UfO wni. JtcunRo 8.
v mannif, v neneijo 11. lonnirrlo 19Z5.
Cena Din r
Isbml« «silt das popoldns, IzvztoUJ nsdalj« im praialk». — lasarati : do 30 pctit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, vecjl Jnscrati pctit vrsta 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — lnseratni davek posebej. — „Sloveaakl lfarot" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D.
i
Upravutatwo: Knallova ulia« stav. 9, prlUlef«. — Telaloa itav. 304. Uradalatvoi Jaallova oUaa 4L s, I. »adstrapia, — Talelam itav. 34.
HT      Poftnltia olatana w flotovinl«
Vsi bodo poklicani...
Dosedanja federalistična in separatistična pr'itika v Jugoslaviji je bila izrazito opozicijonalna, obstrukcijonistič-trn ter defetistična vsemu, kar je kon-solidiralo naše gospodarske in upravne razmere. Ta opozicija in politika je zadrževala vsak pozitiven razvoj našega naroda, puščala njegove socijalne bolesti, da so se razvijale v naravnost kritičen stadij. V zunanjosti je delovala na propast skupnega novca in tiščala dinar k tlom. V Beogradu pa je v sejah narodne skupščine vršila sistematično ob-strukcijo ter opctovano tudi formalno deklarirala, da ne dovoli nobenega zakonodajnega dela na praktičnih področjih in težkočah vsakdanjega življenja, dokler se kot prvi problem ne rešijo manjšmjske zahteve po reviziji ustave in po federalistični parcelaciji naše države. Po Šestih letih smo spoznali, da ne pojde dalje in da ie treba izvršiti temeljito operacijo: Parlament naj postane delaz&iožen, uprava nnj se Izpopolni potom mirnega sodelovanja, n^ša politika naj se posveti gospodarskim, socilalnfm in kulturnem vprašanjem. Za nekaj let naj se vprašanje revizije ustave ter izpopolnitve samouprave odloži, dokler si pač zgradimo temelj in privzgojimo enotni državljanski patriotizem od Triglava do Vardaria.
Sedanja vlada je poskrbela za to operacijo na ta način, da je pozvala narod, naj 8. februarja izreče svofo konč-noveljavno sodbo o naši bodoči usodi. MI ne dvomimo o tem, da bo ta n*rod v svojem dobrem in večinskem jedru odklonil federalizem In obstnikcijoni-zem ter spoznal dobroto unitarlzma, ki hoče z enakopravnimi merami na vse strani in do vseh delov naša kraljevine izpopolniti naše gospodarske ?n socijrl-ne razmere potom temeljite zakonodaje v predstoječi narodni skupščini. V štirih letih mirnega, nemotenega notranjega življenja se bo storilo kajpada veliko in k temu velikemu delu bodo pozvani vsi, ki so dobre volje!
Vsi bodo poklicani, da sodelujejo pri predstoječi konsolidaciji naše države, ki se nam obeta od nove narodne skupščine in od mirnega notranjega sožitja brez federalistične demagogije in grde obstrukcijonistične demagogije.
Poklicana bo v prvi vrsti omladi-na, da se s svežim zanosom znova oklene širokoorganiziranega prosvetnega dela med narodom, zlasti na naši severni državni meji. v Prekmurju, po štajerskih mestih, kjer Životarijo ostanki nemčurskih odpadnikov. Pa tudi po naših proletarskih središčih bo mnogo, mnogo dela. ki je nujno potrebno za vsakega mladega človeka, ki hoče živeti z duhom časa ter upoštevati moderna socijalna stremljenja. Na ta način bo taka omladina lahko vplivala tudi na slovensko delavstvo, da se v bodoče več ne udaja sanjavlm iluzijam komunističnih zapeljevalcev ter da raje stopi na trdo, vendar preizkušeno pot samopomoči v prosveti in zadružništvu, da se iztrže Iz meglene teorije k polni resmčnosti, ki narekuje vsestransko sodelovanje dela in kapitala, producenta In konzumenta, industrije, trgovine in delavstva«
Poklicani bodo nadalje vsi interesenti, ki ustvarjajo tako materijalno kakor duševno kulturo, ker so v šestih letih spoznali, da leži spas samo v sa-motvomosti in v pridnosti in da kultura, gmotna ali duševna ne pade z nebes, najmanj pa iz kluna avtonomistič-nega sli federalističnega goloba.
Vse, kar bo hotelo ustvarjati, pride potom spretne akcije do svojih sredstev, ker se bo pri tem reklo, da služi ustvarjanje skupni državni in nacijonal-ni večini.
Poklicani bodo v prvi vrsti naši inteligenti. ki so v šestih letih uvideli, da je v narodni skupščini vedno bilo dovelf dobre volje, da pa ta dobra volja žal vedno ni bila stvarno, vsebinsko na višini in to zopet v glavnem radi pomanjkanja primerne strokovnjaške pomoči od stran! inteligence, ki se je oddaliila političnemu življenju!
Kdor bo najbolj aktiven, najbolj spreten In vesten, ta zmaga! To načelo, ki se Je že preizkusilo v gospodar-
Nadaljevanje pogajanj z Italijo v Benetkah.
Volilna borba. — Radičeva pogodba z Madžarsko. — Izjava notranjega ministra. — Bajram Cur ubit ?
tvori gbvni predmet vsem političnim
— Beograd, 10. januarja. (Izvirno. Ob 12.) Danes zjutraj bi moral odpotovati v Rim italijanski poslanik na našem dvoru Bodrero. Svoj odhod je odložil do večera, ker je bil prirnoran, da se je še danes dopoldne posvetoval z našim zunanjim ministrom. Poslanik Bodrero je dopoldne tudi dlje časa kon-feriral s pomočnikom zunanjega ministra Markovičem. Zvečer Bodrero odpotuje v Rim.
V zunanjem ministrstvu so se danes sestali strokovnjaki zunanjega in prometnega ministrstva ter so še enkrat pregledali in proučili tr-kst v Benetkah doslej sklenjenih, a v Rimu parafinira-nih konvencij. Izkazala se je nujna potreba, da so se izvršile nekatere bistvene spremembe v konvencijah ter je upati, da Irr P ja odobri te spremembe, ker gre za točnost teksta In eks^ktnost določil. Strokovnjaki v splošnem na-glašrjo, da so povsem zadovoljni z do-sedaniim potekom konferenc3 v Benetkah. Predsednik nnše delegacije dr. O. RvbaF je vse dopoldne vodil konferenco strokovnjakov. Spremembe se pred-lože v vednost italijanskemu poslan!ku.
Italijanski poslan;k ostane v Rimu do 15. t. m., nakar odpotuje v Benetke na obojestransko konferenco.
Volilna borba je od dneva do dneva živahnejša in s*opa v za^nii štjHm. to je, v fazo voliln?h shodov in st^rfctcüe od moža do moža. Razpust HRSS In aretacija njenih voditeljev   še vedno
I debatam političnim Člankom in komentarjem Javnost splošno odobrava po-stonam> vlade. Opozicija skuša ovreči dalekosežnost in ,ražnost nekaterih dokumentov, tako 7 Madžarsko sklenjeno pogodbo. Opozicijski tisk je danes zjutraj objavil neko izjavo notraniega ministra, po kateri da ni bilo na Radičevi pogodbi podpisa madžarske vlade od-nosno nienega zastopnika. Notranii minister danes izjavlja, da tega ni nikdar i7nvi1. dokumente pr^srleduje notmnie ministrstvo in bodr v kratkem dani sodišču na razpolago. Dokumenti bodo tako* ko bo sodna preiskava z^kbučena. pbfcvfjeiri. O vs*»h podrobnostih bo javnost 'orno obveščena
Kakor javljaio iz Zagreba, je poli-c;*sVa oblast zapečatila Prplčevo palačo.
Razna sodišča so že potrdila več radik°ln:h in samostojno demokratskih list. Vo"ini snora7!»m m^d samostojnimi demokrati in radikali napreduje.
Kakor ie bilo včeraj iavlieno, je albanski razbojnrk Bi »ram Cur obvestil naše obmejne oblnsti, da je pripravljen se po^oino vdati j!,0,osloven<^m oblastem. Na niegovo glavo je bi!a svojega sno razpisana nagrada 20.000 D'n. — Danes »e notranje min:strstvo preHo iz ohmein:h kraiev noročilo. da ie bil ropar in odmetnik Bairam Cur ubit v tre-notkn. ko je prestooil albansko-jugoslo-ven^ko mejo. Vest Še ni popolnoma potrjena.
Stališče vlade napram Madžarski.
Notranji minister odnl*rja točno pcps^*'lo o pogodbi, dokler
sodišče ne konča preiskave.
— Beograd. 10. januarja. (Tz-0 Po'i* tične kroge največ zanima stališče na* še vlade napram Madžarski z ozirom na avizirf»no R.iHičevo pogodbo. sVe* nieno z Marl^nrsko. odnosr»o s probu= jajo*imi MaH5«n. Ta no^orlbi zanima posebno no'iticne krotfe tudi že z o-*U rom t>a hitri rVrr. jnti madž>»-sl--e vl"^e, da taka pogodba spfr>b ne obstoja. Pri* čakujeio. Ha nride l?»liko do o«i*re poJi^ tične in dinJo*T»aMčne no^emike med Beogradom in PuHimnešto.
Vas" dopisnik se ie z ozirom na to pocjodbo obrnil nafnreje na zunanie ministrstvo za rojasnpa. frrj&vfi so mu tu. da se pogodba še vedno n^baia v notranjem ministrstvu, ki je od v*e«Hi začetka vodPo vso akcijo proti HRSS. Zunanje ministrstvo je nanroc^o no* tranje ministrstvo, da mu preskrbi do* kument omenjene pogodbe. Notranje ministrstvo je odgovorno, da bo o vsej
zadevi zunanje ministrstvo pravočasno po končani sodni nreisVa^i obveščeno.
Ministrski predsednik Niko'a PnSic* je d^e* d<~»,rto ko^fcriral z r*otra^i;m ministrom. Notranji minster Po:"a Mi* k^imrvvjc je novi^ariem izjavil, da bo obveščeno zimanie ministrstvo o R^di* <*evi potodbi z Mfld^nrcko. r^Vde na dementi rn*»H5*»rske vlade je Boža Ma* ksin-nvje iziavil:
*>Kar se ti^e n^^o^be z Mrd^arsko. bo ta v prm;*u dostavifena fpkof 7iu nan'rmu ministrstvu, ko preiskovalni sodn:J nreiskavo konča.*
»K*ko ie r». minister sn'nh s to po« god^o? Kdo io ie podpisal?«
»Na popodbi ni podpisa od strani McrJ:iprsk». Je ncl'»f dritfefn!«
Na vprašanje »k*i«, ie minister od* klonil vsako noj^snjfo. Danes notranii minister zanika dni<to, gori navedeno izjavo g'ede podpisa.
Krm«rr»»st!»?nf» laži n intrigah naše vMe v Albaiiii.
— Moskva. 9. januarja. (Tzv.) Gla* si'o komunistične stranke »Pravda* pri* občuje z Dun*»ia vest, da so tia prisneli pristaši Fana Nolija. notrdiM domnevo, da so se boiev v Albaniii neposredno udeležite jušoslovenske čete. /uejos/a* viia je organizirala in ohoro*eva7a pri' staSe Ahmcda bepa Zofu. Begunci so trdno prepričani, da je Jugoslavija na* stopala v tem slučaju v nopo'nem spo* razumu z Itariio in Anplijo. AntfMja je podnirila pokret nroti Fan Noliju za« to, da pritegne A'baniio v protiboliše« viški bf^kanski b'ok. Obenem je An= gieška blinila, da nudi Fan Nolüu di* plomatično pomoč. Pristaši Fan Nolija
sma^raio, da čaka TtaMlo bridko rezoča* ranje. ker se radi anrj'e^keßa vmešava« nia ne bo mort'* sporazumeti z Jurtos1a* vüo c'ede razdeMtve interesnih sfer v A'baniji. Jugoslavija je dosega svoj cilj, ker ie restavriraia vlado Abmeda be<?a Zo'ta, ki je naklonjen jugos!oven* sVi vlfldi.
ATENTAT NA ZINOVJEVA?
— Lvov. 9. jan"arja. fTzv.) »Caretta Lvovska« ji vi i a iz Moskve, da je bil na ko* lodvoru v Petroe^adu izvršen atentat na komisarja Zinovjeva. Atentator je odrlal nanj dva revolverska strela, ki sta cilf zgre* žila. Napadalca so priieli in zaprli. Zinov? jev je ostal nepoškodovan,
HERFIOT OZDRAVEL.
—- Pariz 10. januarja. (Tzv.) Ministrski predsednik rferriot je popolnoma ozdravel. V torek predseduje ministrskemu svetu.
stvu po vsem svetu, zmaga tudi t Jugoslaviji, ker omogoča tudi Slovencem, dasl Številčno malim v primeru s Hrvati in Srbi, vendar po duhu In svoji sistematični preteklosti najbolj naprednim elementom v državi, da si osvoje svolf pridnosti in Inteligenci primerno mesto tako v vladi, kakor v narodni skupščini, v državni upravi, v industriji, gospodarstva in sp!ošni kulturi.
Jugoslavija je velika! Vsa ta bogastva so nam sedaj na razpolago. Smo en narod s Srbi in Hrvati, imamo iste
pravice do vsega, kar se dogaja v naši državi. Zato nam nalaga sedan'ost naravnost ekzistenčni imperativ, da spoznamo v političnem aktivi zrnu, to le v načela s'rokopotezne politične akcije v Beogradu In ostaPh k raj* h države v korist lokalnega slovenskega gospodarstva In duševnega napredka, da spoznamo torej v takem političnem akti-vizmu na temelju vidovdanskega unUa-rizma svoj vrhovni spas, svofo najlepšo bodočnost!
Porast dinarja.
Akcija za porast dinarja izšla 'Z Newyorka. — Naš žitni izvoz in newyorska borza.
— Beograd, 10. januarja. (Izvirno) 2e včeraj je bilo kratko javljeno, da je izšla akcija za porast dinarja iz New-yorka. Porast dinarja pomenja na vseh borznih tržiščih tu- in inzemstva največjo senzacijo. Finančni krogi ugotavljajo, da je ta porast prišel nepričakovano. Borzne kroge najbolj zanima način, kako dinar od dneva do dneva z največjo naglico raste. O razlogih tega porasta se čujejo najrazličnejši komentarji. Finačno ministrovo samo skuša kolikor toliko ta nagli porast zavret!. Finančni In gospodarski krogi so popolnoma desorijentirani. Inozemstvo zasleduje razvoj dinarskega kurza z največjo napetostjo. Beogradskl bančni krogi zelo zamerijo i'nnncnemu ministru, da nI poprej vodiln'h denarnih zavodov ?n*ormirrd ter so bančniki zadnje dneve bili brez vsakih točnejših Informacij.
Nekatera dunajska poročila navajajo ,da so porast dinarja povzročili ne\vyorški bankirji, pred vsemi znani finančnik in bankir Morgan, ki zasleduje gotove špekulacije na Balkanu. — To poročilo je treba sprejeti sicer z največjo rezervo. Naši žitni izvozničar-j: na drugi strani zatrjujejo, da vlada na ne\vyorški borzi veliko zanimanje za dinarski tečaj. Žitni trgovci trde, da cenijo zaloge koruze na 70.000 vagonov in da je bila v naši državi žetev koruze najboljša, dočirn je bila v Ameriki zelo slaba. Ker ima naša država preobilico koruze, jo lahko izvaža v sosedne države, kjer je po koruzi veliko povpraševanje. Ameriški žitni trgovci imajo obenem namen, da izenačijo cene koruze v Ameriki in Jugoslaviji. To izenačenje j^ edino mogoče na ta način, da se tečaj dinarja v Curihu povspne na 9. Borzni Špekulantje računajo, da bo dinar še nekoliko porastel in da bo potem ostal na svoji višini.
Beogradski finančni krogi pa tudi ne prikrivajo bojazni, da lahko nadaljnja dviganje dinarja. Čeprav ja forsirano Iz Newyorka, povzroči usodepolne posledice nršemu izvozu. Izvozujčarji celo trdč. da newyorska borza forsira porast dinarja iz enostavnega razloga, da bi nam onemogočila prodajo naših zalog koruze. To je zelo verjetno.
Situacija na naših borzah je skrajno napeta. On novega leta dalje je dinar rapidno raste!. Posebno rapidno sedaj ob pravoslavnih božičnih praznikih, ko je intervencija finančnega ministra glede stabilizacije dinarja nekoliko onemogočena. Na tržaški in reški borzi je zavladala zaradi dinarja prava panika. Značilno je tudi, da so žitni izvozničarji ustavili oddajo izvoznih deviz. Izvozničarji so pri svojih kupčijah kalkulirali s tečajem po 7.90, a sedaj jih je porast dinarja presenetil.
Velikanska ponudba deviz je zadnje dneve prisilila Narodno banko, da je intervenirala. Zanimivo je, da je na zagrebški borzi promet glede plačil na dan znašal 665.000 lir. Trst in Reka ponujata plačila za Milan po kurzu 244.
italijanski zapletljaji.
— Rim, 10. jan. — Opozicija zboruje, dolsro sejo je imel izvrševalru odbor, potem pa vodstvo opozicije. Poslanci ostanejo še nekaj dni polnošte-vilno v Rimu, da se izvrši plenarno zborovanje, ki bo najbrž v ponedeljek, to je, dan, predno se sestane poslanska zbornica. Opozicija je precej v zadregi, ker je Mussolini pripravljen, odbiti ysak njen udarec s protiudarcern.
Kdo ve, kdaj bodo volitve? Ako izjavlja opozicija, da se jih ne udeleži, jih pa Mussolini ne skliče še, marveč počaka na drug ugoden trenotek. Gio-litti je proti vsaki abstinenci, ker je abstinenca dvorezen nož, ki večkrat ureze abstinente! Politična zgodovina ie priča o tem. Mussolini hoče imeti volitve ob običajni udeležbi in sredi takih volitev sijajno zmagati. Zato je menda za opozicijo boljše, ako bi bile volitve kmalu, ako pa se bodo zavlačevale, se utegne ta čas Mussoliniiev položaj le
zboijšati. ker nič prav ne kaže, da bi
opozicija žela kake posebne uspehe. — Mussolini bo delal še dalje s svojo zbornico in bodo volitve morda šele prihodnje leto! Odločilen korak opozicije se pričakuje na ponedeljkovem njenem zborovanju.
— Rim, 10. januarja. — V prihodnji seji poslanske zbornice se izvrši ustoličenjc novega predsednika zbornice posi. Casertano, kateri bo imej v drugi seji pomirjevalni govor, v katerem bo vabil vse poslance k uspešnemu delu v zbornici. V četrtek se prične razprava o volilni reformi Nato pride au dnevni red proračun in za niim tiskovni zakonski načrt. Zbornica sc nato od-godi.
— Milan. 10. jan. Listi se plenijo dalje in z vseli strani prihajajo poročila o hišnih preiskavah, aretacijah in prete* pih. Tudi v malih krajih se vrse preiskave, tako na primer jui je bilo v Gir-gemi 3Ü, v Lucei 72 in polno ljudi je po zaporih. Iz Firenze, Ravenne. Mantove in od drugod prihajajo vesti o novih številnih preiskavah. V mnogih vaseh fašisti pretepajo ljudL
— Rim, 10. ian. Sodna preiskava zaradi Matteottijeve:4a umora je končno zaključena, obtožba bo razglašena do marca in razi)rava bi se lahko pričela koncem aprila ali začetkom maja.
MADŽARSKA SKUŠA OVREČI POGODBO Z RAD!ČEM,
— Beograd, 10. januarja. (Izvirno.) Z ozirom na deeidirano izjavo državnega podtajnika v ministrstvu notranjih del VečesJava Wilder ja je madžarska vlada v Budimpešti izdala zelo kratek, toda značilen dementi. Dementi veli: »Uradno označajo beogradska poročita o pogodbi, skfenjctd med Radlöem In madžarsko vlado glede odstopa Vojvodine, za neresnična.«
INTERVENCIJA SOVJETSKE VLADE V BEOGRADU NI BILO.
— Beograd, 10. januarja. (Izv.) Du* najska »Die Stunde« je pred dnevi ob» javila iz Zagreba poročilo, da je sovjet* ska vlada vlužila v Beogn^u energičen protest radi vladinega sklepa za raz* pust HRSS in radi aretacije Stjepana Radiča.
Vaš dopisnik se je na merodajnem mestu informiral o resničnosti tega po^ ročPa. Izjavili so mu, da ta vest ni res= nična in ne odgovarja dejstvom, S<~>= vjteska vlada «pioh ni intervenirala in ni storila ničesar, iz česar bi se sklepalo intervencijo v prilog HRSS. Ni ukrenila nobenega k »raka, ki bi kazal na t^, da se Rusija skTiša vmešavuti v notranje zadeve nnše dr/ave.
LLOYD OEOHOE PROTI MUSSOLINI JU IN FAŠIZMU.
— Londan. 9. januarja. (Izv.) Na shodj, ki ga Je priredila liberalna stranka, Je imel Lloyd George velik govor, naperjen proti Mussoliüiju in fašizmu. NaglaŠaJ je, da Italija le od leta 1856. ni doživela takSnega terorja, kakršnega izvaja sedaj MussolinS-Jeva vlada. Umori, tatvine, požigi in drugi zločini so sredstva, ki se jih poslužuje sedanja Italijanska vlada. Lloyd George je končal svoj zovor z vzklikom, da ?»e vlada, ki se poslužuje takih sredstev, ne more trajno držati na krmilu.
Borzna poročila.
Dinar v Curihu 9.15.
Ljubljanska borza dane<s ni poslovala.
Zagreb-1.a   borza  danes  ul  postavsIa.
V prostem prometu so DotiraU: Curih 11.20, Praga 176.50. Pariz 307.50. Newyork 5«. London 277SX Trs: 241, Dunaj 835. Tendenca čvrsta.
Inozemske borze.
— Čarih, ID. jan. Današnja borza: lleo-grad 9.15. Pariz 27.73, London 2-4.755, Neu-york 517.10, MHan 21.67. Berlin 1.231, Pra-ga 15.55. Dunaj 0.007275.
— Trst, 10. jan. Prosti promet: Beograd 42 50—i2.80, London 114.90—H5.tU, Pariz 128.50, Newyork 23.90—24. Curih 464—466, Dunaj 0.03-35—0.0340, Praga 72— 72.50.
— Dunaj, 10. jan. Devize: Beograd 1263—1267, London 310.000—341.000. Milan 2992—3001, Newyork 70.935—71.185, Parfac 38i7_3833. Praga 2137—2147, Curih 13.765-13.815, Berlin 16.840—16.910. Budapefita 97.80—98.60b Bukare&ta 363—365, Sonja 513 —«17.
Kriza nemške vlade traja dalje.1
— Berlin, 10. januarja. (Izv.) Poskusi državnega kancelarja dr. Marxa, sestaviti novo vlado, sc se popolnoma ponesrečili. Državni kancelar je snoči definitivno vrnil državnemu predsedniku mandat Z ozirom na težko situacijo so načelniki parlamentarnih skupin na včerajšnji konferenci sklenili, da se državni zbor začasno preloži in da st predsednik državnega zbora pooblašča sklicati prihodnjo sejo najpozneje v sredo. V parlamentarnih krogih so mneja. da poveri državni predsednik sestavo vlade finančnemu ministru dr. L u t h r u, kakor smo to že včeraj javili. Dr. Luther stopi v pogajanja x nemškimi nacijonalistl In a nemško ljudsko stranko. Kakšno stališče savzn meta centrom in demokratska stranka napram novemu mandatarju, še ni Jasno. Gotovo Je, da bodo socijalni demokratje z največjo odločnostjo pobijali vlado, v kateri bi imeli največji vpliv nemSki nacijonalci.
V pruskem deželnem zboru le priSlo do velikega Škandala In viharjev. Predsednik deželnega zbora je najpreje prečita! protestno izjavo radi neizpraznitve krnske cone. To Izjavo so vse stranke odobravale razim komunistov. Ko je na to pruski ministrski predsednik Braun začel govoriti, so vsi poslanci nemSke nacijonalne stranke in Sani JJudske stranke zapustili dvorano. Središče in levica sta pričela nemške Bad-lonalce nato psovati in culi so se razni vz\If-
kf. Poslanci so zapustili dvorano za to, ker ministrski predsednik Braun ni odstopil. Desnica je po končanem Bra trnovem govora Izjavila, da nima ministrski predsednik pravice govoriti v Imenu naroda. Na ta protest je nastal ▼ zbornici velikanski vihar. Nekateri poslanci so se začeti med seboj pretepati.
— Berlin, 10. Januarja (Iz v J ( Ker je nemSka ljudska stranka odkloni'« predloge državnega kancelarja za sodelovanje v vladi skupno z cen t rumom in demokrati, je sneči dr. Marz nvidel da ma Je nemogoče sestaviti delovno vlado ter Je vrnil mandat državnemu predsednika.
ITALIJANSKI VOLILNI ZAKON.
— Rim, 10. januarja (Izv.) Kakor javlja »Corrfera dltalia«, je izvršilni odbor opozicije na Aventinu po daljši. Izredno živahni debati soglasno sklenil, da se opozicija ne
vrne v zbornico bi da še nadalje vodi dosedanjo parlamentarno taktiko.
Parlamentarni odsek Je sprejel načrt zakona o novi volrlni reformi. Pluralni sistem uvaja 11 kategorij volllcev. Tri glasove imajo člani kraljeve rodbine, kardinali, imetniki zlatih medalj In drugih visokih odlikovanj, senatorji, bivši narodni poslan^', univ. profesorji In dru<rl visok! kultnmi delavci, odnosno dosto'nnstvenlM. Zakonski načrt o volilni reformi se predloži v sred3 zborničnemu plenumu.
len jem slovanskih narodov? Toda teh
težkoč se pač ne smemo ustrašit:? Ali niso bfle mar te težkoče 5e vse večje v onih časih, ko se Je najbolj lazlcgai klic po združenju? Kdo more tajit), da je storjen v tem pogledu že znaten korak — naprej? Treba samo, da nastanejo normalne i a z mere v Rusu pa bo perspektiva v slovansko bodočrost takoj vsa druga kot je danes! Da se to čim preje zgodi, na to bi morali delati vsi merodajni faktorji z vsemi svoiini silami!
Ako misli dr. Beneš, da se mora danes slovanska politika omejiti zgolj na kulturno zbliževanje slovanskih narodov, na medsebojno osebno spoznavanje in skupno delo na gospodarskem polju, mu moremo pritrjevati ~amo toliko, kolikor tiči morda jedro in težišče njegovih Izvajanj v besedici »dane sc. Saj je mogoče, da se danes, da se tre-notno res ne da nič drugega storiti, toda zaradi tega £e ni potreba, da se kdo odpoveduje vseslovanstvu!
Kolike važnosti je zbliževanje slovanskih narodov na kulturnem in gospodarskem polju, o tem se je nedavno bai v »Slov. Narodu« obširno pisalo. Toda to nam ne sme biti še vse, to nam mora biti samo sredstvo v dosego končnega cilja, nekaka etapa pri našem popenjanju na skrajni vrhunec!
Mislim, da dr. BeneŠeve besede, ki jih je izrekel o vseslovanstvu. niso prišle iz srca. A ker so vstanu, da povzročijo neko zbeganost v vrstah onih, ki vidijo spas Slovanstva v njegovem združenju, v njegovem nastopu kot celota, se mi je videlo potrebno, nekoliko reagirati na njegova izvajanja. Fino je jasno: izbrišlmo vseslovanstvo iz našega programa, pa smo Slovani kakor vojska brez zastave! Od recimo se pan-slavizmu. pa smo degradirali sami sebe, pa smo se obsodili — vsaj kolikor gre za nas manjše slovanske naroda — za Jugoslovene — Cehoslovake in Poljake — v večno vazalstvo. v veC-no zavisnost od tujih narodov!
Politične vesti.
Volilna borba.
— Pogajanja med dr, Ravnikarjem ta klerikalci Še vedno niso zaključena. Delegati Ravniharjeve skupine se trudijo, da bi pridobili dr. Ravnibarju klerikalne glasove, ne da bi Jim bilo treba podpisati formalne pogodbe s klerikalno stranko. Klerikalci bi naj enostavno ne postavili svojega kandidata v Ljubljani ter pod roko, brez Javnega poziva, ukazali svojim volilcem, naj glasujejo za dr. Ravniharja. Ravniharjevci utemeljujejo to svojo zahtevo s tem, da bi jim odpadli, razen narodnih socijalistov, prav vsi napredni volilci, ako bi sklenili zvezo s klerikalci, ali pa ako bi klerikalna stranka javno pozvala svoje volilce, naj glasujejo za dr. Ravniharja. Ako je klerikalcem v resnici ležeče na tem, da za vsako ceno preprečijo izvolitev samostojnega demokrata v Ljubljani, tako govore" ravniharjevci, morajo klerikalci pristati na to zahtevo. Ker bi pa to pomenilo samekastracijo klerikalne stranke v Ljubljani, niso klerikalni voditelji za ta načrt prav nič navdušeni. Ker je vrhutega liut odpor proti skupnemu nastopu z dr. Ravniharjevo skupino zlasti v klerikalnih obrtniških krogih, je položaj tak, da skoraj ni več računati z volilnim snorazumom na korist dr. Ravnibarju. Vkljub temu ie bojno razpoloženje med frakcijo Ravn'Mr-Azman« Babnik izredno veliko. Pravijo, da nastopi dr. Ravnihar s svojo kandidaturo na vsak način in naj se zakMučIjo porajanja s klerikalci tako ali drugače. Da bi v takšnem položaju mo^el dr. Ravnihar zmagati, njegovi pristaši sami ne verjamejo, glavno jim je, da delajo zga-
go v naprednih vrstah. Ce s tem napeljujejo vodo na klerikalni mlin,   to jim I Je vse eno. Koliko je vredna njihova naprednost, izpričuje najbolj dejstvo, da ! se raje pogajajo s klerikalci, kakor da ! bi segli v roko samostojnim demokratom,
— S Štajerskega PosavJa prihajajo razveseljive vesti o živahnem volilnem gibanju j med tamkajšnjm kmetskim ljudstvom, ki trumoma zapušča tabor samostojne kmetijske stranke in se pridružuje pristašem Narodnega bloka Samostojni kmetje Izgubljajo v brežiškem okraju vedno več pristašev. 2e dan s }e gotovo, da dobijo kandidati Narodnega bloka med narodnimi ljudskimi množicami v tem okraju večino nad kmetije!. Tudi v Savinski dolini, slasti pa v celjski okolici Je splošno razpoloženje med naprednimi elementi za Narodni blok.
— Komunistični kandidatni listi ▼ ljubljanski In mariborski oblasti. Komunisti so vložili svoje kandidatske liste tako v ljubljanski kakor v mariborski oblast!. Nosilec komunistične liste je v obeh volilnih okrožjih Ivan M a k u c, vpokojenl železničar. Okrajni kandidati so na Kranjskem: za Črnomelj - Novo mesto Ivan Jerman, posestnik, za ljubljansko okolico In Radovljico strojevodja Jakob 2 o r g a, za Kranj in Logatec tapetnik Rajko O J s t e r c, za Kamnik In Kočevje zidar Fran Vrhove, za Litijo rudar Matevž Cebin in za Krško posestnik Ivan M a rt In Sek. Makuc bo baje kandidiral tudi v LJubljani, ako se klerikalcem in ravniharjevcem ne posreči to preprečiti.
— Nemška k2nd?d*t«ka Usta v mariborski oblasti. Pri okrožnem scdt?čii v Mariboru so včeraj vložili Nemci svojo kandidatsko listo. Nositelj liste Je dosedanji poslanec Schauer.
Dr« Fr. Zbašnik:
Dr. Beneš o panslavizmu.
Dr. Beneš je govoril na kongresu čeških narodnih socijalistov tudi v panslavizmu.
Dr. Beneš je izrekel mnenje, da slovanski problem ne dopušča, da bi imelo Slovanstvo kot celota strogo začrtano, povsem jasno in konkretno izoblikovano politiko. Politiki, ki bi zasledovala slovansko federacijo ali nekak panslavizem, da se protivi do malega vsa Evropa. Take politike da se boij Romunska, Italiji, Anglija in Nemčija, proti njej da je Madžarska, Avstrija, razne druge evropske države in celo en del javnega mnenja v Franciji, skratka skoro vsa Evropa. Reelen politik da se mora na to dejstvo ozirati. Tako približno dr. Bcncš! —
Da naši neprijatelji ne marajo nič slišati o panslavizmu in da ta niti našim tako zvanim prijateljem ni nič kaj simpatičen, je znana stvar! Je tudi povsem umevna! Združeno Slovanstvo predstavlja moč, ki mora imponirati vsakemu nasprotniku! Da pa panslavizem tudi našim sedanjim zaveznikom ni nič kaj všečen, izvira pač od tod, ker se ti bojijo, da bi združeno Slovanstvo ne potrebovalo več — njih zavezništva! Toda ali se ne razodeva baš v tej vsestranski protivnosti bolj kot v vsem drugem, kolike važnosti in kolikega pomena je, da stremimo Slovani prej kot slej po strnirvi v eno mogočno celoto? In ali ni baš ta splošni strah pred panslavizmom najboljši dokaz za to, da je izvedljiv in dosegljiv? Ako bi ne bil, kdo bi se ga bal?
No, vse to ve dr. Beneš nedvomno baš tako dobro kot kdorkoli izmed nas! Tembolj pa mika človeka, da bi dognal, kaj ga je napotilo, da se je izjavil o panslavizmu na označeni način! Zunanji vplivi? In to navzlic temu, da je, govoreč o priznanju sovjetske Rusije, izrazito poudarjal, da čchoslovaška država pri svojih odločitvah ne bo dala vplivati nase ne po notranjih ne po zunanjih pritiskih?
Ne morem si misliti, da bi se bi) dr, Seneš iz lastnega prepričanja izne-
veril starim tradicijam o vseslovanstvu, ki so baš v Cchosiovaški globlje kore-ninile kot kjerkoli drugje! Za svojo osebo sem prepričan, da je podal na-pominano izjavo zgolj iz taktičnih ozi-rov in če ne že na izrecno pa vsaj sluteno željo gotovih odločilnih faktorjev v evropski politiki — takorekoč v njih pomirjenje.
Da je Imel dr. Benel tudi pri tem pred očmi interese lastne države, kdo bi o tem dvomil? Vprašati pa treba, če se v nekem pogledu ne moti! Slo mu je skoro gotovo za to, da ohrani ali celo pridobi Cehoslovaškl prijateljstvo te ali one tuje države, pa je prt tem premalo uvaževal, da je pri sedanji politični konstelacijl v Evropi ona tuja država baš tako navezana na Češkoslovaško kot ta na njo in da bo njeno prijateljstvo tujim državam tem bolj zaželjeno, čim večja ho njena moč, pa Če tudi morda črpa to moč Iz kake — »slovanske federacije«! Kar velja sa Čehoslovaško, velja kajpak tudi za vsako drugo poedino slovansko državo?
Da se bodo tuji narodi potegovali za naše prijateljstvo samo tako dolgo, dokler si bodo mogli obetati od tega j prijateljstva kake koristi, je več kakor * gotovo. Zato pa moramo mi Slovani tem bolj gledati, da si ustvarimo tako pozicijo, da bomo močni in na vse strani varni tudi v tem primeru, da se vsa tista politična prijateljstva in zavezništva kdaj nehajo! Gotovo, realen politik mora računat! z dejanskimi razmerami, toda s tem še ni rečeno, da bi ne sme! tak politik delat! kombinacij za bodočnost in računat! z možnostmi, ki še ne eksistujejo, pa lahko nastanejo! Namesto da se odvračamo od pansla-vizma, bi storili mnogo bolje, ako tal skušali naše prijatelje In zaveznike prepričati, da Jim ne preti od pansiavizraa nobena nevarnost In da bo stal Slo* van vedno na strani onega, ki bo zastopal pravično stvar!
Kdo bi ne soglašal z dr. Benešem, ko govori o težkečah, na katere bi na- : letel vsak poskus ki bi stremi! za zdm~ J
= Da razgo varamo, »Slovenčeve-ga urednika je doletela velika čast in sreča, da je »razgovaral« z dr. Korošcem. Iz tega razgovora bi se dalo sklepati, da imajo gospod hudo migreno. — Trumbie* je v zanosu, staro in mlado na Hrvatskem je oduševljeno in s sladko radostjo prenaša trpljenje za domovino (?). vse hoče pomagati nositi novi križ, kakor v zgodbicah sv. pisma. Blagor jim, ki niso videli, pa verujejo! Gospod z migreno pa niso samo pesniško navdahnjeni, nego tudi politično duhoviti. — Zaplenjene Radičeve dokumente, so rekli, ki bodo v bodoče objavljeni, se mora gledati z veliko skepso. Kdor hoče, jim lahko verjame, kdor noče. pa ima tudi prav. Prav je torej eno in drugo. Ce verjameš, imaš prav, če ne verjameš, imaš tudi prav. Pa recite, če ni to znak migrene v onem delu mozga, ki ie poklican logično sklepati! Ali gospod Korošec imajo v politiki Še druge imenitne lastnosti. Tako so šli na povratku iz Beograda k vedeževalki In izvedeli, da hijejo dne 8. februarja volilno bitko, in to zmagovito! Pa so dejali Pepetu, tistemu, ki sedi v uredništvu, naj to vedeževanje podčrta in postavi na koncu klicaj. Tako da bo zmaga bolj sigurna. Tudi hnbri so gospod Korošec. Pod posteljo bi ne zlezli za vse na svetu. Ne, Bog ne daj, to bi bila blamaža. In tudi tamburici ne pripisujejo tolike politične magije, kakor njihov kolega, ki se muči z njo v zagrebških zaporih. Vinu pa še celo ne, ker je laž, da je »in vino veritas«. Pa so dejali, da je treba sedaj v težave in bridkosti. In to v sredino notri! Pepe, tisti, ki sedi v uredništvu, jih je debelo pogledal in ni hotel zapisati te hude reči, ker je on bolj vnet za tamburico in vino pod posteljo, nego za sredino notri v bridkostih in težavah. Gospod Korošec so pa dejali, naj kar zapiše in da ne sme biti zdaj, ko hijejo volilno bitko, in to še zmagovito, nikjer zmešnjave. K večjemu v glavi, ali to da ni nevarno, ker se prvo ne bo zgodilo, drugega pa danočejo, kajti so velik nasprotnik vsakega nasilja. Pepe je imel zopet resne pomisleke, da bi ono o nasilju zabeležil, češ da so bili gospod nekoč minister vseh tračnic in so on*, khm, tam na Zaloški cesti. Ali gospod se niso dali pregovoriti in so strogo zapovedali. naj Pepe tudi to zabeleži, ker da nasilje pomaga samo njim, a ne onim. ki ga Izvršuiejo. Pepe si je notiral nekaj v svoj privatni notes in bo ob priliki to reč obelodanil. — Pri tem so mu gospod še rekli, da je treba tudi v nasilju znati držati mero. kar da so posebno upoštevali na Zaloški cesti, ko so bili velik nasprotnik vsakega nasilja. O radičevcih v Sloveniji so dejali, da bi ne bito fair, ampak da jih odločno odklanjajo. Ce hočejo, da lahko volijo njih, če ne, da bo dvakrat fair. Nato je bil razgovor pri kraju, in Pepe, tisti, ki sedi v uredništvu, je vsemu verjel.
= Radlčeva pogodba z Madžarsko. Državni podtajnik v ministrstvu notranjih del Večeslav Wilder je sprejel zastopnike tiska In jim dal zelo obširna pojasnila o Radlčevi pogodbi z Madžarsko. To pogodbo so našli v žepu Stjepana Radiča ravno v trenotku njegove aretacije. Pogodba, ki jo je Stje-pan Radič sklenil z oficijelnim zastopnikom Horthvjeve vlade meseca novembra leta 1923. v Londonu, nudi voditelju hrvatskih kmetov polne garancije za podporo od strani Madžarske v slučaju Radičeve akcije za osvobojen ie Hrvatske. Točno so navedena določila glede razmejitve med Hrvatsko republiko In Madžarsko. S svoje strani se Radič v tej pogodbi obvezuje, da hoče priznati pripadnost Vojvodine Madžarski. Madžarska na drugi strani se odreka pravicam krone Sv. Štefana na ozemlje Hrvatske. V tej pogodbi se določajo tudi odnošaji napram Italiji, s posebnim ozirom na Reko. Ta pogodba Ima pravo obliko diplomatičnih običajnih pogodb, kakor jih sklepajo suverene države. Radič je to pogodbo podpisal kot zastopnik suverene Hrvatske republike. Pogodba je bila takoj poslana v
Beograd. Vlada je ugotovila pogodbeno avtentičnost in točnost. Ta pogodba je bila nato odposlana državnemu pravd-ništvu v Zagreb, da uvede proti Radiču kazensko postopanje zaradi veleizdaie. Značilno je postopanje madžarskega oos!anlštva v Beogradu. Ko je poslaništvo Izvedelo za izjavo podtajnlka Wllderla. Je takoj brzojavno zaprosilo madžarsko vlado v Budimpešti za navodila, kako naj postopa. Ta navodila do danes niso prispela. Poslaništvo Wildcrjeve izjave ne dementira. Izjavo objavljalo dunajski, praški in drugi inozemski listi.
= Razveljavljena nemška kandidatna lista. Po poročilu iz Novega Sada, je tamošnje sodišče razveljavilo nemško kandidatno listo, ker je bila predložena v nemškem jeziku. Vojvodinski Nemci skušajo na ta način izzivati in povzročiti mednarodni konflikt, češ da se kršijo pravice narodnih manjšin.
= Sestanek v Temešvaru. Z ozirom 1 na poročila nekaterih inozemskih listov, da se v Temešvaru sestaneta zunanji minister dr. Ninčič in romunski zunanji minister Duca, izjavlja dr. Ninčič, da so te vesti preuranjene in netočne.
= Volitev novega župana v Beogradu. Glasom statut bo 20 dni vodil županske posle podžupan Boglč. nakar šele se razoiše volitev novega župana.
as Konferenca Male antante. Letošnja periodična konferenca Male antante se vrši meseca marca v Bukarešti.
= »Hrvatska Riječ« v Splitu ustavljena. Glasilo Hrvatske zajednice oziroma bivšega zunanjega ministra dr. Trumbiča »Hrvatska Riječc je ustavljena. Pri hišni preiskavi v uredništvu tega lista so policijski organi našli tako krompromitujoč materijal, da je bila politična oblast prisiljena ustaviti nadaljnje izdajanje tega lista. Osebe okoli tega lista so krompromitirane zaradi svoje protidržavne agitacije. »Hrvatska Rlječ« Je pozivala državne uradnike in vojake, da so izdalali važne državne in vojaške tajne akte. Zanimivo je, da je odgovorni urednik tega lista pobegnil na neki jadrnici v Italijo. Policija Je tega urednika najprej zaslišala in ga je hotela pridržati v zaporu. Urednik pa si je izprosil dovoljenje, da je smel še iti domov na večerjo. Policija je to dovolila, toda urednik se ni več vrnil.
= Balkanska številka poljskega lista. Varšavski »Przeglad Politvcznv«, ki je veljal za najboljše poljsko politič-no-znanstveno glasilo, je posvetil vso zadnjo številko aktualnim balkanskim problemom. Nas zanima zlasti Članek Zigmunda Klimowczaka »Temelji zunanje politike SHS«. Avtor piše v uvodu, da je danes zelo težko govoriti o zunanji politiki katerekoli balkanske države, ker so se socijalne razmere po vojni zelo izpremenile. Ker je morala Nemčija opustiti svoje bojno geslo »I >rang nach Osten«, iščejo balkanske države nova pota in novo orijentacijo. Značaj politi«:nih programov in strank na Balkanu je drugačen nego v ostali Evropi. To je tudi glavni vzrok, da se vlade v Jugoslaviji tako pogosto menjajo. Tež-po je v takih razmerah govoriti o dosledni zunanji politiki. Jugoslavija je po vojni v težkem položaju. Iz male balkanske države je nastala velika sred-nje-evropska država, na katero ljudstvo ni bilo pripravljeno. Klimowczak zaključuje svoja izvajanja tako-le: »Ne glede na smer notranjega razvoja Jugoslavije je za Poljsko zelo važno, da se nasloni na Balkanu na državo, ki ii ie usoda določila zelo važno vlogo na jugu Evrope. Radi zemljep. lege mora Jugoslavija zanimati polj. politike, ker se nahaja na poti tradicijonelne nemške ekspanzije proti Vzhodu. Poljsko-ju gosk-venske prijateljske stike je treba poglobiti tudi zaradi poljske vzhodne politike in možnosti, da se Rusija povrne k svoji predvojni balkanski politiki.«
= Zveza med Jugoslavijo In Grško. »Daily Telegraph« javlja, da 16. t. m. določi jugoslovenski poslanik sporazumno z grškim zunanjim ministrom rok za pričetek pogajanj glede obnovitve
zveze med Grško in Jugoslavijo. Kakor znano, je pred meseci jugoslovcnska vlada odpovedala leta 1913. sklenjeno pogodbo, ki se je tikala kraljevine Srbije in nekdanje Grške. Pogajanja se prično v Atenah takoj po skupščinskih volitvah v Jugoslaviji. Pogajanj se udeležb diplomatski, prometni in trgovinski zastopniki obeh držav.
= Madžarska zvišuje izdatke za armado. Zadnje dni je bil objavljen proračun madžarskega ministrstva za narodno obrambo, ki izkazuje 6$ milj, 264.7S0 zlatih kron rednih izdatkov, potem 8,005.200 zlatih kron izrednih izdatkov, kar znaia vsega vkup za 7,46S.S10 zlatih kron več kakor prej to leto. Zvišanje izdatkov utemeljuje vlada z zvišanjem »pokojninskih izdatkov«. Ali to niso niti približno vsi vojaški izdatki Madžarske. V Madžarski se je ustanovila od prevrata sem cela vrsta doslej neznanih uradov in zavodov, v katerih so skriti čezštevilni vojaški dostojanstveniki, ki tvorijo takole kadre, potrebne za eventualno sestavo nove armade. Tako na pr. Šteje tiskovni odbor notranjega ministrstva 37 definitivnih, a 53 pogodbenih uradnikov. Rečna policija šteje 293 častnikov ter 1606 mož, državna policija 13.167 častnikov in stražnikov, orožništvo 5Q8 častnikov in 11.412 orožnikov, poleg 162 občinskih nameščencev. — Kakor je videti. Madžari ne morejo pozabiti svoje nekdanje moči in slave. 2cle si nazaj tiste čase, ali to bodo njih pobožne želje, ki se jim ne bodo nikdar uresničile!
= O ameriških mornariških manevrih na Tihem oceanu, ki se bodo vršili po leti, se že dalje Časa v Javnosti na Daljnem Vzhodu razpravlja zelo burno. Tudi v Evropi se je mnogo pisalo o nevarnosti spopada med Ameriko in Japonsko. Sedaj pa poročajo Iz Washingtons, da je dobila ameriška vlada s strani Japonske indirektno zagotovilo, da se japonska vlada nameravanim ameriškim pomorskim manevrom prav nič ne protivi. Informacija izraža zajed-no obžalovanje, da je japonsko časopisje porabilo vest o manevrih za Šovinistično polemiko in med vrstami obsoja tudi hujskaška poročila ameriških nacl-jonalističnih listov.
= Belgijska armada. »Monitcur« prlobčuje zakon, po katerem se maksimalno stanje belgijske armade za tekoče leto določa na 82.300 mož. Obsežene so v tem Številu tudi čete ob Renu.
0 italijanski penetraciji na Balkanu.
Gino Berri je potoval po Balkanu In napisal na to o svojih vtiskih brošuro »I Balcani inquieti«, ki je izšla v Milanu v biblioteki za politično kulturo, ki jo vodi Er. Ciarlantini. Za naslov »Nemirni Balkan« mu dajejo povod informacije o boljševizmu, ki ruje po Balkanu, zlasti v Bolgariji in Jugoslaviji, in potem menda stara navada ino-zemcev, da govore vedno radi o nemirnem Balkanu, tudi takrat, ko je kje drugodi (Italija!) več nemira in nereda kot pa na Balkanu.
Ali nemirni Balkan ga končno nič ne moti, da ne bi vabil Italijanov, da naj si ogledajo nove razmere v balkanskih deželah z vseh strani in mislijo na uspešno prodiranje vanje.
Ko je izginil avstrijski pritisk, vidi Gino Berri vsaj jednega Izmed balkanskih narodov v boljši ureditvi nego poprej in vidi pred vsem odprto polje za italijansko penetracijo in sicer na gospodarskem in kulturnem polju. Italijanska zunanja politika bi se morala z vso svojo močjo posvetiti usmeritvi pene-tracije na Balkan in si vzeti za vzgled Francijo, katere vpliv se občuti danes v Beogradu, v Sofiji in Atenah, kar je dosegla tudi s knjigami in predavanji. Berri povdarja zlasti dobre odnošate med Italijo in našo državo in označa tudi one z Grčijo za znatno zboljšane. Zelo optimističen je glede Jugoslavije, Albanija mora ostati v italijanskem interesu v resnici neodvisna in z Bolgarijo zmagovalci ne smejo postopati tako trdo. Ako bi dobila na Egejskem morju v Sevresu obljubljeni ji pristan, bi to, po Bcrrijevem mnenju, učinkovalo najbrže tudi na doslej nerešljivo vprašanje avtonomije v Traciji.
Berri je previden v svojih izvajanjih, on bi rad videl Balkan tako-le precej lepo umirjen in pripraven za veliko italijansko izseljevanje vanj. Albanija, Jugoslavna, Grčija, Bolgarija, vsepo-vsodi po Oalkanu bi se morala razplesti italijanska penetraclja. Takega Italijanskega pohoda pa si balkanske države gotovo ne žele in kaj se pravi, imeti posla z Albanci, vedo Ttalijani že dovolj. Rekli smo, da je Berri optimističen glede* odnosajev z našo državo, toda Ita. lijani sami skrbe, da ne bo moglo priti do vzdržnih, kaj šele prijateljskih razmer! med njihovo in našo državo, saj so te dni na Reki odbili Hrvatom celo povsem brezpomemben nastop v ta-mošnjem gledališču... S penetracijo ne bo nič.
Inserirajte v „Slov. Narodu"!
Stev. 8.
•se o v r n s k i ifA*on« an« n. jsnoarja 192s.
Stran 3.
Francoski katoliki o naših volitvah.
Francoski katoliki sodijo o pomenu naših volitev malo drugače, kot naši klerikalci, kar razvidimo iz pariškega dnevnika »Figaro« z dne 29. decembra, ki piše med drugim:
»Sedanji volitveni boj ne stoji v znamenju boja, katerega rezultati naj bi spremenili državno ustavo. Zdravi elementi naroda stremijo samo za konsolidacijo države in delujejo za njen normalni razvoj, za njeno bodočnost in procvit. Radičeva stranka, ki menda edina ne želi te konsolidacije, že izgublja na terenu. Ce se Radič pokaže, ga zapr6 (to se je medtem že zgodilo), kot so v Franciji zaprli gotove poslance, ki so v člankih svetovali vojakom k ne-pokornosti.
Splošni vtis, ki ga dobivamo iz vo-Urvenega boja je ta, da se bodo po volitvah 8. februarja vsi zdravi elementi naroda zbral? pod praporom države zoper razdlralce narodne edinost?. G. Radie si mora biti tega svest Sedaj se bori obupno, kliče na pomoč vse taine sile v državi in v inozemstvu in dviga rdečo zastavo.   Po dokumentih, ki so
jih pred kratkim našli na Dunaju, se III. internacijonala pripravlja, podpirati Radiča z vsemi sredstvi, ki ji stojijo na razpolago.
Vlada in javno mnenje pa čaka v Jugoslaviji na izid volitev z mirom In zaupanjem. Z mirom, ker nočejo nastopati proti III. internacijonali tako, da bi imelo inozemstvo utis nazadnjaškega In nasilnega postopanja; z zaupanjem, ker izide na vsak način — in naj si bo izid volitev že takšen ali drugačen* — država SHS močnejša in konsolidirana tz tega boja.«
Kaj poreko k ti sodbi uglednega francoskega katoPškega dnevnika naši klerikalci, ki jih »Fiearo« implicite šteje med bolne in mile elemente našega naroda in razdiralce narodne edinosti?
»Slovenec« bo seveda o napovedi francoskega k^toliš^ga lista, da zmagajo skupŠ2*nsk;h volitvrh v Jugoslaviji državotvorni elementi, molčal! Molčal bo, da tega ne zvedo zapeljani klerikalni volilci. Molčal bo. kakor previdno molči o izjavi papeža Püa XI., da so komunisti — demoni smrti!
Pros ve ta.
Repertoar N^o^e**-* gledališča V LnjVjani.
DRAMA. Začetek f>b 20. zvečer. Sobota, 10 jan.: VrrnniVa l"V«;^n'*ka Red H Nedelja, 11. Januarja: »Mopočn! prs*an.« Ob 15  ponoldne. Mladinska predstava pri zni^nih cenah. Izven. Ob 20. zvečer: »Izgubljene duše«. Izven. OPERA. ZfčeteJc *~*> r»r>/ 20. zvečer. Sobota, 10. Jan.: Traviata. P?n* f
Nedelia, 11. Janunrja: »Gorenjski slavček«. Ob 15. popoldne. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
9 ® •
SI.A.VNORTNT KONCERT V Pl?OST.4VORO.T<:TN*-riA T>Ni? NJ. VEL. KRALJICE MAFin?.
Slavnostni koncert, ki ga Je priredil upravni odbor »Oficirskega doma« z^ Široki. Število povabljenih gostov, je v pomi m^ri odgovarja* svečani priliki. Spored j? otvoril orkester Dravske divi7üske oMastl nod vodstvom svojega kapeinika dr. Josipa Č e-r i n a z dr^nvno himno, Wcbrovo uverturr. k oo^ri »Ob°ron« ter Bizetovo suito *>L* .Ariesienne«. Morda bi se z orirom nrf-liko in ostfli izklicno s'ovanski STT>red bolj prl'ejr»1 Smetana Dvofrk a'l kaj t^keg*\ no. tudi Weber in Riz^t sta, živahno in skrbno prHeScna. zadovoljila nazorno in hva^no občinstvo ponoinoma. Orkester ie barvit tn sočen In prpnkulemo da s* udeleži še nadalje našega koncertnega življenja.
N?»to Je zapel onem! pevec r. Po no v — g. Retetto Je cb^el — kavatino Iz p-*h-maninove opere Alcko trr s-re"-do iz N^. pravnfkove nnrre »Don J'»an«. Ni^trov bla-godoneči. sijajni bariton ie nri*e1 d-i svo'e polne veljave zVsti v drugi 5te\TW In fc pphffko navdušil d"* trromovi*eora pr?rn-*nla Nič m°n| bitrnih o^bravanl ie bfla d-le?na ga. T h i e r r v - Kavčnikova. kf Je s svojim topMm, šibkim mezz^s"Drr»nom zapela Hncejevo »Majko« in arim Mart^ li Musorgskega opere »HovaniSčina«. Oha solts+a je ni k^iriu nv>?s*~«Vi snrem'ial profesor Janko Ravnik. H koncu ie nastopil imp^z^n'ni nr>d«;*očl.t«Vf pev«V; 7>>or Glasbene Matice pod vodstvom Sr^ka Kumra ter zapel tempernm"nfno In polno zven°če dvoie zborov: R^fokran^ke sva tovske pesmi s soTom opernega pevca g Zupana in M^kranjč^vo deseto p'ftovet: BPjma platno be'e*e. Mančnl pevski zbor stoji tik pred svoHm prvim koncertom \u snregovorim o njegovem izvajanju takrat obširneje.
Prireditev je vsestransko sM^ino uspela ter zapustila nri naSem nniorlM^n^UTn poslušalstvu globok in trajen vtis, h kateremu smemo upravnemu odboru »Oifielr-skega doma« toplo častltML —č.
g *
6
— Koncertni sp~f*dl «v>ima koncertov, katere priredi v letošnji k^n^ertnf sezoni Fi'harmonicna družba v IJuNH-i. S^o. red T. koncerta, ki se vrši v ponr»d-!Jek dne 12. t. m. Je sestavljen iz prsmi narodne ljudske lirike, koiih b'sedüo so komponir-li hrvatski skia da te'ji Novak. Tajčevič. Ooto-vac In Orgoševac. Drugi del pa tvoriio rožne p*smi velikega Rusa Igorja Stravin^ke-ga. Celotni spored izvaja zmm^ni*» operna In koncertna pevka Maia deStrozzi Iz Zagreba katero spremlja na klavirju nien soprog Bela Pečic. — Na II. koncertu dne 26. t m. nastopi nv>di Zepičev komorni kvartet iz Zagreba, kl izvaja siedeče tri komorne skladbe: Jon<ron: godalni kvartet, G'azunov: Slovanski kvartet. Rožicki: klavirski kvintet. Klavirski pnrt svira pianist Peter Dumičič. — Dne 1*. fe-Druarja se vrši III. koncert, katerega Izvaja znameniti Tkalčičev trio iz Zagreba. Člani tria so: prof. Humel (vijo'ina), Ojuro Tka'cic (Čelo) in Ciril Ličar (klavir). Na snoredu imalo S^Int-Saens: Trlo, Dvorak: Dumki In Tkalčič: Celo-koncert — Na IV. koncertu dne 16. marca nastopi priznani pianist Svetislav S t a n č I č, W Je z velikimi uspehi n?s*opal v raznih samostojnih koncertih po Nemčiji. Svira sledeče komade: Bach - Stančič: 4 predigre. I.iszt: H-moi sr* nata. Debnssi: Preludes IT. Busoni: Indijanski dnevnik. Albenio: Iberia. Sirola: Suita, Konjovič - Stančič: Pesem In narodna igra. Skrjabin: Sonata v Fis-dnru. — Na zr>klbič-nem koncertu dne 20. aprila pa nastopi Zagrebški septet na pihala in sicer flavta, oboa« klarinet, fagot, rog In klavir.
Izvajalo s'edece: Magnart: Kvintet. Rous-sel: Divertissm^nt Septet. D-Indy: Chansons et danses. Septet. Vsi sporedi so izredno bojjpto sestavljeni. rrzMč"! in veMntrre-santni. Nastopajoči ujetniki pa jamčijo za prvovrstno Izvedbo, l b^lnstvo opozarjamo na prvi koncert kl se vrši jutri v ponedeljek dne 12. t m. ob 8. url zvečer \ niharmonični dvorani. 94-n
— Za poned^T ov koncert znameniti pevke ge. Male Strozzi vlada v našem mestu veliko zanimanle. Sicer snada th koncert med abonma koncerte, vendar sporoča Filharmonfčna družba, da se lahko kunujejo tudi po^rrneznl s^d^^i samo za nr-vi koncert. Sedeži se d^biv^lo v Matični knjigarni in stan^io od 12 do 3a Din. 95-n
— Lwrfska visoka šola ▼ Uuhrai! nr?-redi v nedeljo dne II. trn. ob 10. v zbornični dvorani na univerzi iavno. vsakomur do-stonno predavanic o nasledniem predmetu: Ses^Av*"^ iti bistvo marksizma. Predava g. dr. H. Turna.
— Program letošnje medna*o<*ne gfas-bene sveča^o^tl. Mednarodni odbor v Cu-rfhu Je določil program za mednarod. glasbeno svečanost, kl bo tudi letos v Praci. Za prvi koncert so Izbrane nastopne kompozicije: Busoni »Bercens«, Toči »Pet komoozicii za komorni orkester«. Manu?! »Tempo di Bello«. Rleti »Dve kompoziciji za klavir in orkester« in »Suita«. Pick *Par-titta« in Karel. »Demon«. Na drueen koncertu se bodo IzvajaM Kaminski »Concerto zrosso«. Kosa »?*»st kompoTlon' za orkester« Finke »Slovo«, Martinu »Halft^rne«. Illiens »Pastoralna simfonija«. Za tretji koncert so določeni: Kršenek »Concorto erosso ?t 2«. MaMofero »Varfiacije za kiav*r In orkeste-« Novak »Toman 1n gozdna vila«. M^aud »rragment svmph^nlque«. Stravinskv »Sim-lonija za pilia'a« In Bartok »St'lta za fgra-rje«. Na festivalu ho torej lnternret!ran?h Det nemških komnoricli. štiri če<ke. štirt Italijanske, dve francoski, ena ruska, angleška in madžarska. Po'eg teca priredi mednarodni odbor še posebni koncert za Če^ko glasbo, na katf*~**n nast^*^* tu^i pra?'-o oev-sko društvo »Hlahol«. Narodno JivadM v Pra<ri v^rjznrl novoflom svečanosti prvič na*noveJšo Janačkovo opero »Uška bistro-uška«, ki so jo igrali že v Brnu.
V ponede'fe1* 12. ob P. zvečer
koncert Maje de Strozzi
v FUharmo^čni dvorpni. Vstop-::   niče v Matični knjigarni. ::
— O umetnosti. Umetnost se porodi lz največje človeške tajnosti. Zaradtega je umetnina tako osebna, zasebna, enkratna in neprimerljiva, kakor obraz, vse črte In notranjost umetnikova. Obenem se radi umetnost iz človeške splošnosti. Zato Ima umetnina za vsakogar svoj jezik, zna vsakogir pretresti, tolažiti, navdušiti. Na eni strani govori prav določno poedinega, določnega človeka. Na drugi strani pa govori z enako do'ocnostjo o tajnosti vseh stvarstev . V umetnini se sreča najbolj privatno z najtaj-nejšim. To dvojno naravo umetn'ne naj bi znali ljudje cervtt. V umetnini se odkriva o vsakem umetniku njegovo večno na novo in na poseben način. In kaj hi mogla Hti za človeka večja slast, kakor da vidi, kako se uteleša večno trajajoče v Igri izpreminjajo-čih bitij.
— Proslava jubüeja Nemtrovlč'*- Dan-čenka. Poročali smo že, da je proslavil te dni znani ruski pisatelj Ncmirovič-Dančenko v Pragi 801etnico svojega rojstva. Oficijelna proslava je,sicer do!očena na IS. januarja, vendar je pa češko - ruska »Jednota« pri- | redila jubilantu In imen večer v vinohrad-skem hotelu iBeranka«, V japonski dvorani so se zbrali Številni zastopniki poitičnega in znanstvenega sveta, da se poklonijo slavij encu. Med drugimi so bili navzoči: Josef Holečck, dr. Karel Krama? bivši češki poslanik v Varšavi profesor Maza, znani češki filolog dr. Polivka in njegov jugoslovenski kolega dr Murko In drugi odlični mozfe. Najstarejši še Živeči češki romanopisec Ca-pek - Chod se je opravičil in poslal ruskemu kolegu pismene čestitke, v katerih ga imenuje slovanskega junaka in patrijarha svetovnega slovesa.
— Lep sestavek o Cankarja je priobčil v tržaškem »Plccolu delta Sera« gosp. prof. Urbanaz - Urbani, ki trko nadalje vse hvale vredno sezaoja Italijane z našo književ. nosijo.
Lucy Doraine
Drama „Plan» strasti" m Prlčctak * n«d«ljo II. t. m.
mm gga*        n»o ipiax
Julijska Krajina.
JUBILEJ DR. ANTONA GREGORČIČA.
Znani goriški politični voditelj g dr. j Anton Gregorčič bo slavil dne 11. tm. svo-! >o zlato mašo.
Rojen je bil dne 2 febr. 1852 na Vrs-' nem na Tolminskem, absoiviral gimnazijo In semenišče v Gorici ter bil leta 1875. posvečen v duhovnika, ^ato je priSel v Au-gustineum na Dunaj, kjer je promoviral za doktorja bogoslovja, potem se Je vrnil v Gorico, bil kooperator in pričel v semenišču poučevati metafiziko, po študijskem potovanju po Nemčiji je bil imenovan za su-pienta v centralnem semenišču v Gorici m leta 1881. za rednega profesorja dogmatike U) fundamentalne teologije. Mlad je stopil na politično torišče, vodil »Sočo« od 1S82 — 89, bil predsednik »Sloge«, deželni posla-rec je postal 1885., državni pos'anec 1891. Ei! je namestnik deželnega glavarja, član dež. šolskega sveta Itd.
Dolgo   polhtiC-no  delovanje slavljenja nam stopa pred oči ob njegov« zlat: maši. Sicer se ta tiče le duhovnika Jr. G'egor-čiča.   ali ob takih prilikah  se spominjamo običajno celega življenjskega poteka jubi-i lanr>v Na Gorskem je vvelo. odkar se je z 48. letom rodila slovenska politika. Nepozabni ostanejo dr. Lavričevi časi, katerim j s?<°di ^nrha ?a pod"ouno pridobivanje pravic  slovenskemu  ljudstvu,    zastopstvo v ! deželnem   zboru in odboru   dobiva vedno vejji pomen, gospodarstvo kliče po oomo-či. veljava Šole narašča. Dela na vseh koi-j cih in krajih. Povdarjala se je potreba sloge m enotnega nastopanja, ali hkratu je kipel  vroč južni temperament, h-tteč doseč* na mah več, kakor je bflo mogoče. Razvil se je boj med staro in novo »Sc čo*. nad dr. Tonk!i>em  In  dr.  Gregorčičem,  v poulično borbo je značilno posegal tudi dr Mahnlč. počil je razkol. Dr  Gregorčič nt hotel biti kriv. zato je odloži leta 1889. svoj dežeho-zborski mandat, povdariajoč. da noče biti nikomur na poti, da noče biti on kriv neslogi v domačem taboru. Ali dr. Gregorčič je že imel pri ljudstvu dobro Ime in zaupanje. Roi ie tekel dalje. Dr. Tonkli ie pod'e-gel in 1892. je dobila opozicija zopet v roke staro »Sočo«.    Dr. Gregorčič   je zamišlial preudarno politično In gospodarsko in prosvetno delo. AH sloga na Goriškem ni nikdar držala in zopet je bil kmalu tu razkol z A. Gabrščekom in dr. Turno, ki je otvoril v goriškem ljudstvu dve poti. Dr. Gregoi-člč si je ustanovil »Narodno tiskarno« in denarni zavod »Centralno posoiilni^«. Vodstvo  uspešno  se  razvijajočega »Šolskega I doma« je ostalo njemu. Ločitev v pollt'M In gospodarstvu! V marsičem je bila usodna. fOjnb trd:m bojem je ostal dr. Gregorčič državni in deželni poslanec, deželo so pretresale volilne borbe.  dr. Gregorčič je vedno bolj občutit moč novostrujariev, zopet razkol, tik pred vojno so omogočili dr. Gregorčiču izvoMtev v goriški deželni zbor mladi naprednjaki...
Dr. Gregorčič kot Izredno nadarjen človek, bfstrega duha fn neustrašen, se ie znal boriti uspešno v najtrših položaith. Mnogo se mn je očitala zveza z deželnim glavarjem dr. Paieriem. ali naj se sodi o niej, kakor se hoče. gotovo je, da je dr. Gregorčič računal s trdimi, faktlčnimi razmerami in si po teh ureial svoje nastopanie. Vedno pa je stremel po gospodarskih in kulturnih pridobitvah za slovenski narod. CasI pod Avstrtio so bili težki. Italijani so imeli primat v deželi in v deželnem zboru več poslancev kot Slovenci, dasi so slednji v pretežni večini, nad primorsko politiko je visela moč lta'l;e. Izvirajoča iz trozveze. Ob takih odnoSajih ie bilo težko misliti na temel.rto izpremembo v upravi dežele, po kateri šele bi bih prišl! Slovenci do svojih pravic. Po'it:ka SLS v Ljubljani je bila hl-peravstrPska ..
Dr. Gregorčiču se lahko odpuste hibe, brez katerih nI noben vod'lnl po!:tlk. kajti njetrovo sn'osno udeJstvovanie je nesporno vodila mNel. dvigniti slovensko iiiidstvo kvišku, dati mu Izobrazbo in zosp-vlarsko moč, da se bo mog'o vedno usoe5n-.iše boriti za svoje pravice In jih končao ttu?I doseči. Posebno pri srcu mu ie hH »Šolski Dom«. Koliko dobrega je prišlo goriškemu ljudstvu \r »Šolskega doma«! S pravo srčno Ijubeznlto je de^al za »Sol.;.<i 1 »r.m« In zani Žrtvoval, kar bilo treba.. Kako je bil vedno pripravljen, ljudstvu pomaga-I, ie pokazal tudi v voinem času. ko ie na Djnc*»i že precej v letih, neu n jra? delal v kerisf nesrečnim beguncem ...
V cerkvi sv. Ignacila na Travmku v Gorici opravi dr. Gregorčič jutri zlato mašo. Svečanost se prične ob 8. uri. Njegovi domači česttlcl se ga spominjajo tam s toplim čustvovanjem, v svobodni Sloveniji pa tudi m:slimo nanj, ki je toliko pripomogel h probuii med našimi goriškim ljudstvom, katera ie za sedan/o dobo . neprecenljive vrednosti.
Naj ostane dr. Gregorčič zdrav in krepak še mnogo let!
a •
S)
— Vijak »nadjonalneca davčnega režima« bo v posebni meri občutila Julijski Krajina. Celo tržaški »Piccolo« se je te dni bridko pritožil glede Istre, ki bo morala odslej plačevati I 200.000 lir direktnega državnega davka, dočim je bil dosedaj odmerjen na 721.000 lir letno. Razlika znaša pol milijona! K direktnim davkom se pridružijo še deželne in občinske doklade. Deželni upravni odbor je določil 180 odstotkov doklade na korist dežele in toliko tudi na korist občin, torej 360% direktnega davka. Zemljiškega davka bo tako vse skupaj 2K milijona Ur! Položaj istrskega setjaka je naravnost obupa«. V Rovloja so kite dtxaoa-
stradje, aH pričakovati fh je še drugod!.
Ljudstvo si ne zna več pomagati.
— Nova dela t tržaške« pristanišč«.
Dosežen je sporazum med nekaterimi podjetji in vlado za zgradbo crveh velikih haa-garjer v tržaškem pristanišču. Eden bo postavljen na pomolu Ed (svobodna luka) na površini 5000 kvadratnih metrov, drugi za hangarjem 55 v pristanu »Duca d Aosta«. velik bo, kakor prvi. Delo bo gotovo v 4 mesecih.
— V azilu     Lege»   v  Nabrezini ie 70
slovenskih otrok. *
— Tržni dnerl v Sesan! so se lanska
leto vrlo dobro obnesli. Na trgu je bilo 874# glav goveje živine, 4224 konj, 9085 prašičev. Cene soveil ži\ tal « bila za k vini al 480—510 Ur. presičl komad do 110 lir, konji do 5000 lir. Dohodki od sejmov so gnaiaÜ 39.084,50. stroški 75ÖO lir.
— V Opatiji je priredilo Žensko Udru-ženje proslavo našega književnika Brani-slava Nušiča na dan sv. Steina. Na vspo-redu je bilo predavanje, petje ta predstav.* Nušičeve enodejankt »Pod Starost«, Prireditev je uspela vrlo dobro.
Dnevne vesti.
V Lmbuam dne.
Kakor pri nas danes, tako v Italiji pred polstoletja!
V »Ju^oslavcnski Njivi« je napisal dr. Milan Prebeg velezanimivo razprav vo o velikem italijanskem državniku in tvorcu moderne Italije, grofu C a« v o u r j u.
V tej razpravi vzbuja naše zani* manjc predvsem ta^Ie odstavek:
»Od 20 milijonov Italijanov, tako sodi dober poznavalec takratnih raz* mer, jih nt bilo niti 10.000, ki bi zavestno težili za narodnim edinstvom. Na Siciliji se je borila pokrajina proti pokrajini. Neki sicilski plemič je izjavil v obraz napoljskemu ministru, da se Sicilijani raje pnkore Tunisu, kakor Napol ju. Prijatelji narodnega edinstva v Pijemo nt u so tvorili peščico ljudi. Vsa plemena v Italiji so se zavedata razlik, ki so obstojata med njimi.
Marljivi in dejavni Florentlnec se je rogal lenobi, siromaštvu in oholosti Rimljanov, a Rimljan je to vračal in mrzil toskansko trezno pedanstvo in lakomno Šfedljivost. Lokavi, pomehku* ženi Bnečan je zasmehoval Lombar* dijen. Zcnovežan je sovražil Pijemone teza. Vsi skupaj pa so se romali raz* s;pncmu. nestalnemu in umazanemu Napolitancu...
Svobodoumnejši elementi so srna' trali za izvedljivo samo duševno edin* sivo Ita'ije, a politično so smatrali za jedva oporabljrvo zmoto.
jMa?o jih je bilo. ki bi razumeli Maz? zinijevo geslo: »Liberi non saremo, se non s:amo um!« (Svobodni ne bomo, »ko nismo eno.)
Zakaj smo ta odstavek citirali? Ker se iz njega vidi, kako do pičice lične so rlpnes rö7mere ▼ .TudosTaviji onim v Italiji ob času, ko je veliki Cavour pričel svoje delo za ujedinjenje itali= janskecja naroda.
Kakor nekoč v Italiji, tako tudi pri nas Se dnres pogrešamo krepke vere v naSo veMko bodočnost, one silne ve* re. ki predstavlja gore. Peščica je med nami spoznavaVev velike ideje držav* nega in narodnega ujedinjenja, lejjijon pa on;h. ki smatrajo narodno in držav* no edinstvo za usodno zaVodo in za izdfiistvo n«rod"e stvuri ter Se vedno sanjajo o Avstriji, ki jim Se danes tiči v mozcu in kosteh ter jim ne dovo* lju?e svobodnega duševnega vzleta.
In kdo zrnata v tem neenakem Ho* ju, Peš'":ca onih s silno vero v bodočnost ali legi jo nt onih, ki še žive preteklost?
Čifajmo zgodovino ifrlij^nskena pre; poroda, novest o s^nih borbah Cavour« ja, GaribaTdiia in Mazzinija za italijan* sko osamosvojitev in ujedinjenje, pa ne bomo niti za trenutek v dvomu, komu v Jusos'aviji ob koncu koncev pripade pn'ma zrnate!
On:m. brezpogojno onim. ki z vero in s skalnptotrdim zrunanjem zro v vetifro in s;farno bodočnost mogočne ujed'n i ene Jugoslavije!
Naj razni Radiči, Korošci in, kakor se že imenujejo, vsi drugi k?avrni ostanki propad'c proš7osti, šc tako skušaio zastaviti razvoj in obrniti koTo časa nazaj, zgodovinski proces, ki ßa ne ustavi nobena si1* na svetu, pojde preko teh pigmej in jih pomandra brez usmi- ien ia.
Zgodovina, ki je n* »boljša učite? Ijica narodov, to nosvedočuie!
V knjigi zgodovine pa stoji zapi= sano:
Samo ena pen^radja leže v grob in od Triglavm do V ar d ara bodo — ena država, en narod in en kralj!
•
— Kraljevska dvojici se Je vrnila v Pjiriz.   Po poročilih iz Benetk   sta Nj. Vel. kralj Aleksander I. in kraljica Marija z romunskim   prestolonaslednikom j odpotovala nazaj v Pariz.
— Mariborsko, ljubljansko iti za* j greblko gledališče se zapre? Beograd* sko »Vreme« priobčuje scnzaciionalno vest, da stoji mariborsko, ljubljansko in zagrebško gledilišče pred resno kri* zo. Finančno ministrstvo je baje defi* nitivno odklonilo mariborskemu gleda-discu kredit v znesku 800.000 Din. — Tudi prošnja ljubljanskega in Zagreb« škega gledališča za povečanje kredita je odklonjena. Gledališke uprave so poslale vladi memorandum, da se pre* preči ta katastrofa. Kredit je odvisen izključno od finančnega ministrstva. Ni nam znano, koliko je ta vest.resnična, vendar pa moramo že vnaprej odločno protestirati proti eventuelne« mu usodnemu udarcu, ki bi aadcl nato
10 januarja 191$.
prosveto. Vlada mora nemudoma ukreniti vse potrebno, da se na£a gledališču rešijo finančnih težkoč.
— Skupni obmejni kolodvor med Jugoslavijo in Avstrijo. Dne 15. t. m. naj bi se pričela pogajanja zaradi skup-nega obmejnega kolodvora v S^iei-icldu. S tem bi se za obo drŽavi dosegli prihranki in bi se tudi kontrola potnikov in njihove prtlia«e poenostavil j. Vkljub temu je nastopil Štajerski deželni poslanec K. Gärtner v »Tagespost« s pomisleki proti nameravani akciji. — Pisec sicer priznava, da ic načrt z gospodarskega stališča treba pozdravljat., toda iz gospodarskih ozlrov je potrebna največja previdnost. Nato izvaja, da pribajata v tern pogledu dva načrta v poštev. Prvi načrt bi bil ustanovitev skupnega avstrijsko - i ukosI o venskega kolodvora v SpielfelJiL ?a kateri namen bi bilo najprej treba, da se premesti obmejni tovorni kolodvor iz Lipnlce v Spielfeld, obenem pa se mora zadnja postaja primerno razSIriti. Dru^i načrt pa predvideva, tla se tovorni promet e revizijo potnih listov prenese iz Upnice in Spielfelda v M. rihor. Obema načrtoma so seveda stavljene večje ali manjše ovire. Razširjenje tirov, zgradba potrebnih poslopij iii Jrucih naprav na postaji Spielfeld -— Strass bi zahtevalo sicer enkratne velike Izdatke, kar pa bi prišlo v dobro domači brezposelnosti in stavbni podjetnosti. Pri sprejemu dr»i-ffejfa načrta bi bili stroški sicer malenkostni, toda za Avstrijo bi imel ta načrt celo vrsto slabih posledic Maribor je oddaljen 18 krn od Spielfelda. V Mariboru ni stanovanj za avstrijsko železniško osobje. ki bi moralo še nadalje ostati v svojih stanovanjih v Avstriji ter bi se od tam vozilo v oddaljeni Maribor v službo. Tem izdatkom se pridružijo še precej visoke dnevnice za uraJ-n'stvo, urap.a voda za stroje v Mariboru, najemnina za službene prostore, odškodnina za obrabo tira itd. Gärtner se končno izreka proti skupnemu kolodvoru v Mariboru.
— Klerikalna nestrpnost ob meiL V §t Tlju imajo pevsko društvo ^Obmejni zvoPvz, ki je popolnoma nad$frankarska in strotro kultoma organizacija, toda ker nI društvo včtanjeno pri klerikalni zveri, so mu duhovniki napovedali pogin. Zaradi klerikalnega ščuvanja ne dobi društvo v celem domačem kraju lokah* z asvojo prireditev. Tako delajo klerikalci na ojačemu narodne misli on meji!
— »Bancu sidriaticu«. Danes, v soboto, se pred trgovskim sodiščem v Trstu odloči usoda »Bartce Adriatice«. Včerajšnja razprava je bila zelo burna« Dr. Dompieri je imenom finančnikov izjavil, da so se vsi poskusi zt rešitev banke izjalovili, dr. Benedetti je pledi-^ ral za poravnavo, na kar je sodišče od-redfo nadaljevanje ra/prave na današnji dan. Večina uonikov je bila zelo nezadovoljna in je zahtevala, da se brez vsakega odlašanji takoj razglasi faliment banke.
— Prometno ministrstvo kalUeve novi vafjom?. Prometno ministrstvo ja nujno i.u-prosilo vlado, naj preakrbi na ime reparacij novo poiiliatcv vagonov, in sicer 2U00 to» vornih in 200 potniških. Vagoni so potrebni za mednarodni premet.
— Nemško pledališče v TlBUtitmHf. Romunsko prosvtrno ministrstvo je dovolile, da sme gledališče 9 Tomeswru igrati tri mesece nemško igre
— K*parsWa dela na skupščinski palači v Beogradu. Žirija za oceno načrtov a figuralne okraske na palači nove naro'Jn; skupščine je dovrüia svoje duiO. V ž;"!,! ft bilo pc: strokovniakov »rj »i:r:r tri/e Srbi tn po 1 Hrvat in Slovenec. Žirija je spr.;«Ua 32 načrtov akademskih kipa-ier. MeJ temi je 12 članov beogradske sekcije j>Udn»zinja kipariev«, II članov zagrebške iai ljubljanske sekciie. Imena tek kipanuv *n raz-d.»!:ene nagrade se kasneje ob ji vi; i. Za načrte so določene nagrade v zneska 96J&0 Din. za modele pa 708.000 Diu, i^Čim ,«e za izvedbo kipov določena svota l.lt>5.vy> Hm. Kipi bodo visoki 3 metre in bodo predstavljali znanost, umetnost, politiko, trgovino, poljedelstvo in industrijo.
— Promoviral ie v Grudso z. doktorja prava g. Ant. Mahnil
— Železnicarska afektna loterija. Žrebanje srečk se je preložilo na 15. februarja 1935 in se ta dan nepreklicno vrSL 93-a
— V pokoj je stopil upravnik našega usta g. Valentin Kopitar. Upravniike posle je opravljal polnih 28 let. Da se je »Narodna tiskarna* razvila ▼ cvetoč? podjetje, ki si je postavilo lastno palačo, je koilkor-tollko tudi sad njegovega Jjla in trud*. Želimo g. Kopitarju, da bi Xs iolgi leta vžkal v zdraviu in zadovoljnosti z delani caslu-
Originalne (prave) potrebščine fixat in presenrat za Opalograph dobite edino le pri L. Baraga» Seienburgova ulica štev. 6
«— Izključitev katoHSkfh dijakov na ro-univerzL Po poročilu Iz Jassy-ja Je
univerzitetni svet izključil 150 katoliških dijakov radi izgredov, ki so jih dne 10. decembra vprizorili na tamoSnjl univerzi. Dijaki so izdali takrat daljšo izjavo v kateri odklanjajo univerzitetni statut
— Spričevala o siromaštvu za oprostitev kolka za šolska spričevala Nekatera šolska vodstva zahtevajo od dijakov za prvi semester zopet nova spričevala o siromaštvu, dasi je v taksnem zakonu in pravilniku izrecno rečeno, da veljajo taka spričevala eno leto od dne izdanja. šolsk* vodstva naj bodo uvidevna In naj ne zahtevajo po nepotrebnem novih spričeval o siromaštvu, ker s tem povzročajo uradom, zlasti davkariji in mestnemu magistratu ogromno dela* ker tn gre za tisoče in tisoče izvodov.
—- Pravniško »druženje. V nedeljo 11. tm. je v Beogradu letni občni zbor Udru-žeoja pravnikov. V Beograd so prispeli delegati iz vseh krajev države.
— Avtomobilske zveze z Dalmacijo. Poštno ministrstvo je odredilo, da se podaljša avtomobilska proga Šibenik-Obro-vac do Gračca. Proga je dolga 120 km. Prevažajo se potniki in blago. Ukine se avtomobilska proga Knln-Gračac
— Brzojavke v esperanto. Švicarska poštna oprava je z novim leio/n 1J25 proglasila esperanto za brzojavni Jezik v mednarodnem prometu.
— Milica Vukobrankovlč na svobodi. Znana zastrupljevalka Milica Vukobran\o-vič, ki jo bila svoječasno na Dunaju obsojena na 4M let ječe, je sedaj pogon o izpuščena na svobodo.
— Tirolska proti pijančevanju. Tirolska deželna vlada je predložila deželnemu zboru zakonski načrt proti pijančevanju. Zakon določa, da se osebam, ki so bile dvakrat zaradi pijanosti kaznovane, prepove za eno leto obisk gostllen In točflnlc. Za stfktno Izvršitev so odgovorni tudi gostilničarji. (Kontrola bo vsekakor težavna, ako ne dobe pijanci vidnega žiga na čelo. Op. poroč.)
— Otvoritev pomožne pošte t šklen-drorcu. Dne 1. januarja 1925 se je otvorila v področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva nova pomožna pošta š k 1 e n d r o-vee, ki je podrejena pošti v Zagorju ob Savi, s katero ima zvezo ob nedeljah, torkih, četrtkih in sobotah. Ta pomožna pošta posluje z razširjenim delokrogom in sicer za vasi: šklendrovec, Rodež, Klenovik, Borise, Ljube!}, Dol. Laniše, VrtrČe, Grešica, Kosca, Brod in Purgarija, ki so se obenem Izločile iz okoliša pošte Save, oziroma Radeč pri Zidanem mostu in se priklople pošti v Zagorju ob Savi.
— Iz Šiške: Na praznik, 6. jan. 1925 se Jft vršil v ČUalniških prostorih napovedani redni občni zbor Narodne čitalnice v Sp. Šiški. Zbor je vodil podpredsednik g. Leopold Burja, ki se je v uvodnih besedah spomnil prerano umrlega društvenega soustanovitelja in dolgoletnega predsednika g. Viljema Mavrerja. Temu no sledila poroda tajnika, blagajnika, knjižničarja ter delegatov pevskega zbora In dramskega odseka, ki so nudila zborovalcem pregled pestrega društven, življenja v preteklem poslovnem letu. Tajnik je predložil zboru v pretres nova društvena pravila, ki so usmerjena v detajlno in popolnejšo delovanje posamnih odsekov na temelju starih čltalnišklh pravil. Zbor jih J« po temeljiti debati Ir. z nekaterimi popravki soglasno sprejel. V novi odbor so Izvoljeni: predsedn-k P. Herbst, podpredsednik A. Rozman, tajnik O. Obradovlč, blagajnik Zagradnik, gospodar N Tušar, odborniki gg. Markuš Slav In g Cvetko. Namestnika gg. Šoberl m g. Pleš J revizorja g. Berrtik Leopold in g. Gruden, zastavonoša g. Grašič. Predsednike odsekov pevskega zbora m dramskega odseka izvolijo kasneje. Občni zbor je prevzel med svoje častne člane g. Leopolda Burjo In Ivana PetrfČa, ki sta prejela s tem za svoje dolgoletno nesebično delo najvišjo pohvalo, ki jo more dati društvo. Bila sta tudi pri volitvah izvoljena na najvišja odborova mesta, a sta radi starosti oziroma zaposlenosti odklonila izvolitev. Zbor je zaključil novoizvoljeni predsednik, naglašujoč, da bo nov! odbor delal po vseh svojih močeh za društvene cilje.
— Avtomobilnt promet Ljubijan&Stora* St. Vid nad Ljubljana. Na pobudo Iz krogov turistov bo vozil avto ob nedeljah In praz* nikffi do Tacna, in sicer: Odhod Iz Lj;iblja* se (Figovec) ob 8.30, 11.30, 15.00; prihod v St Vid. nad Ljubljano ob 8.55. 11.55, 15.25; prihod v Tacen (Šmarna gora) ob 9.10, 12.10, 15.40. — Odhod iz Tacna ob 16.00, iz St Vida nad Ljubljano ob 16.15, prihod v Ljubljano ob 16.40. — Cena iz St. Vida nad Ljubljano v Tacen: Din 4.—. — Drugače vorf avto ob nedeljah in pravnikih po siede» Čem voznem redu. Odhod Iz Lbtbliane ob 830. 11 JO. 14.00. 15.00, 18.30. 19.45, 21.30; prihod v St Vid nad Ljubljano ob 8.55. 1135. 14.25, 15.25, 18.55. 20.10, 21.55. — Od. bod is St Vida nad Ljubljano ob 7.40. 10.30. 1330, 14.30, 18.00. 19.00. 21.00. 22.00; pri. hod v Ljubljano ob 8.05, 10.55, 13.55, 14.55. 18^5, 19.25. 21.25. 22.25. 87/n
— NelzToČUIve nošene pošiljke za mesec november 1924. Te dni je razposlalo poštno ravnateljstvo v LJubljani na vse pošte v Slovan!!! seznam o nevročljrvth pošiljkah za mesec novemb-r I. 1. Naslovniki, oziroma pošiljatelji teh pošiljk se s tem opozarjalo, da pridejo v roku enega leta nonle, ker bo sicer poštna uprava te pošiljke na lavni dražbi prodala, če so brez vrednosti vsebine, pa uničila. Izkupiček za prodano pošiljke oziroma gotovina, kt bi se našla v pošiljkah. Je na razpolago upravičenim osebam še za dobo nadaljnlh dveh let, potem pa zapp de v korist poštni opravi.
— PravHce o odprtem nebo. Prijatelj ffsta nam pl.še- V štev. z dne 8 tm. sem čital v podlistku o Bogojavljenju, da Imajo SrW vero. da se o božiču odpre nebo. Moja pokojna mati Je deci večkrat pripovedovala, da se na sv. večer odpre nebo. Tudi tu prt aas na Dolenjskem Je ta vera ta ae sa-
mo pri Srbih, torej tudi pri Slovencih. Ne* ka Itljivka pripoveduje to-le: »V St Jerneju je živel kmet Slišal Je pripovedovati, da se na sv. večer odpre nebo In kar al takrat želi. se izpolni. Gledal Je e polnoči v nebo skozi odprto okno. Ko se zažirl, se kmet ustraši m mesto, da bi ai bil želel veliko glav živine, reče v naglici na glas: »Bog mi daj veliko glavo! In glej v hipu Je imel tako veliko glavo, da Je ni mogel povleči nazaj v sobo, pač pa Je moral ven skozi okno. In baje od takrat imamo tudi vsi Slovenci velike glave, polne vseh muh In precejšnjo količino teme, s kojo se največ trkamo ob Času volitev, zakaj vsak bi bil rad kandidat čeprav jih Je poslancev samo 26. Ali prosim, kdo pa kandidira na listi nevohlcev? Ti morajo imeti tudi svojega kandidata. Pravica za vse! No pa ostanem jaz kandidat L. V. L.
— Povsod alkohoko! stavni povzročitelj zločinov. Pred zagrebškim senatom se je te dni zagovarjal 26 letni, izredno lepi kmečki mladenič Miloš Cajevič iz Privčiča, da je v prepiru s kamnom ubil kmeta To-dorja Judžiča. dva njegova tovariša pa močno ranil. Mladenič je z nasmeSkom pripovedoval, da je postopal v sllobranu, ker b! ga biH oni trije sicer nblll. Na predsed-kovo vprašanje, aH je storil to trezen aH pijan, je samozavestno odgovoril: Rs še kako pijan! Saj nas je trojica Isti dan popila 11 litrov raki je. Vprašan po vzroku je pripovedoval, da so se prepirali le zaradi neke ničvredne ograje. SIcer pa da bi se bili v pijanosti tudi potolkli, četudi bi nobenega plota ne bilo. Z ozirom na popolno pijanost je bil ubijalec obsojen le na 6 mesecev Ječe.
— Samomor zločinca. Blizu Podklottra na Koroškem je nedavno brezvesten zape-lflvec sunil v Žilo zapeljano deklico, ki ie bila noseča. Zločinca so izsledili in zaprti. Dne 5. t m. je Šla sodna komisija Iz Beljaka z zločincem na kraj zločina, da dožene vse podrobnosti, ker trupla nesrečne dekMce še niso našli. Ko je Šla komisija čez most, le skočil zločinec na glavo v globoko reko ter se na skalnatem dnu ubil.
— Ženo in sina zabodel V Močil ah pri Severinu ob Kolpi se je odigrala na novega leta dan strašna tragedija. Kmet Severinski Dragotin je imel a avojo ainaho nedovoljeno razmerje, vsled čeaar ao bul z ženo in alnom neprestani prepiri, tako tudi na novega leta dan. Po preniru je s*a žena spat, sin pa na dvorišče. Stari je vzel dolg kuhinjski nož in zahod"! spečo Ženo. Na njene klice je prihitel v hišo sin. a zdivjani oče je tudi tr*?a večkrat zabodel v prsa In hrbet. £ena in sin sta podlegla ranam. 1a-hkomišl:rna sinaha pa ie pöbeln*!* »z v«si.
— Carve'nl božični prazniki. Na smrt obsojenemu Carugi ie za božčne praznike poslala njegova teta veTUro svinjsko pleče. Polovico ga je pojedel za k?tol:?VI božič, polovico pa je prihranil za pravoslavne praznike Ker je bil ropar v prostosti navajen na alkoholne pijače, se ie britko nrito-ževal, da mora ra tako velike praznike in po slanem plečetn p?ti — vodo. (
— Kako Je mož ohladil žensko Jezo, V Križevcih se je nedavno dogodil naslednji tragikomični slučaj. Bila je prepirljiva žena, kakršnih ima baje nekoliko tudi Slovenija. Zaradi njenega jezika je moral mož čestokrat pokazati dejansko, da ga Je Bog kot Adamovega naslednika pojavil za gospodarja družine Tudi nedavno je pnšlo do prepira ki pretepa. Batlne pa so Ženi še huje razvozljale ženski jezik. V obupa te mož objel jezikavo družco čez pas ter io vrgel v veliko kad, ki je bila do polovice napolnjena z mrzlo vodo. Sedaj se situacija mahoma izpremenila žena je iztegovala k molitvi sklenjene roke iz kadi ter milo prosila odrešenja. In kakor so že r.aitrši možje, se je tudi ta omehčal ter potegnil ženo na suho. Obenem pa jI je svečano zagrozil, da bo v bodoče vselej rporab?! enako zdravilo za razgreti jeziček.
— Kislim vinom odvzame Radenska voda vso kislino! 87/e
— Opozarjamo na današnji oglas tvrd« ke Matija Trebur. Ljubljana 99/n
— Kdor se hoče prijetno In v dobri družbi zabavati, bo gotovo posetil Trgovski ples, ki se vrši v soboto dne 24. Januarja t. 1. v veliki dvorani hotela Union. Ker Je vstop !e proti vabilu, priporočamo, da si vsak vabFo pravočasno preskrbi 92-n
— Proti telesnemu zaprtju, hemeroldov In bolečnlam v križu je grenčlca »Franz-Joseff« zaužita večkrat na dan, izboren pripomoček. 3623
Iz LJubljane.
— Direktor poŠte obolel. Direktor pošte in telegrafa dr. Janko Debelak ie nevarno obolel in ne sprejema strank, dokler ne ozdravi.
— Ruska Matica. V nedeljo dne 11. t m. ae bo v balkonski dvoran? univerze vršil sestanek na katerem bo dr. Nikolaj Bubnov, red. unlv. prof. v p„ prečital nekoliko poglavij iz svojih memoarov »Od K jeva do Ljubljane«. Začetek ob pol 15. Vstop prost.
— Sejem kožuhovlne v LJubljani. Ze dolgo vrsto let se vsako leto meseca Januarja zbirajo v Ljubljani lovci m drugi prodajalci kož na kožni sejem, težko obloženi z razno kožuhov!no. TI sejmi so se doslej prirejali v prostorih ljubljanskega »Balka na«, bili pa niso organizirani In zato tudi uspehi niso bili na zaželjeni višini Letos Je ta sejem začela organizirat! »Lovska zadruga«, vzajemno z upravo »Ljubljanskega velesejma«, ki Je v svrho prireditve tega sejma dala brezplačno na razpolago svoje prostore. Posrečilo se Je zainteresirati Inozemske kupce In tako bo letos mogoče, da se bodo za blago dosegle cene, Id odgovarjajo svetovnemu tržišču. Sejem bo 11. Januarja 1925.
— Državni vpokojenec. oče 8 mladoletnih otrok, ae srčno zahvaljuje velikodušnemu neimenovanemu dobrotnika ta darilo aac&fe 500 dinarjev. Srčna hvala!
— Pradnvanfe • teoriji železobetona
se vrše vsako nedeljo od 8.—12. dop, Prl-Četek v nedeljo 18. tm., vse druge informacije se dobe v tehniški pisarni. Tržaška c št JL 98/n
— Predavanj« v drntii« »Soča« v LJubljani. Danes v soboto 10. t m. predava v salonu pil Levu strokovni učitelj meščanske šole g. Anton Takln o zelo podučno-zanimivl temi: »Vraže iz prlrodoslovnega in prlrodopisnega stališča«. Vabljeni so vsi člani in prijatelji »Soče«. Začetek ob pol 21. zvečer. Vstop prost 83-n
— Smrtna kosa. Danes zjutraj ie po dolgotrajni bolezni umrl g. Viktor K o r s !-k a, umetni trgovski vrtnar, načelnik Fo-krajlnske zveze vrtnarjev za Slovenijo m predsednik Saveza umetno vrtnarskih rbrt-nlka v Kraljevini SHS. Pokojnik je umrl v najlepši moški dobi 45 let Bil je nadarjen In podjeten obrtnik, podkovan v svoji stroki. Zato je nžh a! med svojimi stanovskimi tovariši splošen usled in spoštovanje. Bil je dober narodnjak in odločno naprednega mišljenja. Dolga leta je bil član m nekaj časa tudi odbornik naprednega gospodarskega društva za dvorski okraj. Kot tak se je rad udeleževal tudi političnega dela In je z vnemo nastopa! kot agitator za nanredno stranko Zapušča še oba roditelja, vdovo in tri otroke. Pogreb bo v ponedeljek 12. tm. ob 15. z Rimske ceste št 5. na pokopališče k Sv. Križu. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin!
— Odbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon« se vsem onim, k) so kakorsibodi pripomogli i' lepem uspehu našega Silve-strovega večera v Narodnem domu najprl-srčnejše zahvaljuje. Društveno članarino bo odborov pooblaščenec začel pobirati ta teden. Glasom sklepa občn. zbora znaša članarina za leto 1925. podpornlna letnih 15 Dm, pospe Seva tel Ji 100 Dki, za ustanovnike enkrat za vselej 250 Din. V trdni nadl, da nam ostanejo vsi dobrotniki In podporniki zvesti tudi naprej, vabimo na pristop k društvu vre prijatelje petiaPrijave na naslov Pevsko društvo »Ljubljanski Zvone Narodni dom, L nadstropje. 85/n
— Društvo trgovskih In industrijskih nameščencev vabi na redne plesne vaje ob nedeljah popoldne v areni narodnega doma.
86/n
— Mestna Orjuna Sv. Peter - Vodmat
priredi v nedeljo dne 11. t. m. zabavni večer z dramatičnimi prizori v salonu g. DraŠčeka, Bohoričeva ulica 9. Začetek ob pol 20. zvečer. Ob 22. url ples, pri katerem sodeluje salonski orkester. Vstopnina prosta. Za obilno udeležbo vabi odbor. 88-n
— LOVCI POZOR! — Uklnlenje lovo-pustnega časa. Opozarjamo, da je v noč) od L na 2. februarja ti. strogo prepovedan lovski čas za krokarje in na svečnico za mucke tn opice. — D.S.L. 80/n
— Marionetno gledališče Češkoslovaške Obče v Narodnem domu v LJubljani Igra v nedeljo dne 11. t m. »Gašperčck princ«. Začetek ob 16. uri. Vstopnina dobrovoljna v kritje Mrošfcov. 96-n
— Občni zbor društva državnih uslužbencev za Sloveullo se vrši dne 2. svečana ob 2. url v gostilni »Mrak« na Plmski cesti (ne kakor ie bik» prvotno razglašeno). Ude'ež>a za vse člane obvezna. Zunnnfl člani naj pošljejo pooblastilo, ako se občnega zbora ne udeleže. — NuČič, predsed. Miklavčič   tajnik. 78'n
— Plesna akademlla v Llnbljanl priredi 15. svečana ti. v verfkl dvoran! »Narodnega doma« Vile Congres de masques International Cors en Niče. Odbor opozarja vse druge prireditelje, da se ozirajo na ta dan. 89 /n
— Mestna zastavljalnica Ima tomeseč-no dražbo maja 1924. zastavljenih predmetov 15. tm. ob 3. popoldne. 77 n
— PoHcllska kronika. Ovadbe: radi tatvine 1, Izgreda 2, zglaSevalnih predpisov 1, kalienja nočnega miru 1, prestopka cest-nopollcljskega reda 8, prekoračenja policijske ure 1. Aretacije, radi tatvine 1, radi tajne prostitucije pa Je bila včeraj prijeta pred Škofijo 19 letna Ivana Dolenc, rodom Iz Tržiča, ki je poleg tega tudi težko bolna ...
Iz Celja.
—c Smrtna kosa. V celjski bolnici Je umrl nadučltelj is Topolšlce Anton Skala v starosti 66 let — V Zavedni pri Celju pa g. Branko Pečovnik v starosti 25 let Naj v miru počivata l
—c Jadransko - Podmorska banka, fl-fflala Celle, bo likvidirala s 1. februarjem ter svoja aktiva In pasiva prenesla na podružnico Jadransko - podonavske banke, fl-HJale Maribor.
—e Nočno lekarniško službo Ima ta te den lekarna »Pri Križu« na Cankarjevi cesti.
—e Orions v Celin Javila svojim članom In članicam: Ker Je v četrtek prešel bivši »Deutsches Maus« defmltivno v slovenske roke, to Je v last društva »Celjski dom«, se zabrana poseta te hiše razveljavi
Celjski dom.
Po dolgotrajni pravdi, ki se Je vlekla skozi pet let, Je vlada končno odločila, da pripade premoženje društva »Deutsches Haus« v Celju, to Je sedanji hotel »Union«, novoustanovljenemu društvu »Celjski Dom« v Celju, ki Je v Četrtek dne 8. t. m. deflni-tivno prevzelo   vse   premoženje društva
»Deutsches Haus«. Z naravnost reprezentančno palačo dosedanjega hotela »Union« fe pridobilo slovensko Celje novo žarišče družabnega In kulturnega življenja ter vsega uvaževanja vredno oporišče za lepo se razvijajoči tujski promet v celjskem mestu In nJega območju, V težkem boju za to mogočno postojanko nekdanjega celjskega Nemšrva so si pridobiti nevenlilvlh Zaslug zlasti sc. dr. Kukovec dr. Kalan In Iv. Pre-koršek. Društvo »Celjski Dom« Je obče koristna narodna ustanova, v kateri Je osebna korist za člana glasom društvenih pravil v slučaju hrkUnCeaa, tako da društva
nikdar ne sme imeti značaja pridobitne družbe. Važna je tudi določba društvenih pravil, da pripade premoženje v slučaju razpusta društva mestni občini celjski. Pričakovati Je, da bodo vstopili v društvo vsi celjski narodni krogi. Ustanovni člani plačajo enkrat za vselej najmanj 10000 dinar jev, redni člani pa plačujejo letni prispevek po 120 dinarjev. Istočasno vabimo vse narodno občinstvo, da prične v obilnem Številu posečati hotel in restavracijo dosedanjega poslopja Union, v katerem Je tudi na razpolago velika dvorana, ki spada med največje In najmodernejše v Sloveniji.
Prv» odbor društva le sestavljen tako. predsednik Janko L e š n i č a r, ravnatelj Zadružne Zveze v Celju; podpredsednik di Juro Hrašovee, meseni župan v Celju: tajnik Pran M r a v 1 j a k, gimnazijski profesor v Celju; blagajnik Drago Sirce, trgovec ,f Celju; odborniki: Orago fi o b e c, mestni podžupan v CeTju: Anton Jcrši-novlč, rimnazijski ravnrtelj v Celju: dr. Ernest K s, 1 a n, odvetnik v Celju, in Fran Lesko*'*** k, trgovec v Celju. Prcgledo-valca računov sta: dr. Rudofl Dobo v 1-5 e k, odvetniški kandidat v ^^ju, in Rudoli Ktermeckl trgovec v CeMu.
Lucy Doraine
Drama .plamen strasti11
Pridelek v nedeljo 11. t. na. Kirf O IDCAL vffO THE **L
Iz Maribora.
—m Razveseljiv pojav. Komaj je irro-č!!a »Glasbena Matica« v razprodajo vstopnice za koncert »Mrtvaški ženin«. Že jih je zmanjkalo. Koncert se ponovi dne IR. tm.
—m Tekma za nalvečJI zvon. Ker so nedavno poročali časopisi, da je dobHa neka podružnična cerkev pri 51ovenfgradcu še večji zvon kot ga ima IrančTšk2r*ska cerkev v Mariboru, pojasnuje sedaj tuk. zvo-narna »ZvonogTas«, da je nmenjenl podrjž-ničnl zvr»n Iz jekla, a v poštev prihajajo le bronasti zvonovi, ker !e take je smatntl za umetnHn. Največ.;i bronasti zvon Slovenije je torej le v Mariboru. (Bati se je, da posežejo sedaj v tekmo Še večje kranjske župnije; ako tudi manjkajo pri šolah nrjpotrebnejše stvari, za oria^ke zvonove se bodo brž zbrali stotlsočl. Kako Že pravi pregovor, kateri kmet Ima najdebeiejši krompir?)
—m V zvezi z roparskim umorom Mlkla so sedaj aretirali še neko znano osebnos* v Studencih. Sedaj so zaradi tega zločina že 4 osebe pod ključem, a peto osebo še Iščejo.
—m Vlom v Radomeščaku pri Ljutomeru. Dne 26. dec. je bilo na Radomerš*a-ku vlomljeno v stanovanje odsotnega krojača Fr. Luknjarja. Tatovi so odnesli razreza blaga, obleke, zlatnine In gotovine v skupni vrednosti za Din 9525.
Sckolstvo.
— Sokolsko društvo Stepanla vas ima v nedeljo II. tm. svoj redni občni zbor in zakletev zaostalih članov v društveni telovadnici Začetek ob 14. uri Udeležba je dolžnost. Zdravo! Odbor. 82/n
— Sokolsko društvo v Siškl Redni občni zbor se vrši v nedeljo dne 18. januarja ob 14 uri v društveni telovadnici. Udeležba obvezna za vse članstvo. 84-n
— Izredni občni zbor Sokolskega društva na Viču se vrši v nedeljo 18. tm. ob 10. url dopoldne. Odbor. 81'n
TurMika in spori.
— SK. »Slavlje« redni letni občni zboi se vrši v ncde'jo dne 11. januarja t. 1. točno ob 10. dopoldne v gosMlni Mali slon v Novem Vodmatu z običajnim dnevnim redom. Poživljajo se vsi člani, da se ga polnoštc-vilno uredele. — Odbor. 91-n
— športno navdušenje. V mestecu Emboli je po zmagi domačega moštva prevzela trenerja taka radost, da ga je zadela kap.
— Paavo Nurmi v Ameriki. Paavo Nurml, najboljši tekač za dolge proge vseh časov se je odzval povabilu iz Amerike ter prispel v Newyork, kjer so ga sprejeli ra-mošnji »portaiki naravnost kraljevsko. Športni listi in celo dnevniki priobčujejo dolge opise njegovega Življenja m prinašajo slike tega športnega fenomena. Štirikratnega olimpljonlka je sprejela v new-yorskl luki več tisoglava množica, nad 300 atletov ter predstavnikov atletiČnih organizacij z zastopnikom magistrata Listi hvalijo skromen nastop slavnega tekača. V promenadni obleki in na cesti ne kaže, da tiče v njegovih udih znane, nedosežne zmožnosti teka. Amerikanski listi pravijo, da je v obrazu podoben angleškemu princu. Nurmi zna samo dve besedi angleško: yes, da m no, ne. Nurmi, ki šteje sedaj 27 let. Je napram drugim slavnim atletom zelo molčeč, kar je spravilo številne reporterje, ki ga dnevno bombardirajo za razgovore, v veliko zadrego. O svojem dosedanjem življenju In o svojih uspehih pripoveduje xelo skromno tn priprosto. Začel je kot cestni tekač v rojstnem mestu ter se je teku posvetil šele pozneje na tehnični šoli. Leta 1920. Je startal ns ollmpijadi v Antwerpnu na 5000 m ter dosegel drugo mesto za Francozom Ouillemontom. Nurmi imenuie ta tek svojo najnapornejso lavoriko. Bil je očitno se premlad za take napore, še enkrat se Je pozneje enako Izčrpal m sicer letos na pariški olimpijadi pri crosscountryteka. Nurmi ostane v Ameriki 4 do 5 mesecev, naksr se vrne pomladi v Evropo, kjer bo startal v raznih državah ter glavno Julija meseca v Angliji pri anglešk. prvenstvenih lahkoatle-tifinlh tekmovanjih. Kot aktivu« atlet In tekač se namerava Nurmi udejstvovati le do olimpijade v Amsterdama leta 1928. Takoj
pri prvem startu v Newyorku Je postavil dva nova svetovna rekorda in sicer na 1 miljo (1600 m) v 4 minutah 3.06 sekundah in na 5000 m v 14 min. 44.6 sek. (za 10 sek. boljši rekord.)
— Iz službenih objav JNS: Tekme za olimpijski fond se vrše dne 5. aprila, 3. maja in 24. maja (finale). Tekme za državno prvenstvo: 7. jun. prvo kolo. 14. Jun drugo kolo. 21. jun. tretje kolo (finale). Tekme za kraljev pokal: 16. avg. prvo kolo, 23. avg, drugo kolo, 30. avg. tretje kolo (finale).
— Norveški zimski športniki ne pojdejo v Inozemstvo. Norveški smučarski savez je sklenil, da zabrani letos odhod norveških smučarjev na evropska tekmovanja. Savez želi, da ostanejo smučarji doma. Norveški smučarji so že lani pokazali v Chamonixu, kaj premorejo, radi texa bi bilo odveč Iste ljudi pošiljati tud, letos v Švico. Rarven tega so se letos pomnožili domači tekmovalni termini. Norvežani prirede velika tekmovanja s Švedi Tudi angleške univerze so sklenile, da prerneste svoja zimska tekmovanja Iz Švice na NorveSko, za kar se posebno poteguje norveški princ Olaf, ki študira na oxfordski univerz!.
Po svetu.
• Državna podpora za turške stariše, ki Imajo mnogo otrok. Turška skupščina je pred kratkim sprejela zakon ra podpo-o starišem. ki imajo mn^go otrok. Očeve šestih otrok bodo oproščeni vojaške s'n">e in oni. ki imajo štiri otroke, se smejo poklicati le v slučaju nuinosti. Matere osmlli otrok IxkIo dobivale mesečne premije in matere šestih otrok dobe vrhu tega še državno diplomo.
• 2rtve premogovnikov v Ameriki. Tekom trinajst let, od 1911. do vštevši 1923, ie po zapiskih amerškesa rudniškega urada 23.S22 oseb izgubilo življenje vsled razr.ih nezgod v bituminoznlh premogovnikih. —■ Eksplozije plina In ogljcnega prahu so povzročile 3185 smrti, kar je 13^ vseh smrtnih nezgod v deželi. Večje eksplozije so se večinom pripetile zato. ker se je mala lokalna eksplozija razširila po premogovnikih vsled prisotnosti ogljenega prahu, fn za to je ogljeni prah povzročil večino smrti. Tekom minulega fiskalnega leta je rudniški urad proučeval rabljlvost rad'o-telefona kot sredstva, da se vzpostavi zveza med rudarji, zasačeni v jami po požarju aH eksplozlii. In rešilnim moštvom na površ.u. Dosedanji poskusi obetajo, da bo mogoče razviti povoljen sistem komunikacije potom takozvanega »line-radio«. ki se poslužuje kovinskih cevi. žic, tirov in drugih stalnih kovinskih priprav v jami kot prevodnikov človeškega glasn.
• Največja knjiga na svetu. V Londonu je bila nedavno prodana največja knjiga na svetu. To je ogromni koran, visok l.?f>m, širok 76 cm tn debel 30 cm. Crke so visoke 10 cm. Na vsaki strani je samo 10 vrstic Platnice so lepo okrašene. Knjiga Je bila prodana za 4000 zlatih mark. Obenem s tem impozantnim koranom je bil razstavljen najmanjši koran na svetu, visok 4 in širok tudi 4 cm.
• Nevarnost za operna gledališča. Ravnatelji newyorsklh gledališč se potegujejo za zakon ki bi zabranil slovečim pevcem ki pevkam sodelovati pri radlokoncertih. Na novega leta dan je Metropolitanska opera prepustila svoj veliki koncert radio oJ-jemalcem. Rer }e radio v Ameriki na visoki stopnji In so ž niim zvezane vse večje dvorane in boljše meščanske hiše, je imenovani koncert poslušalo do 8 milijonov lju<M, ostala gledališča pa so ostala prazni.
• Spomenik) v svetovni vojni padlim na Prancoskem. Ker je francoska vlada jeseni 1919. izdelala zakon, ki daje občinam pravico, da zahtevajo od države prispevek za spomenike v vojni padlim, se je te pravice poslužilo v štirih letih 15.3DO francoskih občin ter je državna bb^ajna morala Izplačati nad 12 milijonov frankov. Sedaj je francoska vlada tozadevni zakon razveljavila.
• Cvetka, ki ne raste ne na nebu, ne na zemlji. Na Japonskem smatrajo za lepotice le črnolaske. Mlada Japonka Miaima je imela krasne lase, ki so jI segal! do kolen, toda bili so svetlorjavi. Zaradi teza je bila deklica vsa nesrečna. Zvedela pa je, da živi nekje v gorovju Čarodejec, zato je hodila cele tedne po gorah, dokler nI pu-ščavnika našla ter mu potožila svoje gorje. PuŠčavnik je lepo Japonko dolo gledal, potem pa je rekel: ^Hčerka moja, težko je napraviti, da bi bila lepš.a kakor si. Toda vseeno poišči cvetko, ki ne rase ne na nebu ne na zemlji. Zmečkaj njeno korerlno in si s sokom pobarvaj lase«. Japonka je po teh zagonetnih besedah odšla še bolj nesrečna. Toda domov grede je zagledala na neki stari strehi cvetoče perunike. To so torej bile cvetke, ki niso rasle ne na nebu ne na zemlji. S sokom korenin si je napravila lepa Japonka krasno črno barvo za lase.
• Najdebelejša Francozinja. V pariški bolnic! je te drrt umrla najdebelejša Francozinja. Tehtala je nekaj nad 216 kg. Rakev Je nosilo 10 pogrebcev.
• Zločinski duhovnik. V Villacamju na španskem je župnik neprestano aadletoval 171etno Dolores Gonzales ter JI grozil e smrtjo, ako se mu ne vda. Prestrašena deklica se je zatekla k sodišču, ki Je nasilnega župnika zaprlo, a ra kmalu zopet Izpustilo. Svojo prostost pa Je župnik porabil v to, da Je oddal na deklico sedem strelov, čeravno ie takoj po prvem strelu padla mrtva na tla.
Darila.
— Darila. Uprava našega lista je prejela za: »Zavod slepih« Din 10.—, ki jih je daroval g. Ivan 2unkoviC iz Barkovclj pri Trstu in za državnega vpokojenca z osmimi otroci Din 500.—, ki jih je daroval neime* novsui iz Ljubljane. — Srčna hvala!
mm
Ruski kmet in komunizem.
Po osmih letih vladanja so prišli voditelji komunistične internacij male sami do prepričanja, da ruski kmet noče ničesar vedeti o komunizmu, da je delala komunistična stranka račun brez krčmarja, ko je hotela pritegniti kmet-ske mase v socijalistični pokret. Po nedavnih nemirih v Georgiji je iz ja vil član vrhovnega sovjetskega triumvirata Stalin na seji tajnikov poedinih komunističnih odborov, da je treba presojati I dogodke v Georgiji zelo resno. To, kar se je zgodilo v Georgiji, je dejal Staun, se lahko ponovi tudi v drugih krajih, Če ne izpremenimo svoje politike napram kmetskernu ljudstvu. Med kmeti je nastal zadnje čase sumljivi pokret. Ljudstvo po deželi je nezadovoljno; to nezadovoljstvo raste dan za dnem m vse kaže, da se za našim hrbtom nekaj pripravlja. Naša stranka pa o vsem tem ničesar ne ve. — Drugi boljŠeviški prvak Kamenjev je dejal na seji moskovskega sovjeta: Pomnite tovariši, da je nas L jenin že leta 1921. opozarjal, da smo izgubljeni, če komunistična stranka ne prestane preizkušenj s kmetskimi masami. In kaj vidimo danes? Ali smo napravili ta izpit? Ne! Te preizkušnje nismo mogli prestati in zdaj si moramo biti na jasnem, da so kmetske mase za nas definitivno izgubljene.«
Zakaj se drži ruski kmet tako rezervirano in zakaj ga komunistična stranka ne more pridobiti za svojo politiko? Na to vprašanje odgovarja sam predsednik sovjetske republike Kali-nin, ki mu pravijo v Rusiji po domače »sovjetski kmet«. Ko so se bivši rdeči gardisti povrnili od vojakov na kmete,« je izjavil Kalinin na nekem sestanku komunistične stranke, »so odšli po vaseh v nadi, da temeljito izpremene psiologijo kmetskih mas. V praksi pa je bila stvar baš nasprotna. Izpremeniti psihologijo kmetskega ljudstva je mnogo težje, nego premagati Denikinovo armado. Ti glasniki komunističnih Idej so se po vaseh kmalu asimilirali in spremenili v navadne kmete, mesto da bi kultivirali novo psihologijo med kmetskim ljudstvom.«
Še bolj iskreno je priznanje komunističnih agitatorjev, ki jih je poslala sovjetska vlada v svrho agitacije po deželi. Tako je pisal neki Lackov, ki se je povrnil z agitacijskega potovanja, v moskovskem kmetskem glasilu »Bedno-ta«: »Komunistična stranka Je izgubila
po deželi vsako avtoriteto. Enkrat za vselej je treba pokopati misel o kakršnikoli avtoriteti stranke med kmeti. !n če naletimo tupatam na kmeta, ki se na videz ogreva za komunizem, je to samo posledica strahu pred nasiljem, s katerim hoče naša stranka vcepiti kmetu komunistične ideje. Kmetske mase se cesto boje odkrito izraziti svoje mnenje o komunizmu. Zato pa govore tem bolj glasno o teh žalostnih razmerah klaverni uspehi, ki jih ima komunistična agitacija po deželi.« — Drugi komunistični agitator Sverdlov komentira to ugotovitev in odgovarja na vprašanje, zakaj se ruski kmet tako boji komunistične strahovlade, češ da so spravile kmeta v tak položaj neprestane preiskave, aretacije, konfiskacije, rekvizicije in smrtne kazni.
Povodom sedme obletnice boljše-viške revolucije je bil presednik III. in-ternacijonale Zinovjev prisiljen izjaviti na delavski konferenci v Petrogradu nastopno: »Revolucija je izbruhnila Šele takrat, ko je postalo vprašanje kmetskih mas odločilno in važno. Komunistična stranka navzlic vsemu prizadevanju doslej ni mogla rešiti tega vprašanja in zato smo lahko vsak hip pripravljeni na energični odpor našega kmeta, ki ni zadovoljen s komunizmom.«
Problem boljševizaciie kmetskega ljudstva je najtrši oreh, na katerem zaman gloda komunistična stranka že osmo leto. Spremeniti lastnika v iskrenega pristaša komunističnih idej je tako težka naloga, da ji ves sovjetski aparat z diktaturo, črezvičajko, ječami in justifikacijami ni kos. In vendar je od rešitve tega problema odvisna na-daljna usoda sovjetske vlade. Zato je razumljivo njeno razburjenje, ker so ji dnevi šteti, čim se ruski kmet zave, da so sovjeti, do katerih Ima še nekaj zaupanja, istovetni s podružnicami komunistične stranke. Za ruske razmere je namreč zelo značilno, da mužik še danes govori o razliki med sovjetsko vlado in komunistično stranko. Po deželi se cesto pripeti, da kmetje ubijejo komunističnega agitatorja, dočim so pripravljeni braniti z orožjem svoj vaški sovjet. Ali ta zmota ne more dolgo trajati, ker je komunistična stranka naravnost prisiljena, da uveljavi svoje principe tudi med kmetskim ljudstvom ali pa da kapitulira pred privatnolast-ninskim instinktom.
Gospodarstvo.
Koloni jalno blago t
3.260.213 15a503.345 101.431.165 Riž *
5.092.653 7.868.814 15.4S9.94S
Premog:
3.855.306 12.878.031 64.572.895 železo in žel. proizvodi:
1.018.034 2.839.940 26.242.494 Stroji in aparati:
1.441.940 4.143.056 4.594.930
1923 1924. I. poller. Bombaževina 209.212.735 110.193.135 Volna, dlaka 143.994.567 32.9S7.5.W Kolonijal. blago 207.91S.9S2 77.493.320 Riž 37.S69.567     9.262 OS4
Premog 94.194.079 51.0o2.549
železo
in želez, nroizv.  13.518.045 7.178.650 Stroji in aparati 17.463.863 4.138.7:5 Nasprotno je naša država izvozila v Anglijo:
(Vrednost v Din.) 1920        1921 1922 1923
Les in lesni izdelki:
1.172.280 2,156.270 6,754.011 51.236.166 Meso:
831.180 1,025.710 3,509.433 1,861.510 Mleko, jajca:
663.100 9,029.970 37,017.694 31,236.842 Suho sadje (češplje):
1.556.040 6,923.217 17,113.741 in v I. polletju 1924: Les in lesni izdelki 23,759.219 Meso 31.9S0 Mleko, Jajca 6.538.924 Suho sadje (češplje) 5.571.806 Vkljub temu, da je tudi pri nas splošno razširjeno mnenje, da je angleško blago prvovrstno, dobivamo iz Anglije vse premalo blaga. Še manj zadovoljiv je pa položaj, kar se tiče našega izvoza v Anglijo. Kajti če je angleška tekstilna industrija, kovinska in strojna industrija, kakor tudi trgovanje s čajem, kavo, rižem itd. v stanu bolj ugodno kot dosedaj se plasirati na iu-goslovenskem trgu, pa tudi ni dvoma o tem, da more Jugoslavija najti v Veliki Britaniji mnogo bolj ugoden teren za svojo moko, fižol, perutnino, suhe češplje, marmelado, vina, mineralne vode, sočivne konserve, razne rude, d uhan, konopljo, lan, zdravilne rastline itd.
AMORTIZACIJSKI NAČRT ZA 2 % % VOJNE ODŠKODNINE.
»Službene novine« objavljajo podroben amortizacijski načrt 2V£% vojne odškodnine, iz katerega posnemamo za našo javnost sledeče podatke:
Obligacije vojne odškodnine se dele na 4600 serij po 1000 kosov, kar znaša skupno 4,600.000 kosov po 1000 Din nominalne vrednosti. Od teh se je oddalo v promet do konca decembra prošleza leta 3,960.169 kosov, kar odgovarja nominalni vrednosti 3 969.196.000 dinarjev. V smislu amortizacijskega zakona se mora izvršiti amortizacija tekom 50 let. Anuitete znašajo potemtakem 139,946.151 dinarjev ra obresti In odplačilo glavmee. Leta 1924. se vračuna za obresti 99. za odplačilo 44 milijonov dinarjev.
DrŽava je nasprotno prejela za prodano blago iz vojne odškodnine v obliki obligacij 23 mi'ijonov dlnariev. Za pšenico in koruzo iz Bolgarije ie izkupila 3 milijone. Skupaj torej 26 milijonov dinarjev. V državnem proračunu se je predvidelo 20 milijonov za amortizacijo v obliki izžrebanja. Finančni minister je sedaj odredil izžreba-nje teh 20.000 komadov obligacij, mesto predpisanih 13.968, da s tem pospeši amortizacijo.
Tzžrebanje teh 30.000 obligacij se vrši že 15. januarja ti. IzŽrebanje dobitkov pa se vrši v smislu člena 5 zakona o vojni odškodnini 16 febru^ja. In sicer bodo Izžrebali 158 dobitkov: 1 dobitek po 500.000 Din, 2 dobitki po 250.000, 5 dobitkov po 100.000 10 po 50.000, 20 po 25.000, 50 po 10.000, 100 po 5000 dinarjev. Skupno 3,500.000 dinarjev.
Objava tega amortizacijskega načrta je delovala zelo ugodno na naših borzah,
kar je povzročilo nov porastek teza državnega papirja, za katerega se Že tudi inte-resira inozemstvo.
» •
—g »Jugoslor. Standard Oil Company« je povišal svoj akcijski kapital od 5 na 10 milijonov z izdajo novih delnic po 500 Din.
—g Hmelj. XLVIII. poročilo Hmeljarskega društva. Nürnberg, 8. Januarja. Prodanih 300 bal 2ivahnejše povpraševanja po lepem hmelju. Cene aa 10—15 zlatih M višje.
—C Nezaposlenost raste. Iz Londona poročajo, da je dne 29. dec narastlo število nezaposlenih v Angliji v radnjem decem-berskem tednu za več neso 100.000 proti prejšnjemu tednu. Na Danskem ie nezaposlenih 41.364, lani jih je bilo 49.0Ott. Torej je tu nezaposlenost nekoliko padla.
—g Italijanski tarifni bureao v Pragi se otvorl 5e pred ustanovitvijo Italijanske trgovske zbornice. Iz tega se vidi, kako važnost polasa Italija na trgovske zveze s Češkoslovaško, zajedno pa >e njena akcija naperjena proti hamburški prometni politi* ki, ki se živo dotika italijanskih trgovskih interesov.
—g Češkoslovaška   produkcija železa
lansko leto je znašala 1,050.000 ton, prejšnje leto pa samo 800.000 ton.
—g Madžarsko žito za Bolgarijo. Iz Budimpešte javljajo, da kupujejo bolgarski trgovci pšenico na Mandžarskem in je sedaj prijavljenih za izvoz 2e okoli 6000 vagonov. Madžari se boje, da se žito doma podraži, ako poidejo take količine v Bo!ga-rijo. Tudi v naši državi se mora pri izvoza vpoštevati najprvo domača poraba pri vsem blagu, zlasti pa pri žitu in moki, da bo kruh primemo po ceni In ne morda drag radi dobička izvoznikov!
—E Svetovna razstava v Antwcrpmi bo leta 1930. Priprave se vrše že sedaj In ustanovila se Je tudi družba s prlčetnlm kapitalom 10 milijonov frankov za pospeševanje priprav.
—g Nemška konkurenca na premogovnem trgu. Angleški listi poročijo, da so premogovniki v- Newcastlu izgubili mnogo naročil, katera Jim je odvzela Nemčija. Tako so tudi italijanske državne železnice sklenile pogodbo na sedem let za mesečnih 200.000  ton  nemškega premoga.
—g Polom graške Trgovske In obrtna banke. Na silno burnem občnem zboru dne 5. tm. je novi upravni svet dobil pooblastilo, naj kazensko ovadi vse prejšnje npravne svetnike, med njimi tudi vseučiliščna profesorja dr. Schrottenbacha in barona dr. Bun-gerna.
—g Aranžma med Krtrppovo tovarno v
Essenu In tovarno vagonov v Brodu ie bil zaključen te dni. Kruppova tovarna prevzame več akej brodske tovarne po tečaju din 145 in pošlje v tovarno v Brodu 2 nadzornika in 3 upravne svetnike. Lokomotive se bodo Izdelovale doma v Brodu In tako bo Jugoslavija na Balkanu edina, ki bo imela tovarno lokomotiv.
—g Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 28. Januarja t L pri poštnem ravnateljstvu v LJubljani glede dobave 300 pisemskih in 900 denarnih vreč. — Dne 29. januarja t. L pri Komandi mesta v Slovenski Bistrici glede dobave 150.000 kilogramov prešanega sena in 70.000 kg pre-šane slame, dne 31. januarja t. 1. pri Komandi mariborskega vojnega okruga v Mari-» boru glede dobave 100.000 kg prešanega se^ na. — Dne 29. Jaunarja t .1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave cinkove in pocinkane pločevine. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske In obrtniške zbornice v LJubljani interesentom na vpoiled.
Colombo
CEYLON IE A
loo Crammes no. i
mL
Porast dinarja.
Nagli porast našega dinarja na zunanjih borzah je presenetil celo one finančne kroge, ki so vedeli, da njegova dosedanja vrednost ne odgovarja gospodarski kapaciteti Jugoslavije. Lani je notiral dinar v Curihu 9. januarja 6.45, včeraj je dosegel rekordno višino 9.20. Bržkone njegova tendenca navzgor s tem še ni končana. To nenavadno skakanje dinarja ima dvojno ozadje. Vsaka večja finančna perturba-cija bodisi navzgor ali navzdol ima sicer tudi svoje slabe posledice, vendar pa moramo porast dinarja s splošnega stališča pozdraviti kot najboljši znak, da se država gospodarsko in politično konsolidira, da njen ugled v inozemstvu raste in da lahko računamo v dogled-nem času z normalizacijo socijalnih razmer. Po rekordnem porastu dinarja tekom zadnjih dni lahko pribijemo razveseljivo dejstvo, da so se nasprotniki energične državne politiki bridko varali, ko so napovedovali sedanji nacijo-
1NŽ. FERDO LUPSA:
Nann Sali.
(Dalje.)
Želel je končno kar naenkrat poročiti dekle s črnimi očmi. Črnimi lasmi in mirnim značajem, kakor ga je kazala Nang Sali. Saj mu je ta s svojo varčnostjo pripomogla do zdatnega blagostanja in njegova služba je bila pač taka, da bi mu bilo že mogoče vzdrževati tudi ženo.
»Cuj, dekle.c je rekel. »Ti moraš v prihodnjih mesecih prihraniti Se več denarja. Jaz ga bom rabil.c
Nang Sali je čutila v tem sicer nekako očitanje glede varčnosti, zato se Je hipoma odločila v mislih še za varčnejše gospodinjstvo, da zadovolji oboževalca, ki je to želel.
»Nai (gospod), Ti rabiš denar?€ jc rekla končno in se prijazno nasmehnila. »Jaz imam denar, hočem Ti ga izročiti !c Odhitela je v spalnico in prinesla vrečico, napoljeno s srebrnimi tikali. »Od denarja, ki si mi ga dal za gospodinjstvo, sem prihnanila te le srebrnike. Glej! Osemsto in petdeset tika-lov. Vzemi jih, meni je v veselje, ako ta denar porabiš. Ali hočeš še več denarja?« — V tem trenotku je vsipala denar na mizo, ter ga pričela zlagati, kakor običajno, po deset in deset ko-
palni vladi neuspeh pred inozemsko javnostjo. Spominjamo se nepopisnega veselja, ki je zavladalo v opozicijonal-nih vrstah, ko je dinar po imenovanju Davidovič>ve vlade za malenkost poskočil. Koliko bi bilo to veselje sedaj, če bi se mogli federalisti in avtonomisti pohvaliti, da jim je izreklo inozemstvo zaupnico v obliki priznanja našemu dinarju vrednosti, kakršne doslej še ni dosegel! Politika v ožjem pomenu besede sicer ne spada v gospodarstvo, vendar pa ne more nihče odreči dejstva, da Evropa Jugoslaviji pod sedanjo vlado popolnoma zaupa. To zaupanje je obenem najboljše merilo, po katerem se mora ravnati naša notranja politika. Če nočemo nazaj v prva povojna leta. ko smo spravili dinar s težavo na 3.50—4.
S strogo gospodarskega stališča je tako nagli porast dinarja v sedanjih razmerah pojav, ki utegne več škodovati, nego koristiti. V interesu našega narodnega gospodarstva, naših denarnih zavodov, zlasti pa izvozne trgovi-
madov s svojima nežnima rjavkasto-zagorelima rokama —
Nikdar pozneje ji Velanon ni več govoril o prihranjevanju denarja.
Štiri mesece pozneje, po sprejemu nekih pisem, katerih Nang Šali ni znala citati, ker so bila pisana v nekem njej tujem jeziku (pasa džermen) in katere je radi tega iz neke naravne antipatije črtlla, ji je konno Velanon odkril, da odpotuje za nekaj časa. Za njo pa da je zato bolje, ako se vrne v tem času nazaj v hišo roditeljev.
Nang Sali je zaplakala. Kako rada bi šla s svojim oboževancem, kamor bi ga usoda nesla — Če tudi na konec sveta. Zakaj li ga je morala zapustiti? Saj ga je vendar ljubila, ljubila tako iskreno, kakor bi ga ne moglo ljubiti nobeno drugo dekle ne na Daljnem Vzhodu, ne v hladni in nališpani Evropi.
»Jaz grem samo v Bangkok,« Jo je tolažil Velanon, ko Je videl njene oči polne solza. Pridem v enem ali dveh mesecih nazaj — in za tebe je vendar bolje, da ostaneš pri svojem očetu, ki te bo čuval. Pustim Ti dvesto tikalov za vsakdanje potrebščine, lahko si kupiš, kar Ti poželi srce.«
»Not če odpotuješ samo za en aH dva meseca, zakaj mi daješ toliko denarja? Petdeset tikalov Je dovolj. Saj ne rabim za svojo prehrano mnogo denarja. — Slutim, da se pripravlja nekaj zlega, mm Ne bodi v Bangkok, ali do-
ne bi bilo, da skače dinar počasi in v presledkih. Cene Industrijskih izdelkov in živil naravno ne morejo dohajati dinarja. Odtod nezadovoljstvo, ki se pojavlja med ljudstvom, ker vidi konsu-ment v porastu dinarja dokaz, da morajo cene pasti. Tej želji seveda ni mogoče ustreči, ker naša valuta še ni tako stabilizirana, da bi se ji lahko prilagodile tržne cene in ker sta prod učen t odnosno trgovec navezana na stare zaloge blaga. Znižanje cen bi imelo polez tega za nujno posledico znižanje poslovnih in produkcijskih stroškov, kar zopet ni v interesu konsumenta, ker mu s tem ni nič pomagano. Hitro skakanje dinarja in porast njegove vrednosti za toliko odstotkov ogroža denarne zavode in poedine. ki so razpolagali z večjimi svotami gotovine v tujih valutah. Tu so zlasti izpostavljeni resni nevarnosti naši lesni trgovci, ki so prodajali les v Italijo, ko je iaviral dinar v Curihu še med 5 in 6. Mnogi so držali izkupiček v Urah, ker niso imeli pravega zaupanja do dinarja. Drugi zopet so prodajali na kredit. V obeh slučajih ima lahko porast dinarja zelo težke posledice. Z nacijonalnega in gospodarskega stališča pa moramo obžalovati vsak slučaj, ko pride slovensko podjetje v tako situacijo, da mora svoj obrat znatno reducirati ali celo ustaviti. Upamo, da stvar za enkrat še ni tako kritična. Vendar se pa pridružujemo mneniu onih, ki zahtevajo, naj Narodna banka posreduje in regulira notiranje naše valute na zunanjih denarnih trgih tako, da ne bc v gospodarskem in finančnem življenju prevelikih perturbacij.
Naša trgovina z Anglijo.
Prva trgovska pogodba, ki jo je sklenila od turškega jarma osvobojena Srbija, je bila z Veliko Britanijo, katera je v Srbijo izvažala predvsem poljedelske stroje.
Trgovske zveze med Anglijo in enimi deželami k»aljcvine SHS, ki *o bile prej p3l Avstro-Madžarsko, «o bile prej zelo neznatne, kajti spadale so v območje avstro-nemških gospodarskih interesov. Danes je pa zanimanje Uh dežel orijeniiiano v novo smer in tako se je začelo trgovanje z Anglijo v zadnjih letih polagoma, a konstantno dvigati, čeprav še nikakor ni zadovo-
ljivo.		
Izvozilo se Je Iz Anglije v Jugosla-		
vijo:		
Leta	kg	v vrednosti Din
1920	11.772.723	244.326.095
1921	33.415.042	246.200.294
1922	131.037.868	458.511.747
1923	171.217.276	823.372.751
Uvozilo se Je iz Jugoslavije v An-		
glijo:		
Leta	kg	v vrednosti Din
1920	2.260 097	3.259.940
1921	11.907.451	17.673.672
1922	27.1^0.812	
1923	90.872.214	172.255.752
Kar se tiče vrednosti prometa v dinarjih, je znašal naš uvoz iz Anglije 1. 1920. 7.05% celokupnega našega uvoza, med tem ko je izvoz znašal le 0 25%. Za leto 1921. je bilo to razmerje 5 97% za uvoz in 0.72 za izvoz, za 1922 : 7.12% za uvoz in 1,8895 za izvoz, za 1923: 9,91% za uvoz in 2.14 za izvoz. To odstotno razmerje je vsekakor silno neznatno.
Kar se tiče vrste blaga, ki je bilo izmen i an o, nam daje statistika sledeče
podatke:
Uvoz iz Anglije, v dinarjih: 1920 1921 1922
Bombaževine:
136.019.475      126.070.849 125.069.535
Volna, dlaka: 49.322.133       48.480.937 36.663.676
voli mi, da Te spremljam. Verjemi, da bom Tvoja naizvestejša čuvarica na vseh Tvojih potih.«
Končno sta se vendar zjedinila za vsoto sto tikalov v svrho njene preskrbe v času njegove odsotnosti. Že nekaj dni potem ga je odpeljal vlak v Bangkok. Nang Sali pa se je napotila na očetov dom. Ločitev je oovzročila prizore, katerih se pozneje Velanon nikdar ni z veseljem spominja!.
Pisma, ki Jih je Nang Sali opazovala z opravičeno antipatijo, so namreč donesla Velanon u šestmesečni dopust v Evropo. Radi odločnega nastopa in va-ranja Nang Sali je ime! sprva težko vest. Ko pa je velik potniški parnik »Dell« zapustil Bangkok in plul po veličastnem morja že proti Singaporu, so mu novi utisi obširnega sveta izpodrinili že deloma otemnele spomine na intimne doživljaje z Nang Sali v divni in originalni hiši sredi neizmernega se-vero-siamskega pragozda. Vizija modernega evropskega življenja je že pričela temeljito zavzemati svoje mesto v njegovem srcu.
Parnik je imel od Slngapora dalje na krovu Jako mešano družbo. Tn so biti farmerji iz Sumatre, Jave in Malajskega polotoka. Is Kitajske, Japonska in drugih krajev daljnega Vzhoda so prišli veletrgovci, inženerJl zdravniki, kakor tudi misijonarji Različne evropske narodnosti so vkrcale na parnik. da
jih ponese v staro domovino, da preži-ve tam svoj polletni dopust. Vsakovrstni razgovori in živahne debate o svetovnih problemih s sopotniki so dale Velanonu povod za nove ideje. Nang Sali in siamski pragozdi so tvorili v njem končno le še nekako megleno ozadje.
Po približno enomesečnem potovanju preko daljnih oceanov Je stopil Velanon na domača tla. Kako čudna se mu je sedaj dozdevala Evropa! V začetku se je čuti! kot nekak mecen v družbi, ki je videla glede družabnega življenja v njem moža s popolnoma drugimi nazori. Politika in strankarski boji, v katerih je Živelo in se razburjalo vse, so mu bili le deseta briga. Naveličal se je skoro vsega tega. Divno življenje v pragozdu, vsestranska prostost, vzvišeno družabno stališče in druge okornosti so ga vendar, vse to ga Je z neodoljivo silo vleklo nazaj v Siam, in to sedaj z družico, ki bi ga ljubila prav tako a?i še bolje kot laotska de-vojka Nang Sali, na katero je že pozabil.
Spoznal le divno dekle v družbi svojega prijatelja, ki je živel na kmetih. Jožica ji je bilo ime. 2e ob prvem sestanku mu je amor potisnil nekaj v srce — občutil je nekako čudno bol, zdelo se mn je, da mu srce zastaja, ko jo je gledal. — Večkratni skupni sprehodi po gozdih in gričih v okolici prijateljevega
posestva so dali povod do obojestranskega ožjega spoznanja. Velanon je bil prepričan, da Je našel, kar mu Je manjkalo za Življenje. Samo ob sebi je razumljivo, da je ob prvi priliki vprašal Jožico, če hoče postati njegova družica in mu slediti na Daljni Vzhod. Čarobno orisana Vzhodna Indija Je pač najboljši magnet za žensko, ki si želi zakonsko življenje v rajski naravi. Ker je bilo Jožičino srce napolnjeno z romantičnim duhom, 7ato se ni dolgo obotavljala. Celo želela je. da postane čira preje za vedno njegova.
Kmalu po poroki je odpotoval fnže-ner Velanon s svojo mlado ženko na Daljni Vzhod. Izredno je bil zaljubljen v Jožico, ki je pravtako zrla v njem moža, vrednega iskrene ljubezni. Potovanje preko oceanov ie bilo za njo nekako potovanje v paradiž zakonske sreče. Ko je Velanon javil svoj prihod železniški direkciji v Bangkoku, Je sprožil željo po novi in oddaljeni sekciji. Ker je bil pozna kot vesten, zanesljiv in strokovno praktičen inžener, mu je ravnateljstvo radevolje ugodilo. Dobil je sekcijo Khun Tan. Tako se je mislil izogniti eventualnemu snidenju s svojo bivšo laotsko ljubico, Nang Sali. -— Tudi Jožica je bila zadovoljna, hotela je vži-vati ljubezen svojega moža v divnem romantičnem pragozdu, katerega ji Je slikal ta že neštetokrat v prav živih barvah«
Stran 6
»SLOVENSKI NAROD« dne 11. fcnnaria 1025
štev S
To in ono.
Moda in igrače.
Ljudje navadno mislijo, da mora biti obleka draga, če hočemo, da bo lepa in nasprotno, kar je drago, je obenem tudi lepo. To prepričanje prevladuje povsod in vpliva na vse, kar človeka obdaja. Obleka, čevlji, stanovanje, zabava, vse stoji pod vplivom tega splošnega naziranja. Tudi de-ca ni izključena. Roditelji aplicirajo žal to pravilo tudi na potomstvo, čeprav §e nima pojma o draginji, ne o lepoti. Kje so oni zlati časi, ko se je deca igrala z lesenimi konjički, z lutkami iz cunj, z golobčkl, izrezljanimi iz koščka lesa in krili iz pap^ria, kupljenimi na trgu za par krajcarjev! Zdaj ima deva bogatih starišev avtomobile, ki dirjajo po sobi, lokomotive, iz katerih puhti para, lutke, ki gibljejo z rokami in nogami, ki imajo pristne lase, skratka, igrače so dandanašnji posnete strogo po realnosti. Ali eno napako imajo vse te drage in komplicirane igrače — deca se z njimi ne igra sli pa se igra samo kratek čas. dokler se ji ne posreči polomiti mehanizma, ker je hotela v svoji preveliki radovednosti oo-gledatl v notranjost. To ni detska zloba, nego prirejena radovednost. Dete hoče poznati silo, ki premika igračo. To ie posledica naravnega pojava ki ga opazujemo pri vsakem mladem bitju. Prvo vprašanje, ki pride Iz detskih ust, je bilo in ostane vedno — »zakaj«. Zakaj sedi mačka na ognjišču in se umiva s tačico, zakaj lovi miši, zakaj se boji psa, zakaj hodi po Štirip itd. Ta »zakaj* je kriv, da dete neusmiljeno polomi najdražjo igračo. Zakaj je pa lutka obračala oč! in gibala z rokami' Pa naj bi čepela v kotu mirno. Tako sodi dete v svojih mladih možganih In motijo se oni roditelji, ki mislijo, da je njihov malček odtrgal koniu vse štiri noge zato. ker je Že po naravi zloben.
Motijo se tudi oni, ki mislijo, da ima deca tem rajši igrače, čim bolj so podobne resničnim predmetom ali živalim. Nasprotno. Ne smemo namreč pozabiti, da je deca obilo obdarovana z duševno silo, ki jo pogrevamo odrasli zlasti v sedanji realist;čr.i dobi. Ta sila je fantazija. Detski fantaziji zadostuje zelo površna sličnost, da si predoči predmet ali žival, ki jo predstavlja igrača, tak kakršen j« v resnici. V koščku les^, zavitem v cunjo vidi dete iutko. uho glinastega lonca je zanj krava, konj aH pes. Deca ljubi take i«rače, ki jih lahko spreminja po svoji fantaziji ki okusu. Igrače, kakor^ne Izdelujejo sedaj mehanično po tvo nlcah, pa ne služijo temu cilju. Zato bi bile grobo stili— zirane ln izrezljane igrače domačega izdelka, ki jih prodajajo na sejmih, za deco večje vrednosti, nego vsi avtomobili, vlaki, lokomotive in druga taka ropohja, ki jo dobivamo večinoma iz nemških tova-en. Dobra detska igrača ne sme biti imitacija dotične-ga predmeta v najstrožjem pomenu besede. Zadostuje stilizacija. ki spominja dete samo od daleč z izrazitimi potezami na realnost. To dobro lastnost imajo samo domači Izdelki. Primerjajte samo lesenega konjička, kuplieneza kje na deželi na seimn. z grobo stilizirano glavo in Štirimi kliniki, predstsvljajočirrrl noere, z modernim izde!-kom, ki skusi predočit! deci vse detajle od barve konjske dlake In zrlve do kop;t tn repa. Takoj boste razumel, da h navaden leseni konjiček detetu neprimerno dražji, ker razvija znjeovo pomočjo svojo bujno fantazijo. Seve seže dete v prvem hiou rr»»£i no drasri moderni ijzrači, ki se je pa kmalu naveliča. Dragi na«*ačeni konjiček lz rnja-vega suknja, s sedlom in pristno gr'vo bo stal kmalu kje v kotu, a dete se bo igralo z lesenim konfčkom, radi če je brez nog.
Pri Igračah je treba ve^no vpo*Wr»tl duševne zmožnosti in psihologijo onih. ki so jim namenjene. Zato se ?e pa treba poglobiti v detsko dušo in doumeti tisto skrivnostno snovanje, ki ga mi obrasli večinoma ne razumemo. Zal, je našla vsemogočni moda tudi v detske vrste pot. Ljudje so se razvadi!!, lepe, drasie isrrače so prišle v modo in marsikatera mati se pritožuje nad usodo, ker ne more kurrti svoii deci igrače. Ne more Jih pa kupiti zato, ker n«; pozna detske duše, ker meni, da mora biti igrača
narejena po najnovejši modi tn zato tudi pošteno zasoljena. Ce je le kje moda vse obsodbe vredna, je to gotovo pri igračah.
O. 5. Marčen:
Veruj v sebe!
Prevedel dr. P. S.
Veruj iz vsega srca, da Izpolniš, za kar si ustvarjen. Ne udaj se dvomom niti z« trenutek. Zapodi dvom. čim se pojavi. Ne« guj vedno in edino pozitivne misli in ideale. Prepodi iz sebe vse slabe misli, vsa duševna razpoloženja, ki ti jemljejo pogum, vsako misel na neuspeh ali na nesrečo.
Kadarkoli pomisliš na kaj, kar hočeš imeti ali kar hočeš postati, vedno se posveti temu s polno vero. Presenečen in očaran boš, kako porastejo vse tvoje sposbnosti in kako postaneš vsestransko večji in boga« tejši.
Čim *e torej duh navadi gledat« na živ« Ijenje v znamenju sreče in pozitivnih vred* not, ne boš zlahka padel v nasprotno smer Ako bi si hotela naša dela to navado pri« svoj iti. bi ves svet skoro spremenil svojo zunanjost in neizmerno bi se obogatilo živ« Ijenje. Tako vzgojeni d *h bi bil vedno sno* soben započeti vsako delo z največjo silo in premagati tisoč sovražnikov našega miru, blagostanja življenske sile in uspeha.
Navadimo se na navado, da nas čaka bodočnost, ki je polna dobrot, uvažujmo, da bomo imeli uspeh in da bomo srečni, vpoštevajmo. da bomo Imeli dobro rodbino ln krasen dom in da se bomo odlikovali na vseh poljih. To je naiboljši kapital, s katerim se pričenja življenje.
Ako se v svojih mislih neprespano vra« farno h kakšni stvari, smo že n« pol pota, da jo dosežemo, dnsi se je nam zdelo v začetku nemogoče. AVo se vživimo kolikor mogoče Sivo ▼ ideal tega, kar hočemo do« seči ▼ življenju, je verjetnost, da se vse to uresniči, mnogo večja, kakor pa ako bi delali drugače.
Mnogo ljudi pripušča, da vsnhnejo v njih vsa stremi jen ia. Ne vcd\ da daje ba§ intenzivnost in vztrajnost ▼ stremiienbi potrebno rast oni sili, ki naj uresniči njihove sanje.
Zc samo prizadevanje, d« M si živo ohranili to stremljenje, nas nribliž-ije ci";*i in pri tem gre za to. kavo daleč je ta cilj in kaKo težko ga je doseči.
Hrepenenje se mora izkristalizirati v odločitev, ako naj postane učinkovito. Co* re^e hrepenenie. združeno z morno in živo odločnostjo, tvori ustvarjajočo silo.
Mi krepimo in slabimo svojo sposob« nost za delo nepres*nno z ozirom na k«Vo« vost in značaj svojih misli, vtisov in ide« alov. Ako bi st moti'i stalno ohraniti id~a! popolnosti, ako bi bili stalno p-enričani, da tudi mi moramo in moremo HH popolni, ka'or je pr>t>oln Bog, potom bi Mla Von<*no trdi vsaka holten nevtralizirana s to pre* rajajočo in ozdravi ja jočo silo.
Misli tn poveri vedno o stvtreh, o ki>* terih si ielfü. da bi se uresničile. Kdor v-dno ponižuje samega sebe, »"dor vedno nravi, da je n^po'noma ir.P-rymn, Ha nima »reče, da mu usoda ni naklonim«, da je siromak in da ostane siromak in da vMj"b vsem n«Tvorom ne more nanredova**. ta niti ne si M. HiVo se te rnra*ne domicilii-. ntm*»«to d« bi j'*h zapodil od sebe, zatrdilo v*d-*o globi* fn glob je ▼ niegovo zavest, dokler ne dobe ta''*ne mo*I. da se uresničilo v n'rgovrm Živffrnln. Ne s*™~"i mT"oli niti ra trrn"t~k primati, da hi hil bolan «"i st**». ra*-»?i Se m»5-l na to prina'a nÄva-nost. da ol«offit a1! os*ihiš Mi smo n-°sl"di'*« svomV» mUli. AVo si bomo dnevno zivo nrrds^avl iali. Ha ni^a* mo samo ho^je^a poslanstva na tem svetu, marveč t"di spos><-»nost in mo'nost za to poslanstvo, si pridobimo č"d^*vitr» sam^'a« vest, ki nam prinese moč in stalno odloč« nost.
Co Ii e užitek:
3327
Jffirim čekolada!
NOVA ŽENSKA MODA.
ženski svet v Pariza se živo zanima za modo, ki bo vodila ženski okus leta 1923 Podrobnosti se sicer se ne dajo prorokova-«\ vendar so večje pariške modne tvrdke že objavile glavne smernice bodoče ženske mode. V teh objavah se v glavnem govori o elegantni ženski modi, pre i vsem o oblekah, ki jih rabi razkošni ženski svet za odhod v pomladanska kopališča, zlasti za počitnice v Nizzi ln na francoski rivijeri. Iz teh podatkov se lahko sklepa na splošno žensko modo leta 1925. Toalete bodo letos krojili v vedrih, jakih, svetlih barvah in sicer največ iz suknja, ki se imenuje kaša (kasha). Kostumi bodo dvodelni, krilo še vedno zelo ozko, bluza po načinu Ludvika XIII. Na vratu se bo zapirala z vrvico. Tunike ostanelo še vedno v mod1 Rokavi bodo zelo dolsi. največ iz krepdešina. OkrasHi se bodo z bizarnimi vezeninami in slikarijami po ruskih in kitajskih motivih. V vezeninah bo dominirala svila v zlati In srebrni barvi. Pri bluzah z vezenimi motivi se uporabljajo tudi kubistične slike. Večerne obleke bodo po teh francoskih prorokova-pjih zelo enostavne In skromne v liniji Na sploh pa bo letošnja moda zelo favorizirala belo barvo!
ZDRAVNIK B^DI TUDI TOLA7NIK.
Novi ravnateli ps^hijatrične In živčne klinike v Monakovem, profesor dr. O. Hunde, hvali zdravnike, k! se bavljo z vsemi boleznimi ter jim daje prednost pred spe-cijalisti Po njegovem mnenju je n. pr. pri zdravnikih za živčne bolezni vedno nevarnost, da za nevrastenljo pregledalo bolna jetra, za histerijo vnetje slepiča Itd. Avtor posebno svari zdravnike, da bi takoj napovedal'" diagnozo. Vsak bolnik si vsaj natihoma želi, da za zdravnik potolaži češ, da bolezen nI opasna. Porazno na zdravljenje lahko vpMva. ako zdravnik takoj pri prvi preiskavi izjavi: pljuča so že načeta, žila peša. srce je razširjeno itd. Na ta način vznemirjeni bolnik začne prebirati razne praktične zdravniške spise. In i*če domača zdravila, Izprašuje znance itd. Vsaka bojazen pa poveča utripanje srca. Tudi pri težkih or«tan*čnih boleznih mora zdravnik individualizirati, ne sme pa takoj pos'23i po skrajnih sredstvih. Ali pa naj zdravnik bolnika nalaže? Glede živčnih tn duševnih bolezni je laganje navadno škodljivo ter se ga lahko vedno opusti. Toda bolniku se ne sme povedati vsesa, posebno pa ne tako, kakor se bolezen morda razvije. Zdravnik ne ve s:j?urno, aH in kedaj se bo ponovil resen napad besnostl ali melanholije: rav-notako n? more z gotovostjo trditi, da bodo nalezljivo bolni starši rodili bolne otroke.
ROMANTIČNA EKSPEDICIJA
Te dni je odšla lz Newyorka naivečja ekspedicija za preiskovanje morja. Ekspe-dicija si je nadela nalogo, da preišče tako-zvano Sargnško morie. ki Je med Kanarskimi ln zapadno indijskimi otoki v Atlantskem oceanu. To morje je pravzaprav orjaška, 400.000 štirljaških kilometrov obsegajoča masa morskega rastlinstva v re-dognani globočlni pod morsko gladino. Prl-rfdos'ovcl napovedujejo, da se bodo našli celi pracozdovl velikanskih morskih bilk. k? so debeljše kot vsako drevo ter dosegajo visokost do 400 čevljev Posebno so prirodoslovcl radovedni na živalstvo v teh piarozdovfh ter pričakujejo, da se bodo našle tam Čudovite ribe m nepornane živalske pošasti. V prvi vrsti računa, da se iim posreči n'eti kak živ c1c«e■nw'Hw orjaške tfntnlce. kakršne so dosedaj dobili le powmnc kose v želodcih vel:klh morskih živalij.
IZKOPANO RTMSXO MESTO NA ANGLEŠKEM.
Južno Shrewshüryia so izkopali nedavno staro rimcko me«to Urlconium. ki je bilo t:soč!etia pod«"to. Z Iz^opavaniem so pričeli že leta 18*1, «a so čez 10 let morali z delom prenehati zaradi oomani^nja denarja. Lansko poletje je lastnik »Bfrmlnzlum Poste začel znova z izkopavanjem, ki je danes končano. Mesto je obseealo 7000 kvadratnih metrov ter ie bilo razmero.na veliko mesto, ako pomislimo, da za rimske
K. V.
Pod posteljo.
Milosti va!
O milostna! Prav tam nekje pod srcem me bode, ko Vam to pišem. Verjemite mi, kadar me boli trebuh, ali če me bode pod srcem, vedno se spomnim na Vas. In me zadnje čase ščiplje po trebuhu. V a*4i sem ze^o pr-rilajes še od zadnjič, ko sem sedel z Vašim verižni-kom pii »Dobri kaplji« in je plačal za me dva brizgarca. On, Vaš soprog namreč, ne pije brizgan:a. /VIo Da jt mklenjen ljutonr-rčanu iz svetega leta 1917. Milostna, ali je bÜi leto lf>l7 sveto Ifto? Meni se zdi, da je bilo. vsaj v ljutomerskih goricah Ji bilo. nc? In, ipiloMna ali Vastga vefi*2t^a Kdaj bol trti i li? Ce ga, recite mu, da bi jaz zral zelo gbb^Vo sočustvovat! z njim in arj jako za*'Uam, akj ga nikoli ne tel. trebuh. Kajti bi njega imc'o kaj bo'tti. ker ga ?e precej čez pas.
O milostna, pod srcem me bode! Prosim Vas. ozrite se okoli sebe in poglejte, če ni Vašega moža kje blizu. Povsod poglejte, v omaro za zaveso pri oknu in tudi pod posteljo. Milostna, ali imata vidva z možem postelje skunaj? Ce jih imata, poglejte pod obe! Vaša je ob steni in bi Vam priporočil, da posvetite pod njo z žveplenko. Pazite, da se kaj ne vname, kajti je morda Va§ mož res pod posteljo in bi mu lahko prismodili mehke copate.
Ste pogledali povsod? Ali ste res sami? Nekaj Vam imam sporočiti. Ali imate kaj bombaža pri rokah? Potisnite si dva osvaHka v ubšesa, kajti se bojim, da zakričite od groze, ženske za vsako stvar kriče. Ste storili tako? Dobro. Milostna, čujte torej! A-hm! Vaš mož. Vaš soprog. Vaš verižnik in nada Vaših nadebudnih, scrkljanih bodočih potomcev ,Važ mož je — boljše-vik! Milostna, poglejte, če se ni kaj zganilo pod posteljo!
Veste, milostna, k^ko sem prišrtl do tega odkritia? In Vas zanima, kako sem razkrinkal Vašeira moža?
Pri »Dobri kaplii« smo se sestali Vaš boljševik, prijatelj Pepe, ta, ki sedi v uredništvu in jaz. Pene je takoj, ko smo sedli, začel grbančiti četo in že sem slutil, da ima nekaj posebnega.
— Imajo ga! —, je bojevito zarjul.
— Koga? —-> se je razburil Vaš boljševik.
— Njega! Čakajte, povem Vam! Pod posteljo je tičal in na tisto bridko posodo je imel naslonjeno tamborico. Ho-ho-ho-he-he-be.« Tako hudobno in škodoželjno se Pepe še ni nikdar kro-hotal, verjemite mi milostna.
Vaš gospod soprog je ob tej novici pobledel. Tako je bil razburjen, da se je še natakarici Pepi, tisti, z mogočnim ozadjem čudno zdelo ln ga je vprašala, če ga bo še en četrt, čeprav ie videla, da še prvega ni izpraznil. In je-mislila, da bo Vašega moža nekaj zadelo, kajti se je bil res močno prestrašil,
Drugi dan. milostna, je bilo vse to v časopisih. Ste kai brali? Jaz sem, vse sem bral in je bilo res, kar je pravil Pepe?
Milostna! Dovolite mi vprašanje, ali ste zelo muzikalični? Jaz se za godbo jako 7inimam, čenrav se nc razumem veliko nanjo. Harmonika :e lep inštrument, domač inštrument. Pravijo, da je s tamburico isto tako. Ali Vaš gospod soprog igra harmoniko. Tn če jo igra, ali jo igra pod posteljo? Radi resonance mislim. Tn če je godec pod postebo. ne ovira tistih, ki bi radi plesali. Oni, ki so ga dobili pod posteljo s tamburico, je gotovo vedel vse to. kalti je sviral pod posteljo in je povečavah resonanco tamburičn;h glasov tudi votlina tiste bridke posode (če je büa nraz-na?) Godci, milostna, so vsi miroljubni ljudje in je oni zlezel pod postelio tudi zato. da se izogne eventualnim nemirom izven njegovega območja pod posteljo. Kako menite, mastna? In kaj pravite, katero je najraje brenkal?
pilil i tn Vi ste dobra ln skrbna gospodinja. Pazite, da jo Vaš prestrašeni boljševik ne zavile drevi ^od posteljo, mesto na posteljo. Kaiti bi Vi potem trneli dvojno škodo. Zeblo bi Vas in... Brez zamere! Ce se med tem vendarle pomiri, mu kupite za rod harmoniko, a mene o tem obvestite. Do takrat pa Vas prav od srca. pod katerim me bode, lepo pozdravljam.
dobe niti London nI bil dosti kot še enkrat tolik. Mesto Uriconium Je svoječasno uničil velik požar. Med razvalinam! in pogorišči so našli mnogo ženskih in otroških okostnjakov.
3000 LET STARA BOLHA.
BlvSi glavni inšpektor državnih izkopin v Egiptu Artur Weagal je poročal v London o novih arheoloških izkopinah, ki Jih je našel zadnja leta v Egiptu. Med drugim je našel tudi krasno vazo iz slonove kosti. V tej vazi je bila neka gosta tekočina, podobna raztopljenem maslu. Kairski arheo'ogj so pozneje ugoTovili, da je vaza stara najmanj 3000 let. O tekočini so bili mnenj?, da je cirinovo olje. Ko so si ogledali to tekočino natančneje, so našli v nli dobro ohranjeno bo'ho. Tudi o bolhi so se strokovnjaki izrazili, da ie stara nad 3XX) let.
mm   MmJU ^Bfli mm
PreskrSite si
dežne plašče
v kva ItetI ln ceni brci konkurenčni pri tvrdkl
Draro Schv b, t ubijana.  «6 t
Prigode in šaljivke.
Ni oraznoversn.
Gizdalinu, ki je nosil škripajoče čevlje, reče prijatelj: »Praznovernl ljudje verujejo, da le tedaj čevlji škripljejo, ako Se ntso plačani«. Gizdalin: »Prazne čenče! Zakaj Pa ne škriplje moja zimska suknja, moj klobuk in moje hlače?«
Huda jfrožrja.
Mojster se je spri s svojim pomočnikom ter ves razkačen za vpil: Ako misliš, da Imaš kakšnega osla pred seboj, potem si ravno na pravega naletel.
Zakaj ni ploskal.
V gledališču so igrali noviteto, v kateri se je na vso moč udrihalo po hišnih posestni1 ih ob splošnem ploskaniu. Ie neki gospod v parterju se ni ganil. Njegov sosed ga je vprašal. aH mu igra ne ufcaia, nakar mu je zašepetal v uho: »V loži sedi moj gospodar, ki me gotovo opazuje. Ako b! zaploskal, mi jutri takoj poviša stanarino.
Kristus in sv. Peter pri kartah.
Kristus ln Sv. Peter sta med odpočlt-kom na potovanju igrala tarok. Sv. Peter je opazil, da je Kristus že drugič izigra! škfsa, zato je razdraženo vzkliknil: Stoj. mojster, čudeže smeš delati v Kani Galileji, pri taroku pa jih ne boš delal!«
Večni mir na odpoved.
Neutolažljiva vdova Je dala napraviti svojemu pokojnemu možu nagrobni spomenik s sledečim napisom: >Počivaj v miru, dokler ne pridem za teboj.«
Stara italijanska dvoreznost.
Ko Je Francija premagala Španijo, ?e pred "tMk beneške republike TranciM čestital, obenem pa izrazil Španiji sožalje. Ko se Je francoski poslanik zaradi take dvoličnosti prf beneškem predsednika pritožil, rra je ta mirno odgovoril: *Naša republika se ravna po sv. pismu, ki uči: Veselite se z veselimi ln žalujte z Žalostnimi.^
Poklon.
Za časa cesarja Jožefa TT. je prišel na Dunaj Papel Pij VI. Česat Je peljal papeža tudi v cesarsko zakladnico, kjer se ie papežu posebno dopadla fino zrezljana škatlja iz dragocenega kamna in je naravnost izrekel željo, da bi jo rad imel za snnm'ii s čimer pa se cesar n! strinjal, temveč je trez ovinkov odgovoril: *Kar pustiva to nežno delo. midva sva oba nerodna, da bi jo lahko potria«.
OB
OB
1m t
L I K K
O B R O K B
MESTNI TRO S CRNATOVIC
Cesar Jožef in ministri.
Z Jezuiti in minorlri svobodomiselni cesar Jožef ni živel v prijateljstvu. Minorite je dal cesar iz notranjega mesta Dunaia premestiti v predmestje. Pozneje je prijel cesar minorite v nj;hovem novem bivališču obiskat ter jih je vprašal, kako jim ugaja nc vo bivališče. Užaljeni patri pa so so na vsa vprašanja le molče priklanjali Ko :e nato hotel cesar zopet vstopiti v svoj voz, so minoriti ponižno zaprosili, naj bi se jim vsaj selitveni stroški povrnilf. Cesar je kratko odgovoril: »Častiti očetje, ponrej ste molčali vi, dovolite, da sedaj molčim jaz^.
Tako velikega osla s^loh ni.
Pepček je prepovedoval doma, da je videl pri mlinu osla, ki je bil tako velik kakor njihov stric. Sestrica Lizika- »Mama, veš Pepček vse pretirava. Tako velikega osla kot je naš stric sploh rit«
Lavdanova vdova.
Kakor znano, je ime! slavni vojskovodja Lavdon za ženo pristno Slavonko, ki nI bila niti lepa, niti bogata, tudi posebno izobražena ne, toda imela je pristno slovansko satiro, 2ato je dala soprogu na nagrobni spomenik napisati: »Ne cesar, ne domovtna, temveč žena te je postavila.€
Zavrnjena banalnost.
Na nekem plesa v majhni dvorani je radi velike udeležbe vladala precejšnja vročina. Gizdav plesalec si i« brisal obraz s svileno rutico ter rekel napram svoji plesalki: »Uh, neznosna vročina. Jaz se že potim liki osel; ali se tudi vi, dr?Žestna gospodična, ne potite?« — »Ne,« Je odgovorila plesalka, »las pripadam vendar drugemu spolu!«
Ponesrečena čestitka.
Nekemu kardinalu je prinesel njegov sluza vsako jutro dve prižgani sveč' pred postelj Zjutraj novoletne^ dne pa je pri taki priliki sluga čestital. Kminenca, prinašam vam posvetno luč, toda že!:m iz d:.a srca, da vam Bok dodei» e:krat večno luč! Kardinal sc* mu je zahvalil in mu podarit cekin. Pred vratmi je srečal sluga tovariša, ki je kardinalu vsako j'itro peči kuril ter mu zaurnl svojo srečo. Kurjač vstopi in čestita: sEmine-nca, jaz vam pripravljam posvetni ogenj, želim pa iz vsega srca, da vam Bog pi-p-avi večni ogenj.* — Ali je tudi ta gratulant dobil cekin, o tem zgodovina molči.,
Kaznovana bahavost.
Neki bahavi mladenič si je nabavil ae-lo lepo zlato aro, ki jo je v vsaki družM potegnil iz žepa ter jo držal nalašč v rok', da so jo morali oni občudovati. Ko je nekoč to ponovil, je vzel uro v r^ktr neki sarkastičen gospod, kj mu je miadeničeva bahavost že presedala, jo nekaj časa občudovat, nato oa jo vrnil mladeniču z besedam? »Res ura ie prav lepa, le kazalec ni dosti prida.«
Izgubil se j3.
Grof ;e zjutraj slonel na oknu, oblečen v dragoceno nočno haljo ter dobil nepričakovano krepak udarec. Ko se ozre, zagleda za seboj služabnika, ki prestrašei: Jeclja: ^Oprostite, milostjivl gospod, sem mislil, da so milostljiva gospa groiica!«
Točno ga je zavrnil.
Grofa, k' le b!l zelo ponosen na srvi plemiški rod, so nekoč opozorili na lovu na gonjača, ki mu je bil zelo podoben. Grof »e gonjača prezirljivo vprašal: >Gotovo je tvoja matt služila pri mojem očetu za sobarico?« Gonjač: *Ne, pač pa je bil moj oče kočijaž pri vaši materi.a
Pretirancst.
Gost Je naročil v zostilni par hrenovk, • mn jih nstakar nI takoj prinesel, je dal prkllcitl gostilničarja ter ra vpraša": »AH je tisti kodrasti nakar Se pri vas v službi?.-— Gostilničar: : Z a k a j poizvedujete?* — Gost: »Nedavno sem naroči! pri njem par hrenovk, a ga od takrat nisem več vide!.«
Vsak za sveje potrebe.
Znani angleški satirik ie bil pri-mran v časopisju polemizirat! z nekim dom:šlj;i-vlm pisateljem, ki Je menil satirika agnati s samozavestno hvalo: »Razlika med nama je tudi v tem, da pišete vi za d-?n.ir, jaz pa le za čast«. — Satirik pa je odgovoril: »Vsak dela za tisto, kar mu manjka.«
ÖGOIetnica Soleslava Hrabrega
Leta 1025. se je iz raznih slovanskih p'enicn med Vislo in Varto osnovala narodna poljbka država pod vlado liolcslava Hrabrega. Letos torej praznuje poljski narod 900 letnico svoje narodne države. Mlada država, ki jo pred nastopom Boleslava Hrabrega Štela šele par desetletij in bila slaba, na vse strani odvisna, se je pod tem vladarjem v kratkem času razrasla v veliko evropsko državo in dosegla odlično mesto v takratni zgodovini.
Boleslav Hrabri je znal narodu vcepiti poljsko čustvo in dušo, državno moč je osnoval na tcmclj;i velike državne ideje, bil je bolj politilc in držav« rik, kakor pa *'ojak-oseoiite.j. Njegova ide;a je bila. c"a ustvari dobi o organizirano i»; krepko državo, ki bo sposobna, d.i se zmagi vito zopcrst;ivi serr.ianskc-inu pritisku od zapada. \ neprestani borbi z Germanstvom se mu je jorodih zamisel, da združi slovanska plemena v skupno, močno slovansko državo. To rvojo idtjo je Hrabri izvaal tako dosledno, da je zrastla njegova država od Dn.epra do izliva Odre. od Bilkanr. do izliva Ponave. Politična oporoka Hole-slava Hrabrega je ostala tudi danes, po 900 letih, najmočnejši Jzrax poljske politične misli in živ prorram bodočnosti, netzcrpiftv izvor današnje obnovljene Poljske. Kakor pred 900 lerj, tako stoii tudi dunes poljski narod pred er.o in isto zgodovinsko nalogo* zedinjenie Slovanov v čvrsti Hok za borbo proti pritisku Germanov. Pil tem pa Je seve treba. ca opusti svoja imperialistična strer.iijc-va na škodo d/usih Slovanov.
G favni uredn:k: RASTO PUSTOSLZMŠEK. Odgovorni uredn'k: VLADIMIR KAPUS
ftev. 8.
•SCOVENSKI MAROD« dne 1!. januarja 1925.
Stran T.
NajboljSi Šivalni stroji
m fl^ to edino lt
Josip Petelinca
znamk*
Gritzner in Adler
za rodbinske in obrtne rabo
9 l Ljubljana
Miza Prešernovega spomenika
Večletna garanof|n - Pouk v vszen|a brszplaosn
Darujmo za sokolski Tabori
Potnika
za Slovenijo, dobro uvedenega IMa zagrebška nnlafeturna veletrgovina-  —  Ponudbe na Pobil-aitaa d. d., oglasni zavod, Zagreb« Gunduliceva u. 11 pod brojem „ Za-4052".
Teod. Kom Ljubljana
s*» U
izdelovanje posod tz pločevine za flmei, barvo, Uk in med vsake velikosti kakor tudi posod (IkaUe) 3245      aa k<
RADIO
«parate 1. 2. 3 In 4-eevne prvovrstne, kakor tudi razni deli stalno aa zalogi. Resni interesenti imajo priliko poslušati brezplačno kon certe in predavanja vseh evropejskih ra^lio-poiaj pri
Jugoslovenski el. d. d. Brown Bovert (prti* $tew m Tuje*)
LJubljana, Resljev» Costa 4.
večernih In plesnih toalet s Blatom In srebrom, lz
delovanje vsakovrstnih belih in pisanih vezenin, entlanje, preduskanje
MATEK, LJubljana
poleg hotela »Štrukelj«)
Moško perilo, naramnice, kravate L dr. po Izredno nizkih cenah.
Dražba.
Dne 12. januarja 1925 se vrli na Jesenicah na postaji tekla* diična pisarna) lavna draiba 14 vagonov starega telesa. Priietek draZbe ob 15. uri. Interesenti se opozarjajo.
Postaienacetnik, Jesenice.
107.
popusta, dobita pri tvrdkl
MATIJA TREBA
LJUBLJANA, Sv. Petra o. 6
Velika izbira najmodernejših čevljev za dam« In gospode-Prvovrstnl Izdelki snežnih čevljev. Proti Jam« stvu dajem tudi na mesečne obroke.
Ivan Jax in sin
II L
Ljubljana
Gosposvttska cesta it 2
NajbnljSl iivalni stroji In pletüni stroj'. Izborna konstrukcija In elegantna Izvršitev iz tovarne v Li neu Ustaooffltna 1867.        UtfaaovTans 1567.
Vezenje poučn)e brezplačno. Posamezni deli koles in Šival, strojev.
10-letna garancija.
Pisalne stroje ADLER in UR ANI JA. Kolesa Iz prvih tovarn .DOrkopp', .Styria*, .Waflenrad'4 „Kasser*.
Balnovett1 nat. Izum.
Izvrstna
B.O.B, ivorntca beten.Ho
— d. d. Vukovar —
Brzojavk«  Bob, Vukovai — Tel. InL 5S Proizvodnja ta odprava vsakovrstnih
blagaln Iz Jeklobetona omar z« dokumente
treaovnih vrat Itd. itd.
V najlepši In najioHdneMI Izdelavi.
Glavno zastopstvo samoprndafa ra celo Jugoslavijo Armin QoIdstein,
agentura in  kom J si ion al na trgovina Vu-
kovar
Zastopstvo is depot
lllca stav
Breipojfujn« npnmost vrsti ognju.
atador, z"gf| Največja sigurnost proti 7lemo.
Čilski soliter.
V januarju—februarju pride z direktnim brodom iz Cile na Sušak transport soiitra za balkanske in okolne države. Drugih direktnih transportov iz Čile v teku tega leta ne bo več za jadranske Inke. Vsled tega in ker je to neposredna posti iatev, ki jo pošiljajo direktno proizvajalci soiitra (Firme Baburlzza i Comp.) brez nikakih posrednikov, je Izključena vsaka možnost, da se na Jadranskem primorju zamore dobiti soliter na kak drug način pod ugodnejšimi pogoji.
Radi informacij o cenah in pogojih prodaje se je obrniti na
9« Ivi Ceriniitl, Karlovac
(Hrvatska! m*
PilaiirtiuIroTll^A
.AbstJnentol". Steklenice za 30. 50 hi 140 Din se odpošlje le, ako ■t vpošlje navedeni znesek v priporočenem pisma ln 20 Din aa transportne troJka.
Oesellschaft für ehem. und me-
tallarg. Industrie
m. b H. »T Wimm jXIII/2, WleeoHHg. B
Prvo vratni 137/T
Crftpc de Chine
In
Crftpe Georgette
v vseh barvah za p'esne obleke po skrajno snltanlh cenah pri
JOS. PODKRAJiEK
Ljubljana, Jur^lčtv trg
Surova svila v vaeh barvah 90 cm široka meter k Din 120.
m >
3
at S fr-Ii« ■* as
II
1 o
2 m
aa I lf*l
» 1
i i
a
m
a
r|
ar
3 -s
8I
aa
I
3
b
M S
Imate II za obaviti kakai ioho
DRöhl? Onda se povterliivo obra-UGlU I tire na mene da priSted te veiike iroSkove potovanja.
11 Ja oba vi jam streli
pnflovno privatno, intimno. In-kaso, obavjesti itd. najpovjrr |< i e diskretno, odmah ka > jedan dobar prijatelj. VI ml odobr te samo tio-škove 1 ogranitrnu dobit aa br<g;i i vrijeme, Poialjite postom 50 Din rak čete odmah dohiti opMmo obavljest , The Goodfrlend" ntern. agenet-ofice, Wien L, Wein-burggassc 12. 80
hitro pripravi mnogo preizkušeni NEOKRATOSIN"! Z najbolSIm uspehom ga porabi;a o pil malokrvnosti, bledičnosti, opesiiju živcev, maloduSnosil. ponočntm polucjam, razdraženosti, tesnobi v srca, seksualni nevrasteniji, onanljl. -mpotenci, upadanju telesnih moči ter pri odnornostl. ne-privlačnosti ter necntnosU pri "enskan. Zavoj slane Din 60*— Proti vposlatvl denarja naprej (a rismom) ter za vpos Ijalne stroške 15 Din razpošilja Gesellschaft fOr chemische und metallurgische Industrien m. b. H. Wien XIII 2, Wissgilllgasse &. 157 T
Specijalno i5i t emajliranje
i
kakor tudi razne kovinaste predmete, napisne table, po* steife, mize, stole itd. Izvršujem vsa pleskarska, ličar-ska, sobo- in črkoslikarska dela po zelo ugodnih cenah.
Trimo Bokal.
Celovška oaata
Zg. Slika (poleg mitnice)
LI 0GLHSI
Vsaka beseda so par
Za „Doplsevanjo" in „Zenitve" vaaka besoma 1 Din.
Sprejme se
kavarniški vSjOavoe in kuhinjski ■ 1 u g S. — Ka. rodna kavarna. 95
Išče se sirojnik
za parni stroj. — Ponud* be s kvalifikacijo in iz« pričevali jo poslati na upravo »Slovenskega Na« roda« pod Vesten 123/52.
Mesto hižnfka
iSče zakonski par brez otrok. — Cenj. ponudbe pod »Rodbina brez otrok 68« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Provizijski potnik.
I S č e se zmožen pro vi. zijski agent sa Ljub. tja.no in okolico. — Na. slov pove uprava »Slov. Naroda«. 61
-Srncv*. tvornica atroje* -a *t Bjelovaru — prima smjest« tri vr-n« I iakuaoa
formera
-«   arvoju   ljevaonlc« ie*
Ijeaa. 84 Knj'govodkinja
z večletno prakao, po pol. noma zmožna alovenake in nemSke korespondence — iSče službe za takoj ali pozneje. — Ponudbe pod KnjIf»"»v^darvo 57« na upravo »Slov. Naroda«.
Strašen zločin
je tevrlil nekdo, kjer je umoril na stotine živih bitij. Zasledovalo se ga je dolgo časa. Sedaj se je pa posrečilo ra na<M In sicer na P — «n,vi testi 12 v LJubljani pod naslovom   .KEMIČM! ZAVOD  ZA UNIČEVANJE ŠCU<-
KOV PODGAN M MISI
Sprejme ae dober, trezen in zanesljiv
šcetarsld mojster,
ki je zmožen samostojno voditi delavnico in po« učevati vajence. Nastop a 15. januarjem t. L — Hran«. atenovanje ter sploh vsa oskrba v hiši. Prednost imajo neože* njeni. — Ponudbe pod »Mojster/75« na upravo »Slov. Naroda«.
Gosrodična,
inteligentna, iz dobre hi« še, teli priti kot dn.??.ab. niča. oziroma goapodinja v boljšo hiSo. — Govori slovensko, italijansko in nemško. Vajena je vsega gospodi n J atva. Reflektira se samo na stalno služ« bo. — PIsča postranska stvar. Opremo za svojo sobo ima sama. — Po* nudb#» pod »Zanesljiv« 48« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
I    Prodam |
0>T,dar
:n starejša samostojna knftftovorikinf» z večletno prakso In dobrimi refe. renra-n| — dobita mesto na Gorenjskem. — Po* nudbe pod •GozdmrfR** na uprav«* »SI. Naroda«.
In^«8triisko podjetje išče izpraSanega
e^ektromonterfa,
vi je veSč ▼seh popra v »1 že""-*kih atrojev. — Po* nudkl% s» rtverjbo dose» d«njega alužbovanja snre* it*"~,a upr-va »SI**v Na. roda« pod »MonterfS 7«.
G. Fiuxf
Ljubliana, Gosposka nll* ca 4/1. l-vo. Posredovalni* ca boljših služb, luče nuj« no dve dobri kuharici z« noslanlStvo v Beograd, dobra plač«; dalje prr* fektno ktibarieo (poleg kuhinjske de^le) za v Za« *reb: kuharico za vse h—» «rospodinle v bližini Ljnbliane: več Vvharlc za titkal: komorno hHno, tu« dt r»xerniro, Vatera mo# r« Hti ve*ča livani« ter -'nat* nemlko. za okolico M*?Mitne: vrtnaria Itd. Pr^noroča vsaVovrstno in« ••rligrn^n ojtohje. namaka« H-e. blaffsini'arke. nis»»*. nKAre moči Itd. — Za od. nnvnr mnrr\^c\ 74
Pohištvo
radi opustitve lokala po znižani ceni naprodai do konca meseca. pri Brn« tuš. Sv. Jakoba nabrežje
st. 7. 70
Pletilna stroja
St. 8/50 cm ia 8/36 cm, nova, naprodaj. — Na« slov pove uprava »Slov. Naroda«. 77
Otroški voziček
(dobro ohranjen) in sto* ječ« električna svetilka — jgodr.o naprodaj. — Ale* ksandrova cesta 15. 72
Prodam 25—30 vagonov polsuhih
bukovih drv,
večji del Švicarsko blago: 100 kg 23 Din franko va» gon Radovljica. Dobavno takoj. — Ponudbe pod 'Drva^lt na upravo »SI. Naroda«.
Parni stroj
30—50 HP kupim. — Po, nudbe je poslati na: Fal-zavi. Samobor. 51
Sostanovalka
(gospodičnah, poštena, ki je ves dan odsotna — se sprejme na stanovanje od 15 januarja dalje. — Na« slov pove uprava »S!cv. Naroda«. 71
Pause
Učni tečaj
z« risanje krojev in /a šivanje ramovrstnih oh* lek, kostumov in plaščev. Sprejemam dame v prak» trčen pouk ter urez ijcm tudi obleke, priprav;«t r< izgr»tovitev. — Modni č"*« *opisi na razpolago. — E. Schlehan. konces. šola za Hftanje krojrv in Sivnnje Jamskih oblrV. Ljubi ja.« na. Stari trg 21.1. 79
!WI
Lisičje kože
in drugih divjačin — ku« puje vedno D. Zdrmstč, trgovin« usnj«. Ljublja« na, Florijanska ulica $t. 9
10/L
Naprodaj vrata,
stara okna, Saluzije, ok« virji za vrata in drugo — po zelo nizki ceni. — Na vpogled do 13. t. m. v skladišču G Tönnies, Ljubljana, Martinova ce« ata. 76
Vinogradniki pozor I
Na suho cepljene trte so nanrodaj, in sicer najbolj rodovitne vrste; tudi več tiaoč vkoreninjenih r»:v-jakov, in sicer »Götbe 5t. 9« in »Riparija Forta* lis«. Dobi se tudi pod'aga f>l|uč<> »Göthe It. 9 in »Riparija Fortalis« za na suho cepljenje. — Cena teh navedenih vrst Je po dogovoru. — Vsak naro.*-r;k naj poSlje znamke z« odgovo* Vsak nsročnlk f* lahko prepričan, da bo dobil lepo blago ter tako tvMttal več let moj odjemalec. — Naročniki nsj se takoj oglasijo pismeno ali ustmeno pri Prane Slodniaku, trtna-iu nri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, p. Jursincl. 86
L
lokali
J
Lokal
v aredini mesta — ae ISče. — Ponudbe na upravo *Slov. Naroda« pod »Dober plačnik/81«.
Trgovski lokal
(manjši) v aredini Ljub* Ijane — se ilče. — Ponudbe pod »Trgovski lokal 65« na upravo »Slov. Naroda«.
I   StanovanJa |
j
premičnine |
Pohištvo f
Kdor si želi nabaviti kras«
no in trpežno pohištvo po zelo ugodnih cenah — prodaja isto Matija An« dlovic, Vidovdanska erita št. 6 (nasoroti hiralnice).
Dvokolesa
se popolnoma prenovirajo rmaHirajo z ognjem, po* nikljajo in shranijo preko zime v oskrbo. — Tribu» ra F, B L.. Ljubljana, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Karlovem cesta št. 4. 162 T
PREMOG
trboveljski, llbofsJd, črnomal;sk»
in. r*?:?rfflri hk«. igljt. ileijiske brikrti
dobavi a ILIRIJA
linWjMs. Rrfi!|a Petra trg B
Tek 2:0. — Plačilo tudi na obroke. i«ät
Rcalitetna pisarna
Franc Schantel,
Ljubljana. Mestni trg 18. I. nadstropje — se pripo* roča za nakup in prodajo nepremičnin — pod naj« ugodnejšimi pogoji! 82
Hiša s trgovino
z meSanim btasom v več* jem kraju na S*ajerskem — pripravno tudi za vsa« kega dru^er*« obrtnika — se po ugodni ceni proda. Event, se da ^idi r na jem. — Dopise je poslnti na upravo »SI. Naroda* pod »Promet 43«.
I
I
Stanovanje
v novi hiSi fdve sobi, ku* hinj«, predsob«, balkon in pritikline) — se odda. — Več se poizve v opravi »Slov. Naroda«. 90
Ncmeb!ovano sobo
v Ljubljani ali okolici — iSče »akonsVi par brez otrok. — Ponudbe pod »Nemeblovana soba 69« na  upravo »Slov. Nar.«.
Strojno pletenje
— podpletam nogavice in drugo. — Cegnarjeva ull* ca 10, pritličje, levo. 53
Perje,
kokošje, račje In gosje, puh, oddaja vsako mno* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vaida, Cnko. vec 52/T
Strojno pletenje
Pred Škofijo l/I — prevzem« v delo vsako v rat« ne nogavice, kakor tudi nodpletanje. — Cene solidne. 78
»<jon«f
nov preizkušen in edino siguren lek proti kapa* vici (triper) ter zastarelemu (kroničnemu) tri* perju ter vnetju mehur* ja. Za popolno ozdrav* l»en:e treba Sest lončkov. \*sak !nn(Vxk z navodPom stane 45 Dn. — Proizva* jafcin po p« nti razpošilja tudi na zdravniV;i pred* pis lekarna Penič, Zapre* prešič, Hrvatska.      °o X
Stlepisšfii
: Sisak =
preperuCa najbolje tembure.. Bos, part ture i ostale potrebščina za sva claz-ba!a.
Zahvala-
Slovensko lovsko društvo v Ljubljani mi je cjla-^om sklepa plenarne seje dne 12. decembra m. L v priznanje uspešnega, zatiranja vran v prošli zimi nakazalo večji rne« sek kot nagrado iz društvene blagajne.
Za to velikodušno da* rilo se podpisani najtop* leje zahvaljujem.
Ljub!j sna, 9. j an. 1925.
.-1n/on Šolar. Ljubljana,  Poljanska as sta Št. 15 83
Kdor inserira,
ima uspeh v trgovini!
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Potrtim srcem in v mi^oblji tugl javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, sin, brat, svak in stric, gospod
Viktor Korsika
umetni trgovski vrtnar, trgovec s sem oni,  načelnik Pokrajinsko zadruge umetno trgov, vrtnarlev sa Slovenft|o, predsednik Saveza umetno vrllersklh obrtnika kraljevino S. H. S. i. L d.
danes ob pol 5. nri, po dolgi, mučni bolezni, v 45. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, bogu vdano preminul.
Pogreb preblagega pokojnika bo v ponedeljek, 12. januarja 1925 ob 3. uri popoldne iz biie žalosti, Rimska cesta Stv. 5, k Sv. Križu, kjer se truplo položi v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Maše zaduSnice se bodo brale v torek, 13. januarja 1.1. v župni cerkvi v Trnovem.
Bodi mu ohranjen blag spomin! Prosimo tihega sožaljal
V Ljubljani, dne 10. januarja 1925.
Ika roj. Bolte,
soproga.
Prisnoschlči
sestra.
Vilma, Emica In Lojzel,
otroci.
ikl la vnukinja«
Alojzij in Marija Korsika,
aaa
Fraae Prlmoschič,
svak.
92
6834
614
Stran 8.
.SLOVENSKI NAROD*   Gitr 11 Januarja 1975.
Ed. Rice Burrougns:
50
<0ar%anov stn"
Toda nič hudega se ni zgodilo. Oba kralja sta ae približala in pri tem vohala okoli sebe, kakor je pač navada pri šimpanzah. Dala sta si prijateljska znamenja, kar naj bi pomenilo, da se poznata. Potem sta se medsebojno popraskala po hrbtu, 8 čemer je bil razgovor pričet. Temu Je sledilo pravo pogajanje.
Kralj Šimpanz je najprvo obrazložil, zakaj so prišli, nato pa se je prikazal Korak sam. Do tega trenotka se je srkival v grmičevju. Začudenje gorskih šimpanz je bilo veliko, ko so ga zagledale. Korak se je za hip obotavljal, ker mu je šinila misel, da bo v tretiotku raztrgan. Pripravljal se je, da umre junaške smrti. Mislil je samo na Meriem. zakaj ako on pogine, ne bo nikogar več na svetu, ki bi ji pomagal.
Toda oba kralja sta umirila razburjene množice in namignila Koraku, da se približa. Gorske Šimpanze so ga obkrožale in njuhale z vseh strani. Ko jih je ogovoril v njih lastni govorici, so poslušale, kaj jim pripoveduje. Govoril jim je o Meriem, o življenju v džungli, kjer je bil prijatelj vseh opičjih rodov od malih Manu do Mangani-vele-opic.
»Gomangani, ki imajo v ujetništvu mojo Meriem, so Vaši sovražniki,« jim je ra7kladal. »Pobijejo vas. Šimpanze iz ravnin so veliko preslabe, da bi se mogU proti njim uspešno bojevati. Pravili pa so mi, da je vas kakor listja in trave, da ste hrabri in da se vas boji celoTantor, veliki slon. Rekli so mi, da ste pripravljeni nas spremljati v naselbino Gomansanijev in kaznovati ono hudobno ljudstvo, medtem pa jaz, Korak, zopet oc-nesem svojo Meriem.«
Kralj opic je bahato vzbočil svoja prsa in v bojnem razpoloženju hodil okoli. Njega so posnemali nekateri drugi veliki samci iz rodu gorskih šimpanz. Besede tega čudovitega Tarmangani so jim laskale.
»Da,« Js govoril eden izmed njih, »ml smo gorske šimpanze In smo neustrašni bojevniki, lan-tor se nas boji, Niima sc nas boji, Gomangani iz gorskih pokrajin so veseli, ako Jih mirno pustimo mimo sebe. J a/ grem s teboj, magari sani. Jaz sem kraljev prvoiojenj sin in >em zmožen sam pomoriti vse Gomangani v ravnini.« Pri tem je bahato vzbočil svoja prsa in ponosno hodil sein-tntja.
*Jaz sem Goob,« je zaklical drugi »Moje strašno »obovic je ostro in dolgo. Marsikaterikrat je že ugrizlo v mehko meso Gomanganijev. Jaz sam, brez tuje pomoči sem ubil sestro Sheetovu. Goob gre s tehoi * nižine in pobije sam toliko Ho-i;anganuev, da ne ostane niti eden, ki bi mrliče preštel.«
Korak je vprašujoče pogledal kralja. »Tvoji bojj\riki so resnično hrabri,« je rekel, ^-toi'a najhrabrejši od vseh je kralj.«
Pc teh besedah je ogromni samec, poln mladih sil, strašno zarjul, da je odmevalo daieč v go-zdrove Mali ši-^panzi so se prestrašeno jbesili matera.n za vrat, samci pa so. kakor da bi bili elektrizirani pričeu poskakovati in ponavljati kraljevo rjovenje. Nastal je splošen krik in vik.
Kvrak s: je tesno približal h kralju in mu kriknil i.a uho:
»Pojdi!«
Nato se je napotil proti ravnini k naselbini Kovudve Gomanganija. Kralj je stopal za njim in neprestano rjul in kričal. Njemu je sledila mala tolpa nižinskih šimpanz in tisoče pripadnikov gorskega rodu, divjih, kosmatih, krviželjnih, psom podobnih bitij.
Proti koncu drugega dne so dospeli do naselbine Kovudve. Bilo je že pozno popoldne. Naselbina je mirno počivala v neizmerni letni vročini. Ogromna armada šimpanz se je tiho priMiževala. Dasi je po gozdnem mahu stopalo tisoče in tisoče nog, vendar Šum ni bil nič večji, kakor če se veter poigrava z listjem.
Spredaj sta korakala Korak in oba kralja. Tesno pred naselbino so obstali.   Vse naokoli je
vladala popolna tišina. Korak Je tiho splezal na drevo, ki je stalo ob plotu in pogledal okoli sebe. Vsa neizmerna tolpa šimpanz je bila tesno zbrana pod drevjem. Trenotek maščevanja se je približal, šimpanze Je Korak poučil, da beli samici, ki jc zvezana v naselbini, ne smejo storiti ničesar zlega. Vsi drugi pa morajo biti kaznovani. Nato je dvignil svoj pogled proti nebu in strašno in grozno zakričal. Bilo je to znamenje k začetku.
V tem trenotku je vdrlo 3000 kosmatih samcev v naselbino prestrašenih črncev z divjim krikom in vikom. Iz vseh koč so prihiteli bojevniki. Matere so pograbile svoje otroke In hitele proti izhodom. Kovudvo je na hitro zbral okoli sebe svoje bojevnike, povzročal divje upitje. da bi na eni strani svoje bojevnike ojunačil, na drugi struni pa prestrašil napadalce.
Napad se je izvršil pod vodstvom Koraka. To dejstvo je pri črncih povzročilo grozo in obup. V začetku so se hrabno branili in metali svoja kopja in puščice v napadajočo množico, toda še presno so izstrelili vse puščice, je bil njih odpor zlomljen in spustili so se v divji beg. Za njimi so drvele šimpanze, jih grabile za grla in jih s svojimi dolgimi zobmi grizle in trgale. Najkrvoločnejši in najstrašnejši je bil Korak.
Pri Izhodu je Korak maščevanje prepustil svojim zaveznikom, sam pa je nestrpno hitel proti koči, v kateri je bila zaprta Meriem. Koča je bila prazna. Korak je pregledal tudi ostale koče in prebrskal vse zamazane kote, toda M^rieme ni bilo nikjer. Črnci je pri begu niso mogli vzeti seboj, ker je Korak na to posebno pazil. Toda kje je?
Korak si je mogel to dejstvo razjasniti samo z eno mislijo: Meriem so ubili in snedli. To prepričanje, da je Meriem mrtva. Je v Koraku za-palilo divje sovraštvo proti nienim morilcem. V daljavi je bilo slišati grozno vpitje pavianov, vmes pa obupni kriki njih žrtev. Tja je hitel Korak. Ko je prisnel, so paviani ravno pričeli v svojem bojnem razpoloženju omagovati in črnci so se zbrali k novemu odporu in pri tem z uspehom uporabljali svoja kopja in puščice.
Med to gručo Kovudvovih bojevnikov se le zagnal Korak ves strašen in grozen. Slepo sovraštvo je obvladalo vso njegovo notranjost. Kakor ranjen lev je divjal semintja in na vse strani s svojimi močnimi pestmi zadajal boleče rane. Vsak udarec Je bil siguren, kar je dokazovalo njegovo nenavadno izurjenost v boju. Ponovno in ponovno je svoje ostro zobovje zasajal v živo meso svojih sovražnikov. S tem, da je Korak sam posegel v bitko in z lastno osebnostjo med bojevniki povzročal velik nemir in strah, se je zmaga nasinala na njegovo stran. Črncem se je zdel ta beli bojevnik, ki je živel v skupnosti z veleooicaml in šimpanza-mi in ki je kričal, rjovel, trgal in mesaril na vse strani kakor divja roparska zver, nekaj nadčloveškega. On je bil zanje zli guh pragozdov, bog zla, katerega so užalili in je sedaj priScl, da jih kazmiie in se maščuje. Ta njh praznovernost je slabila odpor in mnopi izmed njih so bili kmalu prepričani, da je vsak nadaljni boj proti temu bogu pragozdov brezuspešen.
Kdor je mogel ie bežal da končno na bojišča ::1 bilo nikogar več, ki bi maščeval Korakova grozodejstva. Poln krvi in zasopljen je ostal Korak zmagovalec, ^»mpanze so se zbrale okrog njega, site krvi in od boja 2e utrujene. Polegalc so po tleh.
Daleč od tod Je Kovudvo zbral svoje razkropljene bojevnike, štel izsrube in ugotavljal ranjence. Njegovo ljudstvo je bilo popolnoma preplašeno. Vsak trud, da bi jih navdušil za nove boje, je ostal brezuspešen. Niti v svojo lastno naselbino se ni^o hoteli več vrniti. Vztrajali so na tem. da beže vedno dalje in dali? in si na ta način v daljavi več milj od strašnega Koraka zagotovo življenje.
Tako se je zgodilo, da Je Korak iz domačij pregnal zadnje ljudi, ki bi mu pri iskanju Mericmc mogli pomagati, ali bi mu dali pojasnil, kam jc Meriem odšla. Tako je sam onemogočil, da bi prišel v domačijo dobrega Bwana. s katerim je njegova draga Meriem sklenila prijateljstvo.
In vendar je bila Meriem od njega oddaljena komaj dobrih sto angleških milj.
feMft ROČKA
popolni/'
ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJFINEJŠI
Proda se
makulaiurni papir
kg a Din 6*—
j| v opravi »Slovenskega Naroda1 i
NpriraifR v .Slov. Naroda"!
» 15 letno iiittn
"ajoapetnetft! IOEWER et--afnl •*•*©! e poqrexljlvlm ransQ0F%»fjaiii (*rabere> | - enostavnim premikom je pripravljen »a * to "»n*t, vezanje aH ilvin •
LUD. BARAGA
LJUBLJANA
Selaburgova ulica S/1.   116 T
Prometni zavod za oremog d. d.
v Ljubljani
prodaj
ss premog ::
iz slovenskih premogovnikov
v*eh Wakovovl. v celih vagonih no or gina In h cenah prem govn kov za f'omafo un raho kakor tndl za   indtivtri ska   podjetja   in   raz pečava   na   d-beti
inozemski  premog in koks
vsake vr»te ln vsakega Izvora te- orijv»ro£a "oaehno prvovrstni fe<kotkova5M In andetkl koks za livarne n do-ffiifo uporabo, kovaSki premog, črni premog fn br kete
Uaflntl• Prometni zavod mm premog d. d. nOjlUV«    v Ljubljani. Miklošičeva o*eta 13 II
aja:st»re>ea slovanska
f otorft i Mi
delavnica
Ivan Brlcell, Dans eka e. 19,
se priporoča izvršitev točna ene amerne. 1798
FI.P.MI
Itpraia* optik Uubliana
Stari trg AL 3.
Volnene loulce
149 T
inmr*er;«\ modne telovnike, otroške sv terie. eenlce In *a!e po zelo nizkih cenah, ima v ve ikl 75 1 izNrl tvrrtka
F. I. Gor čar, fPri Ivanki* Ljublana, Sv. Petra cesta 29
Fdi'-n prave „Goisar" čevlje n lovske eevlia d<>b le le v novo mejen* .rgovini in delavnici
Ja Braier
Liubltena 3396
Tur J al Iti *>« (Breg) 1.
Klniam se »zdelnjefo vseh vrst čevlji po meri n vse vrs»e tržnih čevlev.  —   Trgovci »opast!
Cena solidne! PostreZba tatnil
0692     Med dobrimi najbolj! so:
i L
Alfonz Breznik
bivSi učitelj Clssb. Mattet in sodni Izvedenec. Naistare ia In naisposebneüa tvrtfka Jugoslavije.
Ljubljana, Mestni trg 3
Zaloga In Izposojevalnica najboljših klavir'««, pla« nlnov In hirmonl;ev 8tel«v*ay Bösendorfer, Förster, Hölal, Hof m an. Original Sfingi, Czapka eto. — Pro* da m tudi na obroke — Ponravila ln uqlaseva*"e najoene'e. — RajizHorneiše violino, godala vseh vrst In narb^l:fte  straže  *»n-»r**e e+eta|l.     142n
I
Popolnoma varno naložite denar v
1
Ljubljansko posojilnico
f Ljubljani. Mestni trg šten. 6
ker ima že nad
10,000,000 Pfn jamstvene glavnice.
Vloge na hranilne knjižice bi tekočI racaa obrestuje
najugodneje.
Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dorrovora. Sprejema v inkaso fakture ln ce«lje terjatev. Po?ojiia daje le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštva.
Telefon štev. 9. m T Telefon štev. 9.
Iz,log z, bleščečem
paxsvetljenjerri gubi privlačnost
Izkusnite Osram-Nitra-opal-žarniee.
„PFflFF" žipnlnl Ml fi
sa rodblco, obrt ia Intinstrljo.
Solidna oeoo \m ugodni plačilni pogovl. Veeletas (sasatvot — Pouk v vazealn brezplačen I
finwiav |Hin«tT« i  —   ■ uua v »?i»i;u uroipiotoa i i pji
aro o I0T0,
it.ai kg.
Sodna ulica 7-
CELJE,
Kra'la Pstra c 33.
Živo perutnino
kupuje stalno v vsaki množini in sioere pohanoe, kure aa peči, kure in purane ter plača pe najbolj iih dnevnih cenah
E. VAJDA, CAKOVEO, MEDJIMURJE, telef. 99,3,4.
16"» T
ROYAl. MAIL LINE
Kr fingleika r',*T^'» ParohroHnn 'In!'* — OtneraV -  rnitopaho z% fcrn-IJ«vIno S H S Zarjreb. Trjj. L itev. 17. 28»
Redevitl eotnlikl nromvti
Hamburg-Cherbonri-S luthamriton a
New York in Kanado
Cherbo
urn-üverpooMoutCiampton a
Jutno Ameriko.
CM-vrava potnikov t r»Tre»n. rtr-.:r«-' tn trefjem razr^dn. Kabina tretjega razrrda i dvema In iffrimi poeteljami.
Po d a a   o i s t w a i
2*^*«* »K »TSRiortfevs uHca 91 — Ljublana, KrrfodvonVa nlica 2*» — Vcnkf Baekerek. Kralja Aleksandra o. 4 — H»t'»H. Rtt!evard Alekaandra KO, Brzojavni naalov a« irori  navtdena pod*astop*tva ,,lfoy^iailDao".
Btano, Hareagovirto, Dalmaolje in Črnogorci
Srnaka Prometna banka v Sarajevu In Oru*u_
Bnojavai aa»ioy- „Proatetna banka1*. Doplaovanja v vaah jezikih.
J
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«,