štev. 2. \ Novem Mestu 15. jiiiiiiarja 1892. VIII. letnik. Dolenjske Novice. Izhajajo 1. in Ifí. vsacega meseca. Cena jim je za Kcior želi kako ozttanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti đsti, placa za dvostojino petit vrsto 8 kj'. za S|)i-ejenia J. Krajec v Novem Mestu. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Uosi>0(larskc stvari. O m «j ne, o ohiMnskili pašnikili, t^ null" so „Dol. Novice" vžc vuj^trat spre^jiorile buaedo, Niidtijíímo wn, da ni W(j popalncňiTá zastonj ; ali onega vsipelia ni imelo, kakor bi bilo maj- Netlavno sem sc vojsil skozi Skoeijan, od todi v Šentjernej. Ta kaj sem videl? Reči uio-rani, da sem bil žalosten videti najlepše kraje, kjer bi bila izvr»tna njiva, bogat travnik, le kot obtiiisko gmajno, kjer se preganja lačna živina. Pa kakove so te gmajne, in kakove tudi po množili krajili drugod? Večina je pokrita z grmovjem, brinjem, trnjem, med katerimi so le ozke steze od mrsavega blaga poliojene. Koliko krme more pac dobiti na tacib krajili naša živina, o Dolenjci? Brez dvoma jako malo. Toliko, da ne pogine. Ko bi se tu grmovje izni-valo, svet prekopal, razoral, koliko 1)Í Vara priraslo krme, ali če napravite njivo — knmi-pirja, žita, detelje? Neiiiškar, (SlÍĚicft iî! Bele Krujme; «jiisfil —È.1 II. Daleč je sicer ])ro8trana Nemčija, nii belo pisemee vendar najde pot najskronmejso belokranjsko vasii'O. Tudi od Tončeka jn'iàlo je naposled težko pričakovano pisemce. — ,,Popravil Se bode dečko" — govoril je stari liilnjan, prebiraje precej polivalno pisemce — ,,kdo zna, morda ga gori res čaka sreča!" — Pisal jc Tonček, da mu kupčija dobro uspeva in da prinese domov denarja kot pečkov, Ejej to je bilo e le hvale pri lianjanovili, ko je 'JVnček res oslal staremu nekaj denarja. Stara je že vse lislila, kako bodejo prenaredili Insico v proda-alnieo, kako bode to lepo, ko bode v proda, alniei vse polno raznovrstnega blaga, samih Verjemite mi, dragi Dolenjci, ako bi imeli takov svet nasi slovenski Kraševei ali Vipavci, bi veselja poskakovali ter ga v par letlli spremenili v najlepše polje. Povem Vam tudi iz lastne skiisnje to-le; mojem rojstnem kraju blizo Ijjubljane je bila pred kacinii 40 leti ravno taka „gmajna" kakor je recimo še sedaj blizo Dobnièke vasi. Mnogo je bilo tndi takrat ljudi, kmetov, ki so branili razdelitvi ces, kje bomo pa živino pasli? 1'red tremi tedni me je vozil črez tisto nekdanjo „gmajno" osem desetletni oče Oven; pa kaj je djal?—Gospod poglejte, našo nekdanjo gmajno, kako lei)e njive in travnike imamo. Nekateri naši sosedje so kričali, da b(jde vse v niČ, ako ne bomo več pasli ; — pa kaj je resnica? Moj sin ima sedaj se enkrat toliko glav v lilevii, kakor «em jih imel jaz dokler smo pasli na gmajni — so pa se trikrat lepše kakor so bile moje ! licswlam tega moža pritnli dandanes vsak gospodar mojega rojstnega kraja. Dolenjci, storite tudi vi, kakor so vže pred leti storili v mnozih krajih N'asi gorenjski bratje. Uazdelite sedaj neplodne pašnike, ki lepih stvari, kako i)ode tudi ona pri prodaji pouiagala in si v mislih ])re(îstavljala lepo bodočnost, Nň, prišlo je nekaj, kar si ni nobeden preje mislil. Starega lianjana spravila je bolezen v ])0stelj0, a iz postelje v g-rol). Ostala Je Jian-janka sama. Zdaj Je vendar moral Tonček domov priti in prišel je. za pi-avo se ne ve, kako in kaj l)i? Imenovan je bil iz med Poljakov liilinski za vodja avstrijskih že-leznie, ker je šel v pokoj nemški liberalec Oe-dik; govori se tudi da dol)Í, luiš vrli poshinee profesor Šuklje višjo sUižbo. Tudi govore, da bode mesto Ceha V^ražaka imenovan uiiv^ minister izmed čeških velikih posestnikov. Želeti "bi bilo, da se obistini vest nekaterili časnikov, da se bodo zmernejši -MladoČeiii ločili od vročekrvnih ter se zbližati I [ohenvvartovenni in pulj-skenm klubn. Ako se to zgodi, imamo zopet prejšnjo večino brez Nenn-ev — liberaleev. — Državni zbor se je zopet seŠel dne S, t. m. Koroški liberalci imajo kaj trde glave. Ministerstvu in n]n'avno sodišče je ukazalo, da mora eelovški mestni zastop sprejemati slovenske uîoge ; ali ta se vendar ustavlja, zalitevaje, naj mn katoliško politiško in gospodarsko drnštva za Koroško podá nemški prevod. Vrlo društvo se vendar nikakor ne udá : praviea mora zmagati eu řudi še-le s pravdo. I Vi občinskili voHtvali na Koroškem so v množili krajiti zmagali katoliški Klovenei — pri nekaterih žal, zarail nemarnosti Sloveneev, ali krivičnega pritiska liberalcev — propali. Največ zaslug za tužno Koroško ima izvrstni Ust „Mir", ki po novem letit izhaja v veèej obliki trikrat na niesee. Ogrski državni zbor je bil lazpuščen. — Hrvatski deželni zljnr je imel seje zadnje tri dneve. Volil je v ogrski državni zbor poslance, kakoršne ne želé Madjarl. Kaj je novega po širokem svetu? V Rusiji je grozno pomanjkanje, da-si ima ta velikanska država mnogo žita v »Sibiriji in na Kavkazu. Vzrok je, ker so skrbeli, ko so delali železnice le za vojsko ne pa tudi za laliko zvezo med posameznimi deželami ruskega carstva. Žito se sedaj ne more spraviti tja kjer ga ni. — Govori se, da l)ode odstojiil ruski minister Unriiovo ; ear je baje nanj nevoljen, ker mu je vwîmj prikrixal pomanjkanje. Grška ugovarja Bolgariji, ker je ta uvela v vzhodnji Rmneiiji bolgarski jezik v šole. Čudno, li(dgari se l)odo vendar učili bolgarski! V Nemčiji bodo ))aje proti Tuljakom bolj pravični. Imenovali so Poljaka za poznanjakega Škota, in baje bodo nastavili se več poljskih nradiiikov v višje državne slnžbe. V Egiptu je umrl nagle smj'ti podkralj Tevfik paša. l^iVčija je brž imenovala na nje- bi mislil, da bodejo popcikale vse strune. saj je samo jedenkrát v letu velika maša! ' Godba je poneJiala, a vže precej zadimljeno sobo, katera je bila precej prdeg vetje, v ka-terej se je plesalo, stopil jc jianjanov 'lonček. ]'ot lil nui je curkoma po čelu — naplesal se je čvrsto. „Majd krčmar, liter na mizo!" — zakričal je — „pa le hitro, oni mladenci že še po-čiikajo!" — pristavil je zasmeldjivo, ko je pogledal k mizi, pri katerej je sedelo nekoliko fantov, katerim je liotel krernar baš prinesti vina. „Kaj si rekel?" — poprašali so oni. ,,Nri, čc ste sedeli na ušesih, povem \rA še jedenkrát" — zasmejal se je oni — „vi nda-dički, bodete že še lehko malo počakali, če vain ni prav, pa pojdite domov, da ne bodete tepeni !" To je bilo preveč. . . ,,Bodeš molčal ti potepenee potepenski ti, Imdeš molčal!" — vzkliknili so fautje ia ga srpo i)oglc.dali. „Jaz, da molčim? |»a vam ])obalini kme-tavzarski, ji^z, kateri stim nosil zvezde pod vratom? Tn za koga su piše tisti, kateri mi je rekel iiotepenee? ;Meni potepenee? Kosti mu zdrobim, ]ia pra^ej, jaz, da jaz!" „Potepenee si dá in nič'druzega. Pridanič!" — dejal mu je mirno lîajiikov ^tiiia, jeden izmed najmočnejšili v okoliei. — „Jezik xa zobe, pa poberi se luoo .,kaj in hitro se poberi!" „Ti b'v- li xjraga peklenska?" — zakričal ^^ in skočil k Mihatu, da ga pograbi, vendar je začutil skoraj krepkp Mihatove roke, katere so gii pograbile in ga lepo vtîukaj na prosto puhnile, njega lîanjanti-vega '[\>neta. Zaklel je zobato in odšel v drugo gostilno, fantje so pa še pri poprejšnjem krčmarju popivali in prepevali. govo mesto podkraljem njegovega sina Abbas paio, ki je l)il doslej v soli iia l>imaju, kjw sé šola tiuli njegov brat. V Maroku, moliamedanskej državi v severo-zaliodnej Afriki, je vstaja, lipanija, Anglija in Franeija so poslale tjukaj pred mesto 'i'anger ladije, da varujejo svoje podložne. Neki angleški list priporoča, naj bi državo Maroko evropske države razdelile, Piše se nam: Iz Novega Mesta, dné 10. januarja — V zadnjem lism so naznanile „Dol. Novice", da napravi tukajšnje katoliàko rokodelsko družtvo na Bv. treh kraljev dan veselico z mi6nim programom. Znano je, da so se predstave vrlega društva v Novem Mestu vselej obiskovale miiogo.stevilno ; a reči moramo, da tako kakor zadnjič áe nikdar ne ; prostor je bil vsaj za polovico prcmajlieii. Videl si tu, kakor se ume samo po sebij pred vsem zastopan rokodelski stan, ali tudi iz med vseli družili stanov so počastili društvo prvi gospodje in g'ospe našega mesta. Reči pa smemo, da je blagodejno društvu tudi zaslužilo lako obilen poiiod. Vse točke so se vršile tako dobro, da bi od rokodèlcev kaj tacega ne bili pričakovali. Petje je bilo krasno, prav posebno èe se je odlikoval zbor z bariton solo „Na planine". Vso čast gospodu pevovodju 1'. Otokar-ju, ki se ne ustraši nikacega truda, da izvežba društveiie člane; naj mu pojdača Hog čas in trud, kojega obrača v prospeh rokodelske družbe. — Deklamaciji sta se prediiašali jako dobro — a očarali pa so vas rokodelci v igri „I'ravda", koio je spisal gospod Kržič. — Igra je sama po sebi res dobra, mična in podučna. Rokodelci zlasti, Ore h ar in Les nikar pa so jo predstavljali tako naravtio in gladko, da je bil le eden glas: igrali so izvrstno! Seveda tukaj nikakor ne smemo pozabiti, da je tako dober vspeh zahvaliti pred vsem g. proft'sorju Vrbovcu, ki vže več let požrtovalno poditčuje rokodelce in neumorno pomaga pri predstavah — brez tega gospoda bi nikakor ne bilo mogoče kaj tacega doseči. Bodi mu očitna zahvala! Preverjen naj bo je blagi gospod, da mu bode društvo obranilo vedno hvaležno srce. Tombola z i bilimi dobitki, med katero se je streglo innogo.številnim udeležencem z dobro pijačo iz kleti g. Fr, Pintarja, se je vršila v spodnjih prostorih rokodelske hiše. Med njo ia èe pozneje je bilo res lako Ijabeznjivo domaČe, kakor le malo kje v kacej drnžbi ; kajti tu si videl naj razi i čl liše stanove skupno sedeti v najlepšej slogi. Vspeh veselice in tombole je bil za društvo jako ugoden, prejelo ie skupno 84 gld., kar je za naše razmere jako mnogo. V društvenej dvorani smo videli letos prvič kulise, koje smo prej jako pogrešali, še bolj pa jih je pogrešalo društvo pri svojih veselicah. Naslikal jih je g. Oej, ki se je pred kratkim za stalno naselil v našem mestu. Delo je prav dobro; I cena pa tako nizka pri obilem trudu, da se kar čudimo ter vrlega gospoda najtopleje priporočamo vaacemu, ki potrebuje kaj enacega. Gotovo se ne bode kesal nihče, ki se obrne na g. Ceja; to priča še prav posebno tudi njegovo delo v Šmihelu, kakor so jeseni poročale „Dol. Novice". Katoliška družba rokodelskih pomočnikov pa se je vnovič prepričala, koliko ima prijateljev in podpornikov med občinstvom. Naj bode to v spod- Kj bila jc vesela družbica in potekel je čas bitro. Kaj vt-ni kako, 7M\nmid Jc danes malo tudi liajukov Milia, da si ni bil od ťistili, kateri «e vračujejo [jozno po noči domov. S tovariši šel je do n;kc, od uiidot jc pa krenil .sani po stranski [joti proti svojemu doiiiii. liilo je precej temno, ker je kasno vzhajal mesec. Nii, Miliatii bila je pot, katera se je vila skozi maj-lien gozdiček, dobro znana in mirno ju'emiSlje-vajc o le]ii tihi noČi, korakal je po .sttizici. Baš je lititel stu[)iti iz gozdiča, kar je planil na njega nekdo izza grmovja, zavihtel debeli kolec in udaril po Mihatovej glavi, rekoč: ,,Nii, to ti je plačilo, ti pes kmetavzarski — Miha zvrnil se je na stezo, a oni je pa odbežal dalje. Knialo po tem dogodku jjrislo je nekoliko kmetov — našli so Mibata nezavednega v krvi. Vzdignili so ga in odnesli na bližnji dom. — „Ubili so ga!'^ — 80 dejali, a ko so ga bolj natanko pregledali, opazili so v njem še iskrico življenja. Ilndoiniež bil je lianjaiiov Tonček, razbil mn je črepinjo na glavi. Tako mn jc bila okorna naša domača go-voi'iea, med tremi besedami katere je Bjn'egovoril ; BO bile izvcstno dve spaČene nemške spaice. Kar nič več ni mogel slovensko govoriti, Nu, da mu bode govor še krepkejši, zast)lil ga je prav rad s kakovo kletvico, zilelo mn_ se je to l)olj niosko, I'a učen je postal, učen. C-emu v eerkev k pridigi'? Skoda časa, ono je že toliko in tolikokrat slišal in kaj bi jiač novega povedali oni duhovniki. A na spoved — ceniirV Ne krade, ne ubija, pa da ni pošten kristjan tudi brez spovedi r* Ne vem kako to, ni ae nič posebno govorilo, da bi !)il kaj prida denarja seboj iz Nem-šktsga prinesel lianjanov Tonček, On se Je sicer balial, da mu je jtolhen žep, vendar ljudje niso hoteli nič prav verjeti, ker Čemu bi pa potem bu(io (Slanom njenim, da srèiio dalje delujejo po navodu, koje jim daje društvo v korist sebi in v veselje NovonieSianom. Ciijemo, da namerava društvo napraviti ta predpust se eno veselico. Prav tako. tz áant-JerneJa. — Nastopili smo novo leto pa èainiki ee le kaj radi spominjajo starega leta. Veřidel listi, katere koli sera jaz prejel, pišejo kolikor toliko o stareoa i» tudi ugib-Ijejo, kakoáno bo novo leto. Ja.z bi onie:iil le to, da pri nas je v pretepenem letu zelo boltzen razsajala, posebno pri mladini. Pričeli so bili pouk v Ijndski štiro-razredni šoli 15. septembra ItiiU, pa morali so jo vsled bolejsiii device in škrlaliake že 7. oktobra zapreti. Ker se je bolezen le bolj širila, in tudi veliko mladih in odraslih ljudi pokončala, bila je Se le z I. decembrom zopet šola odprta, pa dovoljeno je bilo le onim otiokom šolo obiskavati, kateri so bili zlravi. Vsem boleluiim in iz treh vasi sploh vsem, pa §e 14 dni ni bilo dovoljeno vstopiti T šolo Kakošui nered mora biti to! — Pa še zdaj, ko je vže po novem letu, ni še ponehala bolezen. Praznike oMinjali smo po navadi, kakor druga leta le s to izjemo, da nismo imeli še nič snega. Pred sv. tremi kralji ga je nekoliko zapalo, ki pa sproti kopni. Zvežer pred sv. tremi kralji bili so naš Èastiti gospod kapelan Janez P i ber proSen', obhajat iti v Mahorovec žensko, ki bo neki kmalo umria. Prišel je z vozom po nje. Ko se gosp. kapelan na voz vsedejo s sv. popotnico, splaŠi se konj radi svetilnice, ter dirja tako po Šent-Jer-neju, da je takoj zadel ob ograjo pri neki hiSi ; gosp. kapelan so pali tako iiesreino iz voia, da so si levo ramo iimaknili. Konj je dirjal naprej. Voznik ei je neki tudi roko izpalinil. Gosp. kapelan so šli potem peš naprej obhajat, pa so se pri Banjiinovih piíenic-o prvi prodajali, ecmn bi morala ona lepa linasta tdiMi'a lui m'Jm'r' Dokler je «tari živel, ne bi ati nikdar pripetilo kaj ta-kitvii«;;!!. in kje je paè oun Učna prodajaliiiea, a kateri je toliko nanjala stara Haiijanka? 'l'on-eek le ni liutul trgovati, da bi si s tem zaslužil pri jias, kjer jc malo prodaj al nie, kpi gros. Saj je dobro mislil purtíčete, ostala mn je kmetija, čemu da kmetijo zapnSča, kdo bi »eilaj gospodaril, ko Je stari nmrl? Kmetija je vendar le kmetija, porcei^te. Dobro, dobr" dragi nioji, tuili ja/ tako mislim, vc' " .''ek ni niti kmetaril. Delo mu že ii', alo, posebno pa sedaj ne, ko se je ini Nemškem popolnoma ])ogospo(ličil. Pač pa sc Jc raje obrnil v krčmo, kjer je ne redko do tnhie noći po])Íval in premetaval tiste pi,-:.ine poilobice, njegova mati je pa doma bedela in plakala. Ni se prida naučil lianjanov Tonček na Nemškem, ne! le bolj po strani držali, kajti vedeli niso, da imajo roko izmaknjeno. Se le, ko so opravili pri bolnici vse potrebno, so Čutili mravljinčasto roko. Ko jih domov pripelje, poslali so takoj po Jednega moža, da jim je roko zopet uravnal. In sedaj morajo bolni na postelji Čakati boljSe prihodnosti. Na sv. treh kraljev dan so v cerkvi pobirali v pušico za revne pogorelce v okolici Rakitnika pri Postojni. Nekaj se je vže nabralo. — Zvečer smo bili pa okoli 7. ure vsi zelo otjstrašeni, kajti vileli smo tudi ogenj, ker je gorel kozolec „Graiidetov" čťz Krko Skocijanske fare, liilo je videti sprvťga, kakor da v naši bližnji vasi gori. Ko so zredeli in zagledali požar, hitela je na-a marljiva požarna hramba takoj z dvema gasilni-cama in z ^odom vode na Jiee mesta, ter prav pridno gasila ogenj. — Skoda je zopet velika, ker je tudi via krma zgorela. Kako je ogenj nastal, se nič gotovega ne vé. Ljudje se ve, ugib-Ijejo to in ono, pa pravega uzroka nobeden ne vé. Da se samo ob sebi ni užgalo, je gotovo, Dobodo se pa tudi tako brezvestni ljudje, da iz sovraštva zažgo, kukor je bil tudi tukaj nič vreden postopač šent-jernejskemu posestniku kozolec za-žgal, ko je imel po'no rži v kozolcu naložene. Kako bo tak hudoben iiovek na onem svetu odgovor dajal, je težko uganili, — iiog daj, da ne bi bilo od zdaj za naprej več nikakor.inih nesreč, niti dušnih, niti telesniii, kakor tudi nikakoršnih požarov ! Posestniki pa, naj bi si dali svoja poslopja zavarovati; vsaj imamo mnogo zavarovalnic! Iz Spodnje Štajerskega 30. dec. Še ni tri mesece preteklo, ko je tukajšnji listič „Deutsche Wacht" po dijakih novome.ske gimuiizije z vso nem-kutarsko besnostjo udrihal. V št. 78 z dné 27, septembra pripoveduje namreč, da so imenovani dijaki v neki gostilni „Hej Slovani" peli, ter imemije gimnazijo novomeško „eldorado" drugje izključenih dijakov, iii v Št, 82 z dné 11. oktobra p;i, s ponosom registrira, da so bili četrto-gimnazij alci na osem dni zapora obsojeni, ker so ^pri imenovani priložnosti okrajnega glavarja razzalili, slednjič nasvetuje, da se novomeška gimnazija reformira. Celjska „Wachtarca" se zelo zanima za novomeško gimnazijo, kako je neki to, da nič nevepovedati od preiskav, ki so se vršile v teku letošnjega leta pri celjskem okrožnem sodišču zarad hudodelstev zoper dijake celjske gimnazije! — Čudno, da ne vé povedati, da so bili pred dvema tednoma trije dijaki tukaj -»'Ue gimnazije zavoljo hudodelstva tat-v težko ječo po štiri in Šest tednov obsojeni. To so zares žalostne prikazni, aH zlobna „Wachtariea" naj bi poprej pred svojim pra- gom pometala, preden se predrzne gimnazijo napasti, koje dijaki Še niso bili zarad hiidodel-ster preganjani ! Iz Chicago Ills 2lj. nov. 18i)l. (Ortica o Slovencih v Ameriki.) — Danes je slovesni dan v združenih državah severne Amerike (United Staa-tes of Amerika,) dan zahvale, i^resldent naš službeno po proklamaciji ljudstvo prosi, da naj obhaja ta dan, kakor dan miru, v katerem je vsaki državljan dolžan se Vsemogočnemu zahvaliti za vse to, kar je v preteklem letu dobrega sprejel od Njega. Tudi mi Slovenci v tej deželi imamo sveto dolžno.st sluiati to zapoved iia.ieg'a presidenta, zakaj mnogo in mnogo jih je, kateri bolje napredujejo pri svojej družini v starej domovini — kamor pobijajo denarje. Toliko sem hotel reči od današnjega, tudi za nas Slovence važnega dneva. Zdaj hočem č. bralcem sporočiti pravo sliko nagega življenja, ker sem prepričan, da se v no-viiiah starega sveta celo neumnosti izmišljujejo od Amerike. Slovencev, koji so zapustili svojo ljubljeno domovino, ter se slalno naselili v Ameriki, je livala liogu ! — le malo. Sme se n. pr, računati le 60.000 Slovencev, kateri so potovali v Ameriko ; od teh jih ostane n. pr. 10.000 tukaj, koji so si kupili, ali pa drugače pridobili posestva večinoma v državi Michigan în Minesotta. Angleži hvalijo čistoto, marljivost in ljubo prostost naših deželauov. Mnogo naíili deželanov je tudi naseljenih 7 Chieagi, Jolliet South Chicago, Omalia, v državah Montane in Denveru Colorado, Steeltonu, Pitsburgu in na sto mestih v l'cnsylvaniji, v Wheeling West-Virginia; ni je pokrajine v združenili državah Amerike, kjer se iie bi nahajali nasi de-želani. Mnogi Slovenci se po omenjenih nn^stih bavijo s trgovino špecerijskega in manuiakturnega blaga, z rokoilels.vom itd. — Kjer naši deželani v množicah stanujejo, zidajo si cerkve; kjer se jih pa le po manje nahaja, pridružijo se v narodnem in duševnem življenju Cehom ali Poljakom. Ne da se skrivati, da bo to združenje imelo veliko moč za one, kateri se povrnejo v prejšnjo svojo domovino. Slo^vani se spoznavamo kot jeden narod slavjanski. Cehi so nam posebno prijazni in bratoljubni. So n. pr. kraji, kakor n, pr. Omaha, Nebraska, kjer smo mi^ znani Amerikancem pod imenom „lioliemiaiis" (Cehi). Pisal sem že dokaj lepega od svojih deželanov, gotovo torej ne bo škodovalo — posebno onim, kateri se-ie žele priti v Ameriko — da reČem še jedno žalostno, pa resnično besedo. Mnogo rojakov pride semkaj delat samo za par let; vsake tri mesce se tu zbero, ter poSiljiijo denarje v stari kraj. To je vse v redu, toda mnogo od onih ljudi naj n-' pozabi, da so dolžiii že zaradi svoje deželne časti se vsaj spodobno oblačiti, da sè svojo zunanjostjo ne pripravijo sebe ob veljavo. To zahteva domovinska In njib lastna Čast. To je pa tudi v Ameriki lahko mogoče, kjer se dobi dostojna obleka za 10—15 dolarjev, s katero je človek za dve leti preskrbljen. Računajmo, koliko pripada od tega na mesec? Gotovo ne toliko, kolikor taki ljudje nepotrebno potrošijo na pivo. Pravi Amerikanec ni nasprotnik zmernemu popivanju pijač, toda smrtno črti on take ljudi, kateri se pogreznejo v neizmerno pijančevanje. Ta [lapaka se ne da lahko izbiti iz takih ljudi, kajti oni stanujejo združeno od 10—15 oseb, kjer jih (udi hrana maiij slane, da se nekim niti ne vidi, da žive v daljni Ameriki, in ako ne bi nekaleri včasih čul grdega preklinjanja „god dam (beri: „ga dem") iz ust svojega nevoljnega poveljnika v tovarni, bi nekateri celo mislil, da je v Metliki na „Dragah". Velika napaka je, da množica naSih rojakov misli samo, kedaj in kako bodo šli nazaj v svoj rojstjii kraj ; ne porabijo pa tega kratkega Časa, da bi zmerno, mirtio in prijazno živeli, kakor pravi anierikanci, da bi si ogledali in poskusili ono vzgledno življenje, ter se ga nauŽili, da bi mogli kedaj od tega v svojej domovini dobiček imeti. — Dovolj je žalostne resnice ; samo eno besedo se njim, ki pridejo v obljubljeno deželo Ameriko. Ljubi rojaki! Imejte povsod oČi odprte, koder potujete ali kjer delate ; treba se vam je uČiti tuje ljudstvo spoznavati, in njihove dobre lastnosti posnemati Vzemire sijih v vzgled, idite samo za dobrem in tako boste prinesli za svojo družino v ljubljeno domovino ne samo materijalno, marveô tudi duševno pomoČ. Viktor Si m unič, ('enter Domaće vesli. (I'reč. gosp. L Gantar) župnik v Cer-niošnjicali, dobil je župnijo Bošlanj. (Umrl) je v Mariboru mestni kapdan gosp-Ludovik II ud o ve r Jii k, jako priljubljen duhoven, lino muzikalično izobražen, liajni gospod bil je sin lu obče znane in spoštovane rodbine sodu. adjunkla Iludovernika. (Gosp. C. k r. notar Viktor Rosina) preselil se je iz Kostanjevice v Mokronog; na njegovo meslo pa je prišel g. Aleks. 11 udove r ni k iz Radovljice. (V novi odbor „Sokola") so bili pri rednem občnem zboru dné 2. januarja izvoljeni, kateri se je nastopno konstituiral ; Simon pl. Sla-dovič, predsednik; dr. Fran Preveč, podpredsednik; Fran Sakser, tajnik; Tone Virant, blâgïijiiik; Ignacij Kline, Lav. Kopaš in Fraii Sitar, odborniki. Dalje je sklenil obèni zbor opustiti dosedanje društveno pokrivalo iii si omisliti èepice ter da bode „Sokol" priredil sijajni ples diié 13. februarja t. 1. v prostorih „N:lr. doma", za kateri ples se razvija více marljivo delovatije. Pustni torek dné 1. marca pa bode „Sokol" po niogoCosti pripomogel za sijajni uspeli Tsakoletne maskarade. (Silvestrov večer) prirejen po tukajšnji éitalnici ni bil tako obiskan, kakor je bilo želeli in so bili ti veèeri druga leta gotovo bolje ob-■ iskani. Pesmi, katere je pelo „dol. pevsko društvo" BO se pele v obèo zadovoljnost, posebno je dopal ženski zbor „Divja rožica", kateri se je moral ponavljati. — Telovadba na bradlt po „dol. Sokolu" vršila se je elegantno in je žela tudi pohvalo od občinstva. — Tudi godba je dobro igrala potpouri Slovanskih pesmi, ugajalo uam je tudi dovršno predavanje na goslib g. Vlasáka sè spremIjevanjem na glasoviru po gospodiÈini Paj-ničovej. — Tombola podajala je lepe dobitke sreinim igralcem, katere dobitke so prijatelji društva blage volje naklonili; po tomboli vržila se je prosta zabava. — Ta predpust priredi čitalnica še veselice: diié Uí. Jan. gledališko predstavo: „Kavni pot najboljši pot" in plesni veniek; 1. febr. Vodnikovo sveôanost s plesom in 1. liiarca maskarado. (Novo mažo) služil bode v nedeljo dné 17. januarja v frančiškanski cerkvi Č. g. Jeronim Knoblebar, rojen Novomeičan. (Dober s v i; t.) Letošnja zima je jako vgodna za dela zunaj liiíe, zato se dá niarsikak krajcar prislužiti kar sicer ni bilo mogoče. Cestni ■odbori kupujejo napravljen gramoz ali soden (rujemo da so bližnji kmetje iz Šempetra dobili zanj èrez 200 gld. Dolenjci posnemajte jili, sploh na-pravljajte gramoz! vsak krajcar Vam bode prišel prav, katerega zanj dobite Î (Iz Skocijana) se poroča: V torek 12. Jan. t. 1. izdihnil je tukaj v K.lenoviku svojo blago dušo obče-spoštovani gosp. Ivan Povš.e, po domaČe MaČkovski. Blagi je bil po celej Dolenjskej znan. — Naj v miru počiva! (V občini Šmarjeti) so bili dné 31. de-cenibra 1. leta v starešinstvo voljeni skoraj enoglasno: Fj'anc Ferkolj iz Gorejne Vasi, zdaj vže v tretjič' županom; Jože Zalokar iz Vince, lAuton Sinkove iz Zaloga, Anton Weiss iz Smarjete in Andrej Kralj iz Zagrad, svetovalcem, (Občinska volitev.) Pri novej volitvi občinskega predstćjniŠtva občine Ajdovške v političnem ok]'aju Novo Mesto bil je pri novej vo-liiivi izvoljen za župana Jernej Gnidovec iz Gor. Ajdovice'; 'Janez Štupar iz Vel. Lipovica in Jo- žef Bobnar iz Sred, Lipovîca, pa za občinska svetovalca. (Grozni umor) dogodil se je 5. januarja v Ljubljani pri belem dnevu. V frančiškanski ulici, v hiši kjer je bil preje brïojavni urad, v pritličji imel je agent in komisijonar V. Sledr.y svojo pisarno, ljudje pravijo, da je bil ta gospod varčen in tudi premožen. Popoludné ob 3. uri zapustil je pisarno njegov pisar in šel v skladišče, katero je blizo kolodvora, pogledati koliko je sladkorja v zalogi ; ko se je okolu 4. ure vrnil, našel je svojega gospodarja pri pisalni mizi krvavega in mrtvega, imel je glavo razmesarjeno in bií še vrh tega z nožem v vrat zaboden. DoŠla komisija sprevidela je, da je bil Stedry umorjen z njegovo lastno sekiro in nožem, kar je hudobnež vzel iz Stediyjeve kuhinje. Denarja okolu 300 gld, in druge vrednostne listine naSli so na pisalni mizi. O zločincu ni bilo na prvi mah ne dulia ne slulia, pač pa so priprli njegovega pisarja, na katerem so zasledili jako simitiičiia znamenja. Preiskava bode uže natačneje dognala. (Latinska maša) op. Ji), katero je gosp. Ign. Hladnik poklonil mil. gosp. proštu Petru Urhu, vsprejeta je v katalog nemškega cecilji-. noga društva. Čestitamo! („Dom in Svet") doslej najlepši slovenski [leposlovni list s podobami je pričel z zadnjo Številko 5. letnik. Ne vem, kaj bi rekli, da bi list pohvalili in priporočili, kakor zasluži? Vsako leto je krepkejši po obliki in vsebini. Zadnja številka nas je kar iznenadila s svojimi prelepimi podobami : Grof Tolstoj; sveti trije kralji; Jezus obudi Lazarja; Arabec in mlada Arabka iz Egipta. Tudi vsebina je jako mična, razvedrilna in podučna; pač smemo list priporočati vsem, ki potrebujejo leposlovnega berila — zlasti še našim izobraženim gospicam in mladeničem ; blažili si bodo z njim srce, bistrili si imi. List stane celo leto 3 gld. za dijake 1 gld. (iO kr. („Duhovni Pastir") o tem zlasti za duhovne od g. Kržiča izvrstno vredovanem listu smo vže večkrat pohvalno govorili, /a vsak praznik in vsako nedeljo prinaša po dva jedernata cerkvejia govora, na Itoncu ima pa se kratek pregled slovstva. Kot prilogo donaša mične vzglede za krščanski nauk. Sedaj govori o lastnosti bo-Žjej; 1-iog je nespremenljiv. List je vsega priporočila vreden. Stane v „Katol. bukvami" v Ljubljani 4 gld. Razne Testi. * (Siromaštvo v Italiji-) Na dež. zboru italijanskem Davel je poslanec Imbriini pri obravnavi o novih davkih iz pridelovanja piv», sladkorja in žganjicc, tia je v Italiji v ravno kar minolem letn prišlo 150,000 maloposcstnikov zarad previsokih d&v- kov ob vse avoje premoženje. To je posledic« oholosti, Bkazovaoe Avstriji y letih 1848 in 1859, * (Leteči stroj) Edpard Trost iz West-Wra-tting Oalla Da Augleškcm izDaš<'I je nov leteči Btroj. Predao je zamogel dati izgotoviti sroj stroj, moral iznraiti Èe nalaàô za to pripravno koïino, ki je mora biti trda, prožna lehka in zadosti gibčna, da jè e bi mogoče dati to ali drugo formo. Preteklo je ce ih 12 let^ predno se mu je posrečilo to iznajti Novi etroj je preskrbljen s kriloma, katere tudi rabi kakor ptioa avoje peroti, ter izgleda kakor nekak velikanski vran. Ves stroj tehta 320 kilogramov. Krila merijo trideset čevljev. * (Jn bile j i kron ani h vladarjev. V 1. 1892 praznovalo bo nekoliko vladarjev svojo jubileje. Tako bo dné 8. junija minulo 2o let, odkar je bil kronan na^ vladar Fraao Jožef 1. aa kralja ogrskega v Budapešti- Dné 26. maja praznoval bo danski kralj Kri-stija IX. svojo zlato poroko. Dnć 27. oktobra praz-Doval bo grški kraljevi par svojo srebrno poroko. lUš to slavnost praznovala bosta letos 1893 1. Knez Ka-rol Aleksander, saksonsko vajmarski, ter knez Ernest II. saksooiko-koburžski. Loterijske srečke. Gradec 2. jannarja 24 22 79 63 14 Trst 9. „ 34 29 38 74 22 Tuinim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijatel em in znancem žalostno vest, da je naš» iskronoljabljeaa, nepoxabljiva mati, oziroma stara mati, gospodinja Alojzija Mergole, rojena v Stoimera, župiiua ákocjíiii 25. grudna ob 11, uri po noči, po kratki in mučni balezni, previđena s svetimi zakramenti za nmirajoče v 64. letu svoje starosti mirno v Gospoda zaspala- Trnplo nepozabtjive ranjce smo zakopali 28, grudna ob 8. nri zjntraj na farno poko-paliŠie v Bn£ki Svete mase za blago ranjco so se slnžile v farni cerkvi v BnČki. Nepoîabijivo ranjeo priporočamo v blagi spomin in pobožno molitev. Janez Ma^'gole, posestnik. — Mica Saje, Alojzija Ražen in Nsîa Ďlnttaie. Na prodaj domačija obstoječa iz hi&e in vsem gospadarslclm poslopjem, vrt z lepim sadnim drevjem, travnikom, nivo, vinogradom in hosto je iz proste roke na prodaj. Vse je r dobrem ■tann. Več pové lastnik Jože Sajé, (Sll-1) Veliki Slatnik Stev. 24, pnStft Novo Mwto. Deželna kmetiška šola na Grmu ÍŘCe hlapca volarja. Plaća 5 gold, na I otvoril je delalnice za mizarstva t lastni hiii I ob veliki cetiti poleg Grma in se priporoča slav-\ nemn obiinstvn za cenjena naročila pri stavbah, I kakor tndi /.a, hiSno opravo. (2is-6) Na prodaj nova hlia na Brodu četrt nre od Novega Mesta, * opeko krita obstoječa iz dveh sob, hleva, kleti, z vrtom in njivo, za gostilno poBebno pripravna, se takod-jfttje z vodnim gomiom, na priliko: m mekamfii« mizarstvo, oljarno, »trojarijo, mnetuo kljaĚavničwstvo ali ilruga poduhna podjetja. Opomnim, da je v prvera nadstropji mliaa atanovfttije z šestimi šotami in pravilno peSiiÍco, v«žo in kuhinio, da ima voda pri mlinu slapa ali pad[:a 2'30 metra in da je jét, ker ii obrezaueg» kamua v cement vzidan, za večno trden. Alfonz Oblak, mesec. (24-1) PriporoîSno. Popotnikom, Tožnikom iu siiloli vfiem oWskoTalcein Trebuja, Tja 711811 i am [lođpinfttii s tem, du sem st , dnem jannnrjn prevzel goíř.ilnieo jiri g. Zuřcii, zraren poSte v Trebnjem, ter se pri-poTofiam «pošt. oličiiiĚtvu za obilen obisk. Vsem se bo dobro po-«treifto, in rožniki dobé poleg lastne postrežbe tudi dobro krmo zn svoje konje. Zabvatj'Tajc se za dosedanjo akdzano zaupanje jr KoTem Mestn, priporoeam se 2ft isto íe nadalje v Trebnjem. Z HpoSt.oTEinjeni <4-2) Jnsip Hrovat, ^niitilĐićar. Narejene obleke is finega Etiknia in motnih C'Jgov dubé bc pri ilcdí po jako rizki ceni; dalje prevaeniaiii naroOila n» obleVe za gospode in defike, delo ee dobro íd toOuo izTrinje. Slavoemo ub^iustvQ priporoća «e z* mnogo-brojo» Laroćila udaai Franc Nečimef, (2-2) krojai v Novem Meitn. V najem se dajo prootori pripravili za prodajalnlco, eiafiov&tije ali kako drago podjetje, za dalj Caa» in pod prav ngod-oimi pogoji. Trži se tu ?. jajci, koruzo in alivami. Sobe so ogodue ^a \HakD podjetje ker bo pri cesti tik farne cerkve v Sronilat pri Brežicah. Na-i»DÍ'Qeje pové opravnUtvo ,Ool. Novic". [»-2) Nova hi§a z zemljišřeni, podom, hlevom in klatv'jo pn cesti v Birdni vbbi jedno uro od Novega Mesta. V hiai jo gostilna in je pripravna za prodajaluiso, ker iste b iz'^ ni. Pri bisi io lepi travniki, njiva in bosta. Cena je 2800 gld. in «e ra polovico poćaka. Veó pové Malija Oarganc ("í-S) Y Dnin-3) " loveastBtDiíiicEzapiDhaQĚBeiDjexilíi], men vagi, denarju itđ. v Ameriki, iako pripravne, laliko ..ípopadljii-e m koristne, torej vsakem" potovalen te de-1 potrebne, prodaja po 55 kr. proti pred- plftÈilu ah pořtnem povzetju Jo«. Paulin v LJubljani, pisarna za potovanje po celem svetu in m dr. Bliite v Nov«m lorku, fireenwlchítr. 116. Odgovorni nrfcđnik, izdajatelj in ïaloïnik J. Kfajeo, Novome^to. Natisnil J. Krajec.