Ali ze imate?
Amerik, -slovenski
| Koledar zal. 1899*
t velja le 25 centov.
Ako ga še nematc, sezitc hitro :'po njem, ker zaloga se zelo zni-' •žuje, kar dokazuje, daje Koledar ipres dober in l*čen.
hu ._- _
» ^ V
List slovenskih, delavcev v Ameriki.
S-fces-cr-. 8
JSTe w
, 28. jaam-T-aarJa 1899.
Lo-fco VII.
Vabilo najiarocbo
Cenjene naročnike, kteri nam za tekoče leto še niso nič naročnine poslali, prosimo isto nemudoma doposlati. ker pri dvojnej izdaji smo že osem številk izdali, kar bi bilo kot tednik dva meseca ; sedaj vendar ne moremo po več mesecev list pošiljati brez naročnine, potem pa nič zato ne dobimo, ker nas prizadene dvojnaškoda. V očigled temu bodemo prisiljeni po preteku prvega tedna v bebruarju list ustaviti vsem onim. kteri naročnine ne ponove.' 1 jati, sam pa naj pri tem polagoma Ako nam čast. naročniki od eiromaščine umrje. To ,.pravo" dopošljejo $i, plačajo naročnino ; J9 *jravo kapitalistične družbe, in za četrt leta in dobe še ,,Kole-
Toledo še daues imenuje ,.novo
pravo?41
Nikakor ue, „pravo na delo" ni nikaka socijalističua terjatev, s to nečejo socijalisti nič opraviti imeti. Ti zatrjujejo in račuuajo z isti no, z lepimi praznimi besedami se nečejo p-čati; „pravo na delo" se že dandanes obistinuje, seveda v navadnem smislu ljudi — ker množina teh se še ne bavi z idejami po boljšem srečnem življenju, po pravej prost jsti, po gospodarskej in poli-tičnej enakopravnosti.
,,Pravo na delo" se že danes obistinuje, saj vendar postalo prava postava kapitalističnega izdelovanja. Vsakdo ima „pravico*' delati, narodno bogastvo pomnoževati, premoženje na svetu na kupe sprav-
dar" za leto 1899.
Pravico na delo.
vsakdo jo izvršuje, kdor se v potu svojega obraza trudi, za zaslužek svoje delavne moči napenja, svoje Upravništvo. kosti, živce in možgjiue žrtvuje za višjo vrednost, ktero pa najemnik t« delavne moč i sam spravi. V prašajte le uboge šivilje po potil-Gortp d J nes, republikanski nia- uih delavnicah, ktere po stanoval-jor iz T i d ■ si j- miuolo nedeljo fikih kosarnah po 13, 14 do 18 ur iztek. ! l-urn priznavanje svojih na dan delajo, ako nemajo te pra-poalušalc v. k', govoril v Grand VICO na delo. Poglejte v tovarne in Central Paiac^ ko seje lotil kriti- Ustrojem prejnic in v železne tc-k- naseda bolehnega družbinsk ga	v kterih pri trdej tlaki de-
r-ia. Vri-Kaii so od veselja, ko je lavci e pom or j o strojev izdelujejo knzaJ na veliko armado brezpos^l-	za trg vsega sveta, a kakošen
nih, kteri tavajo po deželi; zahte- zaslužek imaj »? Ali nemajo ti ljud-val je, da naj država, ali vlada kaj Je Pravo lia delo?! stori zj tramp-, da dobe delo, ko Ali odgovoril nam bode major iz ti to zahtevajo, a je ue dobe.	Toledo: „Ti stroji spravljajo ljudi
burno ho mu poslušalci odobra- ob d"lo in t ljudem delo preskr-vali ko je govoril j bratstvu ljudi, beti, to Je ouo> kar smatram za ko je povedal, da je s .eijalizem »Pravo "a delo." smatrati za spoštovanja vr^deu Ah tako» oglejmo si malo. nauk, ko je zahteval, da bi država Gospod Jones nam kliče :„ Vlada prevz la prom tua sredstva in ko- skrbi za dostavljanje naših pisem, nečno pr klamirul „novo pravo", zakaJ ne bi še zato skrbela, da vsi ,,pravo na delo."	delo dobimo."
Ni dvomiti, da j- priznavanje, iu t0 zahteva trospod major iz ktero je žel govornik, srečo obeča- Toledo od današnje vlade, od joči om n ni dvomiti, da to pravo, vlade pod današnjim družbin-neprieiljeno priznavanje kaže, da Bkim sistemom.
t ? narod pričenja otresati neumne- Ali gospod Jones v6 kaj to po-ga strahu pred besedo socijalizem, meni?
da oe prireuja zanimati za rešenje ,,Pravo na delo" v tem pomenu »ocijaln.ga vprašanja. Ni pa tudi in od države pri poznano, ne bi nič dvomiti, da tu priznavanje ob- manj, niti nič več pomenilo, nego jedn- m tudi <i >kaz za nejasnost na pr. da bi država v slučaju kake zbrani!.. -:t< ri iiis< zamogli najti kriz^ vse delavsko ljudstvo, ktero razlik- med tavanjem v temi in je brez dela, preskrbelo z d«lom v pravo lučj", ui d radikalnimi fra- njihovih strokah. To bi pomenilo, zami (praznim hesedovaujem) in da bi država ravno ob času, ko vsa jasnih ptjmih; ti »o nekaj novega ! trgovina miruje, razvila obrtnijsko videli v markiranih besedah, kar gibanje. To ue bi nič druzega po-b- v naš j d inj.siijej družbi že dav- menilo nego krizo še bolj poojstri-nej obistinuje; ti ljudje so bili lo, ktera je nastala vsled preobile-innenja. da zagledajo — ,,novo ga pridelovanja, ktera bi se pa še pra\ o", ko s* tiče ž - dokaj stare povišala, ako bi država sama de-dolžnosti, dolžnosti, ktera že lala. To bi z drugimi besedami po-od davnih čas »v človeštvo na tla menilo baukerot države, ker pritiska.	! bi izdelano blago na z blagom pre-
Ta markirat.a beseda ,,pravo na obloženem svetovnem trgu ne zadelo", kt» ro je major iz Toledo s mogla prodati.
takim poudarkom kot ,.novo pra- To obistenje prava na delo, je izg voril, se je še vedno pri- j kakor vidimo v današnjej državi
roča, in svesti smo si, da bi si oni tisoči, kteri so temu gospodu v nedeljo tako ploskali, dvakrat premislili to storiti, ako bi preje dobro spoznali, kaj tiči za lepo zvenečimi besedami majorja iz Tolede.
Ne, ne samo v ,,pravu na delo" ni še odrešenje, pač pa pri odpravi dala za zaslužek, priborenej v dolgo-trajnej borbi delavcev proti svojimi zatiralci, v borbi razreda proti razredu. Preobrniti je potreba ta kapitalistični sistem, ne ga pa vzdrževati na tak način kakor ga želi gospod Jones, major iz Toledo.
enjih kubanskih častnikov je od Vihar na Primorskem.
generala Gomeza dobila povelja,	_
ter zapušča mesto, da se zjedini z
vo
kazala v delavskem gibanju. Glo-! bo ko je >^g!a pri ljudeh, kteri nemajo čistega spregleda v bistvo naše današnje družbe, ter so se ti pustili voditi od čustva, in ravno &&radi t ga niso bili v Btanu razsoditi kar je v istini tičalo v teh tako radikalno zveuečih markiranih besedah. Zahtevanje po ,,pravu na delo" igra povsodi tam veliko vlogo, kjer je delavsko gibanje Se v rokah radikalnega meščanstva, kjer •e v delavskem razredu Se ni oživelo samostojno mišljenje in delovanje. „Pravo na delo41 je ponesrečen klic maloga meščanstva, ktero vidi grozno pretenje sebi iu svojej družbi pri vprašanju za življenje, po armadi brezposelnih, kar uničuje razvoj strojev. ,,Pravo na delo" je te pred pol stoletjem in več v zgodovini Francoske igralo veliko vlogo in vendar je gospod major iz
nemogoče in ravno upanju tega uresničenja je veljalo priznavanje, ktero so zborovalci v nedeljo dokazali izvajanjem majorja iz Tolede.
Toda gospod Jones tudi na to rešitev ne meni. Saj je povedal kaj on razume pod „pravom na delo", ko je navedel priliko iz njegovega mesta, da so tam ustanovili mestno stanovalsko hiSo, v kterej dobi vsak brezposelni za jedno noč prenočišče in krožnik juhe, ali zato je moral preje nekaj ur delati ali na cesti, ali pa na dvoru drva cepiti. Kaj goBpod major iz Toledo razume pri svojem ,,novem pravu", ni to pravo na delo, ktero daje delay-cu trajno mogočost, da bi vsak čas svojo delavsko moč prodal za primerno plačo. Ne, to je pravo na prisilno delalnico, pravo na prisilno delo, kar gospod Jones delavcem pripo-
svojimi četami.
Resen položaj.
Manila, čez Hongkong, 26. jan. „Republicak% uradno glaBilo Fili-pincev piše, kongres je sprejel vstavo, Aguinaldu dal zaupnico in ga pooblastil. Amerikancem napovedati vojsk o, ako se mu zdi pripravno. Prin^kern shodu ženskega spola v Cavite- so včeraj sklenili Aguiual-da prositi, da bi dovolil ženskam prijeti za orožje in braniti deželo. V soboto večer so skušali nekteri Filipinci maščevati smrt njihovega kapitana Belmonta, kterega je ustrelila amerikanska straža. Je-den je bil usmrten, druge pa so vjeli in zaprli, potem ko so menjali nekaj strelov. Dogodek je pro« uzročil grozno razburjenost iu jezo med domačini.
V Manili vlada vojno pr?ivo v skrajni obliki. Domačini ne smejo po 10. uri zvečer več na cesto, in domačini ne dovolijo Amerikancem prekoračiti njihovo črto. Ame-rikanske častnike, kteri so hoteli izplačati delavce pri vodovodu so z nastavljenimi bodiili pognali nazaj, ker niso imeli potnega lista od Aguinalda.
Kabinet Maboui je odpustil španske civilue vjetuike vsled slavnosti sprejetja ustave in dovoli! tudi denar za domače duhoveustvo. Vjeti španski duhovniki pa še nadalje ostanejo v zaporu. Obravnave med Filipi nci in Amerikanci niso imele
Iz naših novi! kolonij.
Poročilo general Green a.
\V a s h i n g to n, 25. jan. Sedaj so objavili poročilo generala Gree-na, posebnega poslanca na Kubi odkar je iniuola blokada Havaae. General Greene pravi, da je oboro-ženje kubanskih vojakov kaj slabo, misli pa, da bi bili ljudje zmožni opravljati nekako deželno redarsko službo. Mnogo njih je bilo tako dolgo v vojski, da so sedaj komaj še sposobni za kak drugi posel. Castuiki so inteligentni in domoljubni in njihove čete so, ako prav osnovane, popolno sposobne za meščansko gardo. Ako bi jih pa za ta posel ne porabili, potem seje bati, da se udajo roparskemu življenju, tembolj ker jim manjka hrane in obleke. Ako jih razpuste,
bežali bodo v gore in od tam ame-jdo g*edaj uikakega vspeha in p^vi-
jo, da bodo Filipinci pri prvem posvetovanju dali Amerikancem osem dni odloga, njihovo vlado pripoznati. Ta vest ni verojetna.
W a s h i n g t o n, 26. jan. Vojiji oddelek je danes dobil od generala Oti sa brzojav, v kterem nič ne omenja političnega položaja na Fi-lipmah. Generaj Otis prosi dovoljenja, se pogajati s parniškimi družbami o prevožnji španskih vojakov v njihovo domoviuo. Naznanili so mu, da je senat sklenil, 6. februvarja o odobrovauju mirovne pogodbe glasovati. Med tem časom pa naj se skuša status quo v Manili in Iloilo ohraniti. Vest, da je kongres v Malolos pooblastil Aguinalda, napovedati vojsko Amerikancem, se oficijelno v vojnemu oddelku ne^potrjujo.
Zahtevajo plačo. Havana, 26. jan. Arelino Rosas, kubanski general iz Colombije, kteri je prišel z general Calixto Garcijem s takozvano „Bermuda" ekspedicijo na Kubo, je pisal v ,,Diario de la Marina" članek v kterem pravi: Amerikauska vlada je Blabejša nego Wevlerjeva. Blokada je Pacificose iztrebila in bila nečloveška. Amerikanci so ravnali ravno tako kakor Španci, pobirali so davke, kubanskih vojakov pa nečejo izplačati. ,,La Discussion" energično zahteva, da se izplačajo kubanski vojaki. Vsaj morda Amerikanci niso prišli, Kubance vladati proti njihovi volji. Kubanski vojaki istotako zahtevajo plačo kakor so bili plačani ameri-kanski pod Washingtonom, potem ko so si priborili neodvisnost. Agitacija radi izplačanja kubanskih vojakov Be širi. Kubanska glavna skupščina bode 15. februvarja v Mariano zborovala in se o tem posvetovala. Kubanci nameravajo 24. februarja obhajati kot narodni praznik in se trudijo za to dobiti dovoljenje. Maximo Gomez bode ta dan blizu mesta, ter zahteval se z vso svojo armado podati v mesto. Kubanci protestirajo, ker je nastanjenih 100 zdravnikov, da bi mesto glede zdravstvenih razmer preiskali. Pravijo, da bi to redarstvo in nekaj zdravnikov veliko cenejše
rikanskim vojakom mnogo prizadeli.
General Greene priporoča idejo, ljudskega posojila za Kubo, da se izplačajo kubanski vojaki in istim omogoči povrniti se v domovino. Dalje priporoča pričeti z gradeujem javnih stavb na Kubi, pri kterem bi dobili delo domači delavci. Poleg tega pa bi morali tudi na sistematičen način skrbeti, za vsled tri-noške Weylerjeve politike, osiro-maščena deca.
Nevarne razmer«.
Havana, 24. jan. General Maximo Gomez namerava vse kubanske vojne moči na otoku zbrati v pokrajini Santa Clara, od tam odkorakati v okolico Havaue in počakati kako se razmere razvijejo. Mnogo poverjenikov general Gomeza je že v Havani, posvetujoč se z odličnimi kubanskimi vodji o sedanjem položaju. Kubanci pred vsem žel6, da bi bila njihova armada plačana, ter se kar očito izražajo, da bi bila velika krivica, ako bi Amerikanci, kteri oskrbujejo fiuan-ce na otoku, ne da bi plačali domoljube. Časopis ,,La Lucha" pravi, da kubanska pesem: ,,Kuba je prosta", ni resnična, ker Amerikanci pri njihovem vojaškem gospodarstvu nikjer uiBo pustili uiti s'edu kake samostojnosti, tudi ne pri mestnih oblastih. Cujejo se govorice o mogočej novej vojski, toda velik del Kubancev zavrača to idejo in opominja ljudstvo naj se poda.
Položaj je vsak dan bolj resen. Mestni svet v Havani je v svoji današnji seji izrazil željo, vprašati generala Ludlowa, vojnega gover-nerja mesta, zakaj so prav za prav tu, ako brez vojnega poveljništva nič storiti ne smejo. Major La-coate je za sedaj mestni svet pomiril, ter obljubil z general Ludlo-wom govoriti.
Kubanska narodna skupščina v Mariano je sklenila počakati do prihoda senor Lauza, komisarja v Washingtonu, da sporoči o izidu svoje naloge. Ako njegovo poročilo potrdi, da kubanska armada ne bode plačana, potem je gotovo pričakovati nemirov. Večina tukaj-1 °PrfiCvi11
Stari grehi se grozno maščujejo. Razue zaslepenje vlade so z materinsko ljubeznijo na prsih države izredile gada, katerega zdaj, ko je postal močen, ne more več krotiti. Lahonstvo na Primorskem je po krivdi nemških vlad postalo tako preširno in nestrpno, tako nasilno in kruto, da bo morala močna roka poseči vmes. ako se naj prepreči boj na nož.
Le poglejmo, kaj to ošabno primorsko Lahonstvo sedaj počenja proti nameravani ustanovitvi hrvatske gimnazije v Paziuu.
Hrvatje v Istriji nimamo dosedaj ue jedne srednje šole. Hrvatski mladini je pot do višje omike zaprta in zato nedostaje domače inteligence, hrvatskih duhovnikov in uradnikov. Lahi priznavajo sami, da se godi Hrvatom koivica, da so prikrajšani, toda to je le plato-nično priznanje, le hinavstvo, kajti Lahi so vzlic temu zastavili vse sile, da preprečijo ustanovitev hrvatske gimnazije.
Naglašanje, da se bore le pr .ti temu. da hoče vlada ustat oviti girn-uazijo v Pazinu, je samo pretveza in druzega nič. Lahi siuer vpijejo, da je Paziu italijansko m^sto, da hoče vlada s hrvatsko gimnazijo pohrvatiti to trdnjavo laške kulture in omike, in se ravnajo sploh točno po zgledu Celjanov. Toda vse to razpade v nič, ako se pomisli, daje Paziu naravno trgovinsko središče vsega hrvatskega dela ! Istre in zlasti ako s^ Domisli, da je pazinska cbčiua v hrvatskih rokah, kar bi vsled znanih istfrskih razmer gotovo ne bila, daje Lahonstvo tamkaj količkaj pomena.
Boj Lahonstva ni naperjeu proti temu, da se ustanovi prepotrebna hrvatska gimnazija v Pazinu, naperjen je sploh proti hrvatski gimnazij! v Istri, ker Italijani tacega zavoda Hrvatom ne privoščijo, ho-teč jih ohraniti v duševni temi, v kulturni in gospodarski odvisnosti, katera je predpogoj njihovemu gospodarstvu v tej deželi, a vsled posebnih istrskih razmer je s tem gospodarstvom zvezano tudi mate- ' rijalno blagostanje istrskih Lahov. Samo dokler bodo Slovani brezpravni helotje, so bodo Italijani pasli na njihove stroške.
Ko je šel boj za gimnazijo v Celju, izrekel je vodja štajerskih nemških nacijonalcev krilate besede:
nam Slovenci stokrat dokažejo, da potrebujejo slovensko sredno šolo, mi se jim moramo ustavljati, da ohranimo svoje gospodstvo nad njimi. Po teh besedah se ravna tudi primorsko Lahonstvo. Ker v parlamentu nima dovelj moči, da prepreči vladno namero, zato hoče vlado vstrašiti s hrupnimi demonstracijami, z bobnečimi protesti, z veieizdajskimi grožnjami — kakršno je v zaduji seji deželnega zbora tržaškega izustil dr. Spadoni, ki je kar naravnost poživljal Italijo na intervencijo — povrh pa namerava preprečiti ustanovitev hrvatske gimnazije s tem, da ustanovi na stroške sestradane istrske dežele italijansko spodnjo gimnazijo v Pazinu, misleč, da primora vlado na ta način, ustanoviti hrvatsko gimnazijo kje drugje, kjer ni pogojev za nje procvit, kjer bi hirala rastlina, vsajena v pesek.
Primorsko Lahonstvo računa, da bo tudi sedanja vlada pred njim brezpogojno kapitulirala, kakor je to storilo koalicijsko ministerstvo v zadevi dvojezičnih napisov pri primorskih sodiščih. Upamo sicer, da se to ne zgodi, iu da bo znala vlada istrskim Hrvatom zagotoviti njih gimnazijo v Pazinu, toda v na-Iši notranji politiki se presenečenja ' kej često primerijo. Ta politika se
ne razvija po zakonih logike in zato ni izključeno, da se vlada naposled vendar na katerikoli način uda Je -škemu pritisku. Za to pa bodi i.i danes vladi na polna usta povedano, da bi to imelo najusodnejše posledico, kajti po tem bi bili Slo-veuci m Hrvatje —iu Slovenci smo v tem oziou popoluoma solidarni a Hrvati — prepričani, da se v naši drŽavi da vse doseči s pouličnimi argumenti!	,,Slov. Nai."
Dopisi.
Steelton, Pa., 22. jan.
(Rojaki pozor!) Rojake po ši-nej Ameriki opozorujem na sleparsko dvojico, da se jo varujejo, ker koder hodi — slepari. Tukaj pri nas sta se pisala Willy Neumau in njegova žena Julija Neumau, najbrže v se vsakem kraju drugače pišeta. Ta dvojica se prevaža od kraja do kraja in prirejujeta ples*. Tukaj pri meni sta bila tri dni na hrani in stanovanju ter mi oblju-bovala, da mi plačata po $1 ua dan ; dne 22 jan. sta priredila ples in vstop-nno lepo spravila, ponoči pa pobegnila nikomur nič plačav-ši. Zato rojake opozorujem, da naj bodejo previdni, da tudi njih ne osleparijo, ali naj pa od tacih ljudi novce naprej zahtevajo.
Frank Bezal.
Chicago, 111., 23. jan.
Društvo ..Slovenija" štev. 44, C. S. H. P. J., je priredilo dne 7. januarja svojo drugo maškaradno veselico in sf- zahvaljuje Slovencem, kteri so počastili s pohodom to veselice. Nastopne maske so dobile darove: Slovenka, gospica Mirija Stonich I. dar; Stara gospodičina, gospdč. Marija Sadnikar II. dar; Nuna, gospdč. Kma Padež III. dar; Anarhija, gospdč. Ana Zaje IV. dar ; Španska kraljica, gospdč. Fran-ja Weselic V. dar; Severni točaj, g. J. Verbetič I. dar; Romeo, g. J. Košiček II. dar; Stric Sam, g. John Ueselič, III. dar; Clown, g. Ferdo NVaniček IV. dar; Cowboy, g. John Smekar V. dar.
Clinton, ind., 22. jan.
Rojakom nazuanim, da je tukaj tako ostalo kakor je bilo takrat ko sem poročal v naš delavski list ,,Glas Naroda". V vseh premogo-kopih del amo dobro in to vsak dau. M nogo sem dobil pisem od rojakov premogarjev, kteri me prosijo odgovora, zato odgovarjam vsem skupaj v tem listu. Nekteri me tudi vprašajo s ktero železnico naj bi se sem vozili, da bilo boljše potovati. Ali to je meni težko povedati, to zyed6 na kolodvoru od agenta, le onega naj vprašajo, ktera železnica vodi v
Naše pivo
je poskušeno od največje pivovarske akademije v deželi. Mi vemo kako se ima variti. Zato je
SUPERIOR
STOCK
PIVO najboljša pijača.
Prodaja se povsodi.
BOSCH BREWING CO.

_ _____________________s,_:__
____
______
_
_________

Entered as second clas matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893
»GLAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednic : Published by
F. 8AK8ER. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $3.—,
ia pol leta.............. $1.50,
Lk Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, „ „ pol leta . . . . „ 3.50, , ,, „ čistrt leta . . . 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki
,,Glas Naroda41 in
izhaja vsako s_ed-; soboto.
».GLAS NARODA"
(„ Voice of the People'4) Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plača
30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti s i ne natisnejo
De ar naj se n.n£j«»voli poslati po M on v Order.
Pi spremembi kraja naročnikov rroe »no, da se nam tudi prejšnje bivf išče naznani, da hitreje najdemo nasi >vnika
O ipi oni iu pošiljatvam naredite uniicvom :
„Glas Naroda",
1J9 Greenwich St. New York City.
Clinton, Indiana, 14 milj North of Terre H a u te. Ako kteri pride v Terre-haute. mu povem, da sta tam dva kolodvora in je kaj lahko mogoče, da se bode moral preBeeti, ali menjati voz. Tudi me vprašajo kako bi me lahko našli, zato jim odgovorim, da prebivam kakih 300 korakov od kolodvo a proti izhodu, ako kdo sem pride, naj vpraša železniškega paznika, kteri vedno tam pazi, da ljudje, posebno šolska mladina ne pride pod vlak, kje je Peter Pngh in tajim bode pokazal; jaz bodem vsakoina pomagal kar le mogel. Dalje povem vsem, ako kdo sem pride naj seboj prinese list od Unije, ako ga nima, bode moral plačati $5. Tukaj so vsi premogarji pri United Min« Workers of America in smo v Pittsburg poslali pet delegatov k letnemu zborovanju. Sklenol bede m za danes in prosim rojake po vseh krajih, da naj podpirajo ,,Glas Naroda44 in vedno dopisujejo, ako je kaj novega, kar gotovo vsacega zanima; posebno naj bi vsakdo menil, ako se dobro dela, in kaj delajo, kakšen je zaslužek in kakšni so kraji.
Tukaj imamo lepo vreme, solnce prav toplo sije kakor meseca maja. Vsem rojakom vošim zdravje in srečo, „Glas Narodu4' pa želim obilo plačnikov iu podpornikov.
Peter Pugh.
Botte City, Mont., 15. jan.
Ker ni čitati dopisov iz naših
krajev, sem se jaz namenil poročati par vrstic o tukajšnjej organizaciji; nekterim rojakom je že znano kako močno Unijo imamo delavci v tej državi, posebno v tukajšnjem mestu Butte. Zelo močmi je Miners Uuion in v poslednjih dveh letih smo tudi ustanovili „Mill & Smelter-mans Union", ktera je pod nadzorstvom Western Federation of Miners. Zelo veliko situosti in dela šega velikega mesta San Francisco smo imeli predno seje nam poare- je le malokdaj kaj čitati, zato sem čilo vsHHkabe združiti v našo Unijo, se namenil nekoliko pisati in roja-
drugi $4 na dan, prvi je bil Furnacemen, drugi Motormen. Pritožila sta se pri policiji, a ta jima je rekla, da ne more nič storiti proti tako močnej Uniji, ravno tak odgovor Bta dobila od superintendents od topilnice. Tako postopamo tukaj v Montani z skabi, ako ue bi ^ili tako odločni in organizirani, bi bili tudi naši zaslužki že zelo znižani. Nadalje pa tudi naznanim rojakom, da v Montano ni hoditi, ker je zelo veliko število brezposelnih. Pozdrav rojakom in jim objednem priporočam podpirajte naš koristni delavski list „Glas Naroda44.	Naročnik.
Great Falls, Mont., 17. jan.
Ker se zelo redkokrat kaj čuje iz naše sredine, mi bodete gotovo dovolili gospod urednik malo prostora, da nekoliko nazuanim drugim čitalcem in čitalkam v našam cenjenem listu kako se nam tukaj godi. Kar se dela tiče, smem reči, da grč še precej dobro, akoravno bi bilo lahko še bolje; delamo večinoma vsi, ne ravno stanovitno, vendar pa toliko, da se vsakdo lahko pošteno preživi. Tukaj ste dve rudotopilnici, ena se imenuje ,,B. <fc M. C. <fc S. Mng. Co.4t, druga pa ,,The United Smelting and Refining Co."; v prvo imenovanej dela precejšnje število rojakov, še več pa bratov Hrvatov, seveda boljše prostore imajo Irci, kakor mislim sploh po vsej Samovej deželi. V poslednjej pa dela tudi precej Slovencev, a prvo stopnjo imajo Švedi. Stalno delo se pri poslednjej ložej dobi, nego pri prvej, vendar pa ne svetujem rojakom semkaj, kajti v topilnici je navada, darvsa-ko leto prestane z delom za dva ali tri mesece, včasih tudi Se dalje in to se navadno zgodi v mesecu juliju ali avgustu.
Zimo imamo še precej vgodno, snega nimamo veliko, ali imamo ga vsejedno toliko, da nam naznanja, da je sedaj njegov najbolj ugodni čas; mraza smo imeli do-sedaj največ 24 stepinj pod ničlo in to je bilo samo dvakrat, navadno pa imamo vedno enako in mirno zimo.
Hitre smrti je umrl tukajšnji rojak Anton Oven, doma iz Prim-skega, na Dolenjskem, fctar je bil 35 let, neoženjen, bival je 6 let v Ameriki, ter zapušča v domovini osamelo mater. Pokojnik ni bil ud nobenega društva, da je bil spodobno pokopan, skrbeli so tukjjšnji dobrosrčni rojaki, kteri so kolekti-rali za njegov pogreb. Bog jim povrni za njih trud in požrt\ovaluost. Uzrok smrti je najbrže srčni kap, ker dne 3. januvarja opoludne je tožil, da se nič dobro ne počuti, ter se podal k počet k u — za vselej — zvečer so ga hoteli poklicati na obed, a našli so ga mrtvega, preselili se je iz te solzne doline. A mi mu kličemo: „Da zopet vidmo se nad zvezdami.44
SjTčui pozdrav vsem rojakom, tebi vrli naš zaščitnik ,,Glas Naroda44, pa želim, da bi te povsodi marljivo čitali, v najborneji hiši ne bi smel biti pozabljen; prosim te pa, da tudi vnaprej ostaneš ne-uatrašljivi zagovornik in nam kazal pravo pot, rojaki naj bi te pa tudi vspešno podpirali, kar tudi zaslužiš.
Naročnik.
San Francisco, Cal., 13. jan.
V našem delavskem listu ,,Glas Naroda4' je čitati dopisov iz vseh krajev obširnih Zjed. držav, samo iz na-
ker mnogo teh je zatrjevalo, da je to nepotrebna in so nas pri našem delovanju zelo ovirali. Posebno sta se upirala dva izobražena moža, ter govorila, da ju nikdo ne more prisiliti k pristopu k Uniji, ker smo videli, da utegneta ta dva res škodovati Uniji, smo imeli posebno [ zborovanj* in se posvetovali kaj bi ž njima storili? Dogovorili smo se, da ju stiramo iz tega mesta, kar se je tudi zgodilo. Ponoči od 11. na 12. januvarja smo šli pred rudo-topilnico po nju, vzeli ju od dela in peljali v pet milj oddaljeno meato ter njima zapovedali, da se nemata več povrniti, ker za nju ni reč dela v tej okolici. To je bil hud udarec za moža, ker imela sta jako lahko delo in dobro plačo, jeden
kom naznaniti o razmerah tukajšnjih Slovencev. Slovencev nas tukaj res ni veliko, a vendar imamo dvoje podpornih drušfev, ktera kljubu slabih čaBov še precej dobro napredujeta, in smo na oba jako ponosni. Ker so udje društva sv. Cirila i u Metoda raztreseni po Californiji kakor na Oat Hill, Craket, Angels Camp in druzih krajih in ker vem, da se jako zanimajo za društvo, zato želim nekoliko naznaniti od društva in društvenih zadevah. Društvo sv. Cirila iu Metoda je imelo svoje glavno zborovanje iu volitev odbora dne 27. dec., pregledovanje računov in knj gpadne 8. jan. V odbor so bili izvoljeni gg. : Jure Sterk, predsednikom ; Jakob Jakša, podpred-
sednikom; Josip Prus, tajnikom; Jakob Cesar, zapisnikarjem; Mar-tia Golobich, blagajnikom; Janez Bajuk, maršalom; Josip Fabian, vratarjem; Janez Puhek iu Janez Fir, finančnim odbornikom; Jure Bajuk, Matija Lamut, Jože Fink in Martin Judnich, pregledoval-cem knjig. Društvo šteje 45 udov, in ima premoženja $1472.35 v denarju in še druge društvene vrednosti. Toraj dragi rojaki in čitalci, iz tega.prav lahko sprevidite kako lepo in vrlo napreduje to mlado društvo, štirnajst sto in dva in sedemdeset dolarjev, to je pač lepa svota za bolniško društvo v tako slabih časih. Dalje je naše društvo sklenilo povišati bolnišno podporo od 1. jan. t. 1. od osem na devet dolarjev na teden in smrtno podporo od sedemdeset na osemdeset dol., nadalje je društvo tudi znižalo vstopnino na dva dol. Toraj kdor rojakov želi pristopiti k temu dru-šU u, sedaj lahko pristopi z $2 vstopnine in prinesti mora zdravniško spričevalo, daje zdrav. Dragi rojaki v San Franciscu in Califor-niji, kteri še niste pri nikakem društvu imate sedaj lepo priliko, da pristopite k društvu, ker Človek ne vč kedaj ga bolezen obišfie in nesreča doleti. Znano Vam je, da se je že večkrat pripetilo tukaj v £an Francisci, da je kteri rojakov zbolel, ali ponesrečil, in kar ni imel denarja in ni bil član nobenega društva, moral je iti v mestno bolnišnico, tam tudi umrl in nihče ni vedel za njega, njegovo truplo so zagrebli poleg kakega drugoverca na pokopališče za sirote in nepoznane. Slovenci pač ne želimo, da bi se tako godilo s kakim naših rojakov. Le poglejmo kako lepo napredujejo rojaki v Michiganu, Miu-nesoti, Pennsylvaniji in druzih krajih, kar imajo velika društva in so složni med seboj ; tudi mi Slo-venci v Californiji bi se lahko združili in drugim narodnostim pokazali. da razumemo negovati medsebojno občevanje.
Kar se tiče nas Slovencev, se tukaj ukvarjamo večinoma po tovarnah iu druzih različnih prostorih. Z delom gre tukaj precej slabo. Tukajšnja glasovita tovarna za sladkor ..Western Sugar Refinery4' miruje. Delavce, kteri so zvesto služili leta in leta in zelo pazili na piščalko, da niso nič časa zamudili, so postavili na ulico ter naj gredo s trebuhom za kruhom, kadar jih bodo potrebovali jih pa že zopet dobe in bodo tem bolj neusmiljeno priganjali, da vse nadomestč- Govori se, da bodo v tej tovarni pričeli z delom dne 15. febr. Sprekles in njegov mauager Rockmayer sta odpotovala v Evropo na počitnice, seveda ta dva sta jih zelo potrebna. Tudi tovarna za parobrode z imenom ,,Union Iron Works44 dola le po malem, in so mnogo delavcev odpustili okolu prazniki, ali upati je, da v kratkem zopet prično in vse stare delavce sprejmo.
Druzih posebnih novosti nemam poročati nego, da tukaj že tri dni zaporedoma neprenehoma hudo dežuje, vremoslovci pravijo, da 10 let že ni padio v tr^h dneh toliko dežja, farmarji po vsej Californiji so jako veseli in pričakujejo dobro letino to leto.	Marko Švegel.
Razne vesti.
Prizori pred sodnijo.
Nepričakovani prizor se je pojavil te dni pred sodičem v Paterso-nu, ko so pripeljali v dvorano Italijana Gibello Antonio, kteri je bil zatožen, da je napadel 501etuo gospo H. Behrens s hudodeluim namenom in jo z nožem hudo ra-ranil. Žena leži v bolnišnici in Se ni določeno bode li okrevala ali ne. Italijan je napadel ženo v ponde-ljek večer ob 7. uri, ko se je ona iz Little Fallsa vračala v Paterson. Nek mož je videl napadnika in ga redarstvu popisal. Na to bo Anto-nia zaprli in gospa Behrens ga tudi spoznala kot njenega napadnita Ko je stal hudodelec pred sodnikom bila sta navzoča dva sina prvega moža od gospe BehrenB, Viljem in Karol. Ko je Viljem, kakih 35 let star in čvrst mož, ugledal Italijana, skočil je nanj in ga hotel
zadaviti. Vjetnika spremljajoči redar ju ni bil v stanu ločiti, in tre-balo je celo kopico uradnikov, da so moža prisilili izpustiti svojo žrtev. Med tem je vladala v dvorani nenavadna razburjenost, ktera se je polegla še le, ko so Antonia zopet odpeljali v zapor.
Iz veliko mestnega življenja.
Agentje Gerry društva v New Yorku se trudijo poizvedeti za dom nekega dečka, kterega so našli na postaji New York Central železnice v popolno omaganem stanu. Nek železniški uradnik ga je našel zve čar v zavarovanem kotu poslopja Opazil ga je že nekaj dni popreje, ko se je v okolici postaje okolu potikal. Mislil je, da deček spi in ga skušal prebuditi, toda zastonj. Ker se mu je to čudno zdelo, poklical je nekega redarja, toda tudi ta ga ni mogel prebuditi. Misleč, da je otrok hudo bolan, kar je spričeval njegov upadli obraz, ga je odnesel na bližnjo redarsko postajo. Dali so mu nekoliko žganja in Čez nekoliko minut se je zopet zavedel, toda bil je tako slab, da je komaj mogel govoriti. Ko so mu po žlici dali nekoliko hrane, prišel je pola goma zopet k moči. Pripovedoval je, da je 9 let 3tar, stanoval pri ma teri in prodajal časopise. Pozneje pa je ušel od doma in sprva tudi dovolj časopisov prodal, da si je zamogel kupovati jed. Sedaj pa že kake štiri dni ni nič jedel, domu k materi, ktera se borno preživi s pra njem, pa se ui upal, ker bi bila gotovo huda, da je toliko časa izostal Vsako noč je spal v kakem kotu centralne postaje. Izročili so dečka Gerry društvu, kterega naloga je skrbeti za take otroke.
Vsaj imamo dovolj 1
V New Yorku je razdelilni sovet dovolil $2,715.000 za odkup brook-lynskih vodnih bondov; $500.000 za zboljšanje Park Ave.; $30.000 za Riverside park; $10.000 za Hamilton Fish park; $12.000 za risarje in nadzornike šolskih poslopij in $9419 za šolske potrebe. Major Van Wyck je rekel pri tem : ,,Ako šolski svet denar zahteva, vselej odobravam in želim, da bi zidali toliko šolskih poslopij, kolikor le mogoče.44 Kako se vendar časi spremene ! Popreje je bil major vselej razkačen, kadar je bilo govorjenje o denarjih za šole. Že nekoliko časa pa je Tammany postal jako liberalen, ter skuša na vsak način pridobiti kolikor le mogoče glasov revnega ljudstva.
Lovilec Ijmli.
Na Pearl cesti v New Yorku je lovilec ljudi ustavil dva raimogre doča italijanska delavca ter jima pričel hvalisati, krasne stare suknje in hlače. Prijel je jednega Italijana, toda ta ne bodi len, je dvignil lopato, ktero je ime! pri sebi, ter udrihnil i njo po lobanji nesrečnega hvrtlisarja. Ta se je na mestu maščeval ter sunil Italijana v tre-bun. Ko je na to drugi sin solučne Italije potegnil revelver, je prodajalec obleke brzo pokazal pete. Toda Italijanova krogla je bila hitrejša, zadela je desnico bpguua. Strelca so zaprli.
Delavce poparili.
Pri snaženju parnega kotla na zvezni križarki „New York44, ktera se nahaja v ladjedelnici v Brook-lynu, je bilo 6 delavcev s parom hudo poparjenih Kdo je kriv nesreče še ui znano, tudi je zelo dvomljivo, da bi preiskava kaj dognala. Ladija ima šest kotlov, ktere loči stena drug od druzega, medsebojne kotle vežejo parne cevi, ktere zapirajo zaklopi. Pod četrtim kotlom so pred nekoliko dnevi pogasili ogenj, da bi ga osnažili. Ko so vodo izpustili in se kotel ohladil, zlezlo je vanj osem mož, da bi opravili delo. Naenkrat se zaklop odpre in par prične puhteti v kotel. Dva moža sta bila z napravami kotlov dobro znana, se vrgla na trebuh, plezala proti odprtini, ter kmalu dospela na prosto. Ostalih šestih pa se je polastil velik strah; hiteli so h gorenji odprtini, in ker so le posamezno zamogli skozi, biti so posebno zadnji hudo poparjeni Še predno so prišli vsi na prosto, se je zaklop zopet zaprl, drugače bi bila nesreča mnogo hoji«.
Morilec v zapora.
Morilec mladega rokodelca George Eberhardta je že pod ključem. Vtorek zjutraj so vlomili tat^e v neko hišo na 6. cesti v New Yorku. Ko so bili ravno pri delu, zasačili so jih in tatje s > u bežal i na vse kraje. Mladi Eberhardt je jednega bežečih hotel prijeti, toda ta je potegnil revolver in ga hladuo-krvno ustrelil. Skrivni redarji so napeli vse živce, da bi izvohunili krivca, kar se jim je tudi posrečilo. Pa ne samo to, prijeli so tudi tri sokrivce morilca pri raznih tatvinah in dve dekleti, kteri sti jim pomagali. Zločiuci si pridevajo razna izmišljena imena in priimke, kar jim samoumevno ne bode prav nič pomagalo.
Biseri v pasu.
Mihael Schaeffer, agent neke par» niške družbe v Clevelaudu, se je moral te dni pred sodiščem v Jersey City zagovarjati radi tihotapstva. Schaeffer je dospel v Hoboken na holandskem parniku in eolninski uradniki so našli pri njem z biseri napolnjen pas, kterega je nosil pod obleko.
Štrajk tkalcev.
South Norwalk, Conn., 25. Tkalci še vedno štrajkajo, upajo pa, da bode kmalu končan. Družba je sedaj najela agenta, da bode ljudi vabil sem. V pondeljk je pipeljal agent šet mož, toda Štrajkujoči tkalci so takoj tri od njih pridobili na svojo stran iu jih odposlali tja od koder so prišli. Agent je dobil za vsacega sem pripeljanega moža $2. Danes so tudi ostali trije od potovali in boj bode najbrže v kratkem času končan, ker ima družba mnogo naročil. Nek mož in žena sta danes prevzela žalostno vlogo skabov, on niti tkati ne zna in štrajkarji tega čina ne bodo po zabili.
Osleparjen, ali pa hoče slepariti.
Sioux City; lova, 25. jan Kakor J. S. Drowning, kteri je bil evoječasno pri odboru za odlikova. nja v chicaški razstavi, trdi, se ne nahajajo Kolumbovi ostanki v tej deželi. ,,Jeden najbolj znanih nabiralcev znamenitostij4', pravi Browning, „ima v posesti prah iznajdi-telja Amerike.44 Kupil ga je od ue-kega Spanca, kteri ga je takrat ponudil za $5000. Ostanki se na hajajo v New Yorku ali pav Wash ingtonu. To je pa najbrže tako, da je bil kdo ogoljufan s prahom, ali pa hoče druge oslepariti.
Vse se bode zadušilo.
Terre Haute, Ind., 24. jan. Po preiskavah profesorja Leo Mee-aa, predsednika politehnike, bode enkrat vsled pomanjkanja zraka, vse organično življenje na zemlji, poginilo. Premoga bodemo še za več stoletij zadosti imeli, toda preduo ga bodemo porabili, zmanjkalo bode zraka iu kdor se do tistega Časa ne bode mogel navaditi, živeti brez dihanja, moral bode umreti.
Učenjaki pravijo, pri gorečemu premogu nastane ogljeni dioxyd, iz tega pa rastljinstvo zopet oprosti kislino, iz ktere deloma zrak obstoji. Kakor profesor Mees, je tudi lord Ketliu, nek angleški profesor svojim poslušalcem pravil in spre-računanjem dokazal, da vsled požiganja premoga iu druge kurjave, zraka počasi zmanjkuje.
Na Angleškem ne bode v 212 letih več premoga, tako je namreč tamošnja vlada preračunala in po istem računu bodemo v Zjed. državah še za 600 let s premogom preskrbljeni.
Da pogori 2000 ton premoga, potreba je kakih 6000 funtov kisline, vse rastljinstvo na zemlji pa, ktero pokriva kakih 21,000.000 štirjaških milj, izpuhti vsako leto blizu milijon funtov kisline na štirjaško miljo.
Ako tedaj vsako leto več nego 200.000 funtov premoga na štirjaško miljo požgemo, nastane vsled tega več ogljenega dioxyda kakor vse rastljinstvo samore iz njega oprostiti kislino. Potem takem ne bode trajalo več 500 let in ves zrak na zemlji bode porabljen. Proti temu se dk komaj kaj druzega storiti, nego vso zemljo obsaditi s drevesi in zeliši. Potem so obstoj člo-
veštva in temu neobhodno potrebnega živalstva, vsaj za par stoletij podaljšal. Morebiti so se gospodje profesorji tudi zaračunali in to c°lo goropadno!
Kazen za brezbožnika.
Chicago, 25. jan. Veleznani bogotaj ec Robert G. Ingersoll, je imel danes govor v operni hiši v Carliuville, 111. Predno je Btopil pred poslušalce naznanil mu je njegov oskrbnik, da je pobegnil Pranke, oskrbnik operne hiše z vso vstopnino, kakih $200 do $300. Ingersoll je imel vsejedno napovedani govor, rekel pa je glede takih ljudi, kakor Pranke: „Ako-ravno ni pekla, bi bilo vendar prav, če bi bil vsaj za take sleparje.44
Trost izdelovalcev bilijardov.
Chicago, 25. jan. Tovarnarji bilijardov in „pool44 materijala, so se ravnokar namenili osnovati trust. Na čelu podjetja stoji ,,Bruuawick-Collender Balke Co.44 Kakih 95 odstotkov dotičnih tovarnarjev te dežele je pri tem udeleženih. Vloženi kapital zuaša pri- ^ bližno $4,000.000.
Koliko je živine v Zjed. državah.
Washington, D. C , 26. jan. Poljedelski oddelek je danes obelodanil nastopno nazuanilo: Kakor poslana poročila kažejo je bilo 1. januarja na farmah Zjed. državah sledeče število živine: 13,665.307 konj; -2,134.213 mul; 15,090.115 molznih krav; 27,994,225 volov in druge govedi; 39,114.453 ovac in 38,651.631 prašičev. Število se je zmanjšalo in sicnr je manj : 285.604 konj ; 56,069 mul; 1,269.972 goved in 1,108.362 prašičev. Nasprotno ee je pomnožilo število molznih krav za 149.229 in ovac za 1,457.-493. Tudi povprečna vrednost je večja nego 1. jan. 1. 1898.
Evropejske in druge vesti. Naseljevanje v Sibiriji.
Petrograd, 20. jan. Dol. 1892, takrat ko so pričeli graditi sibirsko železnice, ui vlada nikakor pospeševala izseljevanje kmetov v Sibirijo. Od tega leta seje pa stališče vlade glede tega vprašanja popolnoma predrugačilo, ker smatra naseljevanje ob žel znični črti iz raznih uzrokov neobhodpo potrebnim. Namesto 60.000 do 70.000 ljudi, preselilo se je od tega leta kakih 300.000 duš VBako leto v Sibiriji. To število bi se bilo od leta do leta bolj povišalo, da se u i pred očmi revnih kmetov, pri zeleni mizi izmišljena pravljica „o neizmernih pokrajinah rodovitne sibirske zemlje44 naeukrat pokazala kot sleparija. ,,Rodovitna zemlja v novih pokrajinah4'je vistini uerodovituo mrzlo močvirje, kt* ro po poročilih ravnatelja posestev Tichejewa in poslovodja pri odboru za gradenje sibirske železnice Kumowsina, dela naselnikom „mnogotere naravne zapreke.44 To je, ako uradni jezik v poročilu, prevedemo na domače, zemlja ob sibirski železnici ni nič vredna in ubogi km»tje, kteri se tje preselijo, zdravstveno in gospodar-stveno žalostno poginejo. Fraze, s kterimi baha nek sibirski časopis, se glase kakor kruto norčevanje iz ubozega kmeta, ko pravi na primer : ,, Zemlja bi dajala večje pridelke, ko bi se naš kmet poprijel bolj ob-širuejega gospodarstva, toda — tega, noče pa tudi ne more brez pripomočkov? Svetovati na papirju je lahko, a isto praktično izvrševati je druga stvar. Vladin načrt, glede naseljevanja Sibirije se ne d& izpeljati. Tam na nerodovitui zemlji čakajo siromašne kmete nepremagljive težave, čemu toraj vabiti prebivalstvo v take kraje, ko je evropejska Ru sija uotrajnega naseljevanja še tako nujno potrebna.
Rim, 25. jan. Papež je sklenol prihodnjega novembra proglasiti sveti jubilej, kteri bode trajal od božiča tega, do božiča prihodnjega (1900) leta in sicer, da se vpelje na ta načiu novo stoljetje pričenši s 1. januvarja 1. 1901.
Pariz, 25. jan. Pripravljalna seja razsodišča o venezuelskem nujnem vprašanju, se je danes tu vršila. Bila je povsem le formalna. Prihodnja seja bode otvorjena 1. aprila, člani so se zbrali v dvorani, ktero so vporabljali
_
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
URADNIKI: Predsednik : JožefAgnič, Box 266 ; Podpredsednik: Georg Koto k ;
I.	tajnik: Ivan Govžk, Box 105;
II.	,, Štefan Banovec ; Hiagaj.: Matija Agsič, Bcx 266.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habja.n ; John PreSikn, Box 286; Josip Mantel;
VHi stanujoči v ELY, St. Louis Co.f Minn.
Glasilo: ,,GLAS NARODA',■
sko-amerikanski mirovni komisarji. Razsodniki: ruski poslanec knez Onronssoff, britiški poslanec Ed-muud J. Monson, poslanec Zjed. držav general Horace Porter in višji uradniki zvunajnega minister-stva so skupno zajutrkovali s francoskim ministrom Delcassem. Dane« veder bode britiški poslanec dal diplomatično večnrjo, h kter^m so tudi razsodniki p_>vabljeui.
London, 25. jan. Kakor se ,.Central News" iz Rima brzojavlja, ho se v abyssinski armadi, ktera stoji pod poveljništvom Ras Ma-konvena pokazaie koze. Ras Michael, podpoveljuik je tudi obolel ua tej nevarni kužni bolezni.
Rimski dopisovalec poroča „Times", da je Rusija poslala papežu posebno povabilo h nameravanemu mednarodnemu shodu glede raz-o rožen j a
M a d r i d, 25, j an. Spauski ko-lonijaim urad, kteri bode kmalu prenehal biti, zapusti primanjklaj 40,000 000 peset, ktere dolguje na Špansko vračujočim se vojakom. Ta dolg bode prevzel vojni oddelek. „E1 Liberal" svetuje kolonijalnemu ministru seuor Gironu, naj stori p jtrebue korake, da dobi nazaj po-ruške denarje španskih uradnikov, kteri so shranjeni v deželnih zakladih na Kubi in Porto Rici. Ti zakladi znašajo mnogo milijonov peset in v določilih mirovne pogodbe niso omenjeni.
R i m, 26. jan. Papež je sprejel danes kakih 200 članov rimskega plemstva. Rekel jim je brez ovinkov, v višji družbi vlada velikanska korupcija. Plemstvo naj bi se poboljšalo in nižjemu ljudstvu dajalo dober zgled.
Dunaj, 26. jan. Včeraj večer se je pripetila razstrelba v tovarni za benzin, pri kterej so bile razne osobe usmrtene. Kakor se čuje so tovarno zapalili antisemiti. Pa vendar ne?!
London, 26. jan. Senzacija tedna j* rop nad 60-000 funtov šterlingov v notah iz Parrove banke. Druga senzacija pa je, da je poslovni vodja banke naznanil zbranemu baučnemu ravnateljstvu, da so roparji poslali 40.000 funtov iterlingov banki nazaj, ker dotič-nih vrednostnih papirjev niso mogli rabiti. Kdo so roparji in kako so rop izvršili, najbrže pri belem dnevu in v prisotnosti na stotine bančnih služabnikov, o tem seveda kakor navadno redarstvo nima duha ne sluha. Misli pa, da so bili učinitelji drznega ropa Amerikau-ci, ker so videli nekaj dni pred ropom Yankeejem podobne osobe potikati se okolo baočnega poslopja.
X-jis^boIfc _ Na Stolacu.
(Povesi iz Hercegovine.)
(Dalje.)
Zaman seje Umihaua v poslednjih osmih dnevih, ko je bila na begu z druzimi vred, ogledovala po Muji, upala je, da ga ugleda med beguni. Nenadoma vzbruhla vstaja jo je vedno bolj z veseljem navdajala, nego z strahom. Sedaj pač ni bilo misliti na poroko, ker najbrže Ali ne bode prišel iz Serajeva v Stolac. Tej nevarnosti je toraj Umihaua od&la, rada bi Muji o tem kar jej je pretilo in začasno odstranjeno, sporočila. Ko je pozvedela kje se Mujo nahaja, in ker so jej bile razmere na gradu Stolacu natančno znane, ni niti trenotka dvomila, da jo Mejo zgubljen in živ pokopan
Grad Stolac je imel kakor vsi hercegovski gradovi pod zem-ske mostovže, kteri so vodili daleč v skalovju in k tem je bilo mogoče priti le z vrvmi. Ti podzemski mostovži in dupline so bili prostori groze in bajkovernega strahu, in otroci Stolaca, kteri so se gori v gradu igrali, so se komaj upali prifci^ do vhoda v dupline. Ako so Mujo sorodniki Umihane v te dupline spustili, mu toraj ni mogoče več ubežati, on mora tam doli gladu umreti, ali ako bi ga Avstrijci po kakem naključju našli, gotovo bi ga ustrelili, češ da je ogle-duh. Toda Avstrijci so imeli najbrže mnogo druzega posla, nego preiskavati dupline, ker vsak dan in noč so jih napadali vstaši, ^te-rih število se je že naraslo blizo deset tisoč.
Na gradu je bil položaj Avstrijcev zelo kritičen. Živež jim je popolnoma pošel, že so se morali odločiti del konj, ktere so rabili za vprego tovornih voz, poklati in je zaužiti. V zapuščenem gradu je celo manjkalo soli in lesa. Del voz v^orabili so za kurivo, poklane konje so pa brez soli kuhali in pekli. Deli te neokusne hrane so bili poleg tega še zelo majhni, ker raču-j nati so morali tudi na uajugodnej-; še razmere, ako bi vstaši še dolgo ; oblegali grad, za tu so morali hraniti konjsko meso.
Tudi z naboji so morali hraniti, ker pri ved ni h napadih po dnevu in po noči, kterim ho bili zajeti Avstrijci razpostavljeni, so porabili zelo veliko nabojev. Zato so vojaki dobili povelje streljati le, kadar bi bili gotovi vspeba. Vojaki so bili vsled vedne službe in razburjenja po noči in po dnevih v bitkah že precej utrujeni, toda niti častniki, niti vojaki niso mislili na podajo, ker vedeli so, da bi fanatični vstaši najbrže vse pomorili. Položaj je bil skoraj obupen, toda hrabri vojaki so bili odločeni se boriti do poslednjega moža.
Kakemu nasprostniku slobodo oro pati za teden in mesece, je bilo kaj navadnega. NaBilstva raznih vrst so se prouzročila med temi prebivalci skoraj vsak dan.
Na ubeg iz duplin ni bilo misliti. Mujo seje toraj moral udati v svojo osodo. To jetništvo ni bilo trdo za njega, k večjem dolgočasno. Za-mogel se je v duplinah premikati dokler niso bili prepadi in dokler mu je dovolila tema. Veliko bolj neprijetne so mu bile misli, da je Umih ana, ta lepa deklica za njega zgubljena. Vedel je, da Bajro in njegovi sorodniki ne delajo nikake šale. V teku tedna postane Umiha-na žena Alija in Mujo ne bode nikdar več videl ljubljenke, za njega bode toraj mrtva.
(Konec prihodnjič.)
Drobnosti.
Proti večeru je bilo, ko je vojak na straži ob iztočnih vratih gradu za skalo opazil zeleno vejo, s ktero je nekdo dajal znamenja. Stražnik je poklical podčastnika, ta pa častnika, in radovedno je gledala četa vojakov to vejo, b ktero je nekdo dajal znake.
Ko je osoba se zeleno vejo dajala znake miroljubnosti in smatrala, da so jo gotovo opazili, se je prikazala za skalo obleka Turkinje, potem je stopila zakrita iu v dragoce-uej obleki opravljena ženska izza skale, boječe se bližala proti vrati in srbščini zaklicala : ,, Nekaj važnega imam naznauiti zapoved-niku!"
Odposlali so patruljo prostovoljcev ^az barikade, ktero so zapirale duri, da se osvedočijo. ako je Tur-činka sama in mogoče jo ne spremlja oddelek sovražnikov. Potem so Turčinko do vedli v trdnjavo in jo predstavili zapovedniku bataljoqa. Turčinka je padla na koiena pred častnika in milo prosila, da pomaga njej in njenemu ljubimcu. S pomočjo tolmača hrvatskega podčastnika je zvedel podpolkovnik, da je Turčinki ime Umihaua, in da so njenega ljubimca njeni sorodniki zaprli v dupline gradu, da se je Umihana sama podala na nevarno pot h gradu, da reši ljubimca ali pa sama umrje.
IV.
Ko so Mujo prinesli v dupliue Stolaca, so mu povedali, da bode toliko časa zaprt, dokler se Umihana ne omoži. Potem so ga spuBtili v duplino, dali mu pečenega koruznega kruha, meh vina in vode in tako je bil nekako preskrbljen za sedem dnevno vjetje, da ne umre vsled gladu. Njegov oče je bil na trgovskem potovanju in se ne bi prav nič Čudil, ako seje tudi v tem času povrnil domu, ako Mujo ne najde doma, ker ta je imel čestokrat tudi sam trgovska pota. Mujo sicer ni imel druzih sorodnikov, kteri bi se za njega brigali. Njegovo tovorno žival so spravili ua varno, ter jo Bajro in Ibrahim krmila in nadzorovala. Radovednim sosedom, kteri so vprašali po Muji, so na-tvezili kako laž.
Vsa zadeva je bila po mnenju Hercegovcev popolnoma navadna.
Rojakom, ktere veseli, da bi vzeli Homesteat, opozorujem, da se morajo sedaj požuriti, zakaj Bpomladi bodo pričeli graditi železnice do Reiny Lake City in ljudje druzih narodnosti se bodo polastili teh zemljišč, drugič je pa tudi sedaj najboljši čas za hoditi ker je še sneg suh in led, spomladi ko se začne tajati ne bode mogoče iti, ker bode obilo vode, ko je sedaj vse suho. Drugikrat grade zemljišča zbirat 13. 1'ebr. zato naj bodo ni, kteri nameravajo vzeti ta zemljišča ta dan v Mount Iron, ker jih bode rojak John Sterle in zemljemerec čakal ; od tam se bodo na sanih vozili kakih 15 milj, kjer se bode
komu dopadlo, si bode odbral. J. S. * *
*
,, Slovenski N a r o d" je pričel po novem letu izhajati v večjej obliki, ter ima sedaj četvero predelov in nove črke. Mi ta napredek prvoboritelja za slovenski uarod prav srčno pozdravljamo in nas veseli videti najstarejši in najboljši dnevnik v času primerne] obliki. Zavednim ameriškim rojakom priporočamo ta list v uaročitev, posebno, ako jih je v kakem kraju kaj več in zlože skupaj zanj; za Ameriko velja za pol leta 4 dol. Naročnino sprejemamo tudi mi in
vse potrebno ukrenemo.
* *
*
V Kamniku se snuje .,Mestno godbeno društvo", kateremu je želeti veliko vspeha.
* *
*
Lov na m e d v e d i c o. Iz Drage pri Rakeku se piše,,Slov. Nar".: Medvedico so zasledili lovci prete-čeni tedei^ blizu Gotenice v kočevskem okraju. Izhod ao ji zagradili in ta znameniti lov naznanili brzojavnim potom knezu Auerspergu, kateri se ga je takoj drug: dan vde-ležil. Medvedica je bila po nje prihodu iz brloga od kneza le ob-streljena in je vsled prizadetih ji ran pozneje poginila. Drugi dan so jo našli ne daleč od brloga in o odpeljali k logarju \V. Eiseltu v Drago. Ljudje so bili veseli nje smrti, kajti medvedje so jim že večkrat pastirje podili proti Dragi in si privoščili pri živini parkrat
pošteno večerjo.
* * *
Obsojeni Celjani. Ob priliki slovenske pevske slavnosti dne 14. avgusta 1898. bil je mirno po ulici idoči Miha Bevc od celjskih „gospodov" pri belem dnevu napaden in pretepen. Zarad tega napada imeli so se zagovorjati Walter Negri, Josef Schmiedl, dijaka medicines in pa Franc Senker krojač ter Karl Satter urarski učenec. — Pri obravnavi dne 30. dec. bila sta obsojena Senker na 8 dni zapora in post, Satter pa na 6 dni in post. Negri in Schmiedel sta pa bila oproščena, ker se sodišče ni popolnoma prepričalo, da sta tudi onadva zares bila med pretepači, kakor so to glede Negrija štiri, gledč Schmiedlna dve priči trdile. Dne 31. dec. bil je pa neki Oton Wein-hard, ključarski učenec obsojen na 5 dni zapora, ker je tudi dne 14. avgusta odtrgal Antonu Ravbnu iz Šoštanja slovenski trak. No, bodo pa za drugikrat ti nemški gospodje vedeli.
* * *
Ujeti defravdant. Na Dunaju so ujeli 401etnega Iv. Krivana, ki je kot blagajnik komitatne si-
rotniške blagajne tekom 14 let po-neveril 260.000 gld. ter živel sila potratno. 2. julija lanskega leta je pobegnil, zapustivši ženo in pet otrok. Na Dunaju je živel v elegantnem hotelu, kjer je v svoji predrznosti po ved ril celo svoje pravo ime. Povedal je, ko so ga prijeli, da je z izmišljenim imenom potoval po Nemčiji in Švici. Nazadnje je dospel zopet na Dunaj brez denarja.
* * *
Zopet umor na Dunaju. Se niso našli morilca vlačuge Hofer, katero so našli nedavno zadavljeno in z razparanim trebuhom, že seje dogodil nov umor. Silvestrovo noč je nekdo pr-rezal vrat vlačugi Spil-ki. Truplo kaže na vratu tudi znake davljenja. Morilca je zalotila neka drugarica Spilke ter začela kričati. Ljudje so morilca ujeli in pobili na tla. Morilec je mesarski^ pomočnik, Simon Schosteritz iz Soprooja ter je 20 let star. Sodijo, daje morilec obeh vlačug.
Karol Reineboth s zastrupljenim čajem umoril 13. in petletnega sina ter se potem obesil. Govori se, da je ta strašen čin izvel v blaznosti.
Obsojen vojskovodja. — Vojno sodišče v Madridu je generala Senmartina, kateri je otok Porto R ico izročil Amerikancem, obsodilo na dosmrtno ječo.
ALOJZ HARTEL, temu rojaku sem pomagal pred dv<-mi leti v Ameriko priti, na potovanja sem mu posodil 817.65, a m- ž mi ničesar povrnil. Rojake prosim, da bi mi blagovolili naznaniti njegov naslov: John M ožina, Worthing-ton, Dubuque Co.," Iowa.	(d)
Francoska parobrodna draiba
Comjapie Generale
Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 32S E. 70 Str. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podražeuju tobaka ostane pri prejšnjej ceni. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar
kdor kupi 2000 smodk ciobi škatljo i H___________
smodk z 100 smodkami brezplačno. I)irektiia črta do HAVRE - PARIS Prevožuje stroške plačam sam Bla- <Virn ivvcuditir	/ f
go se pošilja proti pošiljatvi goto- M 1(0 * LVNSBRLK (Avstna). vega denarja na: F. A. DUSCHEK Paruiki odpljujejo vsako soboto 328 E. 70 Str., ali ,,Glas Narodu" oh uri dopoludne iz pristanifiča v New York.	Stv- 42 North River,
štv. 42 North Street: La Gasgogne La Champagne
Listnica uredništva -
Rojakom odpošljemo sedaj za	—
S40.70 100 gld. avstr. veljave, pri-	La ^retagne
dejati je še 20 centov za poštnino	La Fouraine ker mora biti denarna nošiliatev Normaudie
; La Champagne
Deset ur o m ožena. Dne 1. ^	__]jil Bretagne
^HM* x ^ rii
t. m. se je v Simeriuku oženil že- tvUi	■»-•ta. li^nniiiia-inai-r * __*__.___^ ijU Aourain®
lezniški sprevodnik Henrik Stritz KOLEDAR za leto 1S99 imajo i," Normandie
• •	• ija l natnpagne
s svojo nevesto Marijo Maver. 10 ur po poroki pa je umrl mladi soprog nagle smrti. Žena njegova je vsled žalosti i" obupa skoro zblaznela.
ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
za leto
na prodaj gg.:
V	Clevelandu, O. : Jakob Vidmar, Grocer, 11S6 St. Clair Str.
V	Calumetu, Mich.: Grahek in Su-nicb. Cor. 7th & Portland Str.
Schneller in Plautz 519 Fine Str. Matija Kobe, 430 7tli Str.
V	Jolietu, 111., S. Kukar, 920 N. Chicago Str.
Kje je?
JOHN BARICH iz P relesju. občina JSesrečnež je umrl čez dve Stari trg pri Poljanah. Ako kdo
rojakov ve za njegov naslov naj mi ga blagovoli naznaniti, ali pa od njegovih po polu bratov P^ter iu Miha Maihar in bodeta ta dva njemu pisala. Peter S ter k. P. O. Kellogg. Idaho.
4. 11. 18. 25.
4. 11. 18. 25. 1. 8. 15. 22. io*
ob Morton
febr.
j r »•
« •
marca,
11 * t
\
» r
aprila.
Tovariš umoril tovariša. Nadporočnik Murvay in poročnik Szaboky v Šopronju sta se 3. t. m. vadila v sabljanju. Sablja Szabokya pa je predrla žično na-ličje tovariševo in konec sablj- se je zadri Murvayu skozi oko v mož gane.
uri.
* *
*
Kdaj so začne XX. s t o-letjel O tem vladajo razni nazori. Nekateri mislijo s 1. janu-varjeru 1900. a drugi s 1. januvar-jem 1901. ,,N&ue Freie Presse'' meni, da imajo prav drugi ter da se začne novo, 20. stoletje 1. janu-varja 1901.
La Bretagne La Touraine La Gasgogne
Prvi razred kajite do Havre veljajo -tbn in višje.
Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 3 BOWLING GREEN NEW YORK.
ValDilo
na
masteraflno veselico
ktero priredi
društvo,,SLOVENIJA" v Clevelandu, 0.
dne ii. februarja i8gg
v U.mo.n Hall 1696 St. Clair Stk.
Karakteristične maske bodo dobile Gali več daril v vrednosti $15. Cla ni domačih društev z društve-so vstopnine prosti.
stopili na za maske in drage 25 c n tov.
večkratno prošnjo poslal lislek da ^ obilnemu obisku najuljudneje
vabi	ODBOR.
Kje jO ?
...vtn ^anikjese nahaja	ainViTnanien j "i'
IGNAC HUDAK iz Vučakovce pri	v . J
* * Vinici na Dolenjskem, mu dam pet	Slnpnuia zu pA„0,- • * ^ dolarjev. Temu človeku Roparski umor. O umoru, ve6kratno proŠL
ki se je dogodil v Budimpešti na je zamogel priti "v Ameriko, prišel starega leta dan, se poroča: lbletni je k meni v Anacondo, Mont., leta
trgovski pomočnik Ilija Andrič j© | 1889 in sem še tukaj za njega hra- Pjfj ppntm/ nri Hnlorin I umoril svojega gospoda rja Samuela ^^ stanovanje in še gotove novce uu ^CMIUV [JI I UUIdrjU 1
Polačeka, ker ga je radi opetovaue	^ G^^Vilirclro^td"1^^ ^ ^^ imam '»nadstropni
tatvine dan prej odpusti iz službe,	prosim, da bi mi naznanili njegov
Mladi žločinec se je skril v proda-	naslov: John Schalz, Box 36.
jalni, kjer je hotel oropati blagaj-	Walkerville, Mont., ali pa „GIas
nico, toda ko je hotel zbežati, se	Narodu ''_(]- feb-)
mu je ključ v ključavnici zlomil.
Tako je moral vso noč ostati v pro-	| f jfc ~|i ^fc Jf
dajalni, in tedaj je Bklenil, da umo-	^^ ^^ 9
ri trgovca. Ko je Polaček zjutraj	HELENA MAROLT, doma iz Mo-
stopil v prodajalno, udaril ga je ravč, župnija Sv. Gregor, sodni Andrič s sekiro parkrat po glavi ^'aj Velike Lašče. Mene je prav
da je kmalu umrl. Zločinec je po- hud°	zato bi rad zvedel
.	i * ifin u ^ , ,	za 1JJ°- Ako kdo roiakov ve za nien
tem vzel še 190 gld, ter hitel v ne- uaslJov, uaj ga 51ag^voli uaznani£ 1
ko gostilno, kamor so tudi prišli John K a s t e 1 i c, Box 60, Eveleth. orožniki ponj. Prizna! je takoj j Minn., St. Louis Co. (1. febr.; svoj čin.
*
* *
Na sveti večer je £el in-fanterist Emil Wilhelm iz Bele cerkve v tamošnji hotel ,,trije knezi'4,. kjer si je naročil sobo. Kmalu nato je čulo več ljudij štiri zaporedne strele. Vdrli so vrata ter našli sobarico Josipino Kopatsch mrtvo. Iufauterist je takoj priznal, da jo je on ustrelil, in sicer zato, ker se je poročila z drugim, dasi mu je obljubila, da mu ostane zvesta. Pripovedoval je, da je bil pri vojakih 30krat kaznovan, ker je radi nje zanemarjal službo. Ko je izvedel, da se mu je ljubca v njegovi odsotnosti poročila, sklenil je, da jo umori.
120 čevljev dolg in 25 širok ; oskrbljen je z VSO OPRAVO in pripravljen za poset. Hotel je v Mountain Iron, Minn., na Mesaba Range in ga prodam za polovico cene kar mene stane, ker ostavim Duluth, Minn., in se podam v Californijo. Poslopje je pripravno za SALOON in BOARDIXGHOUSE in pravi mož bi naredil lepe novce. Za pojasnila se obrni na:
JACOB STDBLER,
217 Superior Str., Duluth, Minn
(S fb.i
Od smrti vstala. Iz Ska-dra v Albaniji se poroča: Neka mlada žena je nakrat umrla iu sorodniki so jo, ko so jo vso umili. položili na mrtvaški oder. Na dan pokopa bo se zbrali sosedje, sor d-niki in , Jokajoče žene", ki plakajo za deuar. Vpitje teh žensk je bilo toliko, da se je mrtva žena — zbudila. Ljudje so bili tega silno veseli, tem bolj, ker je še tisto uro — rodila dete.
Rudarji in podzemeljski delavci,
kteri prihajajo v Zjedinjene države, in sedaj iščejo stalno delo dob« isto v Fayal, Geuoa in Minnesota rudnikih v Meeabi in Vermilion okrajn za železno rudo v državi Minnesota. V imenovanih okrajih dobi pet do šest sto rudarjev dnlo in tisoč več, kakor hitro se oglasi spomlad. Plača je od 31.60 do $2.25 na dan, kakoršno delo kdo ima. Delo je stalno po zimi iu po leti in v rudnikih je varno. Dobre hiše dobe družine za primerno najemščino, od 85 do Š7 ua mesec
Stranke, ktere žele zgraditi svoje lastne hiše, dobe potrebni materijal za kterega lahko plačajo v mesečnih obrokih od $5 do S10. Ako bi rudarji ali delavci želeli priti v ta okraj, pa se ne čutijo varne to storiti brez nadaljnega poizvedovanja, lahko pišejo na John Martinoyifia George K o be t a ali Joe B 1 a t n i k a v Eveleth, St. Louis Co Minnesota. Imenovani možje delajo v Fayal rudniku, ter jih bode veselilo pisati svojim rojakom podrobnosti glede tega kraja.
Captain G- W. WALLACE, Manager of the Fayal Iron Co.,
EVELETH, MINN.
*L epa Silvestrova noč. Iz Frankobroda ob Meni poročajo, da so zaprli 31. decembra 1898. leta tristo ljudi, ker so se pretepali, razgrajali itd., v 32ih slučajih je morala sanitetna straža posredovati. Nadalje je prodajalec usnja,
IGN.
slovenski fotograf,
v Calumetu, Mich.
se ulj udu o priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broehes za ženske, ravno tako IGLE sa tuožke vse z slikami, kar je zelo pripravno BOŽIČNO ali NOVOLETNO darilo.
Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 26 centov naprej.
Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem ua eno sliko' ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem udani
IGNATIUS TANCIG,
CALUMET,	MICHIGAN.
Kjer bodete ceneje, hitreje in solidno postrežem, tjft se obrnite Slovenci! FRANK 8AKSER & CO., 109 Greenwich STR., NEW YORK Vam pošilja za $40 70 v staro domovino 100
fold. "Poštarina stane za SI ali 1000 vedno 20 centov. Pišete lahko > domače! B9nar je v 13 dnevih orna.

rnlhinrtn mrfci U
- ifti -n 1 •••!'•
§
Vsem rojakom priporočam moj
SALOON
1335 MAIX STR., LA SALLE, ILL.,
v k te rem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi
Ikiegljisc©-
S pozdravom in odličnim spoštovanjem
ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Salle, III.
Podpi.-u.iu priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni
>SAZ,OOiY,
kterega odprem drif 1. januarja 1899 Vedno hod^m točil razno IZVRSTNO PIVO: fino DOMA N A P R A V L J E N O VINT O : dober WHISKEY m drug« LIKE RE, ter prodajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem
John Barich,
DOLA H BAY, MICH, j
Slovencem in Hrvatom v Lead-
vi'.le, Colo., in okolici, kakoronim, kteri s*»m prid -j" priporočam svoj
-»saloons
400 Elm Sti ,	Leadville, Colo.
Vedno t čim ti no, sv»>že PIVO, dobra VINA, izvrstui WHISKEY, ter prodajam fin^ SMODKE. Pri meni SI v^nci in Hrvatje shajajo in dobi v-ako druščino med njimi. Za obilen obišk se priporočam z veleštovanjem
IGXAC 311 KLIC H
Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča
STROGO SOLIDNA
^B A. JKIZ A. ^
C HAS. R. WEITERSHAUSEN,
THE PRINCE LINE
212 Ohio Street,
Allegheny, Pa.
Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila,{kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PRE VOŽNJE LISTKE za vse parobrodne črte.
GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI.




KKXXXXXXMMXMKXXXMKXSMXyXKX
m
M M BI 8! M H! M
S
m 8 m
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge
po
4°lo
brez odbitja novega
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko nost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda".
rentnega davka.
pošilja narav-
m
iS
as
H
s
IB 93 S iS IS IS IS IS
navedeni parobrodi imajo prostura za 5000 d« 6000 ton ter vozijo iz
UST o \a/	G-o=cdlo-vo zLicl. ISTeapol
Spartan Prince". „Trojan Prince", ,,Parter Princa ", ..Afghan Prince", ,,Italian Prince'4
vozijo 14 dni v Genovo ali Neapot.
Cene: v Trst $24.50. Reko $27.00, Za-reb $28.00, Ljobijano $27.75. Karlovi $28.50, lnšpruk $26.00
Potniki tretjega razreda dobe vino. postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno.
Glavni zastopnik :
C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY,	--— NEW YORK.
Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni.
Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Jollietu in
okolici svoj lepo, na novo urejeni
—^ 8ALOOA7
na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, lil.
Veduo bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in PORTERJEVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kakoi WHISKEY itd. : IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA se bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče in to vs* proti nizkej ceni.
Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na novo došli iz stare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat.
SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM!
Se spoštovanjem
Martin Bluth & Co.,
SALOONER CORNER OTTAWA & JACKSON STR., JOLLIET, ILL
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blap
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za m"žkn, ženske in otroke. Unije: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
JOHN BREDL, prop.
358 Ohio Str.,Allegheny, Pa.,
toči fina vina, likerje in pru-rlaje d u b r e s m o d k e.
Posestnik j*- avstrijski Nemec, rodom Čeh. T<>či dobro E BE lili A RT in OBER PIVO.
l)obr« prenočišče za potnik«.
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY,
F. A. DusGhek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prudajalnic vsakovrstne line smo tke (Cigara) po jako nizkej ceni.
Edini izdelevatelj: KLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigars'1 z 1 arvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih v i r ž i n k z slamo.
Na zahtev an je pošiljam cenik (Price list).
Naročila s<- vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Kxpresu prosto in pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Ordt r •< i chek pošlji* z naročbo vred. Ni-vci se tudi lahko odpošljejo i.a ^Glas Naroda''. Moj naslov je:
F. A. DTJSCHEK
32» E. TU STR
g&r-
NEW YORK, CITY Svoji k svojim I Spretni a^eutje se nprejmo proti usodnim pogroiem
- TllJil.. .idili- .n-žli . .^.....rifl........^.....ah...-
;
HOTEL
Warenberger
130
J. STREIFF & CO., lastnika
Greenwich Street, New York
(V bližini tiskarne	Naroda*').
hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči
V našem Avstrije.
Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo
parobrodne in zelezniške listke
po najnižjih cenah.
G. MAR TINI
na 5 cesti v Red Jacketu, IVLich.,
je odprl
FMMIM0
in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIA K A in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe.
Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI.
Slika predstavlja
srebrno uro
z j e d n i m pokrovom trn vijak (Schraube), na kterem j.- udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jel«M) ali konj, in stun«* z < .'brim, Elgin kolesovjem
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik


KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
No. U William Street.
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne naka»iee, menjiee, in dolžna pisma.
Izposlnje in izterjaj« zapuščine in dolgere.
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner tO. Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.
k.Heri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva jeden najpriljnbijenejši zdravnik zaradi svojih znii'..i vsti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakovrstnih notranjih Mor tli vnanjili Meznij.
na 7 kamnov samo
in na 15 kamnov sam<
$13.50 $15.00
■iljaj-. oe-
Na zaht^vanje sh razp n i ki frankovani.
Pušttiiia postrežba iti ..nistv » za robo je moj-; geslo.
Za obilo naročite pr. poročam z vsem poštovanjem :
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam, da blagovolfe čestokrat obiskat moj
^ SALOON r^r:
1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS,
v kt rem točim izvrstno ANHAEUSER &BUSH PIVO ali ST LOUIS PIVO, dalje PRISTNO VINO, FIN WHISKEY in razne LIKERJE ter imam na razpolago dobre SMODKE.
Rojaki, posetite me parkrat in prepričali se bodete o dobrej pijači
i D pO§T.rfe2DI#
Jakob Štoru ch,
89. e. madison street. r.humwi.
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je iz-učil in prejel di-plomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-»r-u, Monakovem, New Yorku,IJlri-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-muboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežja in naj-opasnejže človečke bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušujami
Dr. G. IVAN POHEK,
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na bvo-

S poštovanjem
Mike Krawl,
1206 Scott Street, Joliet,111.
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgel j
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-nimod **25 naprej in treba dati $5 ,,are4Bolj. še vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $60 do $100 je treba dati polovico na račnn. Glasovi so iz jekla, trpežni sa vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačna.
JOHN GOLOB,
208 Bridge Street, JOLIET, 111.
Podpisani priporoča vsem Slovoncem svoj krasno vrejeni
Hotel Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo i m p o r t i r a d o plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne s m o d k h in okusna jedila bodem dajal vsem g^mom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
Jsi&^Jjj isce.
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker stori! bodem kar jo v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokrat I
Svoj% k svojim!
Sfc spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y.
1Kb	jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na
i ~n stoti ~r\ o
nevarno bolnih oseb ( zdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku,	Kansas City, Mo.
Štovani gospod!
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem i pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Važ dobro znani ! prijatelj in rojak.	Karol Blažina,
Can ion Ferry, Mont.
f 4


Ur. G. I VAiV F>OHEK
se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju ženBk in otrok:
v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen. kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotičui osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN P0HEK,
So. East 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY,
MISSOURI.