljenje,

z br

•

anjem naravoslovnih besedil bolj razumejo svet narave, tehnološke dosežke itd.,

pr

• i razvijanju pravopisne zmožnosti poglobijo znanja o številih in merskih enotah.





3. Digitalna kompetenca


Digitalna kompetenca vključuje samozavestno kritično uporabo informacijske tehnologije za različne namene (prosti čas, učenje, delo). V današnjem času del otrok že pred vstopom v šolo

obvlada določene elemente digitalne kompetence. Šola lahko razvija to kompetenco ob upo-

števanju njihovega predznanja in zanimanja, z vzgajanjem na zavestnost, sposobnost selekcije,

razumno in smiselno uporabo.

Učenci:

z r

• ačunalnikom iščejo, vrednotijo, hranijo, prikličejo, predstavijo in izmenjajo informacije,

upor

•

abljajo glavne računalniške aplikacije, npr. urejanje besedil, podatkovne tabele in baze,

hranjenje in rabo informacij,

r

• azvijajo sposobnost prepoznavanja zanesljivosti in verodostojnosti informacij, spoznajo in upoštevajo pravna in etična načela njihove uporabe.

4. Učenje učenja

Učenje učenja je sposobnost, s katerim posameznik stremi za učenjem, se z njim ukvarja, organizira svoje učenje, zna gospodariti s časom in z informacijami, tako pri individualnem kot skupinskem učenju. Pri oblikovanju sposobnosti samostojnega učenja je pomembno, da učenci usvojijo samostojno, ustvarjalno in samozavestno reševanje nalog. Najpomembnejše sredstvo tega je neprekinje-na uporaba individualnih in skupinskih oblik učenja, usvajanje tehničnih znanj individualnega učenja, izoblikovanje lastnega učnega sloga, prepoznavanje učinkovitih učnih navad. V učencih je treba prebuditi zanimanje in sposobnost za ustvarjalno uporabo najrazličnejših virov pridobivanja informacij. Pri izvajanju dejavnosti je treba stopnjevati njihovo zavestnost, vzdržljivost in zahtevnost.

Učenci:

spo

•

znajo in usvojijo posebne učne strategije predmeta, prepoznajo svoja močna in šibka področja,

r

• azvijajo osnovne zmožnosti, potrebne za učenje: pisanje, branje, IKT-zmožnosti,

8

r

• azvijajo zmožnost koncentracije in načrtovanja, samovrednotenja, krepijo samozavest,

v

• adijo delo v skupinah in sodelovanje,

s

• topnjujejo vedoželjnost, že usvojena znanja uporabijo v različnih šolskih in življenjskih situacijah.

5. Socialna in državljanska kompetenca

Vključuje osebne, medosebne in interkulturne kompetence ter pogojuje vse vedenjske oblike, ki

posameznika usposobijo za učinkovito in ustvarjalno vključevanje v družbeno in poklicno življenje. Državljanska kompetenca usposobi posameznika za dejavno vključevanje v javno življenje.

Temeljno okolje šolskega otroka je šola, zato je pomembno, da učitelj zagotovi sprejemljivo in pozi-tivno okolje za delo, da lahko vsak učenec samozavestno in z veseljem sodeluje v dejavnostih.

Učenci:

po

• znajo in upoštevajo (jezikovna) pravila obnašanja, prizadevajo si izoblikovati splošno veljavno (jezikovno) obnašanje,

v

• adijo komunikacijo v različnih okoliščinah, strpno obnašanje, izražanje in razumevanje različ-

nih stališč,

v

• adijo učinkovito sodelovanje, kažejo zanimanje za reševanje težav ožje skupnosti,

r

• azvijajo zmožnost dogovarjanja in sposobnost empatije,

ob nast

•

opih se naučijo obvladati stres in krepijo samozavest,

z br

•

anjem primernih književnih del ozavestijo enakopravnost spolov, ljudstev in jezikov,

ob

•

različnih besedilih bogatijo svoje znanje o aktualnih dogodkih, o pomembnih dogodkih

narodne zgodovine,

r

• azvijajo čut odgovornosti.





6. Kompetenca iniciativnosti in podjetnosti


Iniciativnost in podjetnost pomenita kompetenco posameznika, da je sposoben svoje zamisli

uresničiti. Kompetenca vključuje ustvarjalnost, inovativnost in prevzemanje tveganja ter sposobnost, da posameznik načrtuje uresničevanje svojih ciljev in svoje načrte uresničuje.

Učenci:

z

• uporabo različnih učnih strategij razvijajo sposobnost načrtovanja, organiziranja, vodenja in sodelovanja,

r

• azvijajo sposobnost komunikacije, analize in vrednotenja,

r

• azvijajo iniciativnost in vztrajnost pri opravljanju nalog,

r

• azvijajo sposobnost prepoznavanja svojih močnih in šibkih področij.

7. Kulturna kompetenca in zmožnost izražanja

Kompetenca vključuje sprejemanje moralnih vsebin in estetskih vrednot, ki se pojavljajo v različ-

nih vejah umetnosti in pri različnih oblikah izražanja.

Učenci:

spo

•

znajo kulturne vrednote krajevne in narodne dediščine,

r

• azumejo kulturno in jezikovno raznolikost pokrajine in izoblikujejo interes za ohranjanje le-te, iz

• oblikujejo sposobnost spoštovanja in uživanja umetnostnih del in predstav,

sv

• ojim sposobnostim in zanimanju primerno se izražajo v različnih vejah umetnosti in tako razvijajo ustvarjalnost,

oblik

•

ujejo pozitivni odnos do kulturne raznolikosti.

9





2.3 Kroskurikularne teme

1. Samopodoba, samospoznanje

Šola in zlasti učitelj, ki poučuje materni jezik – posebno ob vstopu otrok v šolo –, morata zago-toviti takšno okolje, v katerem se učenci počutijo varne, sprejete in uspešne. Razredni učitelj, ki poučuje v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, naj izkazuje ljubezniv odnos do svojih učencev, vendar naj ne bo vsiljiv in neobjektiven. Šolarčkom naj pomaga pri prepoznavanju njihovih notranjih vrednot, da svoje naloge sprejemajo kot izziv, napak pa ne doživljajo kot poraz, in da postanejo čedalje samostojnejši.

Učenci lahko zlasti s sodelovanjem v skupnih dejavnostih usvojijo tista pravila in navade vedenja, ki pripomorejo k izoblikovanju pozitivnega odnosa do njihovega okolja. V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju je priložnost in dolžnost učitelja madžarščine, da pripomore k nadaljnje-

mu razvoju realnega samospoznavanja učencev in k oblikovanju odgovornega vedenja.





2. Domoznanstvo in narodopisje


V okviru pouka madžarščine učenci ne pridobijo le jezikovnega in književnega znanja, temveč

spoznavajo madžarsko zgodovino, domoznanstvo, kulturno življenje itd. Učna ura madžar-

ščine je v dvojezičnih šolah najpomembnejše prizorišče krepitve narodne identitete učencev.

Pomembno je, da v njih krepimo zdravo navezanost na materni jezik in pripadnost k madžarske-

mu narodu. V prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju lahko to uresničujemo ne le

s prebiranjem tovrstnih besedil, temveč tudi s skupnim petjem in z drugimi dejavnostmi. Že na

začetku šolanja je treba v učencih ozavestiti, da je povsem naraven pojav, da v dani državi poleg državotvornega naroda živijo tudi druge narodnosti in etnične skupine, in to ne velja samo za

našo ožjo domovino. S tem je treba spodbuditi odprtost, seznanjanje s kulturnimi vrednotami

drugih narodov in narodnosti ter sprejemanje in spoštovanje le-teh. Izhajajoč iz našega narodnostnega položaja je pomembno, da učenci dobijo informacije tudi o krajevni tradiciji, o zgodovini ter kulturnih in naravnih znamenitostih domačega kraja in okolice.





3. Evropska identiteta


Učence vzgajamo, da bodo sprejemali različne kulture in narodnosti ter spoštovali drugačnost.

Z uporabo osebnih izkušenj bogatimo njihovo znanje z informacijami o mednarodnem sodelo-

vanju. Spodbujamo jih k samostojnemu izražanju mnenja o družbenih, zgodovinskih dogodkih,

pojavih in osebnostih.

4. Duševno zdravje

Na duševno zdravje učenca precej vpliva to, kako se oblikujejo stiki z vrstniki, kakšna je njegova vlo-ga v skupnosti, ali ima prijatelje, ali lahko prijateljstva obdrži. Pri tem je včasih potrebna posredna pomoč učitelja materinščine, ki s primerno organizacijo in pogovori v oddelčni skupnosti lahko pomaga pri sprejemanju posameznika, oblikuje zmožnost sodelovanja in medsebojne pomoči.

10





3 RAZVOJNI CILJI

IN UČNE VSEBINE

3.1 Prvo triletje (1.–3. razred)





3.1.1 Jezikovna vzgoja


3.1.1.1 Razumevanje in tvorba govorjenih besedil

Učenci vadijo preprosto, razumljivo in učinkovito izražanje misli, informacij, čustev in mnenj.

Zavzemajo se za prepoznavanje in pravilno rabo različnih povedi glede na cilj in namen sporočanja. Posvečajo pozornost tvorbi glasov, pravilnemu dihanju med govorjenjem in izgovarjavi glasov.

Prizadevajo si, da bi rabo besed in govorico telesa uskladili z vsebino govora in s poslušalcem.



1.

2.





3.


1. Učenci vadijo dvogovorno besedno komunikacijo.

1. Postopno razvijajo zmožnost udeležbe v avtentičnih dvogovornih situacijah:

s

• poznajo in uporabljajo nagovore, oblike pozdrava, tikanje in vikanje,

p

• redstavijo se vrstnikom in odraslim,

smiselno se udele

•

žujejo v preprostejših dialogih z vrstniki in učiteljem, dajejo pobudo za take dialoge,

izr

• azijo prošnjo, zanimanje, pri tem uporabljajo ustrezne vljudnostne oblike (prosim, bodi tako ljubezniv, bodite tako ljubeznivi),

izr

• azijo zahvalo, voščilo, se opravičijo in prosijo za odpuščanje, pri tem uporabljajo primerne oblike (hvala, čestitam ti, se opravičujem/prosim za odpuščanje).

2. Z igro vlog vadijo pogovor z različnimi sogovorniki, različne govorne situacije in telefonski pogovor.

S pomočjo učitelja proučijo ustre-

znost načina sporočanja, odnos

sogovornikov, govorico telesa.

Opazu

•

jejo nekatere elemente nebesedne komunikacije (npr. govorico telesa).

11





2. Učenci poslušajo (si ogledajo) svoji starosti primerna krajša besedila (odlomke besedil) v obliki monologa, se o njih pogovarjajo in tudi sami tvorijo podobna besedila.

1. Učenci postopno razvijajo:

s

• posobnost sprejemanja učiteljevega sporočanja, navodil, razlag, glasnega branja, pripovedi, opisov, s

• posobnost sprejemanja sporočanja sošolcev (pripovedovanje dogodkov ali vsebine, opisa oseb, predmetov itd.) 2. Poslušajo krajša poljudnoznanstvena (vsebine iz spoznavanja okolja)

besedila, nato:

p

• oiščejo bistvene podatke,

o

• dgovorijo na vprašanja povezana z vsebino besedila.

3. Postopno razvijajo sposobnost besedne komunikacije v obliki monologa.

Spontano spregovorijo o vsakdanjih temah. Ob učiteljevih vprašanjih (in/ali slikovnega gradiva) pripravijo govorne nastope na vnaprej določeno temo:

pripo

•

vedujejo o svojih doživetjih, o enem dnevu, tednu, nalogah,

pripo

•

vedujejo o tem, kje, kdaj kaj počnemo (npr. jeseni, spomladi, poleti: v naravi, na polju, na vrtu, na ulici, v prostem času),

opiše

•

jo sami sebe,

opiše

•

jo poljubnega družinskega člana, prijatelja, sošolca,

opiše

•

jo najljubšo žival/igračo, igro,

ob f

• otografiji opišejo osebe, živali, predmete,

pripo

•

vedujejo o tem, kaj bodo

počeli v prihodnosti (po pouku,

ob koncu tedna),

opazu

•

jejo nekatere elemente nebesedne komunikacije (npr. govorico telesa).

3.1.1.2 Branje (bralno razumevanje), tvorba besedila



Učenci postopno usvojijo znakovni sistem in razvijajo tehnike branja.

1.

2.





3.


1. Učenci razvijajo zmožnosti in sposobnosti, ki so potrebne za usvajanje zmožnosti in tehnik branja.

Opazu

•

jejo predmete, črte in jih razvr-

V

• adijo združevanje glasov, sinte-

G

• lasno in tiho berejo povedi in

ščajo po podobnostih in razlikah.

tizirajo črke v zloge in besede.

krajše besedilo, napisano s pisa-

Pr

• epoznajo enake črke v besedah,

G

• lasno in tiho berejo s tiskanimi

nimi črkami.

prepoznajo svoje ime in imena

črkami (ob upoštevanju lastnosti

P

• ri glasnem branju si prizadevajo

12

sošolcev.

posameznika tudi s pisanimi

za pravilno tvorbo glasov, pravil-

črkami) napisane povedi, kratko

no naglaševanje besed in





V

• adijo združevanje glasov, sinteti-

besedilo, trudijo se za lepo izgo-

besednih zvez, ustrezno ka-

zirajo črke v zloge in besede.

varjavo.

denco (pripovedne, vprašalne,

V

• množici usvojenih črk berejo

O

• pazujejo in zaznavajo dolge in

velelne) povedi.

besede in zelo kratke povedi.

kratke glasove.

2. Učenci z glasnim in tihim branjem kratkih enostavnih vsakdanjih in javnih besedil razvijajo lastno tehniko branja in zmožnost bralnega razumevanja

Glasno berejo pogoste znake, pikto-

Glasno in tiho berejo pogoste napise

grame (npr. enostavnejše prometne

iz svojega okolja (prepovedi, kratka

znake in druge piktograme) iz svojega

sporočila).

okolja in tudi sami ustvarijo podobne.

Z učiteljevo pomočjo ali samostojno povedo:

k

• aj je pomen, sporočilo piktograma,

k

• aj je sporočilo napisa.

Tudi sami ustvarijo podobne piktograme oziroma napise, jih predstavijo, se o njih pogovorijo.

Glasno in tiho berejo besedila, napisana s tiskanimi črkami:

pr

• eprostejši opis osebe in živali,

kr

• atko navodilo,

p

• reprostejši pozdrav, voščilo,

ur

• nik, kazalo,

vabilo, sms.

Razumejo dobesedni pomen prebranega besedila, odgovarjajo

na učiteljeva vprašanja; z učiteljevo pomočjo ali samostojno ugotovijo:

p

• ošiljatelja in naslovnika,

namen,

•

b

• istvene podatke,

zaznajo oblik

•

ovanost besedila.

3.1.1.3 Pisanje (pravopis in tvorba pisnih besedil)



Učenci usvojijo abecedo, utrdijo zanesljivo rabo pisave. Tvorijo povedi in postopno s povezovanjem povedi tudi besedilo. Vadijo razčlenjevanje, uporabijo pravopisna znanja, učijo se pravilne rabe jezika in pravorečja.

1.

2.





3.


1. Učenci postopno usvojijo elemente tehnike pisanja, pisavo črk in črkovnih zvez oziroma – skupaj z osnovami pravopisa – tekočo in estetsko pisavo.

Za pripr

•

avo na opismenjevanje vadijo:

V

• adijo samostojno pisanje malih in

V

• adijo samostojno pisanje malih

– pravilno držo telesa,

velikih tiskanih črk, nato tudi malih

in velikih pisanih črk, upoštevajo

13





– prijem svinčnika in drugih pisal,

pisanih črk (ob upoštevanju lastnosti

pravilno razporeditev, lepopis,

– orientacijo na svojem telesu, v

posameznika tudi velikih črk), pri

točnost, pospeševanje tempa.

prostoru in pisalnem listu,

tem upoštevajo pravilno razporedi-

Pr

• episujejo povedi in krajša be-

– zaznavanje smeri (z leve proti

tev, velikost in lepopis.

sedila. Samostojno in po nareku

desni, od zgoraj navzdol),

• Prepisujejo besede, povedi, krajša

pišejo povedi in kratka besedila.

– skiciranje elementov črk in števil.

besedila. Samostojno in po nareku

N

• apisano preverijo in popravijo.

V

• adijo prepoznavanje glasov in

pišejo povedi.

O

• pazujejo napisane povedi: velika

zlogov (mesto, zaporedje).

• Opazujejo členitev povedi (velika

začetnica na začetku povedi,

Razume

•

jo razliko in povezavo med

začetnica na začetku povedi, končno

končno ločilo, členitev na besede.

glasom in črko, usvojene črke

ločilo), ugotovijo število besed v

N

• avajajo se na tipkovnico raču-

povežejo z ustreznim glasom.

povedih.

nalnika: pišejo povedi in kratka

Pr

• episujejo velike tiskane črke,

besedila.

nato samostojno pišejo npr. pogo-

sto uporabljene znane besede.

2. Učenci pišejo preprosta besedila.

Ob upoštevanju načel pravilne rabe jezika in lepopisa tvorijo zvrstnim značilnostim primerna besedila: p

• reprosto pripoved in opis,

• kratko navodilo,

p

• ozdrav, čestitka, vabilo, sms.

• urnik, kazalo,

s

• voja besedila primerjajo in povedo preprosto mnenje.

3.1.1.4 Jezikovna znanja, pojmi

Učenci usvojijo znanja, potrebna za zahtevno rabo jezika. Na podlagi praktičnega znanja prepoznajo jezikovno-slovnične pojave. Prepoznajo razliko med materinščino in drugimi jeziki.

1.

2.





3.


1. Bogatijo svoj besedni zaklad, zmožnost izražanja, razvijajo zmožnost pravilne rabe jezika, pravorečja in pravopisa.

Učenci bogatijo svoj besedni zaklad:

p

• oimenujejo osebe, živali,

poišč

•

ejo sopomenke in protipo-

zbir

• ajo sopomenke in protipomen-

rastline, predmete, dogodke,

menke,

ke, nadpomenke in podpomenke,

p

• oiščejo protipomenke,

s primeri tv

•

orijo iz glagolov samo-

s primeri tv

•

orijo iz glagolov samo-

stalnike (za poimenovanje dejanja),

stalnike (za poimenovanje dejanja

14

p

• oiščejo pomanjševalnice in

• tvorijo besedne družine.

oz. vršilca dejanja),

ljubkovalne besede.

s

• primeri tvorijo iz samostalnika



pridevnik,

t

• vorijo besedne družine.

Razvijajo sposobnost opazovanja in logičnega mišljenja ter zmožnost izražanja:

ugo

• tovijo količino oseb in stvari, jih primerjajo in to jezikovno izrazijo (glavni števniki, nedoločni števniki), u

• gotovijo lastnosti oseb in stvari, jih primerjajo in to jezikovno izrazijo (pridevniki),

določijo polo

•

žaj oseb in stvari (itt, ott, elöl hátul, kint, bent itd. krajevni prislovi; imenske besede s končnicami

-ban, -ben, -n, alatt, felett itd. postpozicije) ter njihovo gibanje (imenske besede s končnicami -ból, -ből, -ba, -be,

-ban, -ben; elé, előtt, fölé, fölött itd. postpozicije),

ugo

• tovijo in jezikovno izrazijo časovno zaporedje dogodkov (most, korábban, után, ma itd.).

Razvijajo zmožnost pravilne rabe jezika, pravorečja in pravopisa:

v

• adijo pravilno izgovarjavo glasov in glasovnih zvez, naglaševanje besed in povedi, intonacijo, v

• adijo in ozavestijo prilagajanje

v

• adijo:

povedka in osebka.

– uporabo velike začetnice na začetku povedi in končnih ločil (pika, vprašaj, klicaj),

– pravopis osebnih imen,

– označevanje kratkih in dolgih samoglasnikov in soglasnikov,

– rabo črk j in ly,

– pravopis pogostejših živalskih

imen oziroma preprostejših zem-

ljepisnih imen iz njihovega okolja,

– deljenje preprostejših besed,

– pisanje glasovnih zvez, katerih

pisava se razlikuje od izgovarjave.

2. Učenci se pogovarjajo o svojem jezikovnem okolju, o vlogi in položaju madžarskega jezika: o

• zavestijo, čemu služi jezik,

p

• ogovarjajo se o drugih, njim

p

• ogovarjajo se o položaju jezikov,

s

• poznajo druge načine sporazu-

znanih jezikih,

ki jih govorijo v Sloveniji,

mevanja,

ugo

• tovijo razliko med madžaršči-

• pogovarjajo se o uporabi madžar-

p

• ogovarjajo se o nebesedni

no, ki jo govorijo doma, in tisto, ki

ščine doma, v matični državi in

komunikaciji.

jo uporabljajo v šoli,

drugod po svetu,

oza

• vestijo, da v njihovem okolju

o

• zavestijo, da je poleg ohranjanja

ljudje govorijo več jezikov (sloven-

materinščine pomembno tudi

ščina, madžarščina, hrvaščina),

učenje drugih jezikov,

oza

• vestijo pomen maternega jezi-

oza

• vestijo, da so vsi jeziki enako-

ka v otrokovem življenju.

vredni,

r

• azvijajo strpnost do drugače

govorečih.

15





3. Pojmi

Učenci razumejo in uporabljajo naslednje pojme:

g

• las, črka, zlog, beseda.

samoglasnik

•

, soglasnik,

p

• ripovedna, vprašalna, vzklična

p

• oved, pika, vprašaj, klicaj,

poved,

v

• elika in mala začetnica,

dr

• žavni jezik, uradni jezik.

mat

• erni jezik, tuji jezik, drugi

jezik.

3.1.2 Književna vzgoja

3.1.2.1 Razumevanje in tvorba govorjenih besedil, memoriranje



Učenci pripovedujejo svoja filmska in gledališka doživetja, povzamejo vsebino poslušanih književnih besedil. Z dramatično igro uprizorijo znana besedila. Nekaj besedil se naučijo na pamet.

1.

2.





3.


1. Učenci poslušajo svoji starosti primerna literarna besedila in se o njih pogovarjajo:

poslušajo pr

•

avljice, pesmi, ritmič-

p

• oslušajo pravljice, pesmi in druga literarna besedila, ki jih posreduje

ne pesmice, otroške skladbe,

učitelj ali jih predvaja z nosilcev zvoka, interneta,

p

• reprosto izrazijo svoje vtise, misli.

v

• nekaj povedih izrazijo svoje vtise, misli.

2. Učenci ob gledanju gledaliških predstav in filmov pridobijo literarna doživetja:

pogledajo gledališ

•

ko ali lutkovno predstavo, risanke, otroške filme, poslušajo radijsko igro,

p

• reprosto povedo vsebino oz. zgodbo predstave oz. filma,

p

• reprosto izrazijo svoje vtise, misli.

v

• nekaj povedih izrazijo svoje vtise, misli.

3. Učenci se ustno izražajo na temo literarnih besedil:

z

• nane zgodbe uprizorijo z lutkami in dramatizacijo, s tem razvijajo zmožnost identifikacije, n

• aučijo se in povedo nekaj ritmičnih pesmic (izštevank), ugank, rekov,

• naučijo se in povedo nekaj pesmi

pregovorov in pesmi.

in kratkih proznih odlomkov, raz-

položenje v njih nakažejo z barvo

glasu in gibanjem.

16





4. Na temo literarnih besedil ustno tvorijo kreativna besedila:

v

• adijo pripovedni slog,

t

• vorijo izmišljeno zgodbo,

n

• adaljujejo začeto zgodbo,

o

• b poznavanju predhodnih dogodkov sklepajo na konec.

p

• reoblikujejo znano pravljico

(npr. drugačen konec),

vr

• ednotijo obnašanje osebe.

3.1.2.2 Branje (analiza besedila)



Vadijo glasno in tiho razumno branje literarnih besedil, razumejo dobesedni pomen enostavnih literarnih besedil. Izrazijo svoje mnenje o nastopajočih osebah v prebranih literarnih besedilih, o njihovih dejanjih, o položajih.

1.

2.





3.


1. Učenci glasno in tiho berejo literarna besedila in pri tem razvijajo tehniko branja in sposobnost razumnega branja:

g

• lasno berejo s slik in ilustracij,

po pr

•

edhodni pripravi glasno

t

• iho in glasno berejo literarna

ob slik

•

ah berejo znano pravljico

berejo zelo kratke znane pesmi in

besedila, pri tem upoštevajo pra-

ali pesem.

odlomke pravljic.

vilno tvorbo glasov, naglaševanje

besed in besednih zvez, pravilno

intonacijo različnih vrst povedi,

p

• o predhodni pripravi tiho in

glasno (tudi z igro vlog) berejo

neznano kratko literarno besedilo.

2. Pogovarjajo se o prebranih delih, rešujejo naloge bralnega razumevanja in druge naloge v povezavi z njimi: u

• stno odgovarjajo na učiteljeva

pr

• epoznajo naslov,

vprašanja,

v besedilu podčr

•

tajo neznane besede,

r

• azumevanje besedila izrazijo v

v

• prebranem besedilu razlikujejo med resničnim in izmišljenim,

risbi ali z dramatizacijo,

p

• oimenujejo glavnega junaka (ali junake),

p

• ripovedujejo svoja doživetja v

ugo

• tovijo časovno (ravnino) razsežnost besedila,

povezavi z besedilom.

o

• dgovorijo na vprašanja v povezavi z besedilom,

z učit

•

eljevo pomočjo prepoznajo pozitivne in negativne vrednote (dobro in slabo),

izr

• azijo svoje mnenje o besedilu,

pripo

•

vedujejo svoja doživetja v povezavi z besedilom,

zamislijo si nadalje

•

vanje, drugačen konec prebranega besedila,

17

poimenu

•

jejo stranske junake, izrazijo

preprosto mnenje o njihovem obna-

šanju,

identif

•

icirajo se z enim, zanje prilju-

bljenim junakom,

r

• ešijo pisne naloge analize besedila:

iščejo in podčrtajo ključne besede,

interpretirajo osnovno misel besedila,

p

• rebrana besedila razvrstijo po temi,

avtorju ali iz drugega vidika,

z opiso

•

vanjem pripravijo razlago besed,

poišč

•

ejo sopomenke in protipomenke.





Lirika


r


• azlikujejo pesem in pravljico (prozo),

i

• ščejo in tvorijo rimajoče se besede,

na pame

•

t se naučijo nekaj pesmi,

o

• bravnavane pesmi povedo na pamet čim natančneje in na najbolj

naraven način,

p

• repoznajo kitice, preštejejo

pr

• epoznajo refren,

verze.

pr

• epoznajo ponavljanje,

zaznajo rit

•

em kratkih in dolgih zlogov,

pr

• epoznajo glavno misel in razpolože-

nje pesmi,

pr

• epoznajo slikovno pesem.





Epika


• Prepoznajo pravljico, začetne in končne preobrate v njej,

• poimenujejo junake pravljice in kraj dogajanja,

ugo

• tovijo čudežne elemente.

pr

• epoznajo preizkušnje,

p

• ovzamejo sporočilo pravljice.





Dramatika


O


• digrajo slišane, prebrane ali izmišljene zgodbe,

z

• dramsko igro uprizorijo različne situacije,

u

• čijo se dramatične ljudske igre,

18

izdelajo lutk

•

e, uprizorijo lutkovno predstavo.





3.1.2.3 Pisanje, tvorba pisnih besedil



Učenci na podlagi literarnih besedil rešujejo preprostejše pisne naloge in tako usvojijo temelje repro-duktivne in kreativne tvorbe besedila.

1.

2.





3.


1. Učenci na podlagi literarnih besedil razvijajo zmožnost pisanja in tehniko pisanja ter reproduktivno zmožnost pisnega sporočanja:

• ob slikah, slikovnih nizih ali na podlagi vprašanj napišejo vsebino zelo

kratke zgodbe,

napiše

•

jo ključne besede posluša-

ne ali prebrane pravljice,

n

• apišejo vsebino kratke pravljice.

2. V povezavi z literarnimi besedili tvorijo kreativna besedila v pisni obliki:

p

• išejo rimajoče se besede,

i

• zdelajo strip,

napiše

•

jo kratko zgodbo,

n

• apišejo drugačen kratek konec

pravljice.

3.1.2.4 Predlagana književna besedila



1.

2.





3.


LIRIKA


LIRIKA

LIRIKA

Nemes Nagy Ágnes: A csiga

Weöres Sándor: Száncsengő,

Weöres Sándor: Sehallselát Dömötör,

Károlyi Amy: Munka-játék

Farsangoló

Buba éneke, Újévi jókívánságok

Weöres Sándor: Birka iskola,

Szabó Lőrinc: Este van már

Móra Ferenc: A cinege cipője

Nagy a hó, Fut a kicsi felhő

Nemes Nagy Ágnes: Nyári vers

Csoóri Sándor: Dióbél bácsi,

Tolsztoj: A répa

Móricz Zsigmond: A török és a

Farsangi kutyabál

Szabó Lőrinc: Kicsi vagyok én

tehenek, Iciri-piciri

Károlyi Amy: Nagyon kis fiúk dala

(odlomek)

Gazdag Erzsi: A kiskakas rézgarasa,

Nemes Nagy Ágnes: Égi fagylalt

Kányádi Sándor: Ha a napnak…

Ákom-bákom hadsereg

Kányádi Sándor: Kicsi faluból való vers

Varga József: Egérbolt, A kis elsős

Benedek Elek: Sárgulnak a falevelek

Szabó Lőrinc: Esik a hó, Nyitnikék,

Madžarske ljudske:

Donászy Magda: Hóvirág

Csigabiga

Népköltés: Lipem-lopom,

Csoóri Sándor: Csodakutya

Gyurkovics Tibor: Iskolahivogató

Megy a gőzös, Egyszer volt egy

Fazekas Anna: Öreg néne őzikéje

Petőfi Sándor: Anyám tyúkja

kemence

Dsida Jenő: Szép karácsony

19





Zelk Zoltán: Tavaszi dal

Csukás István: Hideg szél fúj,

Móra Ferenc: Fecskehivogató

Jaj, de szörnyű

Csorba Piroska: Mesélj rólam

József Attila: Altató

Kassák Lajos: Testvérkék

Veres Miklós: Mese a Mikulásról

Varga József: A spenót

Varga József: Télapóvárás

Szúnyogh Sándor: Répavers

Bence Lajos: Napraforgó papagáj

Szúnyogh Sándor: Bodri és a fogkefe

EPIKA

EPIKA

EPIKA

Hervay Gizella: Ábécés mese

Grimm: Hamupipőke, Csipkerózsika

Grimm: A békakirály

V. Szutyejev: A kisegér meg a ceruza

H.C. Andersen: A rút kiskacsa

H. C. Andersen: A császár új ruhája,

Marék Veronika: A csúnya kislány

V. Szutyejev: A három kiscica

Hüvelyk Matyi, A kis gyufaárus lány

Kolozsvári Grandpierre Emil: A két

Móra Ferenc: A fecskék, A madárfészek Móra Ferenc: Madarak iskolája,

kicsi bocs meg a róka

Puskin: A kis fa

A jó orvosság, Kis bicebóca,

Grimm: Piroska és a farkas, Hófehér-

Oszejeva: A jótett

A nagyapó, A mi kis városunk,

ke, A farkas és a hét kecskegida

Gárdonyi Géza: Marci vacsorája

Hogyan tanultam meg olvasni

Bence Utrosa Gabriella: Ha nagy

Fehér Klára: Hazudós mese

Bence Utrosa Gabriella:

leszek…, Hangyácska bangyácska

Bence Utrosa Gabriella:

Aboszorkány pogácsái

eltéved

Egy kis makk története,

Varga József: Az ellopott tündér

Madžarske ljudske: A három kisma-

Ki lakik a sötétben?

lac, A kiskakas gyémánt félkrajcár-

Madžarske ljudske: A tücsök és a han-

ja, Az iregi kakasok, A kakas és a

gya, A kismalac és afarkasok, Bodri

pipe; Nyakigláb, Csupaháj, Málészáj; meg a szamár, Az állatok vitája

Három kívánság

3.1.3 Razvijanje zmožnosti učenja

Učenci z razvijanjem sposobnosti branja in bralnega razumevanja razvijajo tudi sposobnost

pridobivanja informacij, izoblikujejo učne navade, spoznajo tehnike učenja. Seznanijo se z različnimi viri in njihovo smiselno uporabo.

1.

2.





3.


Učenci:

usv

• ojijo posamezne korake samostojnega reševanja nalog,

p

• od učiteljevim vodstvom usvojijo korake pisanja osnutka,

pridobijo izk

•

ušnje v zbiranju znanj, podatkov, informacij (uporaba literature in knjižnice, besedne in nebesedne informacije),

s

• poznajo nekaj otroških leksiko-

s

• poznajo uporabo otroškega pravo-

nov in njihovo uporabo,

pisnega slovarja,

20

s

• e seznanijo s preprostejšimi metodami iskanja po medmrežju.





3.2 Drugo triletje (4.–6. razred)





3.2.1 Jezikovna vzgoja


3.2.1.1 Razumevanje in tvorba govorjenih besedil



Učenci vadijo razumljivo in učinkovito izražanje misli, informacij, čustev in mnenj. Zavzemajo se za pravilno rabo besed in povedi glede na cilj in namen sporočanja. Pozorni so na tvorbo glasov, pravilno dihanje in izgovarjavo glasov. Prizadevajo si, da bi rabo besed in govorico telesa uskladili z vsebino govora in s poslušalcem.

4.

5.





6.


1. Učenci vadijo dvogovorno besedno komunikacijo.

Razvijajo zmožnost udeležbe v različnih dvogovornih situacijah:

u

• porabljajo vljudnostne izraze (nagovor, pozdrav, predstavitev),

smiselno sodelu

•

jejo v dialogih z vrstniki in učiteljem, v telefonskem pogovoru, znajo začeti tovrstne

dialoge in jih ustrezno končati,

izr

• azijo prošnjo, poizvedovanje, zahvalo, voščilo, se opravičijo in prosijo za oproščenje, izrazijo strinjanje/nestrinjanje, svoje mnenje in poslušajo ter spoštujejo mnenje drugih,

v pogos

•

tih govornih situacijah primerno uskladijo rabo besed in govorico telesa.

Poslušajo dvogovorna vsakdanja in javna (uradna) besedila, nato:

u

• gotovijo, kdo so sogovorniki, kaj je tema pogovora,

vr

• ednotijo medsebojni čustveni odnos sogovornikov, utemeljijo svoje mnenje,

r

• azpravljajo o tem, kakšen je družbeni in generacijski odnos sogovornikov (npr. znanec/neznanec, partnerski/podrejen, vrstnik/različne starosti), svoje mnenje utemeljijo,

izr

• azijo svoje mnenje o jezikovnem in nejezikovnem obnašanju sogovorni-

kov (vljudnost, prijaznost),

vr

• ednotijo jezikovni dosežek

sogovornikov (razumljivost).

2. Učenci poslušajo (si ogledajo) svoji starosti primerna besedila (odlomke besedil) v obliki monologa, se o njih pogovarjajo in tudi sami tvorijo podobna besedila.

Učenci postopno razvijajo:

r

• azumevanje poljudnoznanstvenih besedil s tematiko drugih predmetnih področij (različni opisi, predstavitve itd.), razlag pojmov,

21

r

• eklamnih sporočil, novic in obvestil, tako da:

– odgovorijo na vprašanja v zvezi z besedilom in tudi sami postavljajo

vprašanja,

– ugotovijo namen besedila, napovejo pričakovane posledice,

– ugotovijo bistvene podatke (tema, kdo?, kje?, kdaj? itd.), jih razporedi-

jo v miselni vzorec,

– na kratko povzamejo besedilo,

– izrazijo svoje mnenje o besedilu (zanimivost, prepričljivost,

verodostojnost),

– opazujejo besedno obnašanje govornika, vključno z nekaterimi elemen-

ti nebesedne komunikacije (npr. govorica telesa, stik z očmi),

– pogovarjajo se o tem, na kaj je treba biti pozoren pri poslušanju

besedila,

ob slo

•

varju/leksikonu razložijo neznane besede.

3. Razvijajo monološko govorno zmožnost.

Spontano spregovorijo o vsakdanjih temah.

Pripravijo govorne nastope na vnaprej določeno temo:

por

• očajo o resničnem, televizijskem ali bralnem doživetju, izrazijo mnenje o njem,

pr

• edstavijo poljubnega družinskega člana, prijatelja, sošolca,

pripr

•

avijo opis živali, rastline in predmeta,

p

• redstavijo delovni dan svojih

pripo

•

vedujejo o svojih načrtih, željah,

staršev (časovno zaporedje),

pr

• edstavijo svojo pot do šole in

obstoječe vire nevarnosti,

• napišejo opis pokrajine,

• napišejo preprostejšo oznako

osebe,

opiše

•

jo delovne procese,

z

• birajo podatke iz tiskanih besedil, z medmrežja, od ljudi, iz svojih izkušenj,

i

• zdelajo miselni vzorec,

med nas

•

topom nakažejo temo, govorijo razumljivo, pozorni so na pravilno rabo besed, pestro uporabo povedi glede na namen sporočanja, uporabo knjižnega pogovornega jezika, ustrezen tempo, premor, izgovarjavo, nagla-

ševanje, kadenco,

u

• strezno uskladijo rabo besed in govorico telesa,

vr

• ednotijo svoj nastop in nastop sošolcev.

22





3.2.1.2 Branje (bralno razumevanje)



Učenci z glasnim in tihim branjem kratkih besedil iz vsakdanjega in javnega življenja ter poljudnoznanstvenih besedil razvijajo svojo tehniko branja in zmožnost bralnega razumevanja. Na poljudnoznanstvenih besedilih vadijo glasno branje, na javnih besedilih pa nastopanje.

4.

5.





6.


1. Učenci z branjem svoji starosti primernih besedil razvijajo sposobnost razumevanja besedil.

Učenci:

ber

• ejo vsakdanja in javna (uradna) besedila: vabilo, voščilo, čestitko, pozdrav, reklamo, mali oglas/oglas, obvestilo,

• ugotovijo namen besedila, pošiljatelja in naslovnika, bistvene podatke,

• proučijo jezikovno oblikovanost besedila.

Učenci berejo poljudnoznanstvena besedila (opis osebe, živali, rastline, predmeta, pokrajine, delovnega postopka (6. razred), nato:

u

• gotovijo namen besedila, bistvene podatke (tema, kdo?, kje?, kdaj? itd.),

o

• b slovarju/leksikonu razložijo neznane besede,

izdelajo miselni vz

•

orec in osnutek besedila,

dopolnijo man

•

jkajoče dele besedila,

izr

• azijo svoje mnenje o besedilu (zanimivost, prepričljivost, verodostojnost),

seznan

•

jajo se z osnovami tehnik bralnega razumevanja,

v

• adijo razumevanje prenesenih

pomenov.

3.2.1.3 Pisanje (tvorba pisnih besedil)

Učenci s prepisovanjem, pisanjem po nareku in tvorbo svoji starosti primernih besedil razvijajo svojo tehniko pisanja.

4.

5.





6.


Učenci po zgledu ali samostojno pišejo krajša vsakdanja, javna in publicistična besedila ter razvijajo zmožnost tvorbe besedila.

Po zgledu pišejo krajša vsakdanja in javna (uradna) besedila: vabilo, voščilo, čestitko, pozdrav, reklamo, mali oglas/oglas, obvestilo.

Učenci s slikami in besedami nato postopno samostojno tvorijo besedila o sebi, svojem okolju in podani temi: pr

• edstavijo osebe, živali in rastline,

23





pr

• edstavijo svoje želje,

p

• redstavijo pokrajino, označijo

osebo, opišejo delovne procese,

zbir

• ajo podatke iz tiskanih besedil, z medmrežja, od ljudi, iz svojih izkušenj,

• izdelajo miselni vzorec/osnutek besedila,

• pozorni so na jezikovno oblikovanost in členitev besedila, na natančno in ustrezno rabo besed, na pravopis, na učit

•

eljevo pobudo s priročniki popravijo svoje napake,

sv

• oja besedila oblikujejo in predstavijo tudi z računalniškimi aplikacijami,

primerjajo

•

, vrednotijo svoja besedila in besedila sošolcev.

3.2.1.4 Jezikovna znanja, pojmi

Učenci usvojijo znanja, potrebna za zahtevno rabo jezika. Na podlagi praktičnega znanja prepoznajo jezikovno-slovnične pojave. Prepoznajo razliko med materinščino in drugimi jeziki.

4.

5.





6.


1. Bogatijo svoj besedni zaklad, zmožnost izražanja, razvijajo zmožnost pravilne rabe jezika, pravorečja in pravopisa.

Učenci bogatijo svoj besedni zaklad:

poimenu

•

jejo osebe, živali, rastline, predmete, dogodke,

p

• oiščejo sopomenke in protipomenke, podpomenke in nadpomenke,

t

• vorijo besedne družine,

p

• repoznajo enopomenke in večpomenke,

r

• azlikujejo pomen večpomenk in enakozvočnic,

tv

• orijo samostalnike in pridevnike.

Razvijajo sposobnost opazovanja in logičnega mišljenja ter zmožnost izražanja:

j

• ezikovno izrazijo količino, lastnosti, položaj in gibanje oseb in stvari,

u

• gotovijo in jezikovno izrazijo časovno zaporedje dogodkov,

pr

• epoznajo in izrazijo vzročno-posledične odnose dejanj, razlikujejo vzrok od cilja,

p

• repoznajo in izrazijo pogoje dejanj.

Razvijajo zmožnost pravilne rabe jezika, pravorečja in pravopisa, usvojijo slovnična znanja:

v

• adijo naglaševanje besed in povedi, kadenco,

z

• učiteljevo pomočjo prepoznajo in popravijo najpogostejše jezikovne napake (poimenovanje parnih delov telesa, nepravilna raba končnic -suk/-sük, uporaba pomožnega glagola szokik, uporaba člena pred osebnimi imeni, uporaba končnic -ban, -ben),

24

na podlagi pr

•

aktičnega znanja prepoznajo obravnavane jezikovne-slovnične pojave,

pr

• epoznajo enostavnejše povezave med jezikovnimi enotami.

Usvojijo pravopisna pravila in vadijo njihovo uporabo:

delje

•

nje besed,

r

• azvrščanje besed po abecedi,

r

• abo črk j in ly,

r

• abo kratkih in dolgih samoglasnikov in soglasnikov v osnovnem besedišču,

pisa

• vo glagolov s končnicami -ít, -ul, -ül, glagolov v pretekliku in prihodnjiku, glagolov v velelnem in pogojnem naklonu ter glagolov z glagolsko predpono,

pisa

• vo samostalnikov s končnicami (-t, -val, -vel, -vá, -vé), izjeme (vizek, lovat),

pisa

• vo zemljepisnih imen in imen ustanov ter naslovov iz njegovega bližnjega okolja,

pisa

• vo pridevnikov s končnicami -ó, -ő, -ú, -ű, stopnjevanih pridevnikov, pridevnikov, ki se končajo na -s in dobijo končnico -an, -en, iz samostalnikov tvorjenih pridevnikov s končnico -i,

pisa

• vo glavnih, vrstilnih števnikov in števnikov, ki so izraženi z ulomki, pisava datuma,

p

• isavo dolgih soglasnikov v postpozicijah,

upor

•

abo vejice v enostavčni povedi (naštevanje, nagovor, medmet), v zloženi povedi pred vezniki hogy, mert, aki, ami, ahol, amikor in uporabo ločila na koncu enostavčne povedi,

pisa

• vo onomatopejskih besed.

2. Učenci se pogovarjajo o njihovem jezikovnem okolju, o vlogi in položaju madžarskega jezika.

Oza

• vestijo vlogo in pomen maternega jezika v vsakdanjem življenju in v šoli,

ugo

• tovijo, da je madžarščina državni jezik Madžarske, na narodnostno mešanem območju Prekmurja pa je s slovenščino enakovreden uradni jezik,

pogo

•

varjajo se o položaju jezikov, ki jih govorijo v Sloveniji,

oza

• vestijo, da je poleg ohranjanja materinščine pomembno tudi učenje drugih jezikov,

spoznajo pomen jezikovne tolerance v vsakdanjem življenju, prizadevajo si za strpno obnašanje.

3. Jezikovna in slovnična znanja

Učenci razumejo temeljne jezikoslovne izraze, v besedilih poiščejo primere usvojenih pojmov, primere poimenujejo z ustreznim izrazoslovjem. Jezikovne elemente razvrščajo v kategorije.

4.

5.





6.


Besedne vrste:


Ponovitev usvojenih besednih vrst,

Jezik in govor:

g

• lagol (glagolski časi, glagolske

poglabljanje znanja:

naš mat

•

erni jezik,

končnice),

po

• vedni, pogojni in velelni glagol-

madžar

•

ski jezik in njegov izvor.

samos

•

talnik,

ski naklon,

Glasovna podoba in pomen besed:

člen,

•

n

• ajpogostejše glagolske predpone, • enopomenke in večpomenke,

osebni zaimek

•

.

pravopis glagolov z glagolskimi

enak

•

ozvočnice,

Vrste enostavčne povedi.

predponami,

• sopomenke in protipomenke,

• lastna imena (osebna, živalska in • onomatopejske besede.

zemljepisna imena, imena ustanov, Zgradba besed:

znamk, naslovi),

• enostavne in zložene besede,

25





• pridevnik, pridevniki s končnico -i, • najpogostejše končnice.

• števnik (števnik, izražen z ulom-

Reki in pregovori.

kom),

Glas in črka:

• postpozicija.

• nastanek in razvrščanje glasov,

abeceda in abecedni r

•

ed.

Osnove madžarskega pravopisa:

• osnovna načela,

• pravopis glasovnih sprememb,

zlogo

•

vanje, deljenje besed.





4. Pojmi


samostalnik, občno ime, lastno

vrste lastnih imen (osebna imena,

materni jezik, jezik okolja, tuji jezik;

ime, osebno ime, ednina, množina,

živalska imena, zemljepisna imena,

glasovna podoba, pomen, enopomen-

končnica, člen, glagol, spreganje,

imena ustanov, imena znamk, naslo-

ke, večpomenke, enakozvočnice, so-

glagolski čas (sedanjik, preteklik,

vi), pridevnik, stopnjevanje, tvorba

pomenke (sinonimi), protipomenke,

prihodnjik); pripovedna, vprašalna,

pridevnika, postpozicija, glavni in

onomatopejske besede; enostavna

vzklična, želelna in velelna poved

vrstilni števnik, števnik, izražen z

beseda, sestavljena beseda, koren

ulomkom, povedni naklon, pogojni

besede, končnica, rek, pregovor; go-

naklon, velelni naklon, glagolska

vorni organi, glas, črka, samoglasnik,

predpona

soglasnik, kratki, dolgi, prilikanje,

abecedni red, deljenje besed

3.2.2 Književna vzgoja

3.2.2.1 Razumevanje in tvorba govorjenih besedil, memoriranje



Učenci pripovedujejo svoja filmska in gledališka doživetja, povzamejo vsebino poslušanih književnih besedil. Z dramatično igro uprizorijo znana besedila. Naučijo se besedila na pamet.

4.

5.





6.


1. Učenci poslušajo svoji starosti primerna književna besedila, o slišanem se pogovarjajo.

Učenci se pripravijo na sprejemanje besedila, nato:

poslušajo pesmi, pr

•

avljice, pripovedke, povesti,

poslušajo pesmi (s

•

kladbe),

p

• oslušajo pripovedno pesnitev,

26

mit, odlomek iz mladinskega

romana,





v

• nekaj povedih izrazijo svoja čustva, vtise, misli,

i

• zrazijo svoje mnenje o besedilu,

p

• oglobijo svoje zanimanje za književnost.

2. Učenci ob gledanju gledaliških predstav in filmov pridobijo literarna doživetja.

Ogledajo si gledališ

•

ko ali lutkovno predstavo, risanke, otroške filme, mladinske filme,

izr

• azijo svoje vtise, misli,

po

• vzamejo vsebino, dejanje predstave oz. filma,

i

• zrazijo svoje mnenje o videnem, slišanem, o dejanjih in nazoru oseb.

3. Učenci se ustno izražajo na temo književnih besedil.



Znano besedilo upriz

•

orijo z dramsko igro, prikažejo z lutkami in pri tem razvijajo zmožnost identifikacije,

preizkusijo različne dramske oblike (lutkovna igra, igra senc, situacijska vaja, improvizacija), naučijo se in po

•

vedo na pamet nekaj pesmi in kratkih proznih odlomkov, razpoloženje v njih nakažejo z barvo

glasu in gibanjem.

4. Na temo književnih besedil ustno tvorijo kreativna besedila.

N

• adaljujejo začeto zgodbo,

o

• b poznavanju predhodnih dogodkov sklepajo na konec,

de

• janje pripovedujejo v imenu določene književne osebe.

3.2.2.2 Branje (bralno razumevanje)

Vadijo glasno in tiho branje književnih besedil, razumejo dobesedni pomen preprostih književnih besedil. Izrazijo svoje mnenje o nastopajočih osebah v prebranih besedilih, o njihovih dejanjih, o položajih.

4.

5.





6.


1. Učenci glasno in tiho berejo književna besedila in pri tem razvijajo tehniko branja in zmožnost branja z razumevanjem.

Učenci si prizadevajo za gladko, točno glasno in tiho branje ter branje v dialogu:

pesmi, pr

•

avljice, pripovedke, povesti.



• besedilo pesmi (skladb), mladinski roman.

pripo

•

vedno pesnitev, mit.

27

2. Pogovarjajo se o prebranih delih, rešujejo naloge bralnega razumevanja in druge naloge.

Učenci vrednotijo prebrana dela po danih navodilih in poglobijo svoje zanimanje za književnost.

Zaznajo zvrstno različnost besedil, upovedujejo sporočilo in nauk prebranih del.

Seznanijo se z različnimi lirskimi zvrstmi in:

pr

• epoznajo glavno misel oz. čustvo književnega dela, razpoloženje in ton (6. r), prepoznajo kitice, rimo, zaznajo zgradbo pesmi,

pr

• epoznajo obravnavana pesniška sredstva (okrasni pridevek, primera, poosebitev) in pesniške figure (ponavljanje), njihovo vlogo in vpliv na razpoloženje (6. r.).

Seznanijo se z različnimi epskimi deli in zvrstmi in v njih:

u

• gotovijo temo,

r

• azumejo potek dejanja,

u

• gotovijo, kdo pripoveduje dejanje,

ugo

• tovijo jasno izražen kraj in čas,

p

• repoznajo vrhove (6. r.) in preobrate,

u

• gotovijo zunanje in notranje lastnosti nastopajočih, osebe razvrstijo po lastnostih, izrazijo in utemeljijo svoje mnenje o njih,

umislijo si nadalje

•

vanje in drugačen konec prebranega besedila,

r

• ešijo pisne naloge analize besedila: iskanje in podčrtanje ključnih besed, pojasnjevanje glavne misli besedila, p

• rebrana besedila razvrstijo po temi, avtorju ali drugih merilih,

z dr

• amatizacijo uprizorijo epska dela oziroma odlomke del.

Udeležijo se pogovora o doživetjih, ki so jih izzvala prebrana dela, na kratko povedo svoje mnenje o prebranem, poslušajo mnenja sošolcev.

V pogovorih o književnih delih in svojih doživetjih razlikujejo pojme: lepo, dobro in slabo, resnica, žalostno, veselo.

V dramskih igrah s preizkušanjem dramskih oblik podoživljajo v delih uprizorjene konflikte.

Razvijajo sposobnost uprizarjanja in podoživljanja lastnega stališča in spo-

sobnost empatije.

Ob prebiranju besedil spoznajo način

življenja in navade različnih kultur.

3. Učenci za domače branje berejo obvezna in izbirna književna dela, o njih poročajo in s tem stopnju-jejo željo po branju ter bogatijo književna znanja.

Za domače branje berejo krajša in daljša književna dela, obnovijo dejanje, razumejo dejanja, značaj, stališča nastopajočih oseb, izrazijo mnenje o tem v pisni obliki.

28





Obvezno:

Obvezno:

Obvezno:

Hetvenhét magyar népmese

Fekete István: Vuk

Molnár Ferenc: A Pál utcai fiúk

(5 pravljic)

Izbirna dela:

Izbirna dela:

Izbirna dela:

Móra Ferenc: Kincskereső kis-

Barcza Katalin: A kapu

Umetne in ljudske pravljice iz

ködmön

Lázár Ervin: Szegény Dzsoni és Árnika

madžarske književnosti in knji-

Nógrádi Gábor: Segítség, ember

Bálint Ágnes: Hajónapló

ževnosti drugih narodov Bence

Felix Salten: Bambi

Békés Pál: Kétbalkezes varázsló

Utrosa Gabriella: Visszahozott

A. A. Milne: Micimackó

Jonathan Swift: Gulliver utazásai

szép karácsony

Friedrich Joachim: 4 1/2 jóbarát

A. S. Exupéry: A kis herceg

Varga József: Misi és a csodaegér

Thomas Brezina: A baj nem jár

Erich Kästner: A repülő osztály, A két

Francesca Simon: Rosszcsont

egyedül

Lotti, Emil és a detektívek

Peti — sorozat

Thomas Brezina: Időkapuu —

Meg Cabot: A neveletlen hercegnő naplója

Megan McDonald: Durrbele Dorka— sorozat

Selma Lagerlöf: Nils Holgerson

sorozat

Cindy Jefferies: Sztárképző —

Louis Sachar: Bradley, az osztály réme

Geronimo Stilton: Geronimo —

sorozat

Christianna Brand: Nanny McPhee — sorozat

sorozat

Thomas Brezina: Penny — sorozat

Debra Doyle & James D. Macdonald:

Varázskör — sorozat (Mágusiskola, A

torony titka...)

3.2.2.3 Tvorba pisnih besedil

4.

5.





6.


1. Učenci na podlagi prebranih književnih besedil razvijajo reproduktivno zmožnost pisanja spisa.

Na podlagi vprašanj ali z učiteljevo

Samostojno:

pomočjo:

napiše

•

jo obnovo prebranih epskih besedil, označijo osebe, opišejo kraj dogajanja.

2. Učenci v povezavi s prebranimi književnimi deli razvijajo zmožnost kreativnega pisanja.

N

• apišejo kratko pravljico,

p

• redelajo (prepesnijo) prebrano besedilo,

n

• apišejo drugačen konec prebranega besedila,

nadalju

•

jejo zgodbo,

v

• živijo se v vlogo enega izmed

junakov in z njegovega stališča

pripovedujejo dejanje, izrazijo

mnenje in čustva.

29





3. Učenci razvijajo zmožnost pisnega sporočanja.

N

• apišejo krajšo povest, krajši opis in oznako osebe,

p

• išejo o svojih osebnih in bralnih doživetjih, izrazijo svoje misli, mnenje, čustva,

k sv

• ojim pisnim izdelkom zbirajo gradivo, ga uredijo,

p

• ripravijo miselni vzorec/osnutek,

poz

• orni so na jezikovno oblikovanost in členitev besedila, na natančno in ustrezno rabo besed, na pravopis, r

• azvijajo sposobnost samoizražanja in kreativnosti,

na učit

•

eljevo pobudo ob priročnikih popravijo napake (6. r.),

sv

• oja besedila oblikujejo in predstavijo tudi z računalniškimi aplikacijami (6. r.),

primerjajo

•

, vrednotijo svoja besedila in besedila sošolcev.

3.2.2.4 Pojmi



4.

5.





6.


Učenci razumejo ter ustno in pisno ustrezno uporabljajo naslednje pojme:

glavni in stranski junak, tema,

ljudsko in umetno pesništvo, glavni

ljudsko in umetno pesništvo, pravljica,

pesem, proza, rima, kitica, verz,

in stranski junak, dejanje, kraj

ljudska pravljica, vilinska pravljica,

pravljica, ljudska pravljica, umetna

in čas dejanja, čudežni elementi,

basen, umetna pravljica, pesem, ljud-

pravljica, povest, risanka, mladinski izmišljeni liki, pravljica, ljudska

ska pesem, ritem, rima, pripovedka,

film, začetek pravljice, konec pra-

pravljica, umetna pravljica, ljudska

ljudska pripovedka, Biblija, povest,

vljice, pravljični junak, pravljična

pesem, pripovedka, povest, mladin-

pripovedna pesnitev, okrasni pridevek,

števila

ski roman, reki, pregovori, uganke

poosebitev, primera, roman, mladinski

roman, strip, pustolovski film

3.2.2.5 Predlagana književna besedila

4.

5.





6.


Pesništvo

Madžarske ljudske pesmi

Madžarske ljudske pesmi

Szabó Lőrinc: Olvasás

Weöres Sándor: A tanévnyitáskor

Švedske otroške pesmi

Roald Dahl: Tanács a televíziózással

Nagy László: Dióverés

Szinetár György: Szeptemberi csen-

kapcsolatban

Petőfi Sándor: Füstbe ment terv

getés

Weöres Sándor: A tündér

Prekmurske ljudske pesmi

Nemes Nagy Ágnes: Nyári rajz

Petőfi Sándor: Nemzeti dal (részlet)

Petőfi Sándor: Egy estém otthon,

30

József Attila: Mama

István öcsémhez, Az alföld

Juhász Gyula: Karácsony felé

Arany János: Családi kör





Epika

Gárdonyi Géza: Iskolában

Móra Ferenc: Szeptemberi emlék,

Móra Ferenc: A századik könyv

Fehér Klára: Iskolapad

A másik csaló, Öreg ember, öreg fa

Aiszóposz: A farkas és a bárány

Móra Ferenc: Három Matyi,

Móricz Zsigmond: Fillentő

Puskin: Mese a halászról és a kis halról

A csaló, Rege a csodaszarvasról

Bálint Tibor: Ha Simonnak hatalma volna Nemes Nagy Ágnes: Jeromos, a

Isten ostora, Vérszerződés

Grimm: A róka meg a macska

remeterák

Szép Ernő: A kolozsvári bíró

Benedek Elek: Szent Anna tava

Andersen: A teáskanna

Madžarske ljudske:

Gyurkovics Tibor: Az én barátom

Gianni Rodari: Azok a boldogtalan

Az irigy testvér,

Szinetár György: Atsip sé aksój

kísértetek!

A teknős és a nyúl,

Janikovszky Éva: Örülj, hogy fiú!,

Petőfi Sándor: János vitéz

A tücsök és a hangya,

Örülj, hogy lány!, Velem

Gárdonyi Géza: Bűntárgyalás

A tulipánná változott királyfi,

mindig történik valami

Örkény István: Nápolyi Prométheusz

Az üres virágcserép

Jókai Mór: Melyiket a kilenc közül?

Biblia: A világ teremtése, A vízözön

A négy muzsikus (slovenska ljudska Madžarske ljudske:

története; Jézus, az ember fia

pravljica)

Az ember a legerősebb,

Madžarske ljudske:

Az aranyparázs, A rátóti csikótojás,

Az okos lány, A bolond falu,

Ena prekmurska pravljica

Almát szemétér, Mátyás király meg

Gyűszű, Fésű, Hadd-el, Tündérszép

az igazmondó juhász,

Ilona és Árgyélus

A balatoni kecskekörmök,

A fehérló fia

A szúnyog meg a ló (estonska ljud-

Hogyan győzte le a jaguárt a teknős?

ska pravljica)

(indijanska ljudska pravljica)





Dramatika


Dramatizacija ene poljubno izbrane


Fekete István: Vuk (prizori z lutkami

Móra Ferenc: A Pál utcai fiúk

pravljice.

ali dramatizirani odlomki).

(dramatizirani odlomek iz romana,

npr. A gittegylet).

3.2.3 Razvijanje zmožnosti učenja

4.

5.





6.


Učenci:

v

• adijo pripravo osnutka besedila, njegovo dopolnitev in krčenje po danih merilih,

s

• voje osnutke uporabijo za interpretacijo in tvorbo besedila,

s

• poznajo in uporabijo značilnosti in vlogo povzetka,

p

• ridobijo izkušnje v zbiranju znanj, podatkov in informacij (uporaba literature in knjižnice, besedne in nebesedne informacije),

se seznan

•

jajo z otroškimi poljudnoznanstvenimi deli, leksikoni, slovarji in vadijo njihovo uporabo,

s

• e seznanjajo z različnimi nosilci informacij (medmrežje, cederom).

31





3.3 Tretje triletje (7.–9. razred)





3.3.1 Jezikovna vzgoja


3.3.1.1 Razumevanje in tvorba govorjenih besedil



Učenci vadijo razumljivo in učinkovito izražanje misli, informacij, čustev in mnenj. Zavzemajo se za jezikovno pravilen in zahteven govor, za pravilno rabo besed in povedi glede na cilj in namen sporočanja. Prizadevajo si, da bi rabo besed in govorico telesa uskladili z vsebino govora in s poslušalcem.

7.

8.





9.


1. Učenci vadijo dvogovorno besedno komunikacijo.

Razvijajo zmožnost udeležbe v različnih dvogovornih komunikacijah:

smiselno se udele

•

žujejo dialogov z vrstniki in učiteljem, vsakdanjih in uradnih ter telefonskih pogovorov (poizvedovanje, informiranje, klicanje pomoči), začenjajo tovrstne dialoge in jih ustrezno dokončajo, us

• trezno izrazijo sporočanjski namen (nagovor, pozdrav, slovo, prošnja, poizvedovanje, zahvala, voščilo, izražanje sožalja, izražanje mnenja, soglasje in nesoglasje, odobravanje ali neodobravanje itd.),

p

• rilagodijo se dejavnikom sporočanja,

v pogos

•

tih govornih situacijah primerno uskladijo rabo besed, izgovorjavo in govorico telesa.

Poslušajo dvogovorna vsakdanja in javna (uradna) besedila, nato:

ugo

• tovijo, kdo so sogovorniki, temo in okoliščine pogovora, bistvene podatke,

vr

• ednotijo medsebojni čustveni, družbeni in generacijski odnos sogovornikov (npr. znanec/neznanec, partnerski/

podrejen, vrstnik/različne starosti), svoje mnenje utemeljijo,

izr

• azijo svoje mnenje o jezikovnem in nejezikovnem obnašanju sogovornikov (govorica telesa, mimika, stik z očmi),

• vrednotijo jezikovni dosežek sogovornikov (razumljivost).

2. Učenci poslušajo (pogledajo) svoji starosti primerna besedila (odlomke besedil) v obliki monologa, se o njih pogovarjajo in tudi sami tvorijo podobna besedila.

Učenci postopno razvijajo:

• razumevanje poljudnoznanstvenih besedil (različni opisi, informacije o čem itd.), referatov, novic, sporočil, č

• estitk,

po

• vabil:

– ugotovijo namen besedila, napovejo pričakovane posledice,

– ugotovijo bistvene podatke in jih razporedijo v miselni vzorec,

– na kratko povzamejo besedilo, izdelajo osnutek,

32

– razlikujejo dejstva in domneve,

– izrazijo svoje mnenje o besedilu (zanimivost, prepričljivost, verodostojnost),





– opazujejo besedno obnašanje govornika, vključno z nekaterimi elementi nebesedne komunikacije (npr. govorica telesa, mimika, stik z očmi),

– s slovarjem/leksikonom razložijo neznane besede,

– ozavestijo, na kaj je treba biti pozoren pri poslušanju besedila.

3. Razvijajo sposobnost besedne komunikacije v obliki monologa.

Spontano spregovorijo o vsakdanjih, javnih (uradnih) in poljudnoznanstvenih temah.

Pripravijo govorne nastope na vnaprej določeno temo:

p

• oročajo o resničnih, televizijskih in bralnih doživetjih,

pr

• edstavijo rojstno vas/mesto/državo,

pr

• edstavijo preprostejše delovne procese, znane osebe, navade/običaje,

p

• redstavijo film in knjigo,

pr

• edstavijo načrte v zvezi s

prihodnostjo,

por

• očajo o aktualnih dogodkih,

z

• birajo podatke iz tiskanih besedil, s svetovnega spleta, od ljudi, iz svojih izkušenj,

i

• zdelajo miselni vzorec in osnutek,

med nas

•

topom nakažejo temo, poimenujejo vire, odgovorijo na postavljena vprašanja, izrazijo svoje mnenje, stališče,

prizade

•

vajo si za jezikovno zahteven in pravilen govor, za pravilno rabo besed, za pestro uporabo povedi glede na namen sporočanja, za uporabo knjižnega pogovornega jezika, za ustrezen tempo, premor, izgovarjavo, naglaševanje, kadenco,

z

• avzemajo se za zavestno uporabo govorice telesa in mimike obraza,

u

• porabijo komunikacijske tehnike različnih govornih zvrsti

vr

• ednotijo svoj nastop in nastop sošolcev.

3.3.1.2 Branje (bralno razumevanje)



Učenci z glasnim in tihim branjem kratkih besedil iz vsakdanjega in javnega življenja ter poljudnoznanstvenih besedil razvijajo svojo tehniko branja in zmožnost bralnega razumevanja. Učenci na poljudnoznanstvenih besedilih vadijo glasno branje, na javnih besedilih pa nastopanje.

7.

8.





9.


Učenci z branjem svoji starosti primernih besedil razvijajo sposobnost razumevanja besedil.

Učenci berejo vsakdanja in javna (uradna) besedila:

osebno in

•

uradno pismo, mali oglas, obvestilo, navodilo za uporabo, potrdilo,

pr

• ošnja, življenjepis, natečaj,

33





ugo

• tovijo namen besedila, pošiljatelja in naslovnika, bistvene podatke,

r

• ešijo naloge bralnega razumevanja,

v

• rednotijo besedilo glede ustreznosti,

p

• roučijo jezikovno oblikovanost besedila.

Učenci berejo poljudnoznanstvena in publicistična besedila:

no

• vico, (mali) oglas, vremensko napoved, reklamo, intervju, predstavitev filma in knjige, življenjepise znanih Madžarov,

ugo

• tovijo namen besedila, pošiljatelja in naslovnika, bistvene podatke,

s

• slovarjem/leksikonom razložijo neznane besede,

i

• zdelajo miselni vzorec in osnutek besedila,

v

• adijo razumevanje morebitnih pomenov, ki presegajo dobesedni pomen, sklepajo na vsebine, ki v besedilu niso bile pojasnjene,

r

• azlikujejo pripovedne, opisne in dvogovorne dele besedila,

pr

• epoznajo logične odnose besedila (predhodni dogodek, posledica, časovno zaporedje, vzrok-posledica), samos

•

tojno uporabijo osnovne postopke analize besedila,

izr

• azijo svoje mnenje o besedilu (zanimivost, prepričljivost, verodostojnost).

3.3.1.3 Pisanje (pravopis, tvorba pisnih besedil)



Učenci s prepisovanjem, pisanjem po nareku in tvorbo svoji starosti primernih besedil razvijajo svojo tehniko pisanja.

7.

8.





9.


1. Izpolnijo različne obrazce:

nar

• očilnico, poštne obrazce, anketni vprašalnik.

2. Učenci na podlagi naštetih vsakdanjih, javnih in publicističnih tipov besedil razvijajo zmožnost tvorbe besedila:

osebno pismo, ur

•

adno pismo, opravičilo, mali oglas, novica, predstavitev knjige in filma, reklama, intervju,

življen

•

jepis, prošnja.

Učenci samostojno tvorijo besedila o sebi, svojem okolju in podani temi:

pr

• edstavijo osebe, predmete in pojave,

pripo

•

vedujejo svoje načrte, doživetja,

zbir

• ajo podatke iz tiskanih besedil, z medmrežja, od ljudi, iz svojih izkušenj,

i

• zdelajo miselni vzorec/osnutek besedila,

poz

• orni so na jezikovno oblikovanost in členitev besedila, na natančno in ustrezno rabo besed, na pravopis, na učit

•

eljevo pobudo ob priročnikih popravijo svoje napake,

34

s

• voja besedila oblikujejo in predstavijo tudi z računalniškimi aplikacijami,

primerjajo, vr

•

ednotijo svoja besedila in besedila sošolcev.





Samostojno pišejo kot šolski spis:

pr

• edstavitev filma ali knjige.

osebno ali ur

•

adno pismo.

• življenjepis.

3.3.1.4 Jezikovna znanja, pojmi

Učenci usvojijo jezikovna znanja, potrebna za zahtevno rabo jezika. Na podlagi praktičnega znanja prepoznajo jezikovno-slovnične pojave. Prepoznajo razliko med materinščino in drugimi jeziki.

7.

8.





9.


1. Bogatijo svoj besedni zaklad, zmožnost izražanja, razvijajo zmožnost pravilne rabe jezika, pravore-

čja in pravopisa.

Učenci bogatijo svoj besedni zaklad:

p

• oiščejo sopomenke in protipomenke, zbirajo nadpomenke in podpomenke,

t

• vorijo besedne družine,

p

• repoznajo enopomenke in večpomenke,

r

• azlikujejo med pomeni večpomenk in enakozvočnic,

t

• vorijo tvorjenke in zloženke,

zbir

• ajo pregovore in reke na dano temo, razložijo pomen najpogostejših rekov in pregovorov,

r

• azumejo pomen besed s prenesenim pomenom v besedilih,

pr

• epoznajo tujke, ob slovarju razložijo njihov pomen.

Razvijajo sposobnost opazovanja in logičnega mišljenja ter zmožnost izražanja:

u

• gotovijo in jezikovno izrazijo časovno zaporedje dogodkov,

pr

• epoznajo in izrazijo vzročno-posledične odnose dejanj, razlikujejo vzrok od cilja,

p

• repoznajo in izrazijo pogoje dejanj.

Razvijajo zmožnost pravilne rabe jezika, pravorečja in pravopisa, usvojijo slovnična znanja:

v

• adijo naglaševanje besed in povedi, kadenco,

z

• učiteljevo pomočjo prepoznajo in popravijo najpogostejše jezikovne napake (poimenovanje parnih delov telesa, nepravilna raba končnic -suk/-sük, uporaba pomožnega glagola szokik, uporaba člena pred osebnimi imeni, uporaba končnic -ban, -ben),

n

• a podlagi praktičnega znanja prepoznajo obravnavane jezikovno-slovnične pojave,

p

• repoznajo enostavnejše povezave med jezikovnimi enotami,

u

• svojijo pravopisna pravila in vadijo njihovo uporabo:

— deljenje besed,

— razvrščanje besed po abecedi,

— rabo črk j in ly,

— rabo kratkih in dolgih samoglasnikov in soglasnikov,

— pisavo glagolov s končnicami -ít, -ul, -ül, glagolov v pretekliku in prihodnjiku, glagolov v velelnem in pogojnem naklonu ter glagolov z glagolsko predpono,

35

— pisavo občnih (imena praznikov, imena narodov!!!) in lastnih imen,

— pisavo samostalnikov s končnicami (-t, -val, -vel, -vá, -vé), vključno s starinskimi priimki,

— pisavo okrajšav,

— pisavo pridevnikov s končnicami -ó, -ő, -ú, -ű, stopnjevanih pridevnikov, pridevnikov, ki se končajo na -s in dobijo končnico -an, -en, iz samostalnikov tvorjenih pridevnikov s končnico -i,

— pisavo glavnih, vrstilnih števnikov in števnikov, ki so izraženi z ulomki, dodajanje končnic števnikom, izraženim s številkami in besedami,

— pisavo datuma,

— uporabo vejice v enostavčni in zloženi povedi, uporabo končnih ločil na koncu enostavčnih in zloženih povedi,

— pravila pisanja premega in odvisnega govora.

2. Učenci se pogovarjajo o sorodnosti in pomembnosti jezikov, o izvoru, vlogi in položaju madžarskega jezika.

Učenci:

p

• ridobijo znanja o indoevropski in ugrofinski jezikovni družini,

s

• e seznanijo z izvorom madžarskega jezika,

oza

• vestijo vlogo in pomen maternega jezika v vsakdanjem življenju, pri učenju, pri ohranjanju narodne identitete, s

• e pogovarjajo o uporabi madžarščine doma, v matični državi, drugod po svetu, v zamejstvu živečih madžarskih manjšinah in o madžarski diaspori,

ugo

• tovijo, da je madžarski jezik državni jezik Madžarske, na narodnostno mešanem območju Prekmurja pa je s slovenščino enakovreden uradni jezik,

s

• e pogovarjajo o položaju in statusu jezikov, ki jih govorijo v Sloveniji,

s

• e pogovarjajo o državnih jezikih sosednjih držav, o položaju jezikov v Evropski uniji oziroma njenih ustanovah, o

• zavestijo, da je poleg ohranjanja materinščine pomembno tudi učenje drugih jezikov.

3. Jezikovna in slovnična znanja

Učenci razumejo temeljne jezikoslovne izraze, v besedilih poiščejo primere usvojenih pojmov, primere poimenujejo z ustreznim izrazoslovjem. Jezikovne elemente razvrščajo v kategorije.

Sporočanje.

Sporočanje.

Sporočanje.

Besedne vrste:

Besedilo.

Zložena poved in načini pisanja

g

• lagol (s posebnim poudarkom na Tipi besedil.

premega govora.

glagolskem naklonu),

Enostavčna poved.

Beseda in besedotvorje:

samos

•

talnik,

Stavčni členi:

b

• esedotvorni načini: zlaganje,

pride

•

vnik,

gla

• vni (povedek, osebek) in

izpeljevanje, tvorba okrajšav;

š

• tevnik,

r

• azširjeni stavčni členi (predmet v Zgodovina madžarskega jezika,

zaimek

•

,

tožilniku in orodniku, prislovno

jezikovni spomeniki.

k

• ončnice samostalnikov, pridevni-

določilo kraja, časa, načina, sta-

Izvor besed.

kov, števnikov in zaimkov,

36

nja, vzroka, namena, kvalitativni,

Razslojenost besedišča.

dele

• žniki (melléknévi igenév),

prislo

•

v,

kvantitativni in svojilni prilastek).





pos

• tpozicija,

dr

• uge besedne vrste.





4. Pojmi


govorica telesa, gesta, besedna

komunikacija, naslovnik, pošiljatelj,

govorica telesa, gesta, mimika,

vrsta, glagol, samostalnik, občno

sporočilo, koda, kanal, govorica

glavni stavek, odvisnik, vrste po-

ime, lastno ime, pridevnik, števnik, telesa, besedilo, naslov, kohe-

dredno in priredno zloženih povedi,

zaimek, deležniki, (melléknévi

zija, enostavčna poved, zložena

spremni stavek, citat, veznik, bese-

igenév), prislov, člen, postpozici-

poved, osebek, povedek, predmet

dotvorje, tvorjenka, kratica, jezikov-

ja, glagolska predpona, medmet,

v dajalniku, tožilniku in orodniku,

na družina, pradomovina, sposojen-

členek

prislovno določilo, prislovno določilo ka, tujka, jezikovni spomenik, zborni

kraja, časa, načina, vzroka, namena,

jezik, knjižni jezik, narečje

stanja, rekcije (vonzat), kvalitativni,

kvantitativni in svojilni prilastek

3.3.2 Književna vzgoja

3.3.2.1 Razumevanje in tvorba govorjenih besedil, memoriranje



Učenci pripovedujejo svoja filmska in gledališka doživetja, povzamejo vsebino poslušanih književnih del. Z dramatično igro uprizorijo znana besedila. Naučijo se besedila na pamet.

7.

8.





9.


1. Učenci poslušajo svoji starosti primerna književna besedila, o slišanem se pogovarjajo.

Učenci se pripravijo na sprejemanje besedila, nato:

poslušajo lir

•

ske pesmi, balade, pripovedno pesnitev, romanco, pripovedke, povesti, dnevnik, odlomke romanov, v

• nekaj povedih izrazijo svoja čustva, vtise, misli,

p

• ovzamejo vsebino besedila,

i

• zrazijo svoje mnenje o besedilu,

poglobijo sv

•

oje zanimanje za književnost.

2. Učenci ob gledanju gledaliških predstav in filmov pridobijo književna doživetja.

Učenci:

p

• ogledajo gledališko predstavo, mladinske in druge igrane filme,

izr

• azijo svoje vtise, misli,

po

• vzamejo vsebino in dogajanje predstave oziroma filma,

r

• azlikujejo tragično in komično,

ugo

• tovijo človeško-družbene probleme, moralno-estetske vrednote, bogatijo svojo domišljijo, usvojijo vzrorce dejanj in vedenja,

37





pois

• tovetijo se z nekaterimi nastopajočimi osebami, do drugih z utemeljitvijo izrazijo odpor, poglablja se njihovo zanimanje za književnost,

i

• zrazijo svoje mnenje o gledališki predstavi, filmu, o dejanjih in nazoru nastopajočih oz. o literarni oddaji, d

• ebatirajo o skupno ogledanem filmu, gledališki predstavi,

s

• poznajo z gledališčem in filmom povezane temeljne pojme (režiser, igralec, kostim, kulisa, oder, osvetlitev, glasba, scenarij itd.),

poglobijo sv

•

oje zanimanje za književnost.

3. Učenci se ustno izražajo na temo književnih besedil.

Učenci:

znano besedilo upriz

•

orijo z dramsko igro in pri tem razvijajo zmožnost identifikacije, preizkusijo različne dramske oblike (situacijska vaja, improvizacija),

s

• e naučijo na pamet in povedo nekaj pesmi in kratkih proznih odlomkov, prizadevajo si za ekspresiven odrski izraz, vadijo javno nastopanje.

4. Na temo književnih besedil ustno tvorijo kreativna besedila.

Učenci:

si umislijo dr

•

ugačen začetek in konec prebranega besedila,

pr

• edstavijo dejanski in fiktivni kraj dejanja,

de

• janje pripovedujejo v imenu enega izmed nastopajočih,

o

• značijo literarne junake po zunanjih in notranjih lastnostih.

3.3.2.2 Branje (bralno razumevanje)



Vadijo glasno in tiho razumno branje književnih besedil, razumejo dobesedni pomen preprostih knji-

ževnih besedil. Izrazijo svoje mnenje o nastopajočih osebah v prebranih besedilih, o njihovih dejanjih, o položajih.

7.

8.





9.


1. Učenci glasno in tiho berejo književna besedila in pri tem razvijajo tehniko branja, zmožnost branja z razumevanjem in glasnega branja.

Učenci si prizadevajo za gladko, točno in izrazno glasno in tiho branje:

b

• erejo lirske pesmi, balade, pripovedno pesnitev, romanco, pripovedke, povesti, dnevnik in odlomke romanov.

38

2. Pogovarjajo se o prebranih delih, rešujejo naloge bralnega razumevanja in druge naloge v povezavi z njimi. Razvijajo zmožnost kritičnega mišljenja, moralni in estetski čut, pridobijo znanja iz literarne zgodovine in literarne teorije.

Učenci vrednotijo prebrana dela po danih merilih in poglobijo svoje zanimanje za književnost.

Razlikujejo umetnostna in neumetnostna besedila, dela ljudskega in umetnega pesništva, književne vrste, leposlov-je in lahko književnost.

Kronološko razporedijo z * označene avtorje, določijo avtorja z ** označenim književnim delom.

Seznanijo se z različnimi lirskimi zvrstmi in:

p

• repoznajo glavno misel oz. čustvo v književnem delu,

d

• oločijo vrsto pesmi glede na temo (pokrajinska, ljubezenska, revolucionarna, domoljubna)

poznajo zvr

•

stne značilnosti (preproste lirske pesmi, pokrajinske pesmi, epigrame, himne, ode, elegije in rapsodi-je), določijo zvrst takšnih pesmi,

poznajo značilnos

•

ti svobodnega verza,

p

• repoznajo slikovno pesem,

u

• gotovijo razpoloženje in ton,

pr

• epoznajo obravnavana pesniška sredstva (okrasni pridevek, primera, poosebitev, metafora), simbol in pesniške figure (ponavljanje, refren, stopnjevanje, pesniško vprašanje, aliteracija), njihovo vlogo in vpliv na razpoloženje, p

• repoznajo kitice, ugotovijo zgradbo pesmi,

pr

• epoznajo zaporedno, prestopno, oklepajočo rimo in asonanco.

Seznanijo se z različnimi epskimi deli in zvrstmi in v njih:

ugo

• tovijo temo in sporočilo,

poznajo zvr

•

stne značilnosti pripovedke, balade, pripovedne pesnitve in romana, takšnim književnim delom dolo-

čijo zvrst,

d

• oločijo zvrst mladinskega, zgodovinskega in fantastičnega romana,

do

• jamejo potek dogajanja,

u

• gotovijo, kdo pripoveduje dejanje,

ugo

• tovijo dejanski in fiktivni kraj dejanja in čas,

• ugotovijo glavne in stranske junake,

• označijo nastopajoče, razvrstijo jih po lastnostih, izrazijo in utemeljijo svoje mnenje o njih,

• razlikujejo pripovedne, opisne in dvogovorne dele,

• umislijo si nadaljevanje in konec prebranega besedila,

• prebrana besedila razvrstijo po temi, avtorju ali drugih merilih,

• rešijo pisne naloge analize besedila,

• z dramatizacijo uprizorijo epska dela oziroma odlomke del.

Berejo odlomke iz dramskih del in:

• spoznajo dramsko dogajanje in zgradbo dramskega besedila,

• razlikujejo tragedijo in komedijo,

• prepoznajo komičnost in tragičnost,

• označijo nastopajoče osebe, opazujejo njihova dejanja, razvrstijo jih v skupine, izrazijo in utemeljijo svoje mnenje o njih.

39





Udeležijo se pogovora o doživetjih, ki so jih izzvala prebrana dela.

V pogovorih o književnih delih in svojih doživetjih razlikujejo pojme: lepo in grdo, dobro in slabo, resnica, žalostno in veselo.

V prebranih delih prepoznajo humor, tragičnost in ironijo.

Razvijajo sposobnost uprizarjanja in podoživljanja lastnega stališča in sposobnost empatije.

Ob prebiranju besedil spoznajo drugačen način življenja in navade različnih kultur.

3. Učenci za domače branje berejo obvezna in izbirna književna dela, o njih poročajo in s tem stopnju-jejo željo po branju ter bogatijo književna znanja.

Za domače branje berejo krajša in daljša književna dela, obnovijo dogajanje, razumejo dejanja, značaj, stališča nastopajočih oseb, izrazijo svoje mnenje o tem v pisni obliki.

Obvezno:

Obvezno:

Obvezno:

Gárdonyi Géza: Egri csillagok

Mikszáth Kálmán: Szent Péter esenyője Móricz Zsigmond: Légy jó mindhalá-

(odlomek)

(odlomek) ali Mikszáth — povesti (novele) lig (odlomek)

Nógrádi Gábor: Petepite

Sohonyai Edit: Macskaköröm

Nagy Katalin: Intőkönyvem története

Izbirna dela:

Izbirna dela:

Izbirna dela:

Nógrádi Gábor: Az anyu én vagyok

Fehér Klára: Bezzeg az én időmben

Dániel Anna: Hiányzik Szecső

Varga József: A lendvai vár kapitánya

Békés Pál: A kétbalkezes varázsló

Szabó Magda: Születésnap, Abigél

Kipling: A dzsungel könyve

Nógrádi Gábor: A bátyám zseni

Sohonyai Edit: Engem szeress!, Le a

Berkes Péter: Az öreg bánya titka

Nógrádi Gábor: Nézz rám, mami

csajokkal!, Le a pasikkal!

G. Szabó Judit: Barbara, ez több a

G. Szabó Judit: A macskát visszafele

Nógrádi Gábor: Gyerekrablás a

soknál!

simogatják, Ez mindennek a teteje

Palánk utcában

Jacqueline Wilson: Komisz lányok

J. K. Rowling: Harry Potter

Oláh Ibolya naplója Anyácskától

Mark Twain: Tom Sawyer kalandjai

Szabó Napsugár: Szelina, a föld szíve

Karl May: Winnetou

Gergely Márta: Szöszi

J. R. R. Tolkien: Gospodar prstanov

(odlomek)

Charles Dickens: Oliver Twist

Sharon Creech: Anya nélkül soha

Louis Sachar: Stanley, a szerencse fia

3.3.2.3 Pisanje (tvorba pisnih besedil)

7.

8.





9.


1. Učenci na podlagi prebranih besedil reproduktivno zmožnost tvorbe besedila:

n

• apišejo vsebino prebranih epskih besedil, označijo nastopajoče osebe, opišejo kraj dejanja, v

• odijo dnevnik branja,

p

• išejo prestavitev knjige,

40

pr

• edstavijo avtorje.





2. Učenci v povezavi s prebranimi književnimi deli razvijajo zmožnost kreativnega pisanja: prebrano besedilo predelajo (prepesnijo) iz različnih vidikov:

napiše

•

jo drugačen konec, drugačno nadaljevanje prebranega dela oziroma predhodne dogodke,

o

• pišejo izmišljen kraj dejanja, nastopajočo osebo,

dialoš

•

ko besedilo preoblikujejo v pripovedno in obratno,

us

• tvarijo rimajoče se verze,

izdelajo s

•

trip.

3. Učenci razvijajo zmožnost pisanja spisa:

napiše

•

jo povest, opis in oznako,

napiše

•

jo osebna in bralna doživetja, izrazijo svoje misli, mnenje, čustva,

k

• svojim pisnim izdelkom zbirajo gradivo, ga uredijo,

izdelajo miselni vz

•

orec/osnutek,

poz

• orni so na jezikovno oblikovanost in členitev besedila, na natančno in ustrezno rabo besed, na pravopis, r

• azvijajo sposobnost samoizražanja in kreativnosti,

n

• a učiteljevo pobudo ob priročnikih popravijo napake,

sv

• oja besedila oblikujejo in predstavijo tudi z računalniškimi aplikacijami,

primerjajo

•

, vrednotijo svoja besedila in besedila sošolcev.

Samostojno pišejo kot šolski spis:

po eno pripo

•

ved in opis.

po en opis in oznak

•

o.

po eno kr

•

eativno besedilo in

spis.

3.3.2.4 Pojmi

7.

8.





9.


Učenci razumejo, ustno in pisno ustrezno uporabljajo naslednje pojme:

pripovedna pesnitev, dejanje, pesem/ obdobje reforme, elegija, epigrama,

simbol, simbolizem, ljubezenska

spev, moto, okrasni pridevek,

oda, pokrajinska pesem, revolucio-

lirika, domoljubna pesem, Nyugat,

primera, poosebitev, metafora,

narno pesništvo, rapsodija, zapore-

povest (novela), roman, realizem,

refren, zgodovinski roman, ljudska in dna rima, prestopna rima, polrima,

razglednica, moderna lirika, svobo-

umetna balada, pripovedka, legenda, oklepajoča rima, povest (novela),

dna pesem, fantastičnost, tragedija,

balada, konflikt, glavni junak

črtica, drama, komedija, komičnost

tragičnost

41





3.2.2.5 Predlagana književna besedila

7.

8.

9.





Lirika


Petőfi Sándor:* Arany Jánoshoz

Janus Pannonius:* Pannónia dícsérete

Ady Endre:* Párisban járt az Ősz;

Arany János:* Válasz Petőfinek,

Kölcsey Ferenc:* Huszt, Himnusz**;

Őrizem a szemed**;

Tóth Árpád: Láng

Vörösmarty Mihály:* Szózat**;

Babits Mihály: Hazám!, Messze-

Szabó Lőrinc: Ima a gyermekekért

Petőfi Sándor: Kiskunság;

messze

Szeptember végén**; Nemzeti

Kosztolányi Dezső: Mostan színes

dal**, Egy gondolat bánt engemet** tintákról álmadom

Arany János: A walesi bárdok

József Attila:* Anyám**, Tiszta

szívvel

Radnóti Miklós:* Nem tudhatom**;

Razglednicák;

Varró Dániel:* Túl a Maszat-hegyen

(odlomki)

Varga József: Vallomás

Szúnyogh Sándor: Halicanumi üzenet





Epika


Kőmíves Kelemenné

Jókai Mór:* Az arany ember (odlomki) Móricz Zsigmond:* Hét krajcár**;

A fehér ló mondája

Lázár Ervin: Az asszony

Légy jó mindhalálig (odlomek)**

Balatoni kecskeköröm

Mikszáth Kálmán:* Szent Péter

Tamási Áron: Ábel a rengetegben

Mátyás király meg Markóp

esernyője (odlomek)**, A néhai

(odlomek)

Vörösmarty Mihály: Szép Ilonka

bárány**; Bede Anna tartozása;

Kertész Imre:* Sorstalanság

Arany János: Mátyás anyja,

A pénzügyminiszter reggelije

(odlomek)**

Toldi (odlomki)

Déry Tibor: Képzelt riport egy ame-

Fazekas Mihály: Lúdas Matyi (odlomki)

rikai popfesztiválról (odlomek)

Sánta Ferenc: Három hely

J. R. R. Tolkien: Gospodar prstanov

Gárdonyi Géza:* Egri csillagok**

(odlomek)

Fekete István: Fészekrablás

Móra Ferenc: Kuckó király

Gyurkovics Tibor: Tükröm, tükröm,

mondd meg nékem...





Dramatika


Dramatizacija pripovedne pesnitve


Moliere: Fösvény

Shakespeare: Romeo és Júlia

42

Toldi,

(odlomek)

Németh Ervin: Ludas Matyi (odlomek)





3.3.3 Razvijanje zmožnosti učenja

7.

8.





9.


Učenci:

samos

•

tojno izdelajo osnutek besedila in ga dopolnijo po danih navodilih,

s

• voje osnutke uporabijo za interpretacijo in tvorbo besedila,

p

• ovzamejo, strnejo, pišejo zapiske,

zbir

• ajo znanja, podatke, informacije iz različnih virov, nosilcev informacij in jih ustrezno navajajo, p

• resodijo verodostojnost virov.

43





4 PRIČAKOVANI

DOSEŽKI

4.1 Pričakovani rezultati ob koncu prvega triletja



Učenec:

r

• azume sporočila sošolcev in učitelja,

zna

•

ustrezno pozdraviti odrasle in sovrstnike, jih nagovoriti, se predstaviti, prositi za pomoč, se za pomoč zahvaliti, zna izraziti čestitko in opravičilo,

zna

•

na določeno, njemu primerno temo na podlagi danih besed ali slik, niza slik po predhodni

pripravi tvoriti kratko pripoved in opis,

zna

•

odgovarjati na vprašanja o poslušanem ali prebranem besedilu, tudi sam zna postavljati

vprašanja o besedilih,

zna po

•

vedati nekaj na pamet naučenih besedil,

ber

•

e dokaj tekoče,

po pr

•

edhodni pripravi glasno bere krajša, svoji starosti primerna besedila,

tiho

•

bere krajša, svoji starosti primerna vsakdanja in javna besedila, razume osnovne informa-

cije teh besedil,

na

• podlagi tiho prebranega književnega besedila odgovarja na vprašanja: o čem pripoveduje

besedilo, kdo so nastopajoči, kje, kdaj se je kaj zgodilo,

po

• zna, bere in piše s tiskanimi in pisanimi črkami,

pr

• episuje, piše in piše po nareku s pisanimi črkami,

po vz

•

orcu napiše vabilo in čestitko,

na podlag

•

i slik in niza slik tvori nekaj povezanih povedi,

upor

•

ablja veliko začetnico na začetku povedi, v osebnih imenih in v preprostih zemljepisnih

imenih iz bližnjega okolja,

zna r

•

azvrščati besede na podlagi vprašalnic (kdo, kaj, kakšen, kaj dela),

zna po

•

vedati madžarsko abecedo,

r

• azlikuje samoglasnike in soglasnike,

zna deliti pr

•

eproste besede po pravilih zlogovanja besed,

pr

• epozna pripovedno in vprašalno poved,

pr

• epozna pesem in pravljico.

44





4.1.1 Pričakovani dosežki ob koncu 1. razreda

RAZUMEVANJE GOVORJENIH BESEDIL, GOVOR

Učenec:

r

• azume preprostejša govorjena sporočila in navodila,

zna po

•

zdraviti odrasle in otroke, različnim delom dneva primerno,

se zna pr

•

edstaviti, prositi nekaj in se zahvaliti za nekaj,

odgo

•

varja na vprašanja o sebi in bližnjem okolju,

s spomočjo slik

•

, niza slik tvori nekaj kratkih povedi na določeno temo,

po

• ve na pamet naučena besedila.

BRANJE, BRALNO RAZUMEVANJE



Učenec:

pr

• epozna prvi in zadnji glas v besedah,

pr

• epozna enake črke,

ber

•

e preproste besede z obravnavanimi črkami,

r

• azume pomen piktogramov iz svojega okolja.

PISANJE, PRAVOPIS IN TVORBA PISNIH BESEDIL



Učenec:

pr

• epiše velike tiskane črke,

z obr

•

avnavanimi črkami piše besede,

z v

• eliki tiskanimi črkami napiše svoje ime.

4.1.2 Pričakovani dosežki ob koncu 2. razreda

RAZUMEVANJE GOVORJENIH BESEDIL, GOVOR



Učenec:

r

• azume sporočila učitelja in sošolcev,

zna nago

•

voriti, prositi za pomoč, zahvaliti se za pomoč, opravičiti se,

k

• ratko in jasno odgovarja na vprašanja o sebi in svojem okolju,

na določ

•

eno temo s slikami in nizom slik tvori nekaj povezanih povedi,

zna odgo

•

varjati na učiteljeva vprašanja o osnovnih podatkih poslušanega besedila,

po

• ve na pamet naučene pesmi.

45





BRANJE, BRALNO RAZUMEVANJE

Učenec:

po

• vezano prebere znane črke (zlogi, besede),

po

•

predhodni pripravi glasno prebere besede, besedne zveze in kratke povedi, napisane po

načelu izgovora,

r

• azume preproste pisne naloge,

r

• azume znane pravljice, obnovi eno do dve pravljici,

r

• eši preproste naloge bralnega razumevanja,

z učit

•

eljevo pomočjo popravi napake v branju.





PISANJE IN TVORBA PISNIH BESEDIL


Učenec:

piše s tisk

•

animi črkami čitljivo, pravilno in lepo,

po nar

•

eku piše besede, kratke povedi,

upor

•

ablja veliko začetnico na začetku povedi in v osebnih imenih,

pisno k

•

ratko odgovorja na preprosta vprašanja.

JEZIKOVNA, KNJIŽEVNA IN DRUGA ZNANJA



Učenec:

po

• zna male in velike tiskane črke madžarske abecede,

z vpr

•

ašanji zna besede razvrščati v skupine (kdo, kaj, kakšen, kaj dela).

4.1.3 Pričakovani dosežki ob koncu 3. razreda

RAZUMEVANJE GOVORJENIH BESEDIL, GOVOR



Učenec:

r

• azume sporočila učitelja in sošolcev,

se zna pr

•

edstaviti, nagovoriti, prositi za pomoč, zahvaliti se za pomoč, čestitati,

zna na določ

•

eno temo (z danimi besedami, slikami ali nizom slik) tvoriti kratko pripoved in opis,

zna

•

odgovarjati na učiteljeva vprašanja s podatki poslušanega ali prebranega besedila, tudi

sam zna postavljati vprašanja o besedilu,

po

• ve na pamet naučena besedila.

BRANJE, BRALNO RAZUMEVANJE



Učenec:

46

ber

•

e dokaj tekoče,

po pr

•

edhodni pripravi glasno bere krajša, svoji starosti primerna besedila,





tiho

•

bere krajša, svoji starosti primerna vsakdanja in javna besedila, razume osnovne informa-

cije teh besedil,

na

• podlagi tiho prebranega književnega besedila odgovarja na vprašanja, kot so: o čem govori

besedilo, kdo so nastopajoči, kje, kdaj in zakaj se je nekaj zgodilo,

z učit

•

eljevo pomočjo popravi napake v branju.





PISANJE IN TVORBA PISNIH BESEDIL


Učenec:

pr

• episuje, piše in piše po nareku s pisanimi črkami,

po vz

•

orcu napiše vabilo in čestitko,

na podlag

•

i slik in niza slik tvori preprosto koherentno besedilo,

• uporablja veliko začetnico na začetku povedi, v osebnih imenih in v zemljepisnih imenih iz

bližnjega okolja,

z učit

•

eljevo pomočjo popravi svoje napake.

JEZIKOVNA, KNJIŽEVNA IN DRUGA ZNANJA



Učenec:

r

• azlikuje narečni jezik od pogovornega knjižnega jezika,

po

• zna tiskane in pisane črke madžarske abecede,

zna po

•

vedati madžarsko abecedo,

r

• azlikuje samoglasnike in soglasnike,

zna deliti enosta

•

vne besede po pravilih zlogovanja besed,

pr

• epozna pripovedno in vprašalno poved,

pr

• epozna pesem,

pr

• epozna pravljico.

4.2 Pričakovani rezultati ob koncu drugega triletja



Učenec:

se

• znajde v vsakdanjih komunikacijah: navezovanje stikov (predstavitev, pozdrav), prošnja, za-

hvala; telefonski pogovor,

se zna opr

•

avičiti, izraziti strinjanje, preprosto mnenje,

ugot

•

ovi ključne podatke poslušanih neumetnostnih besedil, izrazi svoje mnenje o besedilu,

zna

•

poročati o svojih doživetjih, tvori preprostejši opis osebe, živali in predmeta, na podlagi

poljudnoznanstvenega besedila pripravi kratko poročilo,

obno

•

vi vsebino poslušanega ali prebranega književnega besedila,

zna nadaljev

•

ati in dokončati zgodbo,

zna po

•

vedati na pamet naučena besedila, s primernimi premori in naglasom,

v

• ečinoma uporablja knjižni jezik, govori s pravilnim naglasom, intonacijo in premorom,

47





po

•

predhodni pripravi dokaj tekoče, s pravilnim naglasom, s pravilno intonacijo in primernimi

premori glasno prebere besedilo,

r

• azlikuje umetnostno in neumetnostno besedilo,

tiho

•

prebere eno stran obsegajoče, svoji starosti primerno neumetnostno besedilo, ugotovi

ključne podatke (naslovnik, pošiljatelj, tema, namen),

v k

• njiževnih besedilih loči resnično od domišljijskega,

ugot

•

ovi obliko književnih besedil (proza, verz),

ugot

•

ovi temo, osebe, zgodbo, kraj in čas dogajanja v epskem besedilu,

ubesedi, k

•

aj mu sporoča prebrano besedilo, izrazi mnenje o njem,

v pr

•

ebranem besedilu prepozna, poišče (preprostejše) sopomenke in protipomenke,

ugot

•

ovi zgradbo pesmi (kitice, vrstice) in prepozna zaporedno rimo, poišče okrasne pridevke,

t

• vori preprosto vsakdanje in javno besedilo (vabilo, čestitko, pismo) ter pripoved, opis in preprosto oznako osebe,

po

• vzame vsebino književnega besedila,

ustr

•

ezno označi začetek in konec povedi v enostavčni povedi, ustrezno uporablja vejico pri na-

števanju in pred veznikom hogy,

pr

• avilno uporablja j in ly, kratke in dolge samoglasnike in soglasnike v večini pogosto rabljenega besedišča,

pr

• avilno uporablja veliko začetnico v osebnih imenih, imenih živali, v naslovih znanih književnih del, v pogosteje rabljenih imenih ustanov ter zemljepisnih imenih širšega okolja (Slovenije in Madžarske),

• pravilno piše datum in števila do dva tisoč,

• pozna poseben položaj madžarskega jezika,

• razlikuje in govornemu položaju primerno uporablja narečje in knjižni jezik,

• zna postaviti besede v abecedni red, deliti preproste besede,

pr

• epozna in razlikuje obravnavane besedne vrste (glagol, samostalnik, pridevnik, glavni in vrstilni števnik brez končnic), vrste enostavčnih povedi po namenu govorca,

• zna tvoriti zloženke in enostavne tvorjenke,

• razlikuje ljudsko in umetno slovstvo,

• pozna značilnosti pravljice (začetek in zaključek pravljice, pravljično število, čudežni dogodek).

4.2.1 Pričakovani dosežki ob koncu 4. razreda





RAZUMEVANJE IN TVORBA GOVORJENIH BESEDIL


Učenec:

r

• azume svoji starosti in znanju primerne pogovore, se vključuje v takšne pogovore,

r

• azume bistvene podatke krajšega poljudnoznanstvenega besedila,

se zna opr

•

avičiti, izraziti strinjanje,

zna por

•

očati o svojih doživljajih, tvori preprostejši opis osebe in živali,

obno

•

vi vsebino poslušanega ali prebranega književnega besedila,

48

zna nadaljev

•

ati pravljico,

sodeluje v dr

•

amatizaciji,





zna po

•

vedati na pamet naučena besedila,

v

• ečinoma uporablja knjižni jezik, s pomočjo učitelja popravi večje napake.

BRANJE, BRALNO RAZUMEVANJE

Učenec:

po

•

predhodni pripravi dokaj tekoče glasno prebere književno, poljudnoznanstveno in javno

besedilo,

r

• azlikuje književno in neumetnostno besedilo,

tiho

•

prebere pol strani obsegajoče, svoji starosti primerno književno, poljudnoznanstveno in

javno besedilo,

ugot

•

ovi ključne podatke neumetnostnega besedila (kdo, kaj, kje, kdaj),

ugot

•

ovi temo, osebe, zgodbo, kraj in čas dogajanja v književnem besedilu.

PISANJE, PRAVOPIS IN TVORBA PISNIH BESEDIL



Učenec:

čitljiv

•

o in estetsko prepisuje, piše, piše po nareku,

zna napisa

•

ti vabilo in čestitko,

s slik

•

ami ali besedami tvori krajšo pripoved in opis,

po

• vzame vsebino književnega besedila, nadaljuje zgodbo književnega besedila,

ustr

•

ezno označi začetek in konec povedi (v pripovedni, vprašalni in velelni povedi),

pr

• avilno uporablja veliko začetnico v osebnih imenih, imenih živali in znanih zemljepisnih imenih širšega okolja,

pr

• avilno uporablja j in ly, kratke in dolge samoglasnike in soglasnike v osnovnem bese-dišču, z učit

•

eljevo pomočjo popravi svoje napake.

JEZIKOVNA, KNJIŽEVNA IN DRUGA ZNANJA

Učenec:

r

• azlikuje narečje in knjižni jezik, ve, kdaj katerega lahko uporablja,

zna zlogo

•

vati in deliti preprostejše besede,

• prepozna in razlikuje obravnavane besedne vrste (glagol, samostalnik, pridevnik, glavni in vrstilni števnik brez končnic), vrste enostavčnih povedi po namenu govorca (pripovedna, vprašalna, velelna),

pr

• epozna pesem, ugotovi rimo,

pr

• epozna pravljico, pozna nekaj njenih značilnosti (začetek in konec pravljice).

49





4.2.2 Pričakovani dosežki ob koncu 5. razreda





RAZUMEVANJE IN TVORBA GOVORJENIH BESEDIL


Učenec:

r

• azume svoji starosti in znanju primerne pogovore,

zna se opr

•

avičiti, izraziti strinjanje, preprosto mnenje,

sodeluje v pogo

•

vorih na znano temo in telefonskih pogovorih, upošteva načela vljudnosti,

r

• azume ključne podatke poslušanih neumetnostnih besedil,

na podlag

•

i osnutka pripravi in predstavi referat na dano temo,

zna por

•

očati o svojih doživljajih, tvori preprostejši opis osebe in živali,

obno

•

vi vsebino poslušanega ali prebranega književnega besedila,

zna nadaljev

•

ati in dokončati pravljico/zgodbo,

sodeluje v dr

•

amatizaciji,

zna po

•

vedati na pamet naučena besedila,

v

• ečinoma uporablja knjižni jezik, s pomočjo učitelja popravi večje napake.

BRANJE, BRALNO RAZUMEVANJE

Učenec:

po

•

predhodni pripravi dokaj tekoče, s pravilno intonacijo povedi (pripovedna, vprašalna, vele-

la) glasno prebere književno, poljudnoznanstveno in javno besedilo,

r

• azlikuje književno in neumetnostno besedilo,

tiho

•

prebere pol strani obsegajoče, svoji starosti primerno književno, poljudnoznanstveno in

javno besedilo,

ugot

•

ovi ključne podatke neumetnostnega besedila (kdo, kaj, kje, kdaj, koga ali kaj),

ugot

•

ovi temo, osebe, zgodbo, kraj in čas dogajanja v književnem besedilu,

ubesedi, k

•

aj mu sporoča prebrano besedilo,

ugot

•

ovi zgradbo pesmi (kitice, vrstice) in prepozna rimo.

PISANJE, PRAVOPIS IN TVORBA PISNIH BESEDIL

Učenec:

čitljiv

•

o in estetsko prepisuje, piše, piše po nareku, brez zamenjave in izpuščanja črk,

zna napisa

•

ti čestitko in mali oglas,

t

• vori krajšo pripoved in opis,

po

• vzame vsebino književnega besedila,

nadaljuje zgodbo k

•

njiževnega besedila,

ustr

•

ezno označi začetek in konec povedi (v pripovedni, vprašalni in velelni povedi), ustrezno

uporablja vejico pri naštevanju,

50

pr

• avilno uporablja veliko začetnico v osebnih imenih, imenih živali, v imenih ustanov iz okolja, v naslovih znanih književnih del ter v znanih zemljepisnih imenih širšega okolja,

pr

• avilno uporablja j in ly, kratke in dolge samoglasnike in soglasnike v vsaj polovici utrjenega besedišča,

z učit

•

eljevo pomočjo popravi pravopisne napake.

JEZIKOVNA, KNJIŽEVNA IN DRUGA ZNANJA

Učenec:

r

• azlikuje narečje in knjižni jezik, večinoma uporablja knjižni pogovorni jezik,

zna deliti besede

•

,

zna posta

•

viti besede v abecedni red na podlagi prve črke,

• prepozna in razlikuje obravnavane besedne vrste (glagol, samostalnik, pridevnik, glavni in vrstilni števnik brez končnic), vrste enostavčnih povedi po namenu govorca (pripovedna, vpra-

šalna, velelna),

pr

• epozna pesem, ugotovi rimo,

pr

• epozna ljudsko pravljico, pozna nekaj njenih značilnosti (začetek in konec pravljice, pravljič-

no število), pozna nekaj vrst pravljic.

4.2.3 Pričakovani dosežki ob koncu 6. razreda





RAZUMEVANJE IN TVORBA GOVORJENIH BESEDIL


Učenec:

se

• znajde v vsakdanjih komunikacijah: navezovanje stikov (predstavitev, pozdrav), prošnja, za-

hvala; telefonski pogovor,

go

• vornemu položaju in osnovnim vljudnostnim normam primerno jasno oblikuje in izrazi svoje

misli, sporočilni namen,

r

• azume bistvene podatke poslušanih neumetnostnih besedil, izrazi svoje mnenje o besedilu,

pr

• epozna sogovorce in odnose med njimi,

zna por

•

očati o svojih doživljajih, tvori preprostejši opis osebe, živali in predmeta,

pr

• ipravi in predstavi poročilo o poljudnoznanstvenem besedilu,

obno

•

vi vsebino poslušanega ali prebranega književnega besedila,

zna nadaljev

•

ati in dokončati zgodbo,

sodeluje v dr

•

amatizaciji,

zna po

•

vedati na pamet naučena besedila, s primernimi premori in naglasom,

v

• ečinoma uporablja knjižni jezik, govori s pravilnim naglasom, intonacijo in premorom,

s pomočjo učit

•

elja popravi večje napake.

BRANJE, BRALNO RAZUMEVANJE

Učenec:

po

•

predhodni pripravi dokaj tekoče, s pravilnim naglasom, s pravilno intonacijo in primernimi

premori glasno prebere besedilo,

51





tiho

•

prebere eno stran obsegajoče, svoji starosti primerno neumetnostno besedilo, ugotovi bi-

stvene podatke (naslovnik, pošiljatelj, tema, namen), izrazi svoje mnenje o besedilu,

v k

• njiževnih besedilih loči resnično od domišljijskega,

ugot

•

ovi členitev književnih del (odstavki, kitice, vrstice),

ugot

•

ovi obliko književnih besedil (proza, verz),

ugot

•

ovi temo, osebe, zgodbo, kraj, čas in zaporedje dogajanja v epskem besedilu,

ubesedi, k

•

aj mu sporoča prebrano besedilo, izrazi mnenje o njem,

ugot

•

ovi zgradbo pesmi (kitice, vrstice) in prepozna zaporedno rimo, poišče okrasne pridevke.

PISANJE, PRAVOPIS IN TVORBA PISNIH BESEDIL

Učenec:

čitljiv

•

o in estetsko prepisuje, piše, piše po nareku, brez zamenjave in izpuščanja črk,

zna napisa

•

ti vabilo, čestitko in mali oglas,

t

• vori pripoved, opis in oznako osebe,

po

• vzame vsebino književnega besedila,

napiše nadaljev

•

anje in konec zgodbe književnega besedila,

ustr

•

ezno označi začetek in konec povedi v enostavčni povedi, ustrezno uporablja vejico pri na-

števanju in pred veznikom hogy,

pr

• avilno uporablja veliko začetnico v osebnih imenih, imenih živali, imenih ustanov iz okolja, naslovih znanih književnih del in znanih zemljepisnih imenih širšega okolja (Slovenije in Madžarske),

pr

• avilno uporablja j in ly, kratke in dolge samoglasnike in soglasnike v vsaj polovici utrjenega besedišča,

pr

• avilno piše datum in števila do dva tisoč,

z učit

•

eljevo pomočjo popravi pravopisne napake.

JEZIKOVNA, KNJIŽEVNA IN DRUGA ZNANJA

Učenec:

po

• zna poseben položaj madžarskega jezika,

r

• azlikuje narečje in knjižni jezik, večinoma uporablja knjižni pogovorni jezik,

zna posta

•

viti besede v abecedni red,

zna deliti besede

•

,

• prepozna in razlikuje obravnavane besedne vrste (glagol, samostalnik, pridevnik, glavni in vrstilni števnik brez končnic), vrste enostavčnih povedi po namenu govorca,

zna t

•

voriti zloženke in enostavne tvorjenke,

r

• azlikuje ljudsko in umetno slovstvo,

po

• zna značilnosti pravljice (začetek in konec pravljice, pravljično število, čudežni dogodek), pozna nekaj vrst pravljic.

52





4.3 Pričakovani dosežki ob koncu tretjega triletja

Učenec:

se

• znajde v vsakdanjih govornih situacijah, prilagaja se govornemu položaju in upošteva osnov-

ne vljudnostne norme,

zna zač

•

eti pogovor in ga primerno končati,

zna

•

izraziti svoj sporočilni namen (poizvedovanje, izražanje mnenja, strinjanje, nestrinjanje, do-

padljivost, nedopadljivost),

ugot

•

ovi ključne podatke poslušanih neumetnostnih besedil,

zna

•

poročati o svojih doživetjih, tvori opis, na podlagi poljudnoznanstvenega ali medijskega

besedila pripravi in predstavi poročilo,

obno

•

vi vsebino poslušanega ali prebranega književnega besedila, izrazi mnenje o besedilu, pripravi oznako književne osebe,

zna nadaljev

•

ati zgodbo, upovedati predhodne dogodke,

zna po

•

vedati na pamet naučena besedila, s primernimi premori in naglasom,

v

• ečinoma uporablja knjižni jezik, govori s pravilnim naglasom, intonacijo in premorom,

t

• ekoče, s pravilnim naglasom, s pravilno intonacijo in primernimi premori glasno tekoče pre-

bere besedilo,

tiho

•

prebere 1,5 strani obsegajoče, svoji starosti primerno neumetnostno besedilo, ugotovi bi-

stvene podatke (pošiljatelj, naslovnik, tema, namen), izrazi svoje mnenje o besedilu,

ugot

•

ovi členitev književnih del (odstavki, kitice, vrstice),

ugot

•

ovi obliko književnih besedil (proza, verz),

pr

• epozna dramsko besedilo, loči komično in tragično,

ugot

•

ovi zgodbo, kraj in čas dogajanja ter vzročno-posledična razmerja v epskem besedilu,

ubesedi, k

•

aj mu sporoča prebrano besedilo, izrazi mnenje o njem,

v besedilu poišč

•

e sopomenke in protipomenke,

ugot

•

ovi zgradbo pesmi (kitice, vrstice), prepozna zaporedno in prestopno rimo, poišče okrasne

pridevke in primere,

zna izpolnjev

•

ati obrazce,

t

• vori pripoved, opis in oznako osebe, zna napisati življenjepis in pismo,

po

• vzame vsebino književnega besedila,

napiše konec zgodbe k

•

njiževnega besedila in ubesedi predhodne dogodke,

ustr

•

ezno označi začetek in konec povedi v enostavčni povedi, ustrezno uporablja vejico pri na-

števanju in pred vezniki hogy, mert in de,

pr

• avilno uporablja j in ly, kratke in dolge samoglasnike in soglasnike v večini pogosto rabljenih besed,

pr

• avilno uporablja veliko začetnico v osebnih imenih, imenih živali, v pogosto rabljenih zemljepisnih imenih, v znanih imenih ustanov in v naslovih znanih književnih del,

z malo zač

•

etnico piše imena narodov in praznikov,

pr

• avilno piše datum in števila do dva tisoč, vrstilne števnike z besedami,

pr

• avilno piše skupaj glagolsko predpono in glagol, ko je predpona pred glagolom,

meg

•

felelően jelölje a teljes hasonulás egyszerűbb eseteit (egyjegyű mássalhangzó + -val, -vel;

-vá, -vé),

53

r

• azlikuje in govornemu položaju primerno uporablja narečje in knjižni jezik,

po

• zna položaj in status madžarskega jezika v Sloveniji in na Madžarskem,

pr

• epozna in razlikuje obravnavane besedne vrste (glagol, samostalnik, pridevnik, števnik, osebni, vprašalni in kazalni zaimek), vrste enostavčnih povedi po namenu govorca, stavčne člene (povedek, osebek, predmet, prislovno določilo časa, kraja, kakovostni prilastek), razlikuje večstavčne in enostavčne povedi, prepozna predmetni, vzročni in prilastkov odvisnik, vezalno in protivno priredje, zna t

•

voriti zloženke in enostavne tvorjenke,

po

• zna zvrstne značilnosti povesti, romana, pripovedne pesnitve in ode,

po

• zna največje madžarske pesnike in pisatelje ter njihova poglavitna književna dela (avtor, naslov, tema),

zna upor

•

abljati pravopisni slovar.

4.3.1 Pričakovani dosežki ob koncu 7. razreda





RAZUMEVANJE IN TVORBA GOVORJENIH BESEDIL


Učenec:

se

• znajde v vsakdanjih komunikacijah, se prilagaja govornemu položaju in upošteva osnovne

vljudnostne norme,

zna zač

•

eti pogovor in se vanj vključevati,

zna

•

izraziti svoj sporočilni namen (poizvedovanje, izražanje mnenja, strinjanje, nestrinjanje, do-

padljivost, nedopadljivost),

r

• azume ključne podatke poslušanih neumetnostnih besedil, izrazi svoje mnenje o besedilu,

pr

• epozna sogovorce, prepozna njihov čustveni odnos,

zna

•

poročati o svojih doživljajih, tvori opis, na podlagi poljudnoznanstvenega besedila pripravi

in predstavi poročilo,

obno

•

vi vsebino poslušanega ali prebranega književnega besedila, izrazi mnenje o besedilu,

zna nadaljev

•

ati zgodbo, upovedati predhodne dogodke,

sodeluje v dr

•

amatizaciji,

zna po

•

vedati dve na pamet naučeni besedili, s primernimi premori in naglasom,

v

• ečinoma uporablja knjižni jezik, govori s pravilnim naglasom, intonacijo in premorom,

s pomočjo učit

•

elja popravi večje napake.

BRANJE, BRALNO RAZUMEVANJE

Učenec:

t

• ekoče, s pravilnim naglasom, s pravilno intonacijo in primernimi premori glasno tekoče pre-

bere besedilo,

tiho

•

prebere eno stran obsegajoče, svoji starosti primerno neumetnostno besedilo, ugotovi

bistvene podatke (naslovnik, pošiljatelj, tema, namen, vzrok), izrazi svoje mnenje o besedilu, ugot

•

ovi členitev književnih del (odstavki, kitice, vrstice),

54

ugot

•

ovi obliko književnih besedil (proza, verz),

ugot

•

ovi temo, osebe, zgodbo, kraj, čas in zaporedje dogajanja v epskem besedilu, vzročno-po-

sledična razmerja, zna osebe razvrščati v skupine,





ubesedi, k

•

aj mu sporoča prebrano besedilo, izrazi mnenje o njem,

v besedilu poišč

•

e sopomenke in protipomenke,

ugot

•

ovi zgradbo pesmi (kitice, vrstice) in prepozna zaporedno rimo, poišče okrasne pridevke

in primere.

PISANJE, PRAVOPIS IN TVORBA PISNIH BESEDIL

Učenec:

piše čitljiv

•

o in estetsko, brez zamenjave in izpuščanja črk,

zna izpolnjev

•

ati preproste obrazce,

zna napisa

•

ti zasebno pismo, tvori pripoved, opis in oznako osebe,

po

• vzame vsebino književnega besedila,

napiše nadaljev

•

anje in konec zgodbe književnega besedila in ubesedi predhodne dogodke,

ustr

•

ezno označi začetek in konec povedi v enostavčni povedi, ustrezno uporablja vejico pri na-

števanju in pred veznikoma hogy in mert,

pr

• avilno uporablja j in ly, kratke in dolge samoglasnike in soglasnike v vsaj polovici utrjenega besedišča,

pr

• avilno uporablja veliko začetnico v osebnih imenih, imenih živali, imenih ustanov iz okolja, naslovih znanih književnih del in znanih zemljepisnih imenih,

z malo zač

•

etnico piše imena narodov in praznikov,

pr

• avilno piše datum in števila do dva tisoč,

pr

• avilno piše skupaj glagolsko predpono in glagol, ko je predpona pred glagolom,

z učit

•

eljevo pomočjo ali ob pravopisnem slovarju popravi pravopisne napake.

JEZIKOVNA, KNJIŽEVNA IN DRUGA ZNANJA

Učenec:

r

• azlikuje narečje in knjižni jezik, večinoma uporablja knjižni pogovorni jezik,

po

• zna poseben položaj in status madžarskega jezika v Sloveniji in na Madžarskem,

pr

• epozna in razlikuje obravnavane besedne vrste (glagol, samostalnik, pridevnik, števnik, oseb-ni, vprašalni in kazalni zaimek), vrste enostavčnih povedi po namenu govorca,

zna t

•

voriti zloženke in enostavne tvorjenke,

po

• zna zvrstne značilnosti romana in pripovedne pesnitve.

4.3.2 Pričakovani dosežki ob koncu 8. razreda





RAZUMEVANJE IN TVORBA GOVORJENIH BESEDIL


Učenec:

se

• znajde v vsakdanjih komunikacijskih situacijah, prilagaja se govornemu položaju in upošte-

va osnovne vljudnostne norme,

zna zač

•

eti pogovor in ga primerno končati,

55





zna

•

izraziti svoj sporočilni namen (izražanje mnenja, strinjanje, nestrinjanje, dopadljivost, ne-

dopadljivost),

r

• azume bistvene podatke poslušanih neumetnostnih besedil, izrazi svoje mnenje o besedilu,

pr

• epozna sogovorce, prepozna njihov čustveni odnos,

zna

•

poročati o svojih doživljajih, tvori opis, na podlagi poljudnoznanstvenega besedila pripravi

in predstavi poročilo,

obno

•

vi vsebino poslušanega ali prebranega književnega besedila, izrazi mnenje o besedilu, pripravi oznako književne osebe,

zna nadaljev

•

ati zgodbo, upovedati predhodne dogodke,

sodeluje v dr

•

amatizaciji,

zna po

•

vedati dve na pamet naučeni besedili, s primernimi premori in naglasom,

v

• ečinoma uporablja knjižni jezik, govori s pravilnim naglasom, intonacijo in premorom,

s pomočjo učit

•

elja popravi večje napake.

BRANJE, BRALNO RAZUMEVANJE

Učenec:

t

• ekoče, s pravilnim naglasom, s pravilno intonacijo in primernimi premori glasno tekoče pre-

bere besedilo,

tiho

•

prebere 1,5 strani obsegajoče, svoji starosti primerno neumetnostno besedilo, ugotovi bistvene podatke (naslovnik, pošiljatelj, tema, namen, vzrok), izrazi svoje mnenje o besedilu, ugot

•

ovi členitev književnih del (odstavki, kitice, vrstice),

ugot

•

ovi obliko književnih besedil (proza, verz),

ugot

•

ovi temo, osebe, zgodbo, kraj, čas in zaporedje dogajanja v epskem besedilu, vzročno-po-

sledična razmerja, zna osebe razvrščati v skupine,

ubesedi, k

•

aj mu sporoča prebrano besedilo, izrazi mnenje o njem,

v besedilu poišč

•

e sopomenke, protipomenke in onomatopejske besede,

ugot

•

ovi zgradbo pesmi (kitice, vrstice) in prepozna zaporedno in prestopno rimo, poišče okra-

sne pridevke in primere.

PISANJE, PRAVOPIS IN TVORBA PISNIH BESEDIL

Učenec:

piše čitljiv

•

o in estetsko, brez zamenjave in izpuščanja črk,

zna izpolnjev

•

ati obrazce,

zna napisa

•

ti predstavitev knjige, tvori pripoved, opis in oznako osebe,

po

• vzame vsebino književnega besedila,

napiše nadaljev

•

anje in konec zgodbe književnega besedila in ubesedi predhodne dogodke,

ustr

•

ezno označi začetek in konec povedi v enostavčni povedi, ustrezno uporablja vejico pri na-

števanju in pred vezniki hogy, mert in de,

pr

• avilno uporablja j in ly, kratke in dolge samoglasnike in soglasnike v vsaj polovici utrjenega 56

besedišča,

pr

• avilno uporablja veliko začetnico v osebnih imenih, imenih živali, v imenih ustanov iz okolja, v naslovih znanih književnih del ter v znanih zemljepisnih imenih,

z malo zač

•

etnico piše imena narodov in praznikov,

pr

• avilno piše datum in števila do dva tisoč, vrstilne števnike z besedami,

pr

• avilno piše skupaj glagolsko predpono in glagol, ko je predpona pred glagolom,

z učit

•

eljevo pomočjo ali ob pravopisnem slovarju popravi pravopisne napake.

JEZIKOVNA, KNJIŽEVNA IN DRUGA ZNANJA

Učenec:

r

• azlikuje narečje in knjižni jezik, večinoma uporablja knjižni pogovorni jezik,

po

• zna poseben položaj in status madžarskega jezika v Sloveniji in na Madžarskem,

pr

• epozna in razlikuje obravnavane besedne vrste (glagol, samostalnik, pridevnik, števnik, oseb-ni, vprašalni in kazalni zaimek), vrste enostavčnih povedi po namenu govorca, stavčne člene

(povedek, osebek, predmet, prislovno določilo časa, kraja, kakovostni prilastek),

zna t

•

voriti zloženke in enostavne tvorjenke,

po

• zna zvrstne značilnosti pripovedi, romana in pripovedne pesnitve.



4.3.3 Pričakovani dosežki ob koncu 9. razreda





RAZUMEVANJE IN TVORBA GOVORJENIH BESEDIL


Učenec:

se

• znajde v vsakdanjih komunikacijskih situacijah, se prilagaja govornemu položaju in upošte-

va osnovne vljudnostne norme,

zna zač

•

eti pogovor in ga primerno končati,

zna

•

izraziti svoj sporočilni namen (poizvedovanje, izražanje mnenja, strinjanje, nestrinjanje, do-

padljivost, nedopadljivost),

r

• azume ključne podatke poslušanih neumetnostnih besedil, izrazi svoje mnenje o besedilu,

zna

•

poročati o svojih doživljajih, tvori opis, na podlagi poljudnoznanstvenega ali medijskega

besedila pripravi in predstavi poročilo,

obno

•

vi vsebino poslušanega ali prebranega književnega besedila, izrazi mnenje o besedilu, pripravi oznako književne osebe,

zna nadaljev

•

ati zgodbo, upovedati predhodne dogodke,

sodeluje v dr

•

amatizaciji,

zna po

•

vedati dve na pamet naučeni besedili, s primernimi premori in naglasom,

v

• ečinoma uporablja knjižni jezik, govori s pravilnim naglasom, intonacijo in premorom,

s pomočjo učit

•

elja ali ob slovarju popravi večje napake.

57

BRANJE, BRALNO RAZUMEVANJE

Učenec:

t

• ekoče, s pravilnim naglasom, s pravilno intonacijo in primernimi premori glasno tekoče pre-

bere besedilo,

tiho

•

prebere 1,5 strani obsegajoče, svoji starosti primerno neumetnostno besedilo, na kratko

povzame besedilo, reši naloge bralnega razumevanja o bistvenih podatkih, izrazi svoje mnenje

o besedilu,

ugot

•

ovi členitev književnih del (odstavki, kitice, vrstice),

ugot

•

ovi obliko književnih besedil (proza, verz),

pr

• epozna dramsko besedilo, loči komično in tragično,

ugot

•

ovi temo, osebe, zgodbo, kraj, čas in zaporedje dogajanja v epskem besedilu, vzročno-po-

sledična razmerja, zna osebe razvrščati v skupine,

ubesedi, k

•

aj mu sporoča prebrano besedilo, izrazi mnenje o njem,

v besedilu poišč

•

e sopomenke, protipomenke in onomatopejske besede,

ugot

•

ovi zgradbo pesmi (kitice, vrstice) in prepozna zaporedno in prestopno rimo, poišče okra-

sne pridevke, primere in poosebitve.

PISANJE, PRAVOPIS IN TVORBA PISNIH BESEDIL

Učenec:

piše čitljiv

•

o in estetsko, brez zamenjave in izpuščanja črk,

zna izpolnjev

•

ati obrazce,

zna napisa

•

ti življenjepis, pismo, tvori pripoved, opis in oznako osebe,

po

• vzame vsebino književnega besedila,

napiše nadaljev

•

anje in konec zgodbe književnega besedila in ubesedi predhodne dogodke,

ustr

•

ezno označi začetek in konec povedi v enostavčni povedi, ustrezno uporablja vejico pri na-

števanju in pred vezniki hogy, mert, aki, ami in de,

pr

• avilno uporablja j in ly, kratke in dolge samoglasnike in soglasnike v vsaj polovici utrjenega besedišča,

pr

• avilno uporablja veliko začetnico v osebnih imenih, imenih živali, v imenih ustanov iz okolja, v naslovih znanih književnih del ter v znanih zemljepisnih imenih,

z malo zač

•

etnico piše imena narodov in praznikov,

pr

• avilno piše datum in števila do dva tisoč, vrstilne števnike z besedami,

pr

• avilno piše skupaj glagolsko predpono in glagol, ko je predpona pred glagolom,

z učit

•

eljevo pomočjo ali ob pravopisnem slovarju popravi pravopisne napake.

JEZIKOVNA, KNJIŽEVNA IN DRUGA ZNANJA

Učenec:

r

• azlikuje narečje in knjižni jezik, večinoma uporablja knjižni pogovorni jezik,

58

po

• zna poseben položaj in status madžarskega jezika v Sloveniji in na Madžarskem,





pr

• epozna in razlikuje obravnavane besedne vrste (glagol, samostalnik, pridevnik, števnik, oseb-ni, vprašalni in kazalni zaimek), vrste enostavčnih povedi po namenu govorca, stavčne člene

(povedek, osebek, predmet, prislovno določilo časa, kraja, kakovostni prilastek), razlikuje več-

stavčne in enostavčne povedi, prepozna predmetni, vzročni in prilastkov odvisnik, vezalno in

protivno priredje,

zna t

•

voriti zloženke in enostavne tvorjenke,

po

• zna zvrstne značilnosti pripovedi, romana, pripovedne pesnitve in ode,

po

• zna poglavitna književna dela največjih madžarskih pesnikov in pisateljev (avtor, naslov, tema),

zna upor

•

abljati pravopisni slovar.

59





5 MEDPREDMETNE





POVEZAVE


Madžarščina v dvojezični osnovni šoli ni samo učni predmet, temveč tudi učni jezik. Izhajajoč iz tega, naj bi se povezovanje predmeta z drugimi predmeti uresničevalo v okviru vseh učnih ur.

Tako učenci tudi z učenjem drugih predmetov ustno in pisno razvijajo svoje znanje iz madžaršči-ne. Večji poudarek dobi to pri predmetih, kjer se uresničuje t. i. narodnostni program, kajti v tem primeru se madžarščina ne uporablja le z namenom pridobivanja znanja in razvijanja sposobnosti, ampak se v tem jeziku obravnava učna snov, ki se navezuje na Madžarsko in madžarski narod.

V prvem triletju ima v okviru predmeta pomembno vlogo korelacija oziroma integracija z vzgoj-nimi predmeti (glasbena, likovna in športna vzgoja), kajti šolarčki lahko izrazijo svoje misli in čustva tudi z glasbo, gibanjem in v obliki risbe. Učenci tudi pri glasbeni vzgoji bogatijo svoj besedni zaklad, vadijo izgovor, pravilno naglaševanje in kadenco.

Medpredmetno povezovanje se uresničuje tudi v dejavnostih učencev zunaj pouka (obisk gledališča, dnevi dejavnosti, prireditve, projektni dnevi). V drugem, še posebno pa v tretjem triletju se medpredmetna povezava uresničuje z branjem poljudnoznanstvenih besedil, na primer z zgodovino, geografijo, biologijo, likovno in glasbeno vzgojo itd. Medpredmetno povezo-

vanje se lahko zelo pogosto uresničuje s poučevanjem slovenščine, ki je prav tako materinščina, saj se učenci v okviru obeh predmetov seznanjajo z istimi deli iz svetovne književnosti, pri obeh predmetih tvorijo enaka besedila itd. Tako si lahko učitelja obeh maternih jezikov s sodelovanjem in skupnim načrtovanjem vzajemno podpirata in olajšata delo in s tem zagotovita uspešnejši

razvoj učencev. Na večji uspeh lahko računamo tudi z uzavestitvijo podobnosti in razlik med je-zikoma, zato je treba te poudariti. Učenje tujih jezikov – izhajajoč iz njihovih indoevropskih zna-

čilnosti – manj podpira učenje madžarščine, vendar se lahko v njihovem okviru usvojene tehnike in strategije učenja uporabljajo tudi pri pouku madžarščine.

60

6 DIDAKTIČNA

PRIPOROČILA

V prvem triletju osnovne šole zagotovimo pri učenju madžarščine svobodno razpoloženje.

Dajemo veliko priložnosti za spontano izražanje učencev, spodbujamo oblike dela, ki temeljijo

na igri, zlasti odkrivajoče učenje, priporočamo projektno delo, kooperativno in integrirano učenje, saj z njimi zasnujemo izoblikovanje najrazličnejših zmožnosti, sposobnosti in kompetenc.

Z upoštevanjem izkušenj in predznanja učencev pospešujemo in podpiramo učenje drugih pred-

metov. V okviru predmeta si prizadevajmo uporabljati takšne metode dela, ki pripomorejo k izo-

blikovanju različnih strategij učenja. Zadovoljivo veliko število ur predmeta to tudi omogoča.

Svobodno, spontano ozračje seveda ne pomeni zmanjšanja zavestnosti ali celo opuščanja peda-

goškega procesa. Poskrbeti moramo, da se posamezne jezikovne funkcije razvijajo sorazmerno.

Bodimo pozorni na to, da poleg t.i. sporočilne funkcije dobijo ustrezen poudarek tudi funkcija navezovanja in ohranjanja stikov ter izrazna in poetična funkcija.

Opismenjevanje je razširjeno na tri leta, je temeljito pripravljeno in se navezuje na sočasno razvijajoče se ustno izražanje. Spontano in funkcionalno poučevanje branja in pisanja v prvem triletju osnovne šole ima tri faze:

V

• 1. razredu se učenci pripravljajo na pisanje in branje, delajo predbralne in predpisalne vaje, na primer slišano besedilo razčlenijo na besede, zloge in glasove, vadijo prepoznavanje glasov ter pravilno naglaševanje besed. Učenci se lahko, glede na razvite zmožnosti in zanimanje, seznanjajo tudi z velikimi tiskanimi črkami.

Opismenjev

•

anje poteka pretežno v drugem in tretjem razredu, vendar do konca ostaja v tesni

povezanosti z utrjevanjem drugih načinov komunikacije. Tako je v prvem razredu več pogovora

in razvijanja razumevanja govorjenih besedil, v drugem več pisanja in branja, v tretjem razredu pa se pogovor, poslušanje govorjenih besedil, branje in pisanje pojavljajo približno v enakem

razmerju.

V prvem razredu je poudarek predvsem na razvijanju govorne zmožnosti in slušnega razumevanja ter razvijanju za opismenjevanje potrebnih grafomotoričnih in drugih sposobnosti.

V tem obdobju imajo pri pripravi pisanja poleg orientacije v prostoru pomembno vlogo orienta-

cija na telesu in pisalnem listu ter gibalna in grafomotorična vadba, saj učenci tako sprostijo gibanje rok in ozavestijo gibanje telesa ter grafične operacije. Učenci se naučijo pravilno uporabljati pisala, pozorni so na pravilno držo telesa in roke. Po poslušanju besedila z različnimi oblikami gibanja interpretirajo ritem besedila.



V svet pisanja in branja učenci vstopajo spontano: spoznajo napise na predmetih iz vsakdanje

61

uporabe, napišejo in preberejo svoje ime, ime sošolca, ime predmetov v učilnici itd. Te besede z

učiteljevo pomočjo prebirajo, razvrščajo itd. V njih se ozavesti dolžina besed, kar dokazujejo na različne načine (s kockami, črtami …). Prepoznajo besede, prvi in zadnji glas/črko. Na igriv način vadijo slušno in vizualno razlikovanje.



Pri obravnavi črk/glasov učenci prvič spoznajo glas in šele nato črko. Pri pripravi na pisanje usvojijo osnovne elemente, ki so pogoj uspešnega opismenjevanja. Z igrivimi vajami vlečenja črt in načrtovanja elementov črk razvijajo prostorsko orientacijo, zanesljiv in pravilen prijem svinčnika, pritisk svinčnika, zbrano dinamiko pisanja in s tem pripomoremo k razvoju lepe pisave.

Drugi razred je t. i. abecedna faza, ko se učenci sistematično opismenijo (usvojijo velike in male tiskane in pisane črke). Naš učni načrt ne predvideva metode poučevanja pisanja in branja, ker to predpisuje učbenik, ki je v uporabi. Elemente globalnega poučevanja branja (povezovanje besede in njegove pisne podobe) odobravamo samo v prvem razredu.

Glede na to, da imajo učenci različne zmožnosti, lahko sistematično poučevanje pisanja traja različno dolgo. Za učence, ki že obvladajo pisanje in branje, ter za učence z boljšimi sposobnostmi poučevanje pisanja individualizirajmo. Ne vadimo predolgo pisanja posamičnih črk, temveč čim

prej preidimo k pisanju besed, da učenci kar najhitreje izkusijo pravi smisel in koristno funkcijo pisanja.

V tretjem razredu je največji poudarek na avtomatizaciji tehnike pisanja in branja, učenci ob tem usvojijo tudi osnove pravorečja in pravopisa.



Priporočene dejavnosti za poučevanje malih in velikih pisanih črk ter za razvijanje tehnike pisanja so naslednje:

1. učenje pisanja in povezovanja malih in velikih črk,

2. utrjevanje malih in velikih črk s prepisovanjem – a) pisanega in b) tiskanega besedila,

3. utrjevanje malih in velikih črk z narekovanjem,

4. utrjevanje malih in velikih črk s pisanjem po lastni volji.



Poučevanje pisanja je smiselno dopolniti z:

uč

• enjem pravopisa,

uč

• enjem branja,

uč

• enjem pravorečja.

Usvojena tehnika pisanja in branja olajša učencem bralno razumevanje, pisna komunikacija tako

postane zanje zanimivejša, razvijajo pa tudi ustvarjalno sposobnost.

Učenci pogosto prepisujejo pisano ali tiskano besedilo. Usvajanje oblike pisave namreč temelji na posnemanju in prepisovanje je pravzaprav posnemanje. Priporočljivo je čim prej uvesti tudi pisanje nareka in pisanje po spominu. Na pisanje nareka se učenci pripravijo s slušnim in vizualnim 62

zaznavanjem. Sprva opazujejo in poskušajo zapisati zelo kratke besede, nato tudi povedi z nekaj besedami. Po spominu zapisujejo predvsem imena predmetov in oseb, pozneje jim dodajamo

besede, ki izražajo dejanja in lastnosti.

Za uspešno jezikovno socializacijo učencev je pomembno, da učenci poleg vstopanja v svet branja in pisanja postopno izvajajo tudi druge dejavnosti, kot so pogosti pogovori z učiteljem, s sošolci in drugimi sogovorniki ter dvogovor. Govorno izražanje se navezuje tudi na branje, saj učenci o prebranih besedilih sporočajo (temo, najpomembnejše podatke), izrazijo svoje mnenje.

Svoji starosti, izkušnjam in potrebam primerno se seznanjajo z neumetnostnimi in umetnostnimi

besedili tudi preko medijev, postopno pa tudi sami tvorijo takšna besedila, tako bogatijo svoj besedni zaklad, razvijajo pravorečne, pravopisne zmožnosti ter zmožnosti tvorbe besedila.

Književna vzgoja v prvem triletju osnovne šole ne temelji na učenčevem branju, ampak na uči-teljevem predstavljanju besedil, pripovedovanju, branju. Učenci poslušajo literarna besedila, ra-dijske igre tudi z različnih medijev in si ogledajo lutkovne in otroške predstave, animirane in otroške filme. Na tej stopnji sta zelo pomembna vzorna govorica in predavateljska zmožnost učitelja, ki ju bodo učenci kot zgledni posnemali. Če učitelj tem kriterijem ne more zadostiti, naj čim pogosteje uporablja tudi različne druge načine posredovanja besedil.

Učenci začnejo književna besedila samostojno brati šele takrat, ko so avtomatizirali branje. Dobro je, če besedila, ki so namenjena prvemu branju, obvladajo skoraj na pamet. Zato je smiselno v

obdobju pred učenjem branja obravnavati čim več pravljic in pesmi. Najpomembnejši cilj knji-

ževne vzgoje je, da učencem omogoča estetska doživetja, bogati njihov čustveni svet, videnje sveta in človeško držo, v njih vzbudi potrebo po branju.



Pri spoznavanju književnih del ima zelo pomembno vlogo motivacija, ki v učencih prebudi ču-

stva in asociacije ter ustvari miselne podobe. Motivacijo lahko izvajamo tudi z nejezikovnimi sredstvi: z gibanjem, glasbo in likovnim izražanjem. Uspešna motivacija stopnjuje literarno doživetje, spodbuja pa tudi ustvarjalno zmožnost.





Predlagani postopki analize besedila


1. Pred poslušanjem/branjem besedila:

a) razpoloženjska priprava – motivacija (s pesmimi, glasbo, uganko, sliko, ki se navezuje na besedilo),

b) vsebinska priprava – vzbujanje zanimanja, navezovanje na predznanje (lahko je tudi razlaga besed),

c) priprava branja (izpostavljanje in zlogovno branje težkih besed in novih pojmov).



2. Med poslušanjem/branjem besedila učenci:

a) pozorno poslušajo,

b) usmerijo svojo pozornost na govornika in slišano ali pisano besedilo,

c) upoštevajo dogovorjena pravila (na primer se ne igrajo, se ne pogovarjajo, ne povzročajo

hrupa itd.),

č) v drugem razredu berejo besedila na glas, v tretjem pa večinoma tiho; vsako besedilo pre-

berejo vsaj dvakrat.

63

3. Po poslušanju/branju besedila učenci:

a) rešijo naloge, s katerimi dokazujejo bralno razumevanje,

b) izrazijo in utemeljijo svoje mnenje v zvezi z besedilom,

c) tudi sami tvorijo podobna ustna in pisna besedila na podlagi učiteljevih vprašanj, slik ali po pisnem zgledu.

Pomemben cilj književne vzgoje je vzbuditi potrebo po branju. Tisti, ki ne usvoji tehnike branja, ne bo nikoli rad bral. Zato je treba nenehno razvijati zmožnost in voljo do branja. Učitelj naj učencem vsak dan prebere nekaj malega in tudi starše navaja na to dejavnost

Različne možnosti branja/pripovedovanja književnih besedil:

družinsko

•

branje oziroma klasično skupno (večerno) prebiranje pravljic, ki so prve bralne izku-

šnje učencev, doživetja brez stresnih situacij, ko se pogosto tudi otroci sami vključujejo v branje, saj ob starših berejo naslove, že usvojene besede itd.;

br

• anje v nadaljevanjih pri več urah – to je branje daljših pravljic, pripovedk, povesti, ki so jih učenci že zmožni razumeti, vendar jih sami še ne znajo prebrati;

br

• anje v deževnem vremenu, pravljična ura, s katero lahko v družinskem in mirnem ozračju pri-

čaramo vesele trenutke zlasti otrokom v podaljšanem bivanju.

Učni načrt posebno vlogo namenja razvijanju ustnega izražanja. Govor in razumevanje govorje-

nih besedil sta pomembna tudi zato, ker je ob pomanjkanju ustrezne jezikovne ravni lahko pro-

blematično tudi učenje branja in pisanja. Razvijanje ustnega izražanja zajema dve področji: skrb za jezik in razvijanje govora.

Skrb za jezik je negovanje akustičnosti jezika oziroma rabe jezika kot sistema znakov, ki se udeja-nja kot govor. Ukvarjamo se s pravilnim izgovorom, uporabo, utrjevanjem, razvijanjem besedil-

no-fonetičnih sredstev, razvijanjem poslušanja govora, oblikovanjem pristnega govornega slo-

ga, da bi lahko izražali misli in čustva oziroma razumeli ustno izražanje drugih ljudi.

Naloga razvijanja govora je bogatenje jezikovnih sredstev (besed, priložnostnih in stalnih besednih zvez, izrazov), preciziranje tvorbe povedi, negovanje strukture in slogovnih značilnosti koherentnega govora. Učni načrt poudarja pomen vsebinskega in kontinuiranega sporočanja.

Izpostavlja pomen pogovorov in dialogov. Pomembno je, da učenci usvojijo obe vlogi komunici-

ranja (pošiljatelj – prejemnik) in da se z zanesljivostjo vključujejo v razprave ter z vprašanji poglobijo, morebiti tudi preusmerijo glavno nit sporočanja ali pogovora.

Pedagoško delo v drugem triletju osnovne šole večinoma poteka podobno kot v prvem triletju, saj je poudarek še vedno na razvijanju sposobnosti. Učenci postopno pridobivajo tudi jezikovna in književna znanja. V središču jezikovne in književne vzgoje sta komunikacija oziroma besedilo.

Ob poslušanju besedil se vse več ukvarjajo tudi s pisnimi besedili. Učenci poslušajo in berejo svoji starosti, sposobnostim, izkušnjam in zanimanju primerna umetnostna in neumetnostna besedila

64

ter se o njih pogovarjajo. Postopno tudi samostojno tvorijo podobna besedila. Cilj književne vzgoje je še vedno bogatenje doživetij ter vzbujanje in stopnjevanje želje po branju.

Od šestega razreda je večji poudarek na naprej pridobivanju znanja, kar se nadaljuje tudi v tretjem triletju. Obravnava neumetnostnih besedil se tesno navezuje na predznanje učencev, na njihove izkušnje, pridobljene iz družbenega in naravnega okolja, na znanja, pridobljena pri drugih predmetih. V središču pozornosti naj bodo aktivnosti učencev: zbiranje informacij, reševa-

nje problemov, kresanje in usklajevanje mnenj, utemeljevanje, ustvarjanje situacij, igra vlog itd.

To se lahko izvaja v frontalni obliki, vendar je primernejše delo v dvojicah ali skupinsko delo.

Pomembno je, da pogovor ne poteka le med učenci in učiteljem, temveč tudi med sošolci. Ob

tem učenci razvijajo zmožnost sprejemanja in tvorbe besedila. Med poslušanjem/branjem razvi-

jajo sposobnost koncentracije in kritične presoje, logično mišljenje in zmožnost besednega izra-

žanja. Med govorjenjem/pisanjem zavestno tvorijo besedilo, pri katerem morajo poleg samega

sporočila upoštevati tudi naslovnika. Ker sta bralno razumevanje in tvorba besedila odvisna tudi od jezikovnih sposobnosti, učenci samostojno razvijajo slovnične, pravopisne in komunikacijske možnosti. Tako se izogibajo najpogostejšim slovnično-jezikovnim, pravopisnim, pravorečnim in

slogovnim napakam.



Z obravnavanjem neumetnostnih besedil razvijamo vse štiri komunikacijske zmožnosti učencev

(poslušanje, branje, govorjenje, pisanje). Z ustno in pisno tvorbo besedil ozavestijo, da je tvorba besedila skrbno načrtovan in zavesten proces, pri katerem je treba upoštevati: poznavanje teme, jezikovne možnosti, naslovnika; med poslušanjem in branjem pa se navadijo, da je treba besedilu skrbno in kritično slediti, o njem izoblikovano mnenje pa je treba dobro utemeljiti.

Pri analizi prebranih besedil določijo namen, značilnosti in zgradbo besedila, funkcijo in vrsto povedi, pomen in slogovno vrednost besed, besede razvrstijo v ustrezne jezikovne kategorije.

Učenci torej ne usvajajo abstraktnega jezikovnega sistema, ampak ugotavljajo in zapisujejo elemente, značilnosti in komunikacijsko vlogo funkcionalnega, v komunikaciji živečega jezika, na

podlagi opazovanja v besedilu navzočih pojavov razvijajo poznavanje jezika vključno z znanji o pravilni rabi jezika, pravopisu in slogovni pravilnosti.

Učenci pridobijo znanja o bistvu jezika, jezikovnih ravninah, položaju madžarskega jezika, pokra-jinskih, družbenih in komunikacijskih različicah jezika ter o zgodovini madžarskega jezika.

Mogoči načini analize neumetnostnih besedil:

napo

•

ved zvrsti in teme obravnavanega besedila,

uč

• enci se pogovorijo o svojem predznanju in pričakovanjih v zvezi z zvrstjo in temo besedila, r

• azlaga določenih besed, pojmov, če učitelj presodi, da je to potrebno,

poslušanje o

•

ziroma branje besedila (lahko enkratno ali tudi dvakratno),

analiza besedila po danih na

•

vodilih oziroma z nalogami,

analizi besedila sledijo sk

•

upna ali samostojna, ustna ali pisna tvorba podobnih besedil.



V središču književne vzgoje je vedno umetnostno besedilo. Vse ostalo (na primer življenjepis avtorja, predstavitev zgodovinskih in družbenih razmer, osnovna znanja iz literarne teorije) je na-menjeno le bogatenju učenčeve razgledanosti in razvijanju zmožnosti sprejemanja besedila.

Merila pri izbiri umetnostnih besedil so: estetska vrednost besedila, bralna zmožnost učencev in 65

zmožnost bralnega razumevanja ter analize besedila. Z branjem izključno klasičnih književnih





del ne bomo pritegnili učence k branju, zato občasno obravnavajmo tudi besedila iz lahke knji-

ževnosti (sodobne mladinske romane).



Učni načrt ne predpisuje natančno vseh obravnavanih del, tako je prepuščeno učitelju, da izbi-

ra skladno z učbenikom in svojimi željami, načrti. Predpiše pa učni načrt določena madžarska

književna dela, poznavanje katerih spada k splošni razgledanosti. Učenci se s književnimi deli iz svetovne književnosti srečujejo tudi pri urah slovenščine, zato so pri madžarščini v ospredju dela madžarske književnosti. Ob klasičnih književnih delih predlaga učni načrt tudi vrsto del iz sodobne, lahke in prekmurske madžarske književnosti. Zastopane so vse tri književne zvrsti: prevladuje epika (približno 50 odstotkov), sledi ji lirika, dramatika pa se v nižjih razredih pojavlja v obliki dra-matizacije, zavestno poučevanje se pojavi šele v zadnjem triletju.



Pri delu s književnimi besedili učenci vedno poiščejo tudi podobnosti in razlike med njimi (na primer med zvrstmi, med proznimi besedili in pesmimi, med mladinskimi in nemladinskimi deli, med

leposlovnimi deli in deli iz lahke književnosti, med posameznimi junaki ali različnimi avtorji itd.).



V tretjem triletju poteka delno kronološko poučevanje književnosti, učenci usvojijo tudi nekaj znanj iz literarne teorije in literarne zgodovine, da znajo najpomembnejše avtorje razvrstiti v časovna obdobja.



Učenci za domače branje v tretjem triletju v vsakem razredu preberejo po tri knjige, od tega dve obvezni (eno iz klasične in eno iz lahke književnosti), eno pa po svojem izboru z danega seznama knjig. Pomembno je, da jih učitelj motivira za domače branje, jih med branjem usmerja, učenci

pa o svojih bralnih doživetjih poročajo tudi med samim branjem.

66

7 VREDNOTENJE

DOSEŽKOV

V prvem triletju je pri poučevanju materinščine zelo pomembno, da učitelj nenehno posreduje povratne informacije o močnih in šibkih področjih učencu, staršem in drugim sodelavcem.

V tem triletju vrednotimo predvsem napredek v besednem izražanju in bralno zmožnost, vendar

postopno tudi zmožnost pisanja. Naše vrednotenje ustreza svojemu poslanstvu le, če omogoča

nadaljnji razvoj začetne motivacije šolarčkov in pomaga odpraviti morebitne primanjkljaje.

Učiteljevo ustno vrednotenje naj bo javno in utemeljeno. Sčasoma je treba učence spodbujati k

temu, da vrednotijo dosežke svojih sošolcev in samih sebe (na primer pri glasnem branju, recitiranju pesmi, poročanju o vsebini prebranih besedil, dramskih igrah). Pri tem je naloga učitelja, da učence navaja na objektivno presojo brez predsodkov in pristranskosti.

Pisne izdelke učencev naj učitelj takoj popravi in vrednoti, učenci naj pišejo popravo. Vrednotenje je potrebno utemeljiti, pripombe in opažanja podati strnjeno.

Tudi v drugem triletju je pomembno načelo, da v nekaj besedah ali povedih vrednotimo skoraj vse ustne in pisne izdelke učencev. Ker je razvijanje bralne zmožnosti učencev še vedno zelo pomembno, nadaljujemo vrednotenje le-tega. Vrednotenje naj bo točno, jedrnato in naj nakazuje

nadaljnje aktivnosti. Učenci naj pišejo le toliko, kolikor lahko učitelj popravi in vrednoti. Učenci naj čim pogosteje preverjajo tudi sami sebe. Pisne izdelke učencev (tvorba besedil) vrednotimo tudi opisno, kajti številčno ocenjevanje pogostokrat ne daje oprijemljive informacije in pomoči učencem in staršem.

K vrednotenju daljšega govornega sporočanja pritegnimo tudi druge učence. Seznanimo jih s kriteriji vrednotenja, tudi učencu, ki ga vrednotimo, omogočimo, da vrednoti svoj dosežek.

Učenca ne vrednotimo v primerjavi z drugimi, temveč z vidika lastnega razvoja. Če učence pre-

vzame drugi učitelj, je priporočljivo izvesti diagnostično preverjanje, da lahko načrtuje uspešen, individualiziran razvoj učencev. Pri književni vzgoji je mogoče tako ustno kot pisno ocenjevanje, vendar naj bo poudarek na ustnem ocenjevanju.

Za tretje triletje velja podobno kot za drugo. Ker učenci v tem triletju usvojijo več teoretičnih znanj, učitelj lahko zapade v past, da ocenjuje le usvojena znanja, kar je popolnoma zgrešeno.

Usvojena znanja vedno preverjajmo in ocenjujmo funkcionalno, in ne zgolj teoretično. To seveda ne izključuje poznavanja jezikovnih pojavov in pojmov, definicij praviloma ne zahtevamo.

Pomembno je tudi to, da ne zapostavljamo ustnega ocenjevanja.

67

Čim pogosteje izvajajmo formativno vrednotenje. Cilj tega je, da sproti, med procesom usmerja učence in jim pomaga. Ne pomeni ocenjevanja, temveč potrditev učnih dosežkov, po drugi strani pa odkrivanje učnih napak in težav. Ker lahko vrednotenje precej vpliva na učno motivacijo

učencev, si moramo prizadevati, da ga vedno podpremo z resničnimi argumenti, da smo obzirni

in natančni.

68

04/07/"j0-"

9 789612 347895