SVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ¡^yÉÁR XXXIIL CHICAGO. ILL. TOREK. 4. MARCA (MARCH 4). 1941 Acceptance for moling »t special rata of postage provided for In »ctlon 1108, Act of Oct 8, 1917, author lied on Juna 14, 1918. Urednliki in upravnlikl prostori: 8447 South Lawndale Avt. Off lea of Publication: 2047 South Lawndala Ava. Telephone, Rockwell 4904 Subscription 00 Yearly ÔTEV.—NUMBER 44 i Sovjetska Rusija okrcula sofijsko vlado zaradi kapitulacije pred Hitlerjem. Nacijski tisk navdušeno pozdravil pridružitev Bolgarije k osiscu. Turčija zavzela stališče pozornega čakanja v balkanski krizi. Angleške ¿ete zasedle važen prelaz v italijanski Eritreji nje vladnih krogov, je udaril po Bolgariji in ji očita, da je njena akcija v konfliktu s provizijami nedavno sklenjenega nenapadal-nega pakta med Bolgarijo in Turčijo. Kairo, Egipt, 3. marca.—Vrhovno poveljstvo poroča, da so angleške čete okupirale važen prelaz v bližini Kerena, italijanska Eritreja, ki je obkoljen od treh strani. Keren je važno železniško križišče. Od tu se odpira pot do Asmare, glavnega mesta Eritreje. "Svobodne francoske čete", ki kooperirajo z angleškimi v operacijah na afriških bojiščih, so včeraj zasedle oazo pri Cufru. Ta leži 600 milj v notranjosti Libije. Francozi so ujeli čez tisoč italijanskih vojakov in zaplenili velike količine orožja, streliva in bojnega materiala. V distriktu Gojamu, Abesini-ja, so abesinski rebeli okupirali italijansko gamizijo pri Burye-ju. Južnoafriški letalci so istočasno bombardirali italijanske motorne kolone pri NegheLlu, Abesinija. Bombe, ki so jih vrgli, so povzročile ogromno škodo. Rim, 3. marca.—Uradna časopisna agentura Štefani poroča, da 0FIJA, BOLGARIJA, 4. mar-„Stare tanje bolgarakih naslov, da mora Bolgarija . teritorija, ki spadajo pod plavijo, Grčijo in Albanijo, »l* oživljena med bolgarakl-nacionalisti. Ti so poetall prati zdaj. ko sa nemške četa na-ijo v Bolgariji. Nacionaliati demonstracijah kričali: i Jugoslavijo!" Pred kra-palačo in v drugih krajih irislo do spopadov med na-«listi in komunisti. Policija retlrala mnogo oaeb. nogi so mislili, da bodo ko-isti revoltirali po prihodu likih ¿al v Bolgarijo, kar pa «godilo. Korauniatlčnl vo-ji so instruirali svoje prista-aj vodijo le propagando pro-Kijem. 0SKVA, 4. marca.—Sovjei-tomisarijai za zunanja sada-informiral bolgarako vlada ne odobrava njene kapl-cije pred nacijsko Nemčijo, ki jo je izročila sovjetska bolgarskemu poslaniku v rvi, naglasa med drugim, da !a Bolgarija ne vodi v mir, m v raztagniiev vojne. Is razloga sovjati ne morejo "trati stališča, ki ga Je zavse-lijaka vlada. ost je bila šele sinoči urad-bvesčcna o okupaciji Bolga-Vrfiovno poveljstvo je ob-komunike, v katerem pra- ¡i je bila okupacija odreje-interesu zaščite pred brit-ukropi v južnovzhodni Ev- ijski tisk je navdušeno po- Vl1 pridružitev Bolgarije k eu Kim-Berlin-Tokio. Ta drugim piše, da so nemške vkorakale v Bolgarijo z ritvijo sofijske vlade, da za- 0 bolgarske interese in prejo raztegnitev angleških 1 operacij na balkanske dr-Halje piše. da je bilo več iskih a^ntov aretiranih v P° '«lkritju, da so ti na-Val' pognati v zrak z dina-11 »iijske vodovodne na- ao nemške čete, preden ao rlln, S. marca— Nemškt^^ 1»^ane v Libije, da ojačtjo italijanske vojaške posadke tamkaj, položile prisego, da bodo napele vse sile, da skupno z Italijani poženejo Angleže iz Libije. Skupnn zmaga mora biti izvoje-vana ne glede na žrtve. Vrhovno poveljstvo omenja, da so bile angleške čete vržene nazaj v dveh sektorjih—pri Ar-resi, Eritreja, in pri Sirgoliju, za-padna Abesinija. Atene, 3. marca.—Italijanski letalci so napadli z bombami Larisso, grško mesto, ki je v soboto utrpelo veliko škodo v potresnem sunku. Bombe so padale na reševalne oddelke, ki so iskali trupla žrtev pod razvalinami porušenih poslopjih. Na centralni albanaki fronti so Grki izvojevali nove zmage, poroča vrhovno poveljstvo. Zaaed-li so več italijanskih pozicij po vročih bitkah, v katerih je bilo mnogo fašiatov ubitih in ranjenih. Roosevelt se ogreva za preobrat t > Ustanovitev zveze angleško govorečih narodov Waahlngtoh, D. C.. 3. marca. —Dočim se debata o načrtu za večjo pomoč Veliki Britaniji nadaljuje v senatu, prihajajo glasovi, da je glavni cilj Roosevel-tove administracije popolna politična in ekonomska rekonstrukcija sveta pod dominacijo Združenih držav in Anglije. Iz take rekonstrukcije naj bi nastala zveza vseh angleško govorečih ljudstev. Zadevni razgovori so že v teku med Rooseveltom in angleškim premierjem Churchillom. Oba, Roosevelt in Churchill, sta zavzela stališče, da je za dosego tega cilja glavni pogoj uničenje nacijske Nemčije in fašistične Italije. Kakor hitro bo načrt za večjo ameriško pomoč Veliki Britaniji sprejet, bb Roosevelt po vesteh, ki prihajajo jz zanesljivih krogov, šel na delo, da uresniči idejo zveze angleško govorečih narodov. Vsa znamenja kažejo, da bo Rooseveltov načrt sprejet z veliko večino glasov. Opozicija je priznala, da ima na svoji strani le 35 senatorjev, ki bodo glasovali proti načrtu. ti \ , t Na stotine aretiranih zaradi kršenja plavi h" zakonov Wilmington, Del., 3. marca___ Čez 500 oseb je bilo aretiranih na obtožbo kršenja "plavih" zakonov, ki prepovedujejo vse aktivnosti ob nedeljah. Ti zakoni so bili uveljavljeni pred dveato leti. Policijske avtoritete ao izjavile, da bo število aretirancev doseglo tisoč. Med onimi, ki so bili aretirani, so vozniki avtobuaov, lastniki restavracij, prodajalci časopisov, prevažale! mleka in drugi. Vsi bodo nastopili pred sodiščem, ki izreče kazen. ' Državni justični tajnik je odredil a-retacije, ker državna zbornica ni hotela preklicati teh zakonov. Vichy, Francija« 3. marca.— Tu pravijo, da je bil glavni namen reorganiziranja Petainove vlade poglobitev kooperacije med Francijo in Nemčijo. Jacques Barnaud, načelnik francoske delegacije, ki se je udeležila ekonomske konference v Parizu zadnji teden, je sinoči spet odpotoval v Pariz, kjer se bo ponovno sestal z nacijskimi voditelji in nadaljeval razgovore. Barnaud je pred odhodom dobil navodila od Yvesa Bouthiel-liera, ministra za narodno goapo-darstvo in finance, v čigar področje spada tudi industrijska produkcija. V biatvu je Bouthiellier ekonomski diktator in yodja kampanje, katere cilj je oživlje-nje industrijskih aktivnosti in redukcija števila brezposelnih delavcev. Pierre Pucheu, jeklarski magnat, je bil izbran za tajnika industrijske produkçije. Vprašanje je, al ibo Pierre Laval, ki je bil pred nekaj meseci odstranjen iz Petainovega kabineta kot podpredsednik vlade in zunanji minister, postal spet Član vlade. Tu trdijo, da so mu vrata v vlado še vedno odprta. Laval je glavni zagovornik tesne kooperacije med Francijo in nacijsko Nemčijo. Saigon. Indoklna, 3. marca.— Tu poročajo, da je Petainova vlada pdobfila japonski načrt glede izravnave konflikta med Indokino in Siamom. Predstavnik Japonske je omenil dosego sporazuma, dočim reprezentant-je te francoske kolonije molče o sporazumu. Poučeni krogi pravijo, da je morala Indokinu pod pritiskom Japoncev dati velike koncesije Siamu. General Isao Jasamuru, poveljnik japonsko oborožene aile v Indokini, je naznanil, da bo sporazum danes podpisan. Indo-kina bo morala odstopiti Siamu provinci Laos in Cambodia. Kanton, Kitajska, 3. marca.— Tu pravijo, da je Japonska okupacija Tamšuja in drugih krajci pri Hongkongu, angleški kronski koloniji, ustavila transportacijo orožja in bojnega materiala preko te kolonije kitajskim armadam v notranjosti Kitajske. —Domače vesli Mllwauške novice » Milvvaukee.—Iz Gorenjega pri Šmartnem ob Paki je prišla vest, da je tamkaj umrla Frances Vra* bič-Tamše, bivša Milwaučanka in mati pokojnega Franka Tam šeta.—K vojakom srt odšli sledeči 8lovenaki fantje: Math Udo-vič ml., Avgust Kmetec, Martin D. Medved (proatovoljec) in VEČJA KOOPERACIJA MED FRAN-OJO IN NEMČUO Razgovori z nemškimi voditelji obnovljeni PETA! N ODOBRIL PoJde jtiTše' ve£Ji* ta pridružila m^Rnn-Be^ MIROVNI NAČRT —Srebrno svatbo ata zadnje dni obhajala zakonska Joe Krains in žena.—V bolniški poatelji se že dalj čaaa nahaja Antonija Trkaj.—V sosednjem Sheboyganu je rojakinja Marie Urbas slavila 84-letnico svojega rojstva. Vaatl ls Puabla Pueblo, Colo.—-Pokojni Anton Bradič, o čigar smrti je bilo poročeno v Pros vat i pred nekaj dnevi, je bil star 22 let, ne pa 14 kot je bilo prvotno navedeno.— Pri delu v jeklarni je strlo nogo 19-letnemu Jacku Pavlovcu. — Dne 14., 17. in 19. marca bodo volitve v tukajšnji jeklarni med Steelworkers Organizing Committee CIO in Western State Steel Products Union. Ia La Salla La Salle, 111.—Anton Koatelo, ki je umrl pred nekaj dnevi, kot je bilo že poročano v Prosveti, je bil star 84 let in v Ameriki je živel 53 let. Oženjen je bil 60 let. Ia Člevelanda Cleveland. — Dne 28. febr. je umrl Jos. Blatnik, star 67 let in rojen v Drašči vasi pri Žužemberku. Bil je veteran umeriško-španske vojne in tu zapušča ženo.—V bližnji Genevi, O., je pred dnevi , umrl Joaip Coprlč, star 59 let In doma iz Vipozja pri Gorici na Primorskem. V Ameriki je bil 29 let in tu zapušča ženo in tri hčere. Bil je član društva 450 SNPJ. Člkaška vaat C h i c a g o.—Cikaška Tribune poroča, da je 25. januarja 1934 umrl neki Nick Grozdick (menda Grozdek) v South Chicagu, ki je zapustil premoženje vredno $1109.94, toda o njegovih sorodnikih ni ničesar znanega in njegova zapuščina še vedno čaka na dediča. Odmev nacijskega sunka v Moskvi Angleški zunanji minister v Grčiji --— * --7 *ti Moakva. 3. marca.—Sovjetski tisk je objavil poročila o nacij-aki okupaciji Bolgarije in da se Mine razbile vojaški vlak Hongkong, 3. marca. — Kitajska časopisna agentura poroča, da je čez 400 japonakih vojakov in častnikov izgubilo življenje, ko so eksplozije min razbile vlak, na katerem so se nahajali. Vlak je zadel ob mine pri Liapongu na progi železnice Kanton-Hankov. lin-T o k i o, brez komentarja. Uradna časopisna agentura Tass je objavila le vest iz Berlina o aklenitvi pakta med Bolgarijo4n oaiščem na dunajski konferenci in vsebino pakta. Tej vesti je sledilo poročilo o rezultatu oblaka angleškega zunanjega ministra Eden« v Turčiji. Poročilo omenja, da sta Turčija in Velika Britanija študirali kritično situacijo na Balkonu in dosegli popoln sporazum. Stafford Cripps, angleški poslanik v Rusiji, ki se je udeležil diskuzij v Ankari, ae vrača nazaj v Moskvo, pravi drugo poročilo sovjetske čaaopisne agenture,. Atene. 3. marca.—Angleški zunanji minister Anthony Eden je sinoči dospel sem z letalom iz Ankare, Turčija. Takoj po prihodu ae je oglaail pri grškem kralju Juriju. Z Edenom vred jo prišel v Atene tudi general John G. DIH, Šef angleškega armodne-ga štaba, ki ae je tudi udeležil razgovorov a turškimi voditelji v Ankari. Chicago. 3, marca,—Cikažanl bolgarskega porekla ao bili včeraj Informirani, da ae je morala njihova bivša domovina pridružiti oaišču zaradi allnega nacijskega pritiaka' Rev. Saprijan D. V idolov, pfcttor bolgarske krščanske cerkve, je govoril pred več sto svojimi rojaki, ki so se zbrali v presbiterijanskl cerkv na 4201 Jackapn blvd. "Bolgarija je bila že prej več krat pozvana, naj ae pridruž osišču, a se nl,M je rekel Vido-lov. "Zdaj slutimo, da bo poetu lu krvavo bojišče, čeprav ogrom na večinu bolgarskih prebivalcev ljubi mir." Danes je 63-letnlcs ustanovi tve modernega bolgarskega kra Ijestva. Bolgarija je bila pod turškim jarmom pet atoletlj in Bolgari po vsem svetu bodo da lies proslavljali obletnico usta novitve kraljestva. «J' nanašajo, da je zunanji ™ Joachim von Ribben-■*'« zagotovilo, da se bodo !}nje dr*ave pridružile osi-">wlih imajo Jugoslavijo, k Bankirji robantijo ltl ,,it,«'«,jevemu pritisku. ^on. 3. marca,—Prelom di-T™ "d noša je v med An-n Bolgarijo katero so oku-M*mik* čete, je blizu. Tu-Pravijo, da bo preuči vkorakanja teh ■parijo ne pa vsled te-•Mr* slednja pridružila diferenci na Dunaju. *S0V koprski posla- 1 vLh U Jt> obveslil »o-„,; : " ''"^naciji. S tem .da-se ne strinja ' J1' pridružila osi- ^ Tu*»a. 3. marca.— C VIr7 *doznav*' . "Ja -M* brala na Tur-'MwJ"f^mir z Ve- , tT; ^ J* angleški . Anthony Eden Bu. konferiral a ' 1 Franz von planik. je go-r*^ * turškim zu-'n .^iracoglu. ' drtapel iz *'J krizi zavzela fakanpî. Liât nad novim dealom Pravijo, da Roosevelt socializira Chicago, 3. marca.— V čikaških bankirskih krogih se zadnje dni kopiči oatra kritika proti federalni RFC (Reconatruction Finance Corporation), katera je pred dnevi pokupila vso izdajo dolžnic (bondov) države Arkansaa v vao-ti 136 milijonov dolarjev. Te dol-žnice bodo nosile tri in pol in deloma tri odstotke obresti. Razkačeni bankirji pravijo, da ta tranaakcija pomeni, da ae vlada novega deala "bolj in bolj po-lašča kontrole nad denarnim trgom in s tem izvaja indirektno socializacijo privatnega kapitala." Velika jeza ja tudi, ker je odbor za obrambno produkcijo odredil odmerni sistem v proizvodnji aluminija. To pomeni, da vlada mora biti prva pri odjemanju te kovine in iele potem, ko bo zadoščeno potrebam vlade za obrambna dela. naj privatne druž- izra/a mne-,be kupujejo aluminij Reynaudov odvetnik pri Petainu Bivši voditelji ne pridejo pred sodišče? Selitev Is snega brloga v drugega. Vichy, Francija. 3 marca — Izgleda, da Kdouard Daladier, Paul Reynaud in Leon Blum, bivši francoski premierji in Uu stsve Gamelin, bivši vrhovni poveljnik francosko-sngleške oborožene al le v Franciji, ne bodo prišli pred aodišče v Riomu, da izreče kazen. Val ti so bili pri jeti po kapitulaciji Francije pred Nemčijo v zadnjem juniju na obtožbo, da ao prignali nepri pravljeno Francijo v vojno i Nemčijo. Nsmig, da bivši voditelj! ne bodo prišli pred sodiAče, Je prišel potem, ko Je Reynaudov odvetnik obiskal premierja IVtul-nu. Sinoči je bilo naznanjeno, da so bili Charlea Pomaret, bivši notranji minister, senstor A. Hehrameck in nekateri drugi izpuščeni iz jede. Justični minister Je naznanil, da bo kmalu uveljavljen dekret, naperjen proti francoaklm državljanom, ki «i pobegnili v tu , jino, kjer so zdaj udeleženi v i kampanji proti Petainovemu re-j žlmu. Val bodo Izgubili franci>-»ko državljanstvo Med prizadetimi bo tudi Eve Curie, hči od-krtteljtce radija, ki je pobegnili |j{ Francije v London po padcu j republike Pred nekaj tedni je 1% 11 ¿tivUm* odpotovala v Ameriko, kjer //loj predava. Francija je že odvzela držav- VLADA POSEGLA V SPOR MED UNIJO IN DRUŽBO Cez 12,000 delavcev v borbi proti Internatio' UNIJE ADF GROZE S STAVKO Chicago, 3. marca.—Uradniki International Harvester Co. in reprezentanti unije Farm Equipment Workers (CIO) so včeraj odpotovali v Waahington, D. CT, kjer bodo konferirali s federalnimi uradniki glede končanj« stavke v tovarnah te kompunije, v kateri je zavojevunih 12,600 deluvcev. Konferenco Je akllcala delavsku tajnica Francea Perkins. Uradniki družbe in reprezentance unije ae bodo danea sestali z dr. Johnom R. Steelma-nom, načelnikom spravnega odbora federalnega delavskega de-partmenta, Člani unij Ameriške delavska fderacije pri International Har-veater Cp. so informirali delavsko tajnico, da niao v atavki, sa-ono pa ao zahtevali obnovo obrata v tovarnah te kompanije. Voditelji teh unij so instruirali člane, naj vprašajo za brezpoael-nostnn podporo, "ker Je unija CIO z nasiljem zaprla tovarna." Tovarne, v katerih izdelujejo traktorje, tudi počivajo, V teh tovarnah ju unija CIO prlsnans kot predstsvnica vseh delavcev pri kolektivnih pogajanjih. Unija CIO je šla v boj za minimalno plačo 75 centov na uro, starostne pravice, odpravo akordnega dela in priznanje. Mednarodna livarska unija «a je izrekla zu oklic stavke proti Western Foundry Co., ki ima svoje tovarne na 3634 So. Kedsle uve. Unija pravi, da bo šla v boj, ker je družba zavrnila zahtevo glede pogujunj v svrho sklenitve pogodbe. Wilmington, N. C., 3. mures.— Po musnom shodu, ki so ga sklicale stavbne unije Ameriške delavske federacije, je bilo naznanjeno, da bo okrog 5000 delavcev, članov teh unij, zastsvkalo. Ti so uposlen! pri grsdnji vojaških buiak v bližini Wilmlngto-na. Unije so se izrekle za oklic stavke, ker so kontraktorji odbili zahtevo glede plače in pol za čezurno delo in dvojno plačo za delo ob nedeljah in praznikih. Hinoči Je bilo naznanjeno, da bodo federalne oblustl posegle v konflikt mud unijumi in kontraktorji. Japonski diplomat odpotoval v Avstralijo Sydney, Avstralija. 3. marca. — Zununjl minister Frederick Stewart je dejal, da Je bil informiran iz Tokljs, da Je Tatsuo Ka-waj, novi Japonski poslanik, odpotoval v Avstralijo, kamor bo prUel 13. marca. Stewart Je rekel, da ga bo Avstralija pozdravila prav tako kot Je Japonaka pozdravilu poslanika Johna Lathams, k<"je nedavno doapel v Tokio. Nesreča na nadulični leleznici Chicago, 3. marca. — Ena o-seba je bila ubita In najmanj dvajaet drugih ranjenih danea, ko Je cU*k{lični vlak Chicago, Aurora K Klgln treščil v vagon vlaka, ki je vozil proti West-chesterju Kollzlja se Je pripetila na Central uve, in Lexington. Več potnikov Je dobilo hude po-ilkodbe in te ao odpeljali v bolnišnico Loretto. Ijanstvo vsem, ki ao pobegnili tx dežele v dobi od 10. maja do 20. Junija preteklega leta. Juatilnl minister Je ftoudarll, da bo Francija odvzela državljanstvo vsem. ki v tujini vodijo propegsndo proti Petuinovi vladi. jsss ff» jjxrrri---■••"****'— PROSVETA THE ENLIGHTENMENT __ (it AMI M) IN LASTNINA hI.OVBNSSS NA NOUN K POOPOKNK JB0KOTS Or«.. W m* pMM S» NinldM M tlmlww Irl*»* CMmciI MM M m, un m pul m«. HA* a* MM lata; m .» CtOTu UM «• l#u>. tt.1l m JjUj, » Im UN IiAnr'r"" rata* : f«# t*» I ».iu4 S*au» («i«*« Cktmmt tm4 C**s4e MW P*r »••' Ch »«••«« u>4 Cé—rrv UM |wrr »mi, lormii «Mmtrto» p.M i»r iw Cmm ««U»«* po 4u««»oru ¿Wakuv «t M »IHN H«*' IMll 4MM, |MMmi i(4.i M trmmim ««¿iljaUDu 4» V prllottl pattMlM. A4««rtMi»c »*»•• Mrr.w»i-~SUnuMrlpU Bf.d »nwlifiW artWUa »III MK M return »4 (Hfctf «*fc M .MTV». pteM. I—. «M.. wUl u r»Uirw.4 Mtr wte* MCMH^ btr mU «IIW.N Mi «•»»•rf Ii mm»*I«(III 44*«Um. «w I» v *hita)u. „ Nul» M »••. k«» • ItetoM l'ROWVETA UIT4I S*. UftMl A»«.. (klHff MINIER Of TBE KKPniATBD F*EN» juin, ♦ «Éta»»jH — BfltT *»i J"*?. .,'t*M I - . a* i>jj|ir"'f MMMMlt« 4s VSB f tÄBS éiiWBMI P®®®* STÎL Ja»**»* - •• — I* M —S*. 1M Pomanjkanje zadružnosti Neštetokrat »mo že pojamrail nad počasnost-JO zadružnega gibanja med slovenskim delavstvom v Ameriki—in kinitbo trebi jimrstl. Da «mo tako zaupani in zanikrni na zadružnem polju, je kriva tisU fsUlistična vera, ki nam poje, da nam bo nekdo drugI pomagal In nai dvignil v blagostanje. Z drugimi besedami: med nami je silno pomanjkanje izobrazbe in samozaupnosti. , .... Politična demokracija potrebuje izobraženih ljudi, da bo gledko tekle in da Ji nihče ne bo mogel do živega z zlorabo, toda gospodsrska demokracija, katera je zadružništvo, potrebuje izobraženih In samozavestnih ljudi—stokrst bolj. Edino izobrsženi delavci In farmarji se lahko zavedajo, da ekonomsko toliko več zmorejo in štejejo kolikor več svojih dolarjev združijo za skupno gospodsrstvp, kskor politično štejejo toliko več kolikor več Jih združi svoje glasove za dober progrsm na volilni dan. Prav je zspisal oni člankar: "Oni med nemi, ki so nsjglssnejšl pri reševsnju svetovnih vpre-šsnj, niso doms zmožni voditi niti svojegs dru- itvs!---" Possmezni izobrsžencl še niso merilo za gospodarske uspehe. Med nsml so Intellgentl, ki so zmožni pisetl slovarje In slovnice, smpsk v gospodarstvu so stoodstotna polomija—na drugi strani imamo celo vrsto popolnih ignorsntov v znanostih In kulturi, tods v svojem privstnem buslnessu so prsvi mojstri. Oboji ps lmsjo eno skupnost—veliki Individusllstl so! Za zadruž-nost nlmsjo smisla. In to je, čessr nam manjka: smlsls, trdne volje za zadružnost. Res je, da ne smemo podcenjevati zadrug, ki jih Imamo, toda bahati z njimi se tudi ne smemo. Naše slovensko zadružništvo je ostalo na prvi stopnici—pri bornih kooperativnih proda-jalnlcah; Izjeme Je edlns pogrebna zadruga— dasi je v sleherni večji naselbini bsš U največja potrebs. Zakaj smo tako leni in zanikrni? Čemu se ne lotimo zedružnih delavnic, gsrsž ln stsno-vsnjskth hiš? Posebno velike stsnovsnjske hiše z vso moderno opremo in komfortom bi lshko bile nsše največje zadružno blsgostanje. Čemu se ne lotimo zadružnih farm z obširno produkcijo vseh mogočih pridelkov? Drugegs odgovors ns gornja pertlnentns vprašanja ne more biti, kakor ta. da nam manjka potrebne izobrazbe in s tem vred nsm manj ks vere vase; namesto da zaupamo vase, raje zaupamo onim, od katerih pričakujemo, da nas pripeljejo v nekakšna nebesa na zemlji. . , J Kooperacija nas vseh je najkrajša ln najgo-tovejša pot do gospodarske osvoboditve in gospodarske demokrscije. Vse to si lshko ustvarimo sami. Ne pričakujmo pa tega od kskinlh filozofskih Mojzesov._ Mirovni pogoji—pretveza lzolacionistl, pacifisti in "spizarji" v Ameriki hrupno zahtevajo, naj Anglljs pove, zakaj se vojskuje, nsj nsvede svoje mirovne pogoje— ln potem šele nsj jI Amerika dovoli pomoč v materialu na podlagi mirovnih pogojev. Vsi ti dobro vedo, če hočejo biti Ukreni ln pošteni, zakaj se vojskujets Hitlerjeva Nem čijs in. Mussolinijeva Italija; dobro vedo, če hočejo, kaj čaka Evropo in svet po njuni smagl. Ako torej veti«» to morajo tudi vedeti, da se Anglija bojuje za nekaj diametralno naaprotne-ga Kakšen smisel bi imels vojna za Anglijo, če bi se borila za ohranitev evropekih resmer po vojni, kakršne so bile pred vojno, o katerih dobro ve. da bj porodile v dvajsetih letih novo vojno? Razume se, da se Anglija bori v prvi vrsti za svojo eksistetico in svobodo, pri tem pa mora računati » pogoji, ki ji bodo v bodočnosti zsjsm-člll eksistenco in svobodo—dobro se pa zaveda, da ti pogoji so v bodoče mogoči le v kooperaciji ln federaciji z ostalimi evropaklnu narodi. Mi se ne ozirsmo ns Churrhills tn druge kon servstivce v Angliji, ker verujemo v moč angleškega delavstva In verujemo v razumnost tega delavstva. Mi ne verujemo, da bo zmaga Anglije takoj prinesla kakšen socializem An» Kletem tn Evropi, verujemo pa. da bo ta zmag* dsla pogoje ra razvoj demokratičnega socializma To narA zadostuje Krik pacifistov ln "apizarjev" zS mirovne pogoje je le pretveza Če hi dobili te pogoje, in 4e tako dobre, bi pa—kričali za kaj drugegs. IZ naselbin Najbolj šalosten dan Akron, O. — Najbolj žalosten dan v mojem življenju je bil 20. jan., ko je nagle smrti umrl moj mož Maks Kotnik. Želim se zahvaliti vsem, ki so darovali v denarju namesto vencev. 8 tem se e izpolnila željs pokojnega, ki e rekel, de njemu ni treba po-agatl nobenih vencev na krsto. Zahvala tudi barbcrtotlski federaciji SNPJ, društvu v New Phi-ladelphiji, družini Erše v Cleve-landu, moževi sestrlčni Minki Kotnik v Thomasu, W. Va., moji di vsem, ki ste gs obiskali pri mrtvaškem odru in ga spremili k zadnjemu počitku. Hvala vsem skupaj! Gertrude Kotnik ln sin. gledal tako majhen. Slika je tudi lepa, če jo kdo hoče hraniti.. Da se meni dopade, je to, ker ljubim otroke. V otrocih Jc odkritosrčnost. Otrok ne pozna hi-navščine, tudi je mednaroden in brezverski — vsega tega se priuči po rojstvu. Otrok te ljubi, a-ko ti njega ljubiš. Marsikak o-trok bogatina bi dal vse, samo da bi se mogel svobodno igrati, magari tudi s cigančkom. Otrok v svojem naturnem elementu nima nobenih predsodkov. Lahko pa je krut kot posledica dedno-m zato bo kanarčku za vil vrst In zato je tudi ostal v Derni, voljenje, da to lahko stori. Ko je ko so prišli Avstralci. On je po- tem slišal Franc Jožefov sin m Rudolf, je očetu vrgel v obrez: zdaj bodo drugi po cesarjevi j lavi hodili. Cesar je ostrmel ln poznal, da mu je sin povedal britko resnico. Ravno tako nekako Izgleda zadeva med br. Molkom ln Gard-nom. Tisti strašni prepad med njima, za katerega oba skupaj dobro vesta, dela preglavico ve-lkl večini čiUteljev Prosvete. To i moral glavni urednik na vsak način preprečiti. Br. Molek se izgovarja, da je Prosveta demokratičen list, ne trpi pa Gardno-vih, v tem času nazadnjaških člankov. Danes že tako izgleda, kakor da bi br. Garden imel pod kontrolo politične smernice Prosvete. Zdi se mi, da br. Molek že meče svojo puško v koruzo in da br. Garden že junaško stopa po ali mu polomil peroti in se igral v blatu ln prahu. Zato ga tudi imenujemo "paglavček", kar pa ni nič slabega, kakor ni izraz "požre". George Gornik. 493. To ln ono Belllagham. Wash. — Br. Bar-bich je lepo opisal Lincolnovo zgodovino v Pros veti dne 17. fe- VSttSSSZA jK&w-aiMf t O italijanskem ujetniku ln a> , drugem Cleveland. O. — V lokalnem listu čitam zanimivo pismo ne- magal graditi fašizem, potem pa e bil kaznovan po istem režimu, caterege je pomagal s silo zgraditi. In kakor je bil skrušen on, tako so zdaj ruši tudi Mussoli-nijev režim, ki so ga zgradili Du-miniju podobni morilci. On se raje dal ujeti in se ima zahvaliti Angležem, da še živi. . Lani je bil ubit v letalski nesreči z maršalom Italom Bal-bom tudi NeHo QuillicI, ki je dal avtomobil Matteotijevim morilcem. Ubila sta se Um, kjer jte bil zdaj ujet Dumini. Tako je Africa maščevala umor socialističnega poslanca Giacoma Matteoti-a. Naš list "Naprej" ima nov naslov — 18771 Renwood ave. v Euclidu. To je sedaj "delavski ist za slogo in napredek ameriških-Slovencev." Uredništvo in uprava je menda v rokah Eliza-bethe Matko. Frank Petavs nas e zapusti, prav Uko Geo. Vitko-vich. Zadnji mi je enkrat skušal delati preglavice, ali se je u-kanil, kakor tudi že več drugih. Če ne gre, ne gse. Ne vem, zakaj rabimo toliko (klavskih listov, če pa nimamo svobode'*. To so bili'nasprotniki predsednika Lincolns. Kako se vse spreminja. Pred 105 leti So se sešll predstavniki ameriške revolucije ln so glasno Izjavili nepokorščino angleškemu kralju. Neki delegat je Izjavil: "Gentlemani, držimo skupaj, če nočemo viseti posamezno!" Ako bi jim kdo povedal, da bodo njihovi potomci branili angleškega kralja in njegovo cesarstvo, bi ga proglasili za norca. In od sedaj čez toliko let bodo tudi pi-seli o sedenji vojni kakor se nam sploh ne ssnja. Nsm se tudi ne sanja, kdo bo zmagal v tej vojni. Pravijo, da so v zadnji vojni zmagali zavezniki, toda nekdo je zapisal, da je bil Lenin tisti, ki je zmagal. Pomembno pri tem je, da se je svetovno delavstvo zelo ohladilo za komunizem ln tudi ne brez vzroka. Vendar pa USŠR še nI pocažena in v zadnjih par letih Je zelo napredovala; kar pa je glavno, je to, da je Izven vojne. Prav resnično je, da si vsak posameznik želi svobode in demokracije, a meni se zdi, da beseda sama še ne pomeni dejstva. Kaj pa je demokracija? Jaz ne vem, oziroma le to, da je demokracij toliko kolikor je razredov. BogsUŠ Ima svojo demokrscljo, delavec svojo ln meščan svojo; na splošno si jo ljudje tolmači jo po svojih dohodkih. In v praktičnem življenju je tudi v demokratičnem oziru velika raz lika med revežem in bogatinom. Tako je tudi z diktaturo, ki je tudi kočljivo vprašanje. Če se komu odvzamejo lepi dohodki ln se gs prisili ,da mora dels ti za svoje življenje, je to huda diktatura. Na drugi strani bi pa delavec rad opravlja!'svoje delo ln zanj bi ne bila diktatura U ko neznosno. de nekoliko o koledarju. Bil sem prvi, ki sem v P ros vet i iz razll, da se ml dopade. Vedel sem tudi, da se bo dopadel mla dlni in ženskam, in nisem se motil. Tudi ni Uko majhen kot nekateri dopisniki pravijo.' Je le H palca ožji od prejšnjih in tri palce krajši. Če bi imel večji tisk ln rdeče številke, bi ne iz- t bil edini Iulijan, ki hi bežal, ko so Angleži zasedli Demo v Afri-cl. On je bil rojen v St. Louisu cot sin iUlijanskega očeta, de-diško ime matere pa je bilo Jes-sie Williams. Dumini je že pred mnogimi le ti zapustil Združene države in se naselil v Iulijo. Ker mu je kli ma ugajala, je tam Ostal in postal vnet fašist. V Florenci se je pridružil lokalni fašistični tolpi imenom "La Disperata". Se pred fašističnim pohodom v Rim je bil poznan kot "osemkratni morilec". Ker je imel zaščito glav nega poveljstva fašizma, se mu ni ničesar zgodilo. Mussolini je baje imel vse za upanje v Duminija. Ko so glavni fašisti sklenili umoriti socialističnega poslanca Giacoma Matte-otlja 1. 1924, je bil za ta posel izbran tudi Dumini, ker je bil izkušen gangež. Umor Matteotija je skoraj uničil Mussolinijev režim. Tako je moral biti aretiran tudi Dumini in ostati v ječi v malem mestu Chieti, kjer je podal sledečo izjavo: Ko smo imeli Matteotija v av tu, nas je razjezil radi svojega obnašanja. Nismo mu hoteli dati nobene pozornosti, ker naš na men je bil, da ga popeljemo daleč na deželo. Ker je hotel z nami argumentirati, sem ga večkrat udaril z ročajem mojega revolverja, nakar Je dil mir za nekaj časa. Potem se je ponovno začel boriti z nami in ko se je vrgel name (sedel sem ob volanu), sem ga večkrat udaril mojim "boksarjem" in mu prebil lobanjo. Duminija je pred sodiščem zagovarjal tajnik fašistične stranke Roberto Farlnaci, a kljub temu je bil obsojen na pet let ječe Bil pa je kmalu oproščen. Rečeno je bilo, da mu je Mussoli ni obljubil milijon Ur, toda o-bljubc ni izpolnil. In Uko je pri čel Dumini gobezdačiti, kar je bilo seveda preveč za fašiste. Ker je postal nevaren režimu, so ga nekega dne aretirali fcdi nepla čane najemnine za stanovanje. Iz ječe je bil poslan na kazenski o-tok in par let pozneje v Circ-nejko, ds postane trgovec. Za bičlli so mu, da se ne sme nikdar več vrniti v Iulijo. vencija SNPJ je dala polno moč ;lavnemu uredniku Molku, da tar ne spada po njegovem mnenju v Ust, ne sme priobčiti. Ali z br. Gardnom dela baš nasprotno; priobči mu enosUvne vBe, dasi ne spada v list. Toplo priporočam br. Molku, • da ozdravi br. Gardna, ker vse čitateljev. Da je to res, kažejo ^gi^a, ¿a je bolan na možga naročniki in zastopniki. Pri naročninah bomo pač nazadovali, cer ni več imigrantov, »mladina pa raje čita angleški. Tukaj se pojavljajo stavke Kot poročajo, so zdaj zastavka-i tudi pri Willard Storage Bat tery, ki izdeluje baterije za av te. Tudi pri Apex Co., ki izdeluje pralne stroje, so delavci še stavki. Pri obeh kompanijah je uposlenih precej Slovencev. Frank Barblč. 53. Hoče utihniti Gardna Philadelphla, Pa. — V Prosve-tl z dne 18. febr. je br. Langer-holc iz John8towna stopil precej korajžno na prste našemu velikemu razgrajaču Antonu Gard-nu, pomožnemu uredniku Prosvete. Povedal md je, kar mu u-pravlčeno pripada radi njegovega neprestanega blatenja predsednika Roosevelta in njegove vlade. Največjo napako pa ima proti ameriški obrambi. To, kar piše Garden v Prosve-tl, odkar traja Vojna v Evropi preseda že najbolj kratkovidnim čitateljem. ČiUtelj čiU enkrat dvakrat in večkrat in težko pričakuje, da bo enkrat že konec te neslanosti. Ali nič ne pomaga igra se ponavlja kar naprej. Br Garden je znan čitateljem Prosvete kot naDrednjak in daleko-viden javen delavec, in brez dvo-va je izobražen človek. Kar se tiče njegovih člankov, ki jih pisal v Prosvetl pred evropsko vojno, mu vse priznanje. Njegovi članki, kolikor sem jih jaz ra zumel, so bili iskreni in je ime veliko maso čitateljev na svoj strani. Kaj pa je danes z njim? Kaj ga je prignalo na tako nizko stopnjo? Izgleda, kakor da mu je razum odpovedal. Čudim se tudi glavnemu ured niku Molku, ki neprestano do< kazuje Gardnu, da je v strašn zmoti. ,Na kakšen način in za kaj br. Molek Uf te tako dolgo trpi? Kadar malo pomislim na Molka in Gardna, ml nehote si 11 v glavo .pravljica ali zgodba o avstrijskem cesarju Francu Jožefu. Nekega dne ga je baje vpraša avstrijski bankir Rothschlld,| sme v svoji palači napraviti pod s petkronsklml srebrnimi kovan ci, na katerih je bila glava Fran ca Jožefa. Cesar mu je dal do- nih. Daj mu dobro zdravilo ln ne priobčuj mu skrajno nazadnjaške gnojnice. Na svoji stra ni imaš 95% čiUteljev, kakor jravi Langerholc, ki se v dana-injih razburkanih časih zaveda-; o, da je potrebna kooperacija z vlado, ki je danes na krmilu Združenih držav in katero smatra ogromna večina ameriškega ljudstva kot najboljšo in najnaprednejšo izza Lincolnovih časov. Br. Gardnu pa priporočam, naj si kupi novo pero in ga zasuka v novo smer, v smer, ki vodi v boljšo bodočnost človeštva. To bo dobro zdravilo tudi za naš dnevnik Prosveto, ker med čita-teljl je dosti nervoze, Pa brez zamere. John Novak, 284. če I n* si Francoski vojaki ki ae bili Internirani v ftvlcl. as poti proti Ženevi odkoder bodo odšli domov. V Svkl so se aahajsn od kspllulaclje Francija pred Nemčijo v sadnjem juniju. Nekoliko komentarja Novaku Chicago. — Da je br. John Novak nervozen, dokazuje njegov dopis, iz katerega je razvidno, da hoče slišati le eno pjat zvona in da je pripravljen zamašiti usta vsakemu, ki je dručnega mnenja kot on oziroma sedanja vUda. In to v interesu — "boljše bodočnosti človeštva." Res se ne tepejo z razumom samo bogovi na Olimpu, marveč tudi ljudje na zemlji. Na gornji linčarski dopis nisem mislil nič odgovoriti, toda sem se premislil, ker je zanimiv psihološkega stališča. Pokazu-je namreč primer, kako vojna histerija vpliva na ljudi. Žrtve te histerije, katero nihče ne širi Uko spretno kot vlada, ker ji je potrebna za izvajanje svoje zunanje in tudi notranje politike, postajajo zelo nervozne in skrajno netolerantne. (Zdravniki in psihopati nam povedo, da je ner voza bolezen, za ozdravljenje ka tere je predvsem potreben mir.) Zamašiti hočejo usta vsem, ki se ne strinjajo z njimi in obenem zahtevajo gosj£ korakanje za vlado. Vsaka kritika Je v njih očeh — "blatenje". Kam vodijo smernice kot jih zagovarja br. Novak? Kdor ni slep in se je zadnja leta kaj naučil iz velike evropske tragedije, lahko ve, da v totallziranje mišljenja. Prva potreba vsakega* to-talitarskega režima je, da ubije opozicijo. Fašizem rdeče, črne, rujave ali kakršnekoli barve jo zatre z nasiljem; v ta namen se posluži tudi najbolj* barbarske bruUlnosti. V Ameriki je danes še toliko svobode, da se opozicija lahko še oglaša. Koliko časa se bo še lahko. je odvisno od razvoja dogodkov. V intervenčnem tisku in v Intervenčnlh krogih so vedno močnejši glasovi za "national unity", kar pomeni zadušitev o-pozldje na lep ali grd način in toUllziranje mišljenja. Kdor ne bo tulil Uko kot vladajoči krogi, pa bili njih nameni in cilji dobri ali slabi, udri po njem! Zamaši mu gobec!, pa bilo to v imenu demokracije, boja proti fašizmu ali "boljše človeške družbe." Ne, na Uk način se ne gradi boljša človeška druiba. marveč slabša, barbarska; Uk način "boja proti fašizmu" je tudi pot. ki v današnjih razmerah ln v sedanjem šUdiju kapiUlističnega razvoja ne vodi drugam kot v fašizem, pa naj bo Hitlerjeve. SU-linove. Musaollnijeve ali — ameriške sorte. (Dalja aa I. «trasi ) OB Anton Garden Naprej ali nazaj? V Prosveti se je pričela diskuzijaH eah našega lisU, katero Je sprožil klavrn nik Molek v uradni izdaji 19. febr Zai do sU povedala svoje mnenje br.'Frark a! m MiUn Medvešek, včeraj pa Tone Zorni Sugestija br. Molka je v bistvu, najprlj postane nepolitičen list. ki naj sluzi k M stventm ln * kulturnim Vrednota m " ter domačim zadevam. Milan Medvešek i J* br že prav, ko pravi, da se bo skoro gotov« ko članov strinjalo s sugestijo glavnega J nika. Strinjali se bodo predvsem oni ¿bj čiU tel j i, ki so pripadniki demokratske ¡L \all celo republikanske ln katerim se vsabi tika Rooseveltove administracije vidi stna in največji greh. T Kar se kritike sedanje administracije tife. v Prosveti ni dosti, sploh veliko manj faS primer v prvem Roobeveltovcm terminu d koliko še v drugem, ko je bila sprejeta vsa na socialna in delavska zakonodaja. Kod že enkrat omenil, smo bili Ukrat zelo kriti napram "new dealu", ker se nam ni viddl volj temeljit ln dalekosežen. Argumentiralill da so potrebne fundamentalnc gospodari spremembe v smeri socializma, ker je tudi a riški kapiUlizem dodelal in ogromnim ms ne nudi več življenjske zaščite, marveč jik ha bolj in bolj v propast. Rekli smo dalje, je kapiUlizem bankroten, ker je milijonom Javcem odrekel pravico do dela in iela in revščino in propadanje širi bolj in boljl med farmarji. Ti argumenti še vedno drže: bogatini p« jajo bogatejši in reveži revnejši. Vsa statin o razdelitvi narodnih dohodkov to potrji Trenutno je sicer nekaj več dela in zaslužka di vojne ekonomije ali velikega oborožev« s katerim si bogatini zopet sijajno polnijo pe z velikimi profiti. Toda to je le začasn* bo sedanji program oboroževanja dodelan, se zgodi v treh ali štirih letih, bo deželaH pred alternativo: ali nadaljevati s tem pn mom, kar pomeni stalno osedlanje Amerike gromno miliUristično mašino, ali pa zreti braz veliki gospodarski depresiji in se nun večji brezposelnosti kot je bila prva leta v[ njem desetletju. Seveda se lahko Amerika prej zaplete vi no — če bo hotela garantirati Angliji zmaj diktiranje mirovne pogodbe, se bo tudi Kakšna bi bila v tem primeru bodočnosti le, je v naročju bogov; vsekakor pa bo ga darsko še bolj bankrotirana z zelo okrnjeno mokracijo, ki bi bila v resnici le na papirji obenem tudi zelo plodna njiva za politične magoge m bigotstvo, katerega bi še najbolj čutili mi priseljenci. Toda recimo, da se Amerika radi velike ( zicije ljudstva iaogne formalnemu vstopu vi no in da ne pošlje svojih armad v Evropi Azijo in da bo hotela prenehati i oboroš njem, to je, da bi bila pripravljena sprejeti di veliko gospodarsko krizo kot manjše zlo, kler zopet ne preusmeri svojega gospodin za produkcijo civilnih potrebščin. Ampd kaj bo naletela na dve notranji zapreki. Na erti strani se bo njen obrambni aparat ali manj spremenil v tipičen militaristicnil rat, kateremu bosta pridno prilivala m žingoizem in imperialistični interesi amer bankirjev in industrijcev — da ne govori vplivu zunanjih razmer. 'Na drugi strni bodo tudi delavci raje izdelovali orožje in niči jo in celo služili v armadi kakor pa bi brez dela in jela na cesti. Faktično bo mil ne njih dobilo interes v vojni ekonomiji k bo razmeroma lahko pridobiti za nadalje« oboroževalnega programa in za militarizes glede, kako izpade vojna v Evropi. Pomi se bodo le* radi izredno visokih davkov, ker kdo bo moral plačati stroške oborožrvan; mogoče še vojne. Pod kapitalizmom j» seveda plačali v ogromni večini delavci» mar j i, bodisi z direktnim, še več pa z nim davkom na račun življenjskega sU* Alternativa proti novim gospodarskim zam, v katerih bo brezposelnost prej kojM U^j« iraUnr j» hila 1 1932-33. in pnft» mu ter neznosnim davkom je temelji» nizacija ameriškega — kot tudi sveto* gospodarstva na principih in program^ kratičnega socializma, industrijske H. rr| je aH kakor že hočete. Le s socializacij važnejših industrij na podlagi demokriwj prave, v kateri bo zastopano delavstvo, m no osebje (inženirji, ravnatelji itd.) terj menti (ali vlada) in s planirano ekonom» dosežena boljša človeška družba, v K™ fit ne bo igral glavne vloge. marv<* ^ nje ljudstva. Le s socializacijo In plan» gospodarstvom bo mogoče garantirati o^l pravico do dela in dostojnega življenj*«* darda. (Dalje na 3. strani) Pred dvafsetiini leti (Iz Prosvete. 4. marca U'-11 Domače veatL V Burgettstowru, P^ t 26-letni Anton Fllipič. jL Delavske vestL Stsvka krojaških d New Yorku se nadaljuje. Ameriške veatL Novi predsednik bil ustoličen; Wilson odšel v pokoj. Inosematvo. Krvavi Izgred! v Trrfu; na drhal je napsdla Delavski dum ^^ Sovjetska Rusija. V Moak * ti ruski skupščini, katero je Parizu. ovice z starega kraja Slovenije NOVOMEŠKEM SREZU g^NjKUJE MOKE ^Novo mesto. l».,dec. wled»ce pomanjkanja raznih Bitnje potrebnih stvari se ii di v novomeškem sre. H zadnjem času je pričelo Jnjkovati moke, ki se ze v Kobenitrgovini ne more . dobiti, ^r so prejšnje zalo-„¿le Kdor nima denarja, da i pravočasno založil s po-količino moke, je sedaj v ^ Posebno peki, ki zaradi anjkanja moke ne ■ 111 pa je fgevci m morejo ^ITruha S tem so pa zla-inzadeti najrevnejši sloji, ki bili prisiljeni kupovati kruh peku in so tako brez najpo-bnejše hrane. ji pomagajo vse odredbe o ¿bi prebivalstva z moko, ko «re vse tako počasi, da mo-dobiti. Potem neumev-da trgovci, zlasti ve-.... moke, ne smejo brez —^tvenega dovoljenja prodati; eilci pa oblastvenih dovoljenj morejo dobiti. ,'zrok pomanjkanja moke motiti le v prepočasnem poslo-ju oblastev, ki so dolžna skr-za ljudsko prehrano. Bliža- i božični prazniki, vsak še ta-reven človek si želi v teh th nekaj priboljška, ki si ga po svojih močeh pripraviti lasi je priboljšek v skromnem ihu, mu je še to onemogoČe-♦ Imetje, ki imajo kolikor toliko jega lastnega pridelka, čeprav v zadostni meri, ker je pri le malo kmetij, ki bi jim pri-»k žita zadostoval za celo le-niso navezani na nakup mo-bi že še na kak način potr ker je sedaj nekaj žita le v zalogi, a drugi, ki, ne pride-ijo žita na svojem posestvu, ivci in drugi, med katere je Kevati tudi uradništvo s svo- ii skromnimi plačami, pa s tjo gledajo v bodočnost, ko že sedaj taka težava z naku-n moke. AGIČNA SMRT IITELJA Litija, 20. dec. Jmrl je v Ljubljani g. Ivan iari učitelj in šolski upravi-v prijaznem Hotiču pri Litir Ob zadnjih poplavah je 5. t. vračajoč se domov po opravilih službenih poslih, ki jih imel na sreškem načelstvu v iji, moral bresti po skoraj do en prepravljeni banovski ce-ter se pri tem prehladil in il pljučnico, nakar je po na-pivsih komplikacijah izdihnil >jo plemenito dušo v oskrbi »vojcih v Ljubljani. Star je ¿ele 35 let ter še samski. n i. ikar obsojen nasilstvo >*bni podatki Štefana Gradijo. ki je prišel prod mali ka-uki senat zaradi nasilstva pro-državnim organom, so vede-Povedati, da Je Gradišnik, ki Pristojen v Leoben, umetni-"da Je zadnje ¿Ase »I v Kranju. , Gradišnik je nda eden izmed tistih, ki jo umetnostjo krošnjarijo pod ""ho od stranke do stranke, «»finarja do starinarja. Ne-«kupička je moral v avgu-Prav kar ,mt.ti pod palcem, da lomilo nalczel vinskih duhov, Pr«enu.m razpoloženju pa se T?*!11 na kr;",|ski Policiji,! r J* baje nekam naduto zahtevi mu dovolijo obiskati ne-« "J*--«'.v,prijatelja, ki se t V Zapbru i (M k« J« pri policijskih or-1 ^"»Irtels ns primeren od-• J« na^lo sprevrgla v ^ "bnaš,nje, nakar so poli-hotelf moža legiti-Sl' vtakniti v zaje Gradišnik se-1 l*«»tavil po robu, ' ^'»ral- pred sod-/n,ca jr danes na-'••idišnik hoteč po-P"licljskih orga-rabil za vrat stra-IMantiča in ga ' t>osteljo, nato !l P" ustih agen-' ; »ca. kateremu je '«jol P* zob, konČ-| ^Midljskefc u-| * Kukoviča. Zaradi tega nasilja nad oblastnimi organi so sodniki obsodili Gradišnika na 4 mesece zapora. TRŽNE CENE V ČRNEM REVIRJU Trbovlje, 17. dec. Naš sobotni trg je bil v znaku plačilnega dneva, ki je pri rudniku zadnji čas prav obilen ter spravi v obrat tukajšnjega gospodarstva samo od delavskih mezd mesečno okrog pet milijonov dinarjev. Kljub dobrim mezdam pa tudi naši rudarji jedva izhajajo in štednja delavskih gospodinj se pozna pri tržnih kupčijah. V soboto je bil obisk zaradi snega in ostre zime srednji. Ponujalo se je robo iz Savinjske doline. Št. Jurija pod Kumom, Rake in Sevnice. Sočivje je dobilo že svoje zimske cene. Zele-njadarji so ponujali zelnate glave po 2.50 do 3 dinarje, endivijo 41 din kg, domačo drobno tkzv. Iiarfiok) 1.50 do 2 din komad, laško cvetačo pa kar po 14 din kg. Fižol ima pri nas že svojo standardno ceno 8 din kg. Od svežega sadja je bilo nekaj košar prav slabih jabolk po 8 do 12 din kg. Za tako robo bi se druga leta menda nobeden kupec ne zmenil, letos so pa le segali tudi po teh zgrčenih in nagnitih sadežih. Sicer bi pa naši zelenja-darji lahko prodali jabolka boljše kakovosti za tako visoko ceno. Mandarine so po J.50 din. Jajca so vseskozi po 2 din komad Od mlečnih proizvodov se je su-roVo maslo podražilo zadnje tedne na 46 do 50 din kg, ponekod ga pri nas prodajajo celo po 55 din kg. Take cene so za naše prilike vsekakor pretirane. Smetana, kisla in sladka se je podražila od 24 na 28 din kg. Na trgu je bila takoj razprodana. Na trgu je bilo tudi nekaj perutni ne, vendar ni šla posebno v denar. Cene so bile 30 do 50 dinarjev po kljunu. 2e nekaj ča sa gredo na našem trgu v denar tudi domači kunci, ki jih žene iz okolice prodajajo po 30 do 40 din kdmad. Prašički so tudi stalno na ponudbo ter jih z uspehom prodaja neki kmet iz Rake pri mostu izven tržnega prostora. Rudarske žene so že od nekdaj kazale veselje do prašičjereje ter je zlasti na plačilne dneve vedno precej zanimancev za mlade prašičke. Seveda tudi s strokovnim znanjem prav kritično motrijo dolenjske ščetinarje in se ne proda vsaka roba. Rudarska gospodinja prav dobro ve, koliko je vredno to in ono ščene in koliko stroškqv in dela jo še čaka, da bo mali špehar zrel za nož. Tok rat se je ponujal prav težak ek-semplar, ki pa menda ni naše kupca, ker je bil predrag. Veli ke živali delavci rajši kupujejo od tukajšnjih mesarjev, ki jim tudi olajšajo plačilo z ugodnim pogoji. Cene prašičkov za rejo iz Rake pa so po teži 250 do 1000 pa tudi več dinarjev komad. Cene mesu so v glavnem neiz-premenjene, le slanina (prekaje- nikakor ne zaostajamo za ljubljanskim trgom. Najbolj prizadet je s tukajšnjo draginjo mali človek, pa naj bo delavep, državni uradnik ali u-pokojenec. Delavstvu so bile sicer mezde že opetovano zvišane, občinskemu nameščenstvu isto-tako. S prvim januarjem bodo zvišane za 10 do 30% plače v*em nameščencem TPD. Ostanejo e-dinole še državni nameščenci, ki morajo poleg drugih vedno več-ib stroškov kaj drago plačevati stanovanja, kurjavo, razsvetljavo. Pred kratkim se je vendar med tukajšnjim državnim name-ščenstvom pričela akcija za povišanje Trbovelj v višji draginj-ski razred. Akcijo vodi poseben odbor s katehetom g. Žmavcem na čelu. Za to je že skrajni čas. Opetovano smo že opozarjali na nujno potrebo, da se našemu ve-ikemu industrijskemu središču, ki po svoji draginji prednjači v vsej Sloveniji, prizna višji dra-ginjski razred. Le na ta način ao številnemu državnemu nameščenstvu vsaj v skromni meri pomagamo. Želeti je, da se tej zahtevi ugodi čimprej, istočasno pa naj se z boljšim nadzorstvom cen onemogoči nadaljnje dviganje cen na trboveljskem trgu, ki na povišice mezd in plač kaj rad reagira na škodo potrošnikov. V Instabulu, mestu mošej Anton šomrl Glasovi iz naselbin (Nadsljevsnje s 2. strani.) Kar se mene tiče, vem, da mi glavni urednik Prosvete lahko zamaši gobec", kot ga urgirá br. Novak, ker mu to moč menda dajejo tudi sedanja pravila. Ampak s tem bi ne bila rešena demokracija, marveč bi le dobila veliko klofuto v hiši svojih zagovornikov. Upam, da do tega ne pride, in sicer ne radi moje lastne osebe, marveč radi organizacije, katero so ustanovili naši pionirji in smo jo za njimi in tudi z njimi vred gradili vsi, ki resnično verujemo v PRAVO demokracijo. Moja zaključna beseda naj bo: Dokler ni pritiska s strani vlade — yes, lahko tudi tiste vlade, za katero bi morali po stališču br. Novaka slepo korakati in tuliti toliko časa imejmo svobodno besedo v Prosveti; svobodno namreč za razprave in objektivno presojanje, ne pa za zmerjanje in sejanje netolerance. Tega se skuša držati tudi pisec, ki sebe toliko pozna, da ve, da razuma Še ni izgubil. Tudi noče nikomur po glavi vhoditi, ima pa svoja mnenja, ki se od marsikoga razlikujejo. Anton Oarden. 1. V trgovini pa je itak že dosegla basnoslovne cene. Mesni proizvodi so na našem trgu vsi izredno dragi ter tudi v tem pogledu Kam vodi priganjaštvo Piney Fork, O,—Odkar je Han-na Coal Co. mehanizirala tukajšnji premogorov, se nesreče dogajajo precej pogosto. Dne 19 febr. je prevzel delo "trlp ri-derja" mladi Karel Gees in prišel med vozičke, ki so ga tako zmečkali čez sredo života, da je drugi dan umrl v bolnišnici Martins Ferryju. Pokojni je bil star 24 let, rodom Nemec in poročen s Slovenko, Vidmarjevo iz Blaina, ki je sestra znane Rozi Mihelčič tudi iz Blaina. Pokojni tukaj zapušča ženo,, očeta, brate in sestre. Pri ni bil pri nobeneny Na 22. febr. mu je tukajšnja postojanka UMWA priredila veliča sten pogreb. Sorodnikom sožalje Nace Žlemberger. Noč je razprostrla Črno baržu-nasta .krila nad velemestom, ko sva si sredi množice mimoidočih utirala pot po ozkih, prastarih u-licah proti središču Carigrada. Nahajala sva se v najstarejšem delu mesta, ki se pričenja tik ob mogočnem obzidju in slednjič prehaja v prekrasne zgradbe novejših stoletij. Ob ozkih kame-nitih ulicah stoje napol lesene hišo v dokaj ličnem slogu, ki se odlično spaja s hrupom Orienta in s pestro valujočo množico. Ljudje raznih narodnosti hitijo mimo naju: črnci, Mongoli, temnopolti Turki, Arabci, Armeni, Cerkezi. Sredi vsega vrveža se razlegajo klici voznikov, hupa-nje avtomobilov, zvonenje .tramvaja. Raznašalci časopisov divje kriče ponujajo svoje liste, tiskane v mnogih jezikih. Iz kavarn donijo na ulico opojni zvoki ori entalske glasbe. DerviŠi in razni prosjaki iz Perzije, Arabije, Grčije in iz drugih dežel vpijejo na ušesa: "Bakšiš efendi, bakšiš efendi!" Šiloma sva se odtegnila njih razcapanim pojavom, a že naju čakajo nove neprilike. Dva prodajalca — Grka naju ustavita in nama* vsiljujeta svojo robo. Ko se je od nekod prikradel še Žid, večni konkurent Grkov, se je vse še poslabšalo; vsak je hvalil svoje blago in grajal robo drugega. Kričanje je kmalu prešlo v divji prepir, ki nama je slednjič vendar že presedal, zato sva pora bila priložnost in se izgubila med množico. Najprej sva morala na okrajni stražnici prijaviti svoj prihod v Carigrad. Dobila sva dovoljenje za večdnevno biva nje, a ko sva poprosila še za prenočišče, so nama nasvetovali, na, se zglasiva na glavni policiji. Hodila sva dalje proti središ ču mesta. Okoli naju so se dvi gale vedno lepše palače, vedno lepše mošeje. Pred hoteli so se košatili krasno livrirani črnci Na visokih lesenih podstavkih sredi križišč so stali stražniki a tletske postave in vodili promet okoli sebe. Vprašala sva prve* ga za pot. Pokazal nama je u-lico: "Kar naravnost, ni daleč." In sva šla. Vprašala sva drugega, tretjega in vedno sva prejela isti odgovor: "Kar naravnost, ni daleč." Hodila sva že uro, zato se nisva več zadovoljila s tako -približno mero. "Koliko minut je še?" sem vprašal. / "Ni daleč, še dve uri." Presenečeni se spogledava s tovarišem. Kaj hočeva, tako je pač v Carigradu. V daljavi ugledava veliko rdečo zgradbo: Sirkeči, kolodvor o-rlentske Železnice. Iznad velike lope, so se dvigali gosti oblaki dima puhajočih lokomotiv. Pozno je že. Blizu polnoči smo, vendar hrup velemesta še ni potihnil, kajti .pravo življenje se v Carigradu začne šele ponoči. Zaman sva se ozirala za poslopjem glavne policije. Tedaj pa se na ma približa evropsko oblečen turški mladenič. "Zeki Gineš," se nama vljudno predstavi, in vpraša v slsM angleščini, kaj i&ceva. Povpra-šam ga za pot — in res; ne dolgo nato smo se znašli pred veliko palačo v prekrasnem oriental skem slogu. Nsjlepše se mu za- hvaliva in vstopiva. Sredi palače se je rasprostiralo z marmorjem obloženo dvorišče, ki so ga Doživljali vodometi. Ob stenah so se preko balkonov vzpenjale ovijalke ne.teraso, kjer so se bohotile palme in raznovrstno o-rientalsko cvetje in opajalo «rak s svojim omamnim vonjem. Zavzeta sva strmela v vso to krasoto. Kmalu bi bila pozabila na utrujenoet, da naju ni vzdremil ii zamaknjenosti glas policijskega častnika. Govoril je gladko angleščino, zato sva se dokaj dobro razumela. Kmalu je izvedel njegov predstojnik, kakšne teža Ve naju tarejo, in kar je glavno, da sva silno utrujena in zaspana. Telefoniral je Nedolgo zatem se je znašel pred nama stari Žid, da bi naju odvedel v svoj hotel. Zaman sva mu dokazovala, da nimava turškega denarja in da bi hotel lahko sama našla. "Sarar jok, sarar jok ", (nič hudega), nama je hitel odgovarjati in sveto zatrjevati, da bova v njegovem hotelu prenočila sa stonj. Znašla sva se na udobnih posteljah. Z visokega okna sem strmel na prekrasni Carigrad divno lego kraj Bospora. Ob Zlatem rogu so se širile asfaltira ne promenade, blesteče se v tisočih raznobarvnih luči. Na meh kih valovih so sfjribal! čolniči slični beneškim gondolam, Temu . 1 "d ločno I'll če»i,: r Tr. .."i^ h- v» . »p- ipMj "for. Ff a Pikati sa grejejo prt ognju pred tovarno Poster Whaeler Corp« Carteret. It. J., preti kateri Je unija United Electrical Radio * Machine Workers (CIO) okilcala stavko. seboj zasanjane sprehajalce. Velik polmesec, simbol Turčije, je plul čez baržunasto črno nebo in lil svojo bledo mesečino na mirno gladino Zlatega roga. Res, krasen, diven je Carigrad. Nisem zastonj sanjal o njem dolga leta, ni zastonj vzkliknil slavni Byron ob pogledu nanj: "Videl sem Atene, divni tempelj Efezumu, videl sem Delfe, prehodil vso Evropo in najlepše a-zijike pokrajine — vendar ni pogleda, ki bi se mogel primerjati s pogledom na Carigrad". Za snul sem v sladki zavesti, da sem uresničil dolgoletne sanje. "La Illache il Allah!" Prebu dil sem se. ' "La Illehe 11 Allah!" Visoko gori z balustrade mina reta je priplaval v sobo zategl spev. Muzejin je vabil svoje vernike k molitvi. Planil sem s postelje in prebudil tovariša. Son ce je že visoko z zenita pripeka lo na razgrete Carlgrajske ulice Kmalu sva bilo pripravljena za odhod. Poiskala sva starega ho« telirja, da se mu zahvaliva za prenočišče; stari Izak pa ni bi zadovoljen s samo hvalo in jo kaj hitro pozabil na dano oblju bo. Pričel je preštevati prste in neprenehoma govoriti o Allahu in turških lirah. Ponudila sva mu jugoslovanski in bolgarsk denar, ki sva ga že v Edirnu za man skušala izmenjati v lire Se vedno ni bil zadovoljen, zato sva ga povabila na glavno poli cijo, kjer so nema odobrili brez plačno prenočišče. Najprej sva potožila upravniku, da nama ne menjajo srebrnega denarja turškega pa nimava. Svetova nama je, naj se oglasiva na ju goslovanskem konzulatu, #kjer bodo uredili menjavo, Židu pu j pokazal vrata; moral je oditi dolgim nosom, kajti s turško po licijo se ni šaliti. Kakor vsi konzulati tujih dr ¿av, tako se tudi jugoslovanski nahaja v novejšem delu mesta v Peri, ki leži na drugem bregu Zlatega roga, nasproti starejnu latanbulu. Sprva e» v terasah dviga znamenito trgovsko in pristaniško predmestje Ga lata ta ps preide v Pero s popolnom evropskim licem. Vzpenjela svs se k Ksldyrym (strme ulice) med neštetimi prodajslnami, ki stoje sredi ulice. Nisva prispela še na vrh, ko ugledam z leve ogromni okrogli galatski stolp, ki krsljuje ns tem mestu in kljubuje zobu čssa že mnoga stoletja. Skozi visoka vrata vstopiva. Vse prazno, le več metrov debela stena nama zre nasproti, a iz velike višine je visels debela vrv. Že sva hotels preizkusiti svoj^ plezalno spretnost, ko opazim v zidu vratca, s za nJim! stopnice, vodeče v velikih zavojih v notranjosti stene proti vrhu. Vrh stolpa je obširna zaprta galerija, kjer se nshsjs mornarska posadka Poveljnik nama je dovolil krdtek razgled, celo pečat nama je pritisnil v beležko Pogled s stolpa je neporaben. Daleč tam v dsljavo, kamor sega pogled, se reztezs ogromno mesto s svojimi M,000 hišami. Povsod kipe v nebo sloki mina reti večjih In manjših mošej, katerih je v Carigradu nič manj k" 805 V pristanišču ob Gaiat-skem mostu se dviga cel, gozd amborov. Na stotine manjših čolnov to ziblje na umazani gladini, pokriti s sadnimi odpadki. Malo dalje, kjer prehaja Zlati rog v Bosporski preliv, pa se zib-jejp velike prekomorske ladje razMh držav, a še dalje tam proti jugovzhodu v Marmorskem morju so se v soncu blesteli divni Prlnčevski otoki, ali kakor jih ' 'urki imenujejo, Kisil edalar (Rdeči otoki), izmed katerih je največji in najlepši rajski otok Prlnkipo, turško Bujuh ada (Ve-iki otok). Strmel sem na divno okolico pred seboj in Še bi strmel, da nama ni slednjič dobrodušni častnik namignil, naj se vrneva. TJ* . m Spet naju je objel vrvež velemesta z vsem svojim hrupom in i ¡umom, ki je lasten le tako velikim mestom Orienta, kakor je Carigrad. Hodila sva po eni največjih ulicah Pere. Levo in desno so se vrstile mimo naju vc-ike prodajalnice z razkošnimi zložbami. Številni kinematografi so opozarjali na svoje predstave z ogromnimi napisi in lepa ki. Dalje so se vrstile banke raznih evropskih držav, s katerih so plapolale: francoske, an gleške, nemško, nizozemske in druge zastave. Nešteti hoteli, restavracije, kavarne, konzulati — slika za sliko je vstajala pred mojim radovednim pogledom. Končno sva vend*r prispela pred veliko poslopje, na katerem se je bleščal jugoslovanski grb. Bi la sva na cilju. Prijaznemu kon zulu sva se zasmilila, ko je u-gledal najine od dolge hoje iz zrušene podplate, vendar ni mogel izmenjati najinega skromnega premoženja. Podpiaala svs mu neko listino, na kar je odštel vsakemu po 700 kurusev, to je sedem srebrnih turških lir, kar je za skromnega dijaka več ko dovolj, da si ogleda slavni Istam bul. "Zdaj ps na lov za stanova njem", sem namignil prijatelju. Se sonce se nama je prljazneje smejalo ln ves Carigrad je postal v trenutku mnogo lepši Povprašava v prvem, drugem, tretjem zakotnem hotelu, vendar zaman, bili so prenapolnjeni, Že sva obupala, ko zagledam majhen napiti "latat Viyana oteli1'. Vstopiva v nizko, zakajeno sobo, ki je služila za jedilnico. Po stenah so visele pokrajinske sli ke. Ostrmel sem, ko uzrem veliko sliko Ljubljane ln Kranja. "Rado!" pokličem tovariša, k je ba* iskal hotelirja. "Glfj sli ko Ljubljane!" "Nemogoče," se Je začudil. Tedaj pa se oglasi na stopnl cah dobrodušni glas hotelirja moža atletdke postave. "Kaj sta Slovenca, tri sto gromov ln židana marela!" Komaj sva mu mogla na vpra šanja odgovarjati od presenečenja, saj Že dolgo nisva slišala slo venske govorice. Takoj nama Je ponudil za smešno nizko ceno li Čn%. opremljeno sobico drugega razreda in še dolgo v noč smo se razgovarjali s prijaznim rojakom o potovanju ln o domovini. ' Ob tednu (Nadstjsvsnje s 8. strani.) • Kapitalizem Je dodelal in nje govo razkrajanje se bo nadalje valo. Obdrži se lahko na površju in si Življenje podaljša le vojno ekonomijo, kar prej tU slej pomeni vojno ali pa bankrot oziroma oboje, ali pa s tem, da se prelevi, bodisi nasilno ali z demokratično proceduro v — fašl Mili joni za na- § cijsko propagando Ameriški Nemci «T potvarjeni New York. 3. marca. — Dr. Frank Bohn, načelnik Nemško-ameriškega kongresa za demokracijo, jd dojal, da Hitler izda milijone dolarjev v Združenih državah za nacljsko propagando, a zastrupi mnenje ameriških Nemcev. "Sram me je, ker moram priznati, da ponemčeni del na srednjem za padu je v sedanji krizi kamen na vratu te dežele", Je rekel Bohn na prvi kon-erencl svoje orgunlzacije. Bohn Je dalje rekel, da je bila konferenca sklicana z namenom, "da zasleduje sovražnika v vseh uradih nacijskih listov v tej deželi, v slehernem nemškem domu in cerkvah, da požene hltlc-rizem iz Amerike." Telegram od Wendells L. WU1-kieja je bil preČltan na konferenci. Ta čestita članom kongresa, ker vodijo opozicijo proti filozofiji nacijskega totalitarizma. Na konferenco so prišli delegatje iz devetnajstih velikih mest. Conrad Woelfel, tajnik kongre-le niglaill, dji morajo ameri-i Nemci, upoaleni v obrambnih ndustrijah, vestno opravljati svoje delo. "Demonstrirati moramo, da mala skupina petoko-oncev med ameriškimi Nemci nima nobenih zvez z ogromno veČino ameriških Nemcev, ki so ojalni ameriški vladi in ameriškim ustanovam," je rekel Woelfel.-'* Dr. L M. Birkhead, direktor organizacije Prijatelji demokracije, je kritiziral one Američane, ti so sprejeli odlikovanja qd Hitlerjeva režima. Omenil Je letalca Lindbergha, avtnega magneta Forda in druge. Vsem je svetoval, naj vrnejo medalje ln brez pridržkov obsodijo nacizem in vse, kar ta predstavlja. ški Sedemnajst dršav v borbi proti raku New York, 3. marca. — Prva organizacija za pobijanje bolezni raka je bila ustanovljena. Dr. Francis Carter Wood, profesor na univerzi Columbia, je naznanil, ds to organizacijo tvorijo predstavniki sedemnajstih ameriških držav. Ta se bo borila proti raku v vseh država^ zapadne hemisfere. Prihodnja konvencija organizacije za pobijanje raka se bo vršila v Braziliji. Nemci potopili štiri angleške parnike Berlin, 3. marca. Nemški bombniki so včeraj potopili štiri angleške parnike, v soboto pa pet. Skupna tonaža parnikov je vnašala čez 30,000 ton, UiUn to PALANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Ivory Saturday, 1:10 to 2sS0 P.M. STATION WHIP, , 1490 kilocycles I (first Itstiee oa Tear Dial) Featuring a program el Yugoslav Folk Muiic Kaj pa ima vse to opraviti smernicami Prosvete? bo mogoče kdo rekel, V luči naše preteklosti, to je zgodovine SNPJ in Pro-svete ima to veliko opravka. Ko govorimo o bodočih političnih smernicah lista, moramo predvsem imeti v vidiku splošno gospodarsko razmere, od katerih smo mi kot delavci, farmarji, mali trgovci ali profeslonisti prav tako odvisni kot vsi ostati deli ln sloji smeriškegs prebivalstva. V interesu orgsnizacije In nas vseh skupal Je, ds gledamo realnosti v obraz — 8 to dlakusl-jo bom nadaljeval prihodnjič, Naciji kaznovali holandeko mesto Amsterdsm, Holandska, 3. marca. — Nacijske avtoritete so naJošile kazen $8,000.000 prebivalcem tega mesta zaradi izgredov In demonstracij proti nemški okupaciji Holandije, Dve drugI mesti, Hilversum in Zaandam, sta bili že prej kaznovani. ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE se vsi SreAtvsal tajslkl la tajnise la llaal, ki jih Jrsitva livelijo v te svrfca, Ns/M ssatsvljeal lekslal la »stsvslaj is«f4»f>nikl ss tfslsiees okrsjs se t |*al» llsiborirk, ss Mllirsakes, Wls. la okolice. a ni um Jsakevlek, sa Clevslaa*. Okle In «kolko Asdr«) Pfrla II Kljf, Mirni., ta šrša- • m M liinmli Prssk K lun ii t kUkulsis, M Ins., is <*|iI«|i»Jsi la sksllrs. Prask Cvstaa Is TIr* Ulit, Ps„ ss vse sredaJ«-*tliedae Pu*. Anion 7a»rnlk Is Hersilels. Ps, ss vss *«padN« P*nasrlvael|e. J«h> IVUrsel Is Mkrsrr, Ps.. is is* poda» IVnnm. Jo k« 7m Nik ie ftotrsit la skelUs. Pslsff mh tek os Isfcks vsok Mfto sN nsrafaik »•« pošlje ovoje sirilsl se direklas liste PROftVKTA StS7 Ms. Mvadots A v s* CMesf* lil 4*0*000000000000*0*00000— POLOM" we ROMAN IZ VOJNE L. ¡87041 fPIÖIVITl SMILE ZOLA PreloiU VLADIMIR LEVSTIK (Se nadaljuj«.) Sila krogel je bila iztrgala eno naoknico iz tečajev. Toda Weiss je priskočil in porinil omaro pred okno; in Laurent, ki se je akril za njo, je mogel streljati dalje. Ob njegovih nogah je ležal eden vojakov z razbito čeljustjo ter izgubljal mnogo krvi. Drug vojak je dobil kroglo v grlo; zvalil se je do stene, kjer je drgetal z vsem telesom Jn neprestano hropel. Bilo jih je le ne vitevši stotnika, ki je bil preslab, da i mogel govoriti, a je še slonel na poeteljl in poveljeval z znamenji. Prav kakor podatrešje, so postajale tudi vse tri sobe prvega nadstropja ne-vzdržljive, kajti razstreljene iimnice niso več . držale krogel: kosi ometa so leteli od Sten in od stropa, od pohištva so frčale trske, in strsni omare so se klale kakor pod udarci sekire. Najhujše pa je bilo, da je pričelo zmanjkovati streliva. "Kaka ¿koda!" je zamrmral Laurent, "Ko gre tako lepo!" VVeissu je prišla nagla misel. - "Počakajte!" Spomnil se je bil vojaka, ki je ležal mrtev gori na podstrešju. Sel je do njega ter ga pre-iskal, da vzame patrone, ki jih je utegnil še imeti. Cel kos strehe se je bil poriiiil; videl je sinje nebo, ploskev vesele lu&, ki ga jo prss« nečala. Da ga ne bi ustrelili, je lezel po kolenih. Nsto, ko je imel patrone—bilo jih je ie kakih trideset, se je požuril in malo stekel dol. Ko ps je spodsj delil to zalogo z vrtnarskim pomočnikom, je eden vojakov vzkriknil in padel na trebuh. Bilo jih je le ie sedem; in takoj nato jih je ostslo samo iest: korporala je zadela krogla v levo oko ter mu razprilla možgane. Od tega trenotka dalje se VVeiss ni več zavedal reči, ki so se godile. On In petorlcs ostalih so streljsli kakor norci in palili patrone, ne da bi sploh le mislili na možnost predaje. Po vseh treh sobicah je bil pod pokrit z ometom. Mrtvi so zapirali izhode; v nekem kotu je ranjen vojak pretresljivo ječa! od bolečin. Vsepovsod se je lepila kri na podplate. Rdeč trak je curljal po stopnicah navzdol. In zrak je bil tak, da ga ni bilo več mogoče sopsti, zgoičen zrak, razgret od smodnika, dim, oster in smradljiv prah, da, skoraj popolna noč, v kateri so se bliskali pismeni strelov. ."Strela božja!" je vzkliknil Welss, "topove postavljajo!" Res je bilo. Obupavaje, da bi končali s to peščico beanežev, so se Bavarci pripravljali, da postavijo na vogalu Cerkvenega trga top: morda se jim naposled vendsrle postreči, a ko po-dero hiio z granatami. In čast, ki so jim jo s tem izkazovali, ta top, ki so ga spodaj naiherjall nanje, je budil v oblegancih srdito veselost; smejali so se mu z zaničevanjem in roganjem. Ah, strshopetni lopovi s svojimi topovi!—Venomer kleče, je meril Laurent na topnlčarje ter pobil vsakikrat svojega moža, tako da niso mogli nabijati topa in da je preteklo pet do iest minut, preden so oddali prvi strel. A ie ts je bil previsok in je odtrgsl le kos strehe. Toda bližal se je konec. Zsman so preiskavah mrliče, naili niso niti enega naboja več. Upehana In besns, je Isksla iestorica s Upajočimi rokami, kaj bi mogla vreči skozi okno, da raz-bije sovrsžnlka. Enega njih, ki se je pokazal, kričeč in preteč s pestmi, je preluknjsla salva avlncs. In ostalo Jih je le ie pet. Kaj storiti? Iti dol in poskuiatt, da se redijo čez vrt in pre- ko travnikov? V tem trenotku je spodaj izbruhnil tryi; divji val je prihajal po stopnicah: bili so Bavarci, ki so naposled napravili okret, vlomili zadnja vrata in vdrli v hiio. Straina borba se je vnela po sobicah, sredi mrtvih ljudi in razbitega pohištva. Enemu vojakov so predali prsi z bajonetom, dva druga so ujeli, do-čim je stotnik, ki je prsvkar izdihnil duio, obležal z odprtimi usti in dvignjeno roko, kakor da hoče dati povelje. Medtem je debel, plavolas častnik, ki je bil oborožen z revolverjem in čigar zakrvavele oči so hotele udariti iz jam, zapazil Weissa in Laurent«, prvega v njegovem svriniku, drugega v sinjem platnenem jopiču; in srdito se je zadri nad njima po francoski: "Kdo sta? In česa iščeta tu, vidva?" Neto, ko jih je videl črna od smodnika, je rasitmel vse, in z glasom, ki je jecljal od besno-stl, jih je obsul s psovkami. Že je dvignil samokres, da jima razbije glavo, ko so vojaki, katerim je poveljeval, planili naprej, zagrabili Weiss« in Laurenta ter jih pahnili na stopnice. Ts ¿ioveiki vsi je valil in nesel obadva moža, dokler jih ni vrgel na ulico; in priila sta do nasprotne stene, med takinim upitjem, da se ni sliiai niti glas poveljnikov. Nato, čez dve ali tri minute, ki jih je rabil debeli, plavi častnik, nriifien a«W i «> aana nf>«lil m «I m m al a m Ihm • ■ ■ ■ m preaen jm je oavoooait, ua oareui njuno usmrtitev, sta se mogla vzravnati in pogledati naokoli. . Druge hiie so se užigale. Bazeilles je bil skoraj le ie žareče kurišče. Skozi okna cerkve je pričenjal ogenj poganjati snopove plamenov. Vojaki so podili neko starko iz njenega stanovanj« ter jo prisilili, da jim je moral« dati uži-galic, s katerimi so ji zapalili posteljo in za-store. Požari so se iiriU čimdalje bojj, ob metanju slamnatih bakelj, ob petroleju, ki je tekel v potokih; to je bila le ie vojska divjakov, raz-bešenlh od dolgotrajnega boja, maičujočih svoje mrtvece, kupe mrtvecev, po katerih so hodili. Tolpe so tulile med dimom in med iskrami, v strašnem truiču, ki se je sestavljal iz vseh mogočih iumov: iz tožb« umirajočih, streljanja puik in ruienja poslopij. Jedva da so ljudje videli drug drugegs; veliki, svinčenosivi oblaki dima so se dvigsli kviiku in zakrivali solnce, iireti neznosen vonj po s«j«h in po krvi, k«kor obteženi z vsemi grozotami klanja. Ubijali so se ie vedno in uničevali v slehernem kotu: to je bils izpuščena žival, divja besnost, brezumni srd človeka, ki je požiral svojega bližnjega. Weiss je naposled zagledal pred seboj svojo hlip, ki je gorels. Vojaki so bili pritekli z bak-Ijami, drugI pa so netili plamen s kosi pohiitva, ki so jih metali nanj. Naglo je vzplamenelo pritličje, dim je udaril iz vseh strani pročelja in strehe. A že se je užlgsls tudi sosednja bar-varnica: in—strašen pripetljaj—ie vedno se je sllial glas malega Charles«, ki je ležal v svoji postelji v vročični blodnji ter klical mater, do-Člm se je ogenj prijemsl kril nesrečnlce, ki je ležal« z razbito glavo zleknjena čez prag. "Mama. žeja me . .. Mama, daj mj vode ,. Plamen je prasketal, glas je umolknil, slliall so se ie gluiečl "Huri!" zmagovalcev. Ves ts hrup in vs« to divjanje pa je preupil strašen vzklik. Bila je prihajajoča Henrijeta, ki je zagledala svojega moža ob steni, pred oddelkom, pripravi ja jočim orožje. Vrgla se mu je zs vrst. "Moj Bog! Ksj pa se godi? Ssj te vendsr ne bodo umorili?" (Dalje prihodnjič) Zaradi krčmarjeve hčere Plene Ci0line________ I'ep® "Mornarka" je plula z ozkimi boki in napetimi Jadri. Vse je bilo na njej novo, celo zadnji konopei. Bila sta samo dva. François ln Yves. Ko sta prišla iz vojne, ata za prigarani denar kupila to malo jadrnico, ki je bila zgrajena po načrtu nekega starega in Izkušenega pomorščaka It Horaja. Lahko si jo razstavil na posamezne dele, a ae je kljub temu držala na vodi. — Gizdav brod' — so pravili ribiči iz halingerlške luke Zadnja tri leta sta šla François »n Yvea enkral samkrat na lov Pač pa sta v luki prevažala vsak dan težke tovore. Oba prijatelja sta živela kot dva brata Tisti dan pa si nista upal* pogledati drug drugemu v oči Nekaj ju je rardvajalo. mučilo do bolečin ln oba sta molčala pred podobo lepe Amine Aminin «če Je line I v lu ki krčmo po materi je bila Anina lepa m zastavna Ženska, vedrega obraza V očeh J» je še gorelo nekaj kapljic ka-stelanske krvi Ni se česala kot dekleta ir Qutnberona Na prar-nične dneve je nnaila okoli vratu svilen šal. da je bila kakor kraljičina med drugimi dekleti Oba sta ji dvorila. V srcih I Nekaj trenutkov nato pa se že obeh je gorela ljubezen in strsst. | dvignejo vslovi. V hipu sta se Posebno se Je sukal okoli nje Francois, ki se je nekako čutil močnejšega v tej tekmi. Yves pa je bij lep ln vitek mladenk kl Francois je bil n« kljunu bi se mogel kosati z vs«kim mla dim Parižanom. In zakaj bi Amina ne ljubila Yvesa-» Zakaj bi bolj pogledava-la za Francoisem? Seveda, Fran-cois je bil bogatejši. Bogastvo pa. žal, tudi v ljubezni precej odtehta Sicer pa ni bilo mogoče reči, ni kateri strani Je več »simpatij. Preteklo nedeljo je bila na priliko na izletu z Yvesomi Domov se je vrnila vsa okraiena s poljskim cvetjem. Da. ta Yvea je znal trgati cvetje in s nJim krasiti dekleta Vsaka cvetlica ima svoj pomen, tako pravijo v luki izkuieni ribiči. Najprej nabirai dekletu cvetje, poten\ sedeš v mehko travo in dekle ozaljiai. Francoia pa je ljubil Amino z mračno, globoko ljubeznijo, nekako tako kot ljubi mornar prosti ano nv>rje Ona mora biti njegov« Toda vpraianje je. kako bi JO oavojil. Misel ga je igala v srcu in pehala v vrtoglavico Na obzorju ae Je mračilo. Oblaki ao ae goatill in postajaj! sivo rjavi, kakor da ao li bakra. Po zraku «objeli vleči zamolkle struje , Ali bi ae vrnila*—pravi Yvev. — Ne'--odločno odvrne Fran- cots. znašla sredi peklenskega mete-ža. Jadrnica je ikrlpel«, platna so ae vdajala. Stemnilo ae je. ntcc, za njim je stal Yvea z nožem v roki, pripravljen, da vsak hip prereže konopce. če bi bil veter le premočan. François Je pr«v t« hip v mislih vaaoval pri Amini, četudi je z jadrnico vred plesal po valovih kakor vrtavka. Znenada stopi k Yvesu, ki se je krčevito oprijemal konopce, in mu vzame nož. Prav ta hip pa je pljusk-nil čez jadrnico ogromen razpe-njen val In že Je bil Yves v vodi. Strašen krik je preaekal tuljenje razdivjanega morja. Francoia Je videl v mraku belo roko, ki se je potapljala in iskala pomoči. A se nI ganil. Krepko se je prijel z« konopec in se celo obrnil, da bi ne gledal, kako izginja prijatelj v valovih ... Veter pa je v mraku premetaval jadrnico Sele v zori Je jadrnica pristala v luki. z razklanim jamborom in raacefranimi Jadri. Bled in izmučen se je François izkrcal na kopno Okoli njega pa ae Je zbrala množica mornarjev ln ribičev. — In Yvea? — Kje je vendar Yves? — so silili vanj Franchis Je zamahnil z roko in tužno rekel: — Valovi so ga «idn^sli . .. — Kako vendar? — ga je iz-praieval nadzornik luke., — Česa nisem storil, da bi ga reiil. Toda bilo je zaman. Ko je novico izvedela tudi Amina, se je onesvestila. Naslednjega dne pa je poiskala Francoisa. > — Rotim te, povej mi, kako se je nesreča zgodila! Tudi njej je ponovil zgodbo, ki jo je že prejšnji dan pripovedoval v luki, in dodal: — In jaz? Ifar jaz ničesar ne veljam? . .»____ — Ne, dragi moj, danes ponoči sem jasno spoznala, da sem ljubila samo Yvesa .. . Francoia je besen odšel. Zameglilo se mu je pred očmi. Nekaj dni je blodil kot brez uma. Vest ga je žgala ko žareče oglje. Dijald protestirajo pred arednjo šolo v Dedhamu, Mass.. ker je uprava preklicala počitnice. Otrok Drago Koimerij Nekdo je imenoval stoletje, v katerem živimo "stoletje otroka". Vse za otroka, pravica otroka, skrb za otroke, zaičita otrok, varstvo otrok ... O otroški duši ae püejo knjige, i* ?al otroku. ležal v zifaeli. vzgojitelji zasledujejo duievni in telesni razvoj otroka. Socialne organizacije in države so si nadele nalogo, skrbeti za otrokov telesni in moralni razvoj. Nekje sem čital, da londonski stražniki zaustavijo ves promet, če opazijo otroka samega, in ga skrbno pripeljejo čez cesto. Nekoč sem na kolodvoru videl otroka, ki se je izgubil svoji materi. Tekaj je po peronu, jo- Ne, takega prijatelja ne bo več kal, stiskal igračo k sebi in klical srečal v življenju. Njegovo živ- mamo. In, glej čudo! Mrki, za-ljenje zdaj ni vredno počenega miiljeni, resni obrazi potnikov groia. Kako naj vendar živi s to straino rano v duši? Nekega večera, ko je vel močan ug, je morje naplavilo truplo, ljudje, ki so se zbrali okoli tfti-pla, so spoznali Francoisa. — Čudovito,—prsvi neki mornar, — kako so povezane člove-ike usode. Pred dvema dnevoma je morje naplavilo truplo Yvesa. In zdaj 6* Francoisa! — In kriva je ta krčmarjeva nesrečnica. — Tako, zdaj nima nobenega. — Glejte, to je usoda! — pravi postaran ribič in solza mu zdrsne po razoranem licu. Ženil bi se, toda ... "Rad bi se oženil z eno izmed vaiih hčera, toda Milena mi je premladai Teja pa prestara." "To naj vas ne moti! Milena bo vsako leto starejša, Teja pa mlaj- Nerodno "Meta, novo obleko imate, pa mi niste nič povedali!" "Saj jo imate tudi vi, gospa!" "To je nekaj drugega, kupil mi o Je moj mož." "Meni tudi, gospa." so se zjasnili, ko da bi jim nekaj milega ilo čez oči. Vsi so skočili k njemu. Ta ga je vzel v naročje, oni ga je pogladil po laseh, neka gospa mu je hotela z robcem brisati solze. Vsi vprek smo ga spraševali, čigav je, kam gre, kje je izgubil mamico. Neki star gospod mu Je dal bonbon. Vsi smo mu hoteli pomagati, nekateri so stekli poizvedovat za njegovo materjo. Otroka jp vse to tako iznenadilo, da je neha jokati in menda celo za hip pozabil, da -išče svojo mamico. Ko pa je že spet lice skoraj nakrem žil v jok, je od nekod prihitela vsa zaskrbljena mati. Poklicala (ga je po imenu. Oiroku je zaža-rel obraz, stegnil je ročice, mat je planila k njemu, ga stisnila v naročje in ga obsula s poljubi "Ubožček moj mali," je hitela vzklikati vsa srečna. Pospremil smo ju do vagona. In vsi smo bili srečni in veseli, kajti otrok je bil | Kdorkoli ima od vas otroka, kaj ne da mu posveča vse svoje najlepše, najdražje misli? In kaj ni res, da čutii, kako postajai ves nekako blag in dober, če gle- daš igrajoče se otroke. Pravijo tudi, da tisti, ki ima rad otroke, ni slab človek. Spominjam se, kako so poročali časopisi o grdem zločinu. Ropar je vdrl v hišo, pobil ljudi in odnesel denar. Ko so ga na sodni obravnavi vprašali, zakaj se je v drugo vrnil v hiio, je priznal, da zato, da steklenico z mlekom, da ne bi bil lačen, dokler ne bi kdo priiel... Danes sem videl otroka. Sedel sem pri topli peči, ker je bilo zunaj mraz. Kar začujem rahlo ro-potanje vežne kljuke. Stopim in odprem. Pred vežo v snegu je stal otrok. „ Lička so bila drobna, prav malo rdečice je bilo v njih, kolikor jo je privabil mraz. Ob- sem lecen je bil vTSJJJ Ves droben in trepeti gu. Na glavi je ,me, čepico. Obut je bil v Vo pate, nad gležnjem »e S od mraza zardela kož« jeljemgazarokompe^^ bo k peci. "Kaj bi rad?" sem ga Samo gledal me je ukT no z velikimi, plavimi "Kje si doma'''I val, "si od tod?" | Zmedel se je, gledal je, razložene po pisalni mizi "Ne, nisem od tod." "Kje imaš ata?" "Ata?" je vprašal. me dal in umolknil "Da, in mama, kje je>" Nič več ni govoril. Samo, dal je po sobi. Potem je st0hl mizi in ogledoval prtdmej Dal sem mu kruha. Obdržali je v umazani pki in & ved gledal. Iskal sem drobiža poj pu. Na lepem seje obrnil m i proti vratom, "Nočeš ostati pri peči' Zri.» Na dinar." "Čevlje," je nenadoma govoril. "Čevlje? Nimam čevliev revček!" J "Ne?" je dejal tiho in proti vratom. Bil je utrok, res majhen, otrok. In mene je v imenu nt_ stoletja postalo sram pred sij Ali «te ie uročili Mladinski list svojemu prij ali sorodniku v domovino? fcj sdini dar trajne vrednosti, ki i s« mal denar lahko pošljete, eem v domovino. TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA ? tiskarske obrt spadajoča dela Tisk« v«bll« za veselice in shode, vizitnice, časnika, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatska«, slovaškem, češkem, nemikem, angleškem jeziku in drufft VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P.J., DA TISKOVINE NAROČA V SyOJI TISKARNI V«« pojasnila daj« vodstvo tiskarn« C« ne smerne, unijsko d«lo prv« vrste Pilit« po informacij« na aaalov: S.N.P.J. PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904 Tam m dob« na ftcljo tudi vsa ostesens pojssniU CHICAGO. ILL. BOOKS BY FAMOUS AUTHORS By LOUIS ADAMIC My America ..............................................$2.75 From Many Land*......................................... s.M —Cradle-of --------fj» Grandsons ................................................2.50 Y«rney's Justice .......................................... jo By UPTON SINCLAIR American Outpost...........\..........................................................2.00 Bras* Check ............................................................................................j.oo Cry for Justic«........................................................................................i.60 ««•Hnfs ................................................................1.50 junt'* .............................................77...♦ ijo Jimmi«- H if fins........................................... 1.50 Kine Co«I ...........................i,„„.............. i.fs Hundred Parent.......................................... x oo Monry Ch««fOra .........................................'. J.26 Mammonart .............................................. 2.00 Mountain Cltjr.....i...................................... 2.00 ....... *...............................................2.00 ProfiU| of Reilf'on......................................... M p!T*d.........*..................................7» They Call Me Carpentar...................................... OTHER BOOKS ABC <>f Parliamentary Law................................ M 01,1