DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 35 Maribor, sobota, dna 1. maja 1937 Leto XII Prvi tnajnik in delavska strokovna internacionala V znamenju boja za napredek Po dolgih letih težke krize se zopet krepe in oživljajo življenjske sile delovnega ljudstva, ki streme po napredku. Socialistično delavstvo proslavlja preporod kot uvod v novo življenje. Ni nas še popolnoma zajel val socialistične demokracije, ki nastopa v zahodnih in skandinavskih deželah. Vendar se pa pojavlja med delavskim razredom vedno več samozavesti, več ponosa in strah pred krizo in pred političnim terorjem mineva. V, letošnjem letu narašča med delavstvom zlasti politična zavest, ki so Demokracija predpogoj socialne pravičnosti (Iz govora čehoslovaškega poslanca s. B r o ž i k a na VI. kongresu Zveze rudarjev v Celju, dne 25. aprila in zborovanjih v Mariboru, Celju in Trbovljah) darjev prispeva država letno 90 mi Kdal pride »Delavska Politika" trikrat tedensko med nas? Kaj mislite, sodrugi in sodružice? Kapitalistično oderuStvo uničuje Kako kapitalisti izkoriščajo našega kmeta. našo vas Taki uspehi so seve možni le pri demokratičnem režimu Če upoštevamo, kako težko je bi- lo prizadeto delavstvo v Nemčiji in v Avstriji po uničenju demokracije, ne samo z odpravo državljanske svobode, svobode zborovanja, tiska in uničenju političnih, strokovnih in zadružnih organizacij, ampak tudi v delovnem razmerju z poslabšanjem in samovoljnim tolmačenjem mezdnih pogodb, razpustitvijo zaupniških zborov in razsodišč, odpravo tako-zvanih »Sicherheitsmanner«, ki so vršili pregled rudnikov, z zopetnim poslabšanjem socijalnega zavarovanja itd., potem je to dokaz temu, kaj moremo pričakovati od fašizma, negle-de na nevarnost vojnega konflikta, ki ga povzročajo fašistični režimi. Socijalne reforme v Franciji Nasproti pa so v zadnjem času, od nastopa Blumove vlade v Franciji dosežene socijalne reforme dokaz, kako uveljavlja delavstvo svoje zahtevke tudi ob težkih razmerah, nastalih vsled gospodarske krize, v demokratični državi. Ta položaj razmer nalaga delovnemu ljučitvu, da deluje na okrepitvi svojih političnih in strokovnih organizacij, ki nimajo samo naloge, odločno delovati na zboljšanju delovnih in mezdnih razmer, na zboljšanju socijalno-politične zaščite in s tem za boljše življenje, ampak so tudi najučinkovitejša sredstva za njihovo uveljavljenje. V tem smislu želim Vašemu kongresu in bodoči Vaši delavnosti polnega uspeha. in poleg; starih tudi naši mladi sodrugi! Utrditi moramo, kar smo pridobili, kar tu in tam odpade — suha veja na drevesu — je treba nadomestiti. Vsi pa bodimo točni in redni plačniki »Delavske Politike« V boju za socialne pravice, proti krivicam in izkoriščanju, v boju za politične pravice proti fašizmu, za demokracijo in svobodo: »Delavska Politika« za te, ti Z3 njo! Cenjeni sodrugi! Zveza rudarjev v Čehoslovaški republiki, katero zastopam na tem kongresu, je sprejela vabilo k udeležbi na kongresu Zveze rudarjev Jugoslavije z veseljem in s hvaležnostjo, Ker sem podpredsednik Mednarodne zveze rudarjev v Londonu, Vas morem obenem pozdraviti tudi imenom te mednarodne zveze. Za trajne prijateljske stike med narodi Jugoslavije in ČSR Želimo, da bi navezali z Vami bližje stike v svrho nadaljnjega sodelovanja. Mi si posebno želimo tega sodelovanja že radi tega, ker sta Jugoslavija in Češkoslovaška članici Male zveze in sporazumno delujeta na o-hranitvi miru, kar je posebno važno v sedanji dobi mednarodne napetosti in kar tudi odgovarja mišljenju delavstva in socialistov. S posebno radostjo smo sprejeli vest o navdušenem sprejemu prezi-denta naše republike dr. Edvarda Beneša pri njegovem nedavnem obisku v Beogradu. To nam je dokaz, da bodo ostali med prebivalstvom Jugoslavije in Češkoslovaške še nadalje prijateljski stiki in volja, da se še bolj utrdijo. Koliko boljše bi bilo na svetu in zlasti v Evropi, če bi ostale države uredile svoje vzajemne stike tako, kot države Male zveze. Posebno v sedanji napetosti med evropskimi državami je naloga Male zveze izvanrednega, da uprav zgodovinskega pomena. Od borbe med demokracijo in fašizmom je odvisna usoda delovnega naroda. Od udušenja demokracije v Nemčiji in ustoličenja fašitičnega režima pred 4 leti, kateremu je sledila odprava demokracije v Avstriji, je prišla Evropa v izredno resno napetost. Fašistični režimi se trudijo, da ubijajo demokracijo z vsemi sredstvi brutalnega nasilja tudi v ostalih državah. Temu dokaz :je državljanska vojna v Španiji, ki traja že čez tričetrt leta. ' Zato je najtežji prohlem sedanjega časa borba med demokracijo in fašizmom. Od tega ni odvisna samo garancija miru, preprečenje vojne in sodelovanje med državami, temveč gre predvsem za bodočnost delovnega ljudstva, in sicer tako delavstva, kot tudi ostalih vrst uslužbencev ter inteligence. Ohranitev in utrjenje politične demokracije je predpogoj za likvidacijo produkcijskega kapitalističnega reda, ki je izkazal svojo nezmožnost pri sedanji gospodarski krizi, koje rezultati so milijoni brezposelnih, zniževanje mezd in plač, priganjanje k če-čji storitvi vsled racijonalizacije, katera pa se izvaja edino iz dobičkarskih razlogov. Radi tega velajo naše simpatije junaški borbi, katero vodi špansko ljudstvo proti fašističnemu napadu reakcijonarnih generalov na pobudo in direktno pomoč fašističnih vladnih režimov. Naša vroča želja je, da bi končala državljanska vojna v Španiji s porazom fašizma in zmago demokracije. Demokracija v Češkoslovaški V češkoslovaški republiki stoji demokratični režim trdno kljub temu, da smo obkoljeni od fašističnih držav ali polfašističnih, katerim je naša demokracija trn v očesu. Češkoslovaški narod je trdno zvezan z idejami demokracije, kojih glasnika sta bila in sta prvi prezident republike T. G. Masaryk, kot tudi sedanji prezident Edvard Beneš. Fašistične metode zavračajo tudi narodnostne manjšine v Češkoslovaški, ki imajo pri nas več državljanske in kulturne svobode kakor državljani iste narodnosti v sosednih državah. Posebno delovno ljudstvo ČSR si je svesto, kaj pomeni politična demokracija za rešitev njegovih mezdnih in delovnih razmer ter socijalno-politične obrambe. Vsi delovni odnošaji morajo biti urejeni s kolektivnimi pogodbami. Delavski zaupniki imajo pravico: nadzorovati obrate, sodelovati pri sprejemanju in odpustu iz dela ter kontrolirati bilanco in računske zaključke podjetja. Rudarski zaupniki imajo svoje revirne organizacije, ki imajo tudi pravico sodelovati pri določanju cen premogu in razdeljevanju naročil, dajati izjave o predlogih rudarskih zakonov in sklepati o uporabi 10 odst. čistega dobička, ki ga jim morajo letno odvajati podjetja. Iz tega naslova so dobili rudarji do konca 1. 1936 — 75 milijonov Kč, na- ! meščenci 7 milijonov Kč. S tem denarjem vzdržujejo revirni sveti letno 4000 rudarskih otrok v okrevališčih. O sporih med podjetji in zaupniki odloča posebno razsodišče. Rudar ima pet do dvanajst dni dopusta letno. Inšpekcijo v rudnikih vrše delavski rudarski asistenti, čijih mandat traja pet let in po prestanku mandata še pet let ne morejo biti odpuščeni. Za starostno zavarovanje ru- Lansko leto smo se odločili za akcijo za trikratno izhajanje »Delavske Politike« na teden. Sklenili so potem to akcijo naši zaupniki in reči moramo, da je našla ogromno odobravanje med delavstvom. Od sklepa smo prešli k delu. Naši zaupniki so organizirali predavanja in prirejali shode, naši govorniki pa so hodili podučevat delavstvo o njegovih pravicah in ga prepričevat, da je v resnici samo v razredni strokovni organizaciji pomoč in rešitev, moč pa v znanju, ki jo širi naš tisk, naša »Delavska Politika«. Vsako predavanje, vsak shod nam je prinesel lepo število novih naročnikov za »Delavsko Politiko«. Obiskali smo kraje in dramili, čeprav so nam marsikje rekli: »Ni mogoče ničesar napraviti.« In vendar smo uspeli. Delavstvo razume, ono je tudi voljno, ampak razgibati ga je treba. Tam, kjer je življenje, je tudi naš delavec poleg. In ko si vzbudil njegovo zavest, si našel pot do njegovega razuma in srca, ne boj se, da | bi odpadel. Koliko smo jih našli v teku akcije, ki so bili in so vedno poleg, ampak naročniki »Delavske Politike« še niso bili; pridobili smo mlačneže in tudi nezavedne, take, ki so na predavanjih dobili prvi praktični poduk o boju za socialne, za življenske pravice delavstva, danes so zvesti naročniki iti čitatelji »Delavske Politike«. Veliko delo smo opravili, ponosni smo na to. Ponosni smo na naše vse hvalevredne zaupnike, poverjenike, kakor morejo biti ponosni tudi oni na uspehe tega večmesečnega dela, ki so ga opravili. Vendar še nismo gotovi. Življenje ne pozna počitka. Naše njive so bile zanemarjene, neobdelane, prerastel jih je plevel. Sedaj prihaja pomlad. Prihaja naš največji praznik. Kako naj ga proslavimo? Kako drugače, kot iijonov Kč, podjetniki 24.2 milijona, doklada na premog znaša 40.6 milijonov Kč, 1 odst., t. j. 9 milijonov Kč pa plačajo rudarji. Podjetniki plačajo za 21 odst. višji prispevek kot rudarji. Ti prispevki so uvedeni za dobo deset let. 1, maj v Čehoslovaški je delavski in državni praznik Delavstvo prireja ta dan velike manifestacije v vseh količkaj večjih krajih. Vrše se ogromne povorke v industrijskih centrih in shodi, ki se jih udeležuje na stotisoče ljudi. Te proslave so i po načinu prireditve, i po duhu nekaj drugega kot proslave v fašističnih deželah, kjer se trudi fašizem, da bi izmaličil zmisel 1. ma-cialne demokracije ali ob njenem sodelovanju. Vsi ti zakoni — tudi 1. maj je bil uzakonjen kot delavski in državni praznik — in uredbe so bile izdane bodisi iz neposredne inicijative socialne demokracije ali ob njeni so-delavnosti. z nabiranjem nadaljnjih naročnikov za »Delavsko Politiko«, da bomo ob obletnici lahko uresničili sklep, ki smo ga napravili, da bo začela »Delavska Politika« izhajati trikrat tedensko. Vsak bodi agitator. Tudi sodružice, ki nam ponekod že pomagajo Te dni je srbsko poljedelsko društvo v Beogradu priredilo anketo o cenah modre galice, ki je življenjskega pomena za vse vinogradnike in sadjarje. Na anketi so ugotovili naravnost kritične primere, kako domače tovarne za modro galico ob zaščiti visokih carin izkoriščajo naše kmetovalce. Dr. Tanasije Mitrovič, profesor na poljedelski fakulteti, je dejal: Ko v državi še nismo imeli tovarne modre galice, so jo vinogradniki kljub carinam dobivali ceneje kakor danes. Zdaj pa so naši vinogradniki in sadjarji radi velikih carin prepuščeni na milost in nemilost dvema »domačima« tovarnama. Nikola Petrovič, vinogradniški strokovnjak, je ugotovil: V naši državi so cele pokrajine, katerih prebivalstvo živi skoro izključno od vinogradništva in sadjarstva. Te pokrajine spadajo obenem med pasivne in siromašne kraje Jugoslavije. Grozdje, sadje, vino tvorijo veliko postavko tudi v naši zunanji trgovini. Brez redne uporabe modre galice proti raznim škodljivcem trte in drevja je danes nemogoče pridelati dobro grozdje in sadje. Modra galica je torej najvažnejša potrebščina za vse vinogradnike in sadjarje. Toda ti si je ne morejo nabaviti niti pravočasno niti pod ugodnimi pogoji. Tovarna računa modro galico po 6.50 do 7 Din, tako da bi moral kmet za štirikratno škropljenje enohektar-skega vinograda plačati 300 Din sa- mo za material. 300 Din je pa 700 kg grozdja. Ako morajo škropiti po 6 do 8 krat, morajo dati samo za modro galico 1500 kg grozdja. Cena modri galici je bila že lani previsoka, letos so jo pa še zvišali za 1.85 Din, S tem bosta tovarni svoj dosedanji dobiček povečali še za 12 do 13 milijonov Din, Ti dve tovarni obstojata v Kru-ševcu in Subotici. Tovarna v Subotici nosi lepo im**. »Zorka« in ima z državo posebno pogodbo, ki jo je podpisal za državo bivši finančni minister Švrljuga in trgovinski minister Demetrovič. Dragotin Poljič je ugotovil, da je tovarna »Zorka« na podlagi te pogodbe »zaslužila« v zadnjih letih okrog 85 milijonov Din, Letos bo radi zvišanja cen profitirala za 25 milijonov Din več! Razni govorniki so zahtevali, naj država prekliče to pogodbo in omogoči kmetovalcem nabavo modre galice za primemo ceno. Kmeti! Na tem primeru vidite, kako vas izkorišča ne samo tuji, temveč tudi pristni domači kapital! Na tem primeru vidite, da kapitalizem in gospoda izkoriščata kmeta prav tako kakor delavca. In na tem primeru tudi vidite, da je boj proti kapitalističnem oderuštvu ne samo stvar delavcev, temveč tudi kmetov, sploh vsega delovnega ljudstva. Zato odprite oči, ne nasedajte več tistim, ki so vas menjaje varali skozi 18 let in utrdite zvezo delovnega ljudstva! UPANJE V MAJ Mrak nad zemljo še caruje, dež nenehoma rosi, vihra nič še ne miruje, blato se prek cest cedi. Brstje, popje, komaj čaka solnčnih žarkov vroč poljub, trta že solze pretaka, ptičji rod že dela hrup. Sinček venomer vprašuje: »Mama, kdaj pa bo lepo?« V glavici mu misel kljuje: »Kaj pomladi še ne bo?« Mamica pa ga pomiri: »Malo še potrpi vsaj; saj se že obzorje širi, skoro pride solnčni maj!« 7g MtšiU Ucaiev Trbovlje Morala krščanskih socijalcev Po krajevni skupščini Bratovske sklad-niče sta izšla dva članka v »Delavski pravici«, ki sta ne samo neresnična, ampak tudi zelo demagoška in imata namen nekaj zakriti, kar je gospodom »krščanskim« menda zelo neljubo. V prvem dopisu tožijo, češ, da se ti presneti socijalisti niso držali dogovorov. To pa ni res, narobe, socijalisti smo se di-žali točno vseh dogovorov in se je pri predlogu za nastavitev nor/ih moči v bolnici dodalo samo to, da naj potrebo nastavitev prouči bodoči odbor, kar ima itak pravico. Iz skupine »krščanskih« delegatov je bil pa v resnici stavljen predlog, za katerega se nismo dogovorili. Toda socialisti smo šli preko tega, dasi Ibi ravno mi imeli vzrok, delati očitke »združenim krščanskim.« Glede drugega dopisa, ki ga je pisal na podlagi dobljenih informacij g. Križnik, ki se nahaja v bolnici, pa najprvo ugotovim, da ga je mogel napisati le na podlagi lažnih informacij. Ne zamerimo mu tega, ker se vsled bolezni ni mogel udeležiti krajevne skupščine in sem uverjen, da bi bil on znal položaj bolje presoditi, kot pa so ga znali njegovi pristaši. Neresnica je, da bi jaz bil proti g. Križniku, kakor mi on očita. Res pa je, da sem jaz stavil vprašanje, ali je lahko izvoljen v krajevni odbor delegat, ki ni navzoč, ker je pravilnik nekoliko nejasen. To vprašanje je bilo samo informativnega značaja, da se izbegne kakšnim poznejšim prigovorom in je to tudi razvidno iz zapisnika. Sedaj pa naj javnost tudi izve, da je en delegat od »krščanskih« volil v imenu 'drugega »krščanskega« delegata, ki sploh ni bil navzoč na skupščini. To pa mi socialisti imenujemo goljufijo. Ker sem jaz, kot pri-sednik komisije pri volitvah zahteval, -dla se ta, milo rečeno — nepravilnost, zabeleži v zapisniku, so .pa gospodje lopnili po meni v svojem glasilu. To bi naj bili poročali svojemu tovarišu g. Križniku. Ponovno trdimo, da smo se vsi delegati ZRJ držali do zadnjega dogovorjenih sklepov na krajevni skupščini, kar lahko potrdijo navzoči, tudi z liste »krščanskih«. In ne samo to! Še potem, ko je že izšlo d-ema-goško in neresnično poročilo v »Delavski pravici«, sem izdal v imenu ZRJ pravilnik o skupnem nastopu delavskih zastopnikov v upravnem odboru Bratovske skladnice. — Gospodje »krščanski« so pa ta skuipni nastop odklonili. Zato se je že pred prvim nastopom v Bratovski skladbici uresničila naša bojazen, da bo imelo podjetje v novih razmerah lahko stališče in bo razdvojena delegacija, kot so to pokazali »kršcdnski soc.« na škodo upravičenim in koristnim predlogom v prid članom Bratovske skladnice. Če bo potrebno, bomo objavili tudi naše pogoje za skupni nastop. Delavstvu bomo pa tudi primerno sporočili, kakšno vlogo igrajo »krščanski soc.« G. Križniku pa priporočam., da prime za ušesa svoje pristaše in zahteva od njih, da mu bodo poročali resnico. Želim mu, da bi kmalu ozdravel. Eno drži: Kdor odklanja skupni nastop delavskih predstavnikov v delavski ustanovi, kot je Bratovska skladnica, kjer ima podjetje polovično zastopstvo, ta je bil in bo vedno, zavedno ali nezavedno, izdajalec delavskih interesov. Franc Pliberšek. Ganljivo srečanje. Ko je prišel v pon-deljek s. poslanec Karl Brožik v Trbovlje, sta ga na kolodvoru poleg s. Pliberšeka počakala naša veterana delavskega gibania ss. Melhior Čobal, ki je iprišel iz Zagorja ob Savi in Franc Siter. Oba sta namreč poznala s. Brožika še iz prejšnjih, lepših časov, ko so se sestajali na raznih mednarodnih kongresih rudarjev pa evropskih mestih in kongresih socilalistične internacijonale. Dolga leta so že pretekla, odkar se ti stan sodrugi niso več videli, a vendar so se takoj spoiznali, si krepko stisnili roke in nato vzbujali lepe spomine iz težkega, a tudi plodonosnega boja za priznanje človeških pravic proletarcev vseih dežel. Pri tej pri* liki si je marsikdo od nas želel, da bi naši stari sodrugi, ki imajo tako bogato preteklost v delavskem pokretu, te svoje spomine čimpreje zapisali v poduk in bodrilo sedanji generaciji, pa tudi v uteho, da noben pritisk in nobena reakcija ne more biti tako močna, da je združeni proletarijat, zavednost požrtvovalnega delavstva n® bi mogla prelomiti. Odloženo predavanje. Zveza strojnikov Jugoslavije nam sporoča s prošnjo za objavo, da sresko načelstvo ni dovolilo na-ffneravanega predavanja s. 'dir. Reismana o zakonskih predpisih za strojnike in kurjače radi neposredne bližine 1, majnika. Preda-vanje se bo vršilo torej eno prihodnjih nedelj, kar bomo pravočasno javili. Zagorje ob Savi Delavstvu objavljamo, da so sedaj naročeni na »Delavsko Politiko« sledeči javni lokali: Čebin Vinko, Kisovec; Rakar Leon, Loke; Kovač Kati, Toplice, Barlič Janko, Toplice; Medved Anton, Zagorje; Dolinšek Franja, Zagorje; Košenina Melhijor, Zagor-je; Križanec Amalija, Zagorje; Robavs Vinko, Loke; Juvan Otmar, Podkraj. Konzu-mctje-delavci, upoštevajte gornje tvrdke pri nakupih! Ljubljana »Velik zbor« majhne organizacije Društvo »Jugoslovanskih nacijonalnih železničarjev in brodarjev« je imelo preteklo nedeljo svoj redni občni zbor. Iz poročil v listih je razvidno, da ta, pred leti mogočna organizacija, ki sicer nikoli ni imela idejne podlage, naglo nazaduje in da njen žalosten konec ni več daleč. Kajti v poročilu stoji, da je bilo na občnem zboru ugotovljeno, da vse postoječe železničarske organizacije v ljubljanski oblastni direkciji, ki šteje okrog 12.000 uslužbencev, skupno ne presegajo ene petine csobja! Ker pa razen zvezarjev .postoja še cel ducat raznih 'kategorijskih organizacij, bi bilo zanimivo vedeti, koliko iod te petine, to je od 2400 organiziranih jih odpade na zvezarje? »Zveza« je še pred malo leti imela n. pr. samo v Mariboru nad 1600 članov. Seveda to niso bili — kot že rečeno — člani iz idealizma, temveč iz strahu pred premeščanji, ki so se pod ero proslulega gospoda pri direkciji vršila na drobno in na debelo. Poleg tega se je članarino pobiralo službeno ali polslužbeno. Koliko je bilo onih uslužbencev, ki so imeli pogum, odstopiti? Iz omenjenega (poročila je nadalje razvidno, da gospodje zvezarji tudi nekaj zahtevajo': Ugotovili so, da je uslužbencev za okrog 2000 premalo in da zahtevajo zvišanje plač. Tu je mišljeno gotovo splošno povišanje prejemkov. Toda neko drugo zadevo, ki je zelo nujna in naravnost kričeča, pa poročilo nič ne omenja. To so tisti uslužbenci, ki so bili 1. 1926 nastavljeni. Ker so imeli po 15 in tudi po 25 in več let službe, so bili prevedeni po izakonu iz 1. 1923 v vi.je stopnje, pa so bili čez nekoliko let degradirani v najnižjo stopnjo, pri čemur so izgubili dVe tretjine osnovnih plač. Sedaj pa so še izgubili ipo zakonu iz 1. 1931 pravico na pokojnino za vsa ona leta, ki so jih prebili v železniški službi pred nastavitvijo in za katera so po dvajset in več let plačevali prispevke v provizijske fonde. Upokojitve so se začele ravnokar izvajati samo z vračunanjem nastavljenih let, torej na mesto za dejansko prebitih 30 do 35 let samo za zadnjih 10 do 11 let. Prizadeti uslužbenec bo prejemal Din 400 do Din 600 namesto Din 1300 do Din 1500 mesečno! Za to zadevo se gospodje Evezarji oči-vidno ne zanimajo, kajti, sicer ibi jo bili, ko so bili na moči že lahko rešili. (Vsi prejšnji ministri in generalni direktorji so bili njih častni člani!) Sicer pa, kaj bi to, saj se to tiče samo zvaničnikov in služite-ljev! Čudho ni torej, če se zvezarske vrste rdečijo, ampak čudilo je le, da se to razpadanje ni že preje začelo. Edini uspeh zve7.e je, da si je v dobi diktature pridobila patent, dla sme samo ona postojati kot legalna organizacija železničarjev in da so gospodje, ki so ji ta patent izstavili, zadavili svobodno želzničarsko organizacijo, kateri se imajo železničarji mnogo zahvaliti. Kakršno življenje, takšen konec. B. Obisk poslanca s. K. Brožika. Po krasni manifestaciji delavstva v Celju se je pripeljal češki socijalistični poslanec Karl Brožik v nedeljo zvečer v spremstvu tajnika Zveze rudarjev s. Arha in s. dr. Reis-mana v Ljubljano, da obišče tudi ljubljanske sodruge. V pondeljek dopoldne si je s. Brožik ogledal Delavsko zbornico ter poslovanje naših strokovnih organizacij. Osrednji urad za zavarovanje delavcev in končno obiskal tudi tukajšnjega čehoslovaškega konzula g. inž. Minovskyja. Maribor Sirite nal listi Na dan 1. maja bo trgovina »Delavski dom« ves dan zaprta, nakar opozarjamo vse člane-odjemalce, da si pravočasno nabavijo svoje življenjske potrebščine. Mestna občina pošilja delavce v pokoj. Ni delavca, ki bi si po dolgih letih dela in truda ne želel iti v pokoj. Koliko jih je, ki bi radi na ta način napravili mesto mlajšim močem, če bi te imeli zagotovilo, da bodo kot priznanje za svoje dolgoletno delo dobivali pokojnino, s katero bo mogoče izhajati. Dokler tpa delavec te gotovosti nima, tudi ne more nihče zahtevati, da naj pusti delo in gre. Mestna občina ima za svoje idčlavce poseben fond, iz katerega plačuje starostne in onemoglostne podpore svojim delavcem, ko izstopijo iz dela. Te podpore so majhne, tako, da nobenega 'delavca ne mika, da bi svoj zaslužek zamenjal s podporo. Kljub temu, da n, pr. uredba o starostnem zavarovanju, ki j.o je izdal minister za socijalno politiko predvideva starostno rento šele s 70. leti, onemoglostno pa, ako je član izčrpal bolniško podporo in je ipo mnenju zdravnikov nesposoben za delo, je mestna občina drugačnega mnenja. Te 'dni je »vpokojila« v plinarni kar tri delavce. Dva, ki sta stara nekaj nad 50, enega pa, ki ima nekaj čez 60 let. Dolbili so dekrete par dni pred 1. majem, tako da njihova služba prestane že 30. aprila. Odmerjene pokojnine pa znašajo Din 175, 'Din 225 in Din 300, dasi so vtpokojcni garali vsak domala po dvajset let, eden pa še čez. V dekretu je napisano, da dobijo tudi hrano v »Ljudski kuhinji. Lahko si mislimo, kako je tem revežem pri srcu, ki se jih iz neznanih razlogov pošilja v pokoj in to še tako na hitro, da se niso imeli niti časa pripraviti! Eden ali drugi izmed njih je mogoče še na slabšem, kot pa tisti mestni ubogi, ki niso nikdar delali za občino, pa uživajo podporo. »Slovenec«, ki je poln usmiljenja do starovpokojiencev in tako rad dokazuje (oz. je dokazoval, ker sedaj so take stvari zanj neprijetne), dla' se s Din 400 in Din 500 mesečno ne da živeti, naj izračuna, kako bodo živeli ti ljudje, ki, dasi še delazmožni morajo v pokoj, K... '■ i it Vi » » i i » 'ik Ko bo tudi v našem mestu prišlo enkrat do občinskih volitev, tedaj bomo o teh in podobnih zadevah še mnogokaj povedali. Konkurence pa ne trpimo! »Slovenec« z veliko naslado poroča, da so šentiljski orožniki zaprli dva »bibelforšarja«, ki sta v nedeljo na vasi vrtela gramofonske plošče, na katerih so bile nemške in slovenske pridige ter delila brošure. Zlasti je »Slovenec« ogorčen, ker se je to zgodilo po cerkvenem opravilu. »Slovenec« je namreč za svobodo duha in verskega prepričanja, toda — konkurence pa ne trpimo! Zahvala. Vsem, ki so spremili našega ljubega očeta Karmela Karla na zadnji poti, zastopniku občine g. Koresu in predstavniku strokovne organizacije s, Vidoviču, za iskrene poslovilne besede, delavstvu in ura-dništvu pa še posebej za podporo, ki so mi jo naklonili, najprisrčnejša hvala. Vdova Karmel z otroci. PEVSKI ODSEK PEKOV V MARIBORU piiredi 15. maja ob 20. uri v veliki dvorani Union v Mariboru JUBILEJNI KONCERT v proslavo 40. obletnice svojega obstoja / Sodeluje 7 delavskik pevskih zborov in 3 godbe■ calj« Socialne razmere v podeželskih občinah so strašne. Bede je vedno več. Občine so pa vedho manj v stanju, nuditi pomoč potrebnim občanom. Deloma je temu krivo ne samo pomanjkanje sredstev, ampak tudi nerazumevanje občinskih odborov za socialno skrbstvo. V neki sosednji občini je 701etni starček, ki je brez sredstev, zaprosil za podporo. Obljubili so mu Din 40. Ko se je imenovani zglasil v občinskem uradu, so mu rekli, da dobi za Din 40 nakaznico za živila, vendar pa jo mora odslužiti z delom na cesti. Mož je izčrpan in za delo nesposoben, zato je nerazumljivo, zahtevati od njega, da podporo odlsluži. Kino .METROPOL- Celje prinaša: 1., 2., 3. maja ob 16.15 in 20.30 ZLATO IZ SINGAPOORA. Morski roparji napadejo ladjo natovorjeno z zlatom. V glavnih vlogah sloviti igralci: Clark Gable, Jean Har-Loh in Wallace Beery. — Predstave po znižanih cenah: 1., 2., 3. maja ob 18.15, v nedeljo ob 10. in 14. uri S KONJA NA OSLA. V glavnih vlogah ameriška komika: Stanlio in Olio. Kamnik Poduk za šolske' mladino. Pri Uršulin-kah so bile za Velikonoč duhovne vaje za šolarke. Sv-**1! ti t. »:»»<•• ,1 <**♦!»♦ C.* ‘d Stariši so šele po ovinkih zvedeli od svojih otrok kakšne so bile te duhovne vaje in so strašno razjarjeni radi tega. Prav imajo! Ptuj Klic po delu ali Izselitvi. Nebroj močnih, delavoljnili poljskih delavcev siromašnega ptujskelga sreza, ki zaman moledujejo doma za delom', prosijo merodajne faktorje, da jim — kakor sezonskim delavcem iz Prekmurja — omogočim1 izselit'ev odnosno sezonsko zaposlitev v Franciji ali pa v kakšni drugi državi. — Brezposelni poljski delavec. Hrastnik V hrastniSki steklarni se obratuje sedaj kot te nikoli. Dela se na 4 tpečih. Želja delavstva bi bila, da bi se vsaj par mesecev tako delalo. Zaposleno je sedai v steklarni nad 1000 delavcev in delavk. Spiritisti. Obupne razmere v revirjih so vzbudile pri ljudeh praznoverje. Verujoč v neumrljivost 'duše* se nekateri radi »pogo-varjajo« z umrlimi, 'ki jih večer .za večerom kličejo z onega sveta in skušajo od njih izvedeti za -svojo on odo. V nekaterih famili-jah je postalo spiriliziranje že prava strast. V takih hišah se je zbiralo ponavadi veliko ljudi, ki so tvorili tak spiritističen krožek. Kakor čujemo so oblasti .pričele proti spiri-tistom ostro nastopati. Značilno je, da so tudi cerkveni krogi proti spiritistom, kljub temu, da cerkev ne zanika strahov, ker kakor iznano poznajo kanoni rimske cerkve med drugim tudi zarotovanje hudega duha in pa duš, ki po smrti ne najdejo pokoja. črna pri Prevaljah Žalostne šolske prilike vladajo v Koprivni, nekdanji samostojni občini, ki je bila priključena črnški občini. Šola se nahaja v župnišču. Dasi je dvorazrednica, ima samo en razred, tako, da hodi v to sobo 95 otrok. Ko so pred petimi leti župnišče povečali, so rekli, da bo dobila šola prostore v novi zgradbi. Res se je nekaj časa vršil pouk v novih prostorih, potem .pa se je prostore v novi zgradbi oddalo za gostilno, katero vodi farovška kuharica. V črnski šoli je bilo vpeljano, da je imel vsak otrok svojo knjigo, ki mu jo je dala šola. V koprivniški šoli pa imata po dva eno razcapano. Letos pozimi je bilo v tej šoli osem otrok sploh brez vsake knjige. ? tu tl »ti »Lj t.iu . . o - — Pa tudi šolski proračun črnske občine je silno okrnjen. Svoj čas, ko je bila na občini socialistična večina je znašal Din 13.500, sedaj komaj Din 3.500. Tako žalostne šolske razmere vladajo tik ob državni meji. Posledica more biti samo analfabetizem. Žagarjem gre slabo. Na Thurnovi žagi zaposleni lesni delavci so pred 10 leti, ko so bili še organizirani, zaslužili po Din 40 na šiht. Dandanes, ako slučajno ne praznujejo, znaša njihova mezda po Din 24 do Din 30 v akordu! Lesni delavci, zganite se! V lesni industriji [pravijo, prihaja konjunktura, ako boste spali, bo od te konjunkture pro-fitiral samo podjetnik. Kočevje Res potrebni rudarji največ praznujejo. V »Slovenskem domu« opisuje neznani pisec razmere iv tukajšnjem rudniku. Vidli se, da je dotični gospod slabo poučen. Pisec pravi, da se je -položaj delavstva, kakor tudi uradništva znatno poslabšal pod sedanjim vodstvom. Mi delavci tega ne moremo trditi, ker se je praznovalo tudi pod prejšnjim vodstvom rudnika, sicer ne v taki meri kot sedla), kar so pa vzrok premajhna naročila. Kar se tiče pravičnosti pri razdeljevanju šihtov je resnica, da se pritožuje delavstvo, vendar ne krščanski socijalci, ker ti se nad osebo g. nadpaznika Vetrovca res ne morejo pritoževati, pač pa marksisti, kakor nas cenj. dopisnik imenuje. Tisti, ki delajo vsak dan in tisti, ki imajo samo dva otroka, ne pripadajo marksistom, temveč krščanskim socijalcem. Dopisnik meče sam nasie kamenje, ko priznava, da je to naj-večji greh, da delajo največ taki z malo družino, ali celo brez otrok, medtem ko drugi, z obilno družino, gledajo skozi okno. Resnici na ljubo povedano, da kočevski marksistični rudarji mnogo več skozi okno gledajo, kakor pa krščansko socijalni, ki znajo tako imenitno zavijati resnico v meglo. Pazite, da se ta megla enkrat ne razprši, pa ostanete z vašo ‘pravičnostjo in krščansko resnico v pravi luči pred svetom. Nadalje pravi pisec, da prizadeto delavstva ne ve, odkod izvirajo gotovi -odloki, pa mu povemo mi: -delavstvo dobro ve in čuti, da ima g. nadpaznik glavno besedo pri obratu in znano je tudi, da on po mišljenju ni marksist, torej tudi malo verjetno, dla bi se toliko .ogreval za marksiste, da bi bili izmiraj polno zaposleni, kakor pravi pi-Tudi v našem interesu -je, da se tem stvarem napravi konec, ker smio mi bolj upravičeni, da se pritožujemo, kot pa struja omenjenega dopisnika. Toliko v pojasnilo, da bo javnost pravilno poučena. Družmost! Marksist. Koiakl Občni zbor Zveze viničarjev, poljskih delavcev in kočarjev, ki se je vršil minulo nedeljo v gostilni Welle, je prav lepo uspel. Predsednik organizacije s. Ulbl je po-dal obširno poročilo -o mizernem položaju, v katerem se nahajajo viničarji in o delovanju organizacije, ki je v preteklem poslovnem letu izvršila ogromno intervencij itd. -Po poročilu blagajnika in tajnika, je s. Lajnca v imenu kontrole predlagal razreš-nico staremu odboru, ki je bila soglasno sprejeta. O nalogah organizacije in socialni zaščiti je nato poročal s. Čeh, ki je žel za svoja izvajanja živahno odobravanje. S pozivom, -da se vsi viničarji oklenejo svoje organizacije, je predsednik s. Ulbl zaključil lepo uspeli občni zbor. Športna rubrika O trboveljskem nogometu- Dne 8. t. m- je »Slovenski Narod« jpod naslovom _*.£•*_ deljski šport« poročal o tekmi »Dask«• * bovlje«. Dopis skoro da ni mogel b1*® vek, ki je bil na tekmi, ker ne mo^< jeti, da bi sicer lahko nagromadil d . ba je tekma pričela •*£«£££* e res. Čudno je pa vendarle pri i bila tekma odigrana regularn obojestransko; Božič je prezrl preče, „Dask«-a. Da vendar Pn v precejinm ^ nedostojno ob-se ,e en fa f "K* vendhr je tudi sodnikova* donosi. da P°8t™ takega igralca Nerazumllivo je, da je dopisnik "valU vso krivd« za dogodke na klub »Dask« i_r »..-j; igralci »Trbovlja« niso igrali preveč fair. Res je, da bi bilo treba napraviti red v športu v Trbovljah, toda ne samo v drugem razredu! Saj smo imeli lep vzgled j tekmi »Amater« : Reka«, ko je bil napaden sodnik. Pa tudii igralci »Reke« lahko marsikaj povedo. Drugič poročajte pošteno in točno. Gledalec. oni s ec Plaiul narofnlno tolno, ne bodi zamudnik! Kranjskemu delavstvu v razmišljanje in vzpodbudo Za oživljenje delavskega gibanja. Rekruti imajo pravico Še ena, novejša češka sodba Spomladi, ko se narava prerodi, tudi mi iprerodimo naše delo na strokovnem in kulturnem ipolju, kjer že od tekstilne stavke ni pravega življenja. Poskušalo, odnosno ukrenilo se je že marsikaj, da se to mrtvilo ponovno razgiblje, ali vsi napori niso rodili mnogo uspeha. Morda bo kdo mislil, da se je delavstvo preusmerilo in nasedlo na limanice našim nasprotnikom. Toda tudi takozvani beli in plavi so kot brez življenja, dočim o zelenih sploh ni sledu. Delavstvo je idejno usmerjeno nekako take1, kakor je bilo pred tekstilno stavko, samo, da je postalo mlačno in ravnodušno, kar se tiče sodelovanja v gibanju in organizaciji. In ravno radi tega je še iposebno važno vprašanje: kje so pravi vzroki te ravnodušnosti? Vsekakor jih bo treba ugotoviti in odstraniti! Predpogoj je, da vlada enotnost, o kateri govorimo .delavstvu, predvsem tam, kjer je že radi vzgleda in plodonosnega dela neobhiodno potrebna. iDa se ohrani enotnost, se mora .delati tako, kakor sklenejo legalno in pravilno izvoljeni forumi. Večina odloči. Tak je princip demokracije, ki je popolna le, ako je zgrajena od spodaj navzgor. Vsak je u-ipravičen do objektivne kritike, iznašanja inicijativnih predlogov in njihovega uveljavljanja demokratičnim potom. Nesoglasja, ki izvirajo iz osebnega prestiža in so izrodek častihlepja in samoljubja, je treba najprvo odstraniti. So ljudje, ki občutijo pomirjenje z osebami, s katerimi so prišli v nesoglasja, kot nekaj nemogočega ali ipa zahtevajo neke vrste posebno zadoščenje. Tako stališče more zavzemati samo oni. ki samozavestno meni, da na njemu sloni vse delavsko gibanje, /Pobotanje na tak način bi gotovo ne bilo trajno, ampak bi ob prvi priliki ponovno zavrelo. Vsak razredno zavedni delavec pa želi iskrenega in trajnega soglasja, k' je predpogoj za razvoj gibanja. Mogoče J®. da se vleče v gibanje par razdiračev, ki po svoji naravi niso za ustvarjajoče delo, v splošnem pa razdiraške opozicije med nami ni. Dolžnost vsake resne opozicije same je, da se razdiračev iznebi. Gibanje rabi tiudi fanatikov, rabi pa predvsem trezno mislečih ljudi, čijiih naloga mora biti, da uravnavajo organizacijsko delo na zunaj in na znotraj. Fanatik pa za take stvari največkrat nima pravega merila. Ako o teh stvareh govorimo, govorimo, ker se nam zdi, da je molk v tem slučaju bolj škodljiv, kot pa diskusija. Z molčanjem sami sebe varamo, dočim je nasprotnik o dejanskem stanju itak dobro poučen. V vsakem .pokretu ali stranki je opozicija sestavni del gibanja, saj brez opozicije v organizaciji ni življenja. Opozicija ne s.me ovirati dela, sme pa zahtevati, da se upoštevajo ali vsaj prcdisk.utirajo njeni 'predlogi. V nasprotnem slučaju se jemlje opoziciji voljo do dela in onemogoča pritegnitev k delu širšega kroga delavstva. V času, ko za delavsko gibanje ni polne svobode, je še posebno važno, da imamo kader sposobnih in delavoljnih ljudi, sicer ostane ob izrednih dogodkih množica brez idejnega vodstva. Kako pa je danes z našo borbenostjo, odnosno v koliko smo sposobni, da vršimo idejno poslanstvo marksizma, presodimo najbolje iz nam nasprotnega časopisja. Takšno »kritiko« je treba samo pravilno razumeti. N. pr.: Koliko je pisal »Gorenjec« o marksizmu med tekstilno stavko in kako »širokogrudno socialnega« se je kazal na-pram delavstvu. V svojem manevriranju je, računajoč s časom in delno z razpoloženjem mase, kričal, češ, tudi mi smo z vami, ali tako ne gre in pri tem želel delavstvu vsiliti svoje klerikalne recepte. Po končani stavki je bilo še veliko pisarjenje o rdečkarjih, ki je močno dišalo po denunciranju, a potem, čujte, je ibilo za njega delavsko vprašanje rešeno. .Prej o »akciji« sijajno informirani »Gorenjec« zdaj že preko pol leta nima nobenega vpogleda za tovarniške zidove. Ne zanima ga, kako kršijo podjetniki kolektivno pogod/bo in kako se delavstvo šikanira. Izgleda, kot da bi bdi na moč zadovoljen, ker delavstvo spokorno prenaša jarem kapitalističnega izkoriščanja. Iz tega se vidi, kdaj in s kakšnim namenom klerikalno časopisje direktno poseže v »obrambo« delavskih interesov. Kaj čitaš in povem ti, kdo si! Zato je delavstvu predvsem potrebno, da se zaveda, katero časopisje piše iskreno za koristi delavstva in kar je glavno, da ne miolči, zlasti takrat ne, kadar se o njegovih pravicah na višjih mestih .odloča. Socialistični tisk v polni meri vrši to nalogo v okviru obstoječih tiskovnih predpisov. Todd delavci vse premalo razumejo važno vlogo socialističnega tiskja; vše premalo razumejo, s kakšnimi težkočami se mora boriti. Na eni strani bi radi imeli ceneni dnevnik, na d*rugi strani pa niti »Delavske Politike« ne čitajo, dasi izhaja saimo dvakrat tedensko. Kaj šele, da bi se poglobili, razmišljali in razgovarjali o iprečitanem s sodrugi, prežeti hotenja, da širijo svoje obzorje in se iz primerov iz vsakdanjega življenja nekaj nauče. Sploh čita delavstvo vse premalo znanstvene literature. Kdor hoče biti mes marksist, mora vedeti, da je marksizem znanost. In ta znanost se ne črpa iz šundromanov in meščanskega časopisja. Žalostno, ali resnično je dejstvo, da oni, ki zatrjujejo, da so o marksizmu že »dobro poučeni«, nimajo v glavi drugega, kot kopico zmedenih pojmov, kar se takoj pokaže, čim govoriš z njimi. Za njih »Delavska Politika« ne prinese nikdar nič novega in tudi premalo »radikalna* je v pisavi, sklicujoč se na kakšen meščanski .dnevnik, ki da je zanje bolj informativen in njim bolj simpatičen. Tako so mnogi na dotični .dnevnik naročeni, dočim »Delavske Politike« nimajo. Ako bi se razredno zavedni delavci ravnali po njihovem vzgledu, potem bi »Del. Politika« niti dvakrat tedensko ne izhajala. Kako daleč bi bili šele potem do lastnega dnevnika?! Potem bi bili o delavskih vprašanjih navezani edino na informacije »dotič-nega« dnevnika, ki je bil pobomik vseh zadnjih diktatorskih režimov in se izkazal s tem vse prej, kakor pa naklonjen delavstvu. Torej v kritiki [bodimo stvarni in ne žrtev brezplodnih .fantazij. Ako si bomo hoteli svoje pravice priboriti, bo treba veo dela in manj zabavljanja. Vsak naročnik »Delavske Politike« zlasti oni, ki želi, da bi časopis izhajal čim-prej trikrat tedensko in s časoma kot dnevnik, naj se vpraša, koliko je že pridobil listu novih naročnikov. Zelo redki so oni naročniki, ki bi za razširitev »Delavske Politike« imeli kake zasluge. Niti med sodtelavci lista ne širijo, kaj šele med kmeti, obrtniki in trgovci! Ali bomo v bodoče v tem smislu kaj več delali? In če bomo delali, si bomo pridobili gotovo uspehov i na strokovnem i na kulturnem polju. Apeliramo na vse vestne naročnike »Delavske Politike«, d.a vsaj tekom meseca maja pridobijo po enega novega naročnika. Zaostankarji pa bodo že storili veliko, ako bodo nadalje v redu vršili svojo dolžnost. Z ustvarjajočim delom in v duhu enotnosti korakajmo naprej k našemu cilju! —j d. Zadnjič smo objavili v »Delavski Politiki« članek o pravici delavca, vpoklicanega k odsluženju kaderske-ga roka, do plačila tedenske mezde v smislu § 219 obrtnega zakona, kakor je o tem. odločilo pred par leti na podlagi enakega zakonskega določila § 1154 b o. d. z. na j višje češkoslovaško sodišče. Objavljamo dodatno temu članku še novejšo enako sodbo prizivnega okrožnega sodišča v Pragi z dne 13. oktobra 1936, ki je razsodilo: »Po § 1154 b občega državljanskega zakona pripada uslužbencu po 14dnevnem službovanju pravica na mezdo za največ en teden, če iz važnega razloga, tikajočega se njegove osebe, ni mogel izvrševati dela. Po mnenju prvega sodišča je tak važen razlog tudi nastop ptezenčne vojaške službe, kateri nazor prvega sodišče ni bilo pravilno sestavljeno, ali je protizakonito postopalo in podobno). — Pri takem stanju stvari bi sodnim potom težko uspeli. Zato so člani prisiljeni izplačane podpore sprejeti in se z nijiimi zadovoljiti, dasi so v svojih pričakovanjih razočarani, ker so pričakovali mnogo višje podpore. Visoke podpore obljubljejo članom agenti zadruge, da jih privabijo v .zadrugo, pravila sama pa pravijo, da so zneski 5, 10 in 15.000 Din le najvišja podpora, ki jo je mogoče doseči potem, ko vplačani zneski dosežejo 80 odst. zavarovane vsote. (Če ste torej zavarovani do 10.000 ,Din, se Vam izplača Din 10.000 šele, ko ste vplačali Din 8,000). Na podlagi pravil odteguje zadruga upravičeno še en mesec po smrti zavarovanca članarino, kajti članstvo prestane šele, ko se .podpora izplača in ne s smrtnim primerom. Izplačati se pa mora podpora najkasneje v enam mesecu po smrti zavarovanca. Mladinski vestnik Odpoved stanovanja (Oplotnica). Vprašanje: Najemodajalec mi je sod- nijsko odpovedal za 1. junij. Stanovanje imam plačano do 19. maja, izselil se pa ibom že 20. aprila. Ali mi je dolžan povrniti stanarino od 20. 4. do 19. 5. in ali mi je dolžan dati kako odškodnino za obdelavo vrta, ki je spadal k stanovanju? Odgovor: Hišni gospodar Vam je dolžan povrniti stanarino za en mesece. Tudi Vam je dolžan .povrniti vse, kar ste Vi v vrt založili z delom in semenjem., če se ne dogovorite tako, da boste v jeseni lahko pridelke sami pobrali. Vsak naročnik gotovo želi, da bi »Delavska Politika« začela čimpreie Izhajati trikrat na teden. To akcijo pa najbolj ovirajo naročniki, ki se ne zavedajo, da je treba naročnino poravnati sproti vsak mesec. Ali si tudi Ti z naročnino v zaostanku? do mezde 1 tedna v smislu § 219 o. z. sodišča je z ozirom na zakon in odločbo naj višjega sodišča št. 2698, pravilen in prizivno sodišče z njim popolnoma soglaša tudi v tem, da ni treba, da bi bil ta dogodek — kot domneva to tožena stranka — nepredviden.« Kaj pravijo podjetniki? Kakor nam poročajo čitatelji, je vzbudil naš članek o gornji pravici delavcev-rekrutov tudi med podjetniki potrebno zanimanje in so si podjetja sama nabavila zadnjo številko »Delavske Politike« s člankom o teli pravicah rekrutov celo v več izvodih. Upati je torej, da bodo podjetniki, ki so vendar znani kot patrijotični državljani, to skromno pravico svojim delavcem v polni meri priznavali brez pravdanja in sodb in revnim rekrutom pripadajoče zneske za en teden mezde takoj izplačali. Zakaj Železničarji niso zadovoljni? Železničarji že dolgo časa čakamo, kdaj bomo dobili to, kar pripada delovnemu človeku. Tudi živina v hlevu čaka na pošteno krmo iz rok svojega gospodarja in gospodar jo krmi, da mu ne propade. Če le malo zamuka že ve, da pri živini ni nekaj v redu. Mi pa smo vprežemi noč in dan, nimamo nedelj, ne praznikov, ne počitka. Ntu i ut- 1i 1 Naj vsa javnost ve, kako bedno je življenje železničarja, ki mora vršiti svojo službo na progi, na prostem, izpostavljen vremenskim neprilikam in pod strašno osebno odgovornostjo ter v stalni življenjski nevarnosti. Čas bi že bil, da se razmere ure-de, saj je kruha za vse dovolj in bi ne bilo treba, da je velika večina ljudi slabo hranjena, raztrgana in zadolžena čez glavo. Nekateri ne delajo nič, zato pa morajo drugji za dva ali tri in več. Pu..»u»jk u> sUfc vit Geslo naše je: pomagaj delovnemu ljudstvu, s tem pomagaš tudi sebi. Tistim, ki obljubljajo pa veljaj: Ne laži, bodi pošten, da ne boš osramočen! Železničar. Delavski pravni svetovalec Zaščita kmetov in delavci (Zabukovca) Vprašanje: Ali veljajo določbe uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov radi zaščite kmetov tudi za delavce? Odgovor: Delavci, ki imajo obeneim .posestvo, so zaščiteni po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov le, če ni .dohodek iz posestva večji kot pa njih službeni prejemki. Obrnite se na sodišče in stavite tam predloži da Vam prizna zaščito. Izstavitev in nadure gradbenega delavca (Kočevje) Vprašanje; Zaposlen sem ibil ipri gradnji ceste, čez nekaj časa pa me je podjetnik poslal na brezplačni dopust, češ da nima dovoli dela. Ali bom lahko zahteval v primeru, da me odpusti, mezdo za izstavitev, za 14-dnevno odpoved in plačilo za nadure, ker sem delal po 10 ur dnevno? Odgovor: Če Vam ni bilo odpovedano, Vam pripada mezda za izstavitev do dneva, ko Vam fcp služba odpovedana. Smeli bodete zahtevati tudi .mezdo za 14 dni, če bodete odpuščeni brez odpovedi. Ne pripada Vam pa plačilo za nadure, ker je 10-urni delavnik za gradbena podjetja in gradbena dela dopuščen. Rubež nezgodne rente (Trbovlje). Vprašanje: ,Za alimente nez. otroku so mi zarubili .polovico mesečne rente, dasi-ravno znaša ta na mesec komaj po Din 318. Ali je to dopustno? Odgovor: Po § 131 pravil bratovske skladnice nezgodna renta ni rubljiva, razen za alimentacijske zahteve sorodnikov, kolikor jim sodišče prizna te zahteve. Ker pa prejemate na mesec komaj Din 318 rente, predlagajte (pri sodišču, da se rubež ustavi, ker znaša Vaša renta manj kot eksistenčni minimum. »Samopomoč«, registrirana pomožna blagajna v Splitu. Vprašanje: Pri navedeni zadrugi sem imel zavarovanega svojega očeta za do Din 10.000.—. Po pravilih bi moral dobiti ob njegovi starti vsaj Din 8.500.—, izplačati mi pa hočejo samo Din 3.221.—, t. j. samo za 60 Din več, kakor sem vplačal. Odtegniti mi hočejo dalje tudi članarino še za en mesec po smrti očeta. Ali so k temu upravičeni? Ali imam .pravico tirjati posmrtnino v .polnem znesku? Odgovor: Glede iste zadruge se je na nas obrnilo že več prosilcev za pravni nasvet. Po vpogledu njenih pravil smo morali vedno ugotoviti, da bi jo bilo zelo težko sodho preganjati. Pravila namieč pravijo, da se lahko v posameznih razredih zavaruje do največ 5, 10 in 15.000 dinarjev. Višina zneska, ki se ob smrtnem slučaju izplača, .pa zavisi .od števila članov društva in od1 števila smrtnih slučajev v tistem mesecu. Število smrtnih slučajev objavlja društva vsakomesečno v svojem glasilu »Vjesnik«, o številu članstva v posameznih mesecih pa ne najdemo nobenih podatkov. Zato je tudi kontrola s strani članov nad tem, ali se jim podpora pravilno izračunava, onemogočena. Pravila so zelo zamotana in nejasna, ter jih uprava tudi razlaga povsem samovoljno. — Vsled tega je uspeh sodnega .postopanja proti zadrugi .zelo negotov, zlasti še, ko morate najprej tožiti pri razsodišču zadruge same in šele, ko to razsodi, se morete pritožiti zoper njegovo razsodbo pri sodišču v Splitu in to le iz raizlogov ničnosti (če Delavci, to je za ira Časopisi dan za dnem poročajo o številnih smrtnih nesrečah. Največ nesreč je v delavskih vrstah. Tu eksplozija ubije več delavcev, tam rov zasuje delavce. Eni postanejo žrtve strojev, drugi zastrupljenja. Vsi <£ slučaji kažejo, da je delavčevo življenje vedno v nevarnosti. Kaj storiti? Sebi in domačim za bodočnost zaslgurati vsaj neko pomoč. Zavarovati se. »Karitas« v tem oziru nudi velike ugodnosti. Za mesečnih 5 Din se lahko zavarujete. Teh 5 Din bo vsak delavec lahko pogrešal. Tu in tam si odreče kaka cigareto ali kak kozarec pijače in denar je kmalu tu. Zavarovanje pri »Karitas« je tem bolj priporočljivo, ker se v slučaju zavarovančeve smrti vsled nezgode izplača domačim dvojna zavarovana vsota. Kak ugled uživa »Karitas«, kaže tudi dejstvo, da se je v treh mesecih (od Novega leta do Velike noči) pri njej zavarovalo 2040 (reci: dvatisočštirideset) ljudi. Se danes se obrnite na tukajšnje vodstvo »Karitas« (Maribor, Orožnova ul. 8). Tam dobite vsa potrebna navodila. Najboljše pa bo, da ne boste šli samo po navodila, marveč da se boste takoj zavarovali, ker je vsakega dne škoda. 1 Kolektivna pogodba rudarjev v Krmelju Zaključek mezdnega gibanja Po dva dni trajajočih pogajanjih za sklenitev kolektivne pogodbe za rudarje v Krmelju se je mezdno gibanje, ki je trajalo skoraj pet mesecev, zaključilo s temi, da so delavski zastopniki in podjetje v sredo, dne 14. t. m. podpisali kolektivno pogodbo. Tako je po dolgih letih prišlo rudarsko delavstvo v tem rudniku do pogodbe, ki urejuje deloma razmere, ki niso bile posebno zadovoljive. Vendar je pa vztrajnost delavskih predstavnikov rodila uspeh. Že pri prejšnjih pogajanjih se je pokazalo, da bo pri razpravah treba prebroditi marsikatero težkočo. Velika ovira je bilo tudi dejstvo, da do sedaj delavstvo sploh ni imelo svojih pravic zapisanih. Pogajanja je vodil zastopnik rudarskega glavarstva inž. Zupančič. Podjetje je zastopal g. Jakil Venčeslav, ravnatelj g. Črvin in obrato-vodja g. Zupančič. Za organizacijo ZRJ je razpravljal tajnik ZRJ s. Jurij Arh, za II. skupino načelnik Pliberšek, Zaman Franc in novoizvoljeni delavski zaupnik. S sklenitvijo kolektivne pogodbe v Krmelju se je zopet vključil nov rudnik v veliko rudarsko vzajem-nost, ki jo z velikim tempom ustvarjata strokovna organizacija ZRJ in načelstvo II. skupine. Velika izbira ženskega in moškega blaga za obleke, plašče, kostume in hu.bertu.se, po najnižjih cenah dobite samo v ČEŠKEM MAGAZINU Maribor, UL 10. oktobra Na drobno! Na veliko! httadinsla vestnik Majsko solnce Maj i-e pomladanski mesec. V maju oži- vi narava, drevesa se odenejo v cvet in zelenje, ptičji rod žgoli in cvrči, vse kar je živo, se veseli solnca, ki je s svojo čudovito močjo pričaralo in vzbudilo speče sile. Delavstvu je maj simbol (prebujenja iz spanja nezavednosti, simbol hrepenenja po boljšem in lepšem, pravičnejšem žiivljenju. Zlasti je maj simbol vstajenja delavski mladini. Socialistična mladina si želi čim več majskega solnca, da prikliče v nas solidarnost, ki nas bo združila v strnjene socialistične vrste. Socializem je nauk o razvoju in napredku človeške družbe, v kateri ne bo več izkoriščanja in zatiranja, ampak bodo vsi ljudje v svobodi lajhko uživali sadove svo" jega dela brez morečih skrbi za vsakdanji kruh, streho in obstoj. Cilj je pred nami, hotenje je v nas, kar še manjka je delo, delo ipo načrtu, premišljeno, uspešno in ustvarjajoče. Naša naloga je pomagati pri prebujanju nezavednih množic, predvsem s tem, da se sami izobražujemo, da spoznamo nauke socijalizma, da se usposobimo za delo v delavskih organizacijah in postanemo res dobri agitatorji, kakor jih rabi odgovorno delo, kakršno hočemo vršiti. Delavstvo je na svoji poti naivzgor doseglo že mnogo uspehov: ako je pred se-deminštiridesetimi leti manifestiralo v Franciji za 48urni tednik, moremo danes ugotoviti, da je cilj ne samo dosežen, ampak prekoračen, ker je vlada s. Bluma uvedla 40uxni teden. Taki in enaki primeri naj nas, socialistično mladino, vzpodbujajo, da delamo z enako vztrajnostjo na organiziranju delavstva, kot so delali naši predniki. Kaxoč na te primere, budimo zaspance in vlivajmo poguma tistim, ki jih je prestrašil fašizem s svojo vsako svobodo zatirajočo nasilnostjo. Obvežimo se v maju>, da bomo delali za socializem, predvsem pa za izobrazbo s tem, da bomo širili »Delavsko' Politiko« ki odpira svoje predale socialistični mladini in je najboljše .obrambno sredstvo v boju za pra/vice delavskega raizreda. V duhu z milijoni socialistov sveta je tudi zavedna socialistična mladina Jugoslavije! Ml., Maribor. Mladina in failzem Socialistično gibanje samo po sebi že predstavlja gibanja mladega, novega življa, mladega ne toliko po letih, kolikor po mišljenju. S tem hočem reči, da se druži v socialističnih organizacijah vse, mlado in staro, vse, kar je za spremembo sedanjega gospodarskega ustroja in zgraditev novega, po socialističnih načelih, t. j. za’ odpravo izkoriščanja dela ipo posamezniku in slabej-šega po močnejšem. Radi tega v socialističnem gibanju ni nikakega prepada med mladimi in starimi. Vendar pa kljub temu ne smemo prezreti dejstva, da je mladina nositeljica novih ipokolenj. Socializem se ne vstvarja čez noč, do popolnega uresničenja bo preteklo še precej časa, oblast in številčna moč še nista socializem. Radi tega moramo skr- beti, da bo naša misel šla iz roda v rod, da bo ljudstvo bolj in bolj prežeto s socialističnim duhom, kakor tudi prepričano o potrebi socialističnega načina življenja. Skrbeti moramo, da naši mladi sovrstniki ne bodo zapadli fašistični [propagandi, kajti fašizem, ta zadnja opora kapitalističnih mogočnikov, (pomeni, ako bi prevladal nad. svetom, velik ipadec v zgodovinskem razvoju nazaj. In še nekaj: fašizem je vojna, je nevarnost za svetovni mir. Mi pa nočemo biti generacija, ki bi ginila v strelskih jarkih kakor tudi nočemo biti sužnji fašističnega terorja, ampak graditelji resnične demokracije, politične, igosipod&rske in socialne, svobode lastnega naroda, ki je predpogoj miru med narodi. —bp. Mladina plSe: Mladi delavci v hrastniški steklarni. Siromaštvo sili nas mlade, da se gremo ponujati v steklarno, kjer nas plačujejo po Din 15 za polnih 8 ur dela. Pripoznati pa mora vsak pošten človek, da je delo, katero vršimo odnašalci, tiskači in ostalo pomožno delavstvo pri pečeh, več vredno, kakor Din 15. Pravilno bi bilo, če več delaš, moraš 14 rudarjev je utonilo v rovu »Ferdinand« v Chomle pri Radnice. Voda ije vdrla v rov iz nekega že več’ zaslužiti. Odnašalci in drugi smo pa imeli Din 15 tedaj, ko so steklarji napravili v 8 urah po 600 do 700 kom. literskih steklenic. Sedaj jih pa napravijo 1100 do 1300 kom. Torej moramo tudi mi za toliko več delati, ne dobimo pa za to nič več, kot poprej. Za to pa mislimo, da, če se komu godi krivica, se nam. opuščenega starega rova. Čehoslovaška parlamentarna delegacija pride v Beograd 6. maja. Galanterija drobnarije parfumerije pletenine papir itd. Drago Rosina Maribor, Vetrinjska 26 Podpisana pivovarna priporoča vsem cenjenim odjemalcem svoje priznano prvovrstno marino m boR-piuo Pivovarna Josip Tscheligi Maribor, Korolka cesta 2 m < Delavci in delavke, kupujte obleke in perilo samo pri FELDIN-U MARIBOR Aleksandrova 13 (na vogalu) V ogledalu »Premišljevanje o Španiji«. V katoliškem »Dom in svetu« piše Edvard Kocbek, predstavnik mlajše katoliške inteligence o Španiji in obtožuje cerkev za njeno zadržanje. Tako-le pravi med drugim: »Cerkev se je zaradi svojih prelatov vedno bolj odmikala svojemu ljudstvu, vera je ipostajala domena višjih slojev. Vsi dvorci so imeli svoje dvorne kaplane, kmetje pa niti katekizma niso poznali...« O uporu pa pravi Kocbek: »Upor armade, oziroma generalov je ilegalen, »protizakonit«, ker niso bili izpolnjeni tisti pogoji, ki jih katoliška teologija zahteva za upravičenost oboroženega upora. Revolta generalov je upor republiki zapriseženih ljudi proti zakoniti vladi, ki si jo je Španija svobodno izvolila.« — »Slovenec« na vse to molči. Kakor se posojuje, tako se vrača. »Slovenec« piše mnogo o Mehiki. V članku »Resnica o Mehiki« priznava, da je cerkev izgubila svoj vpliv v Mehiki in si nakopala sovraštvo Mehikancev, ker se je’vmešala v politiko in je privlekla v deželo apostolskega Habsburžana Maksimilijana. Druga stvar, ki je nič manj važna za razvoj odnosov med ljudstvom in cerkvijo, je bil boj cerkve proti agrarni reformi. Cerkev je bila lastnica ogromnih površin plodne zemlje, dočim je bil kmet samo delavec in najemnik, približno kot v Španiji. Ko je bila agrarna reforma izvedena, se cerkev s tem ni hotela sprijazniti. Vsled njene agitacije proti osnovnim državnim zakonom so mehiške vlade omejile delovanje cerkve nia bogoslužje in določile število duhovščine. Cerkev S tern ni zadovoljna, čeprav se ji iboljše godi, kot pa se godi n. pr. delavskemu gibanju v katoliški Avstriji, kjer vlada kardinal Initzer. V Avstriji je socialistično delavsko gibanje zatrto in oropano svojega imetja. Cerkev v Mekihi pa živi in dela. To je resnica. Kljub jadikovanju izgleda, da se Cerkev ni naučila ničesar, sicer bi v Španiji ne ponavljala napak, ki so se ji hudo maščevale v Mehiki. »Samo s silo se tu kaj doseže!« »Slovenec« (št. 90 z dne 21. aprila) je objavil sliko iz neke stavke v Zedinjenih diržavah; pod sliko pa je napisal to-le: »Samo s silo se tu kaj doseže! V amer. Združenih državah se vrstijo štrajki in celo policija ne more ničesar doseči. Zato so si farmarji v Her-shegu v Pensilvaniji z delavci vred pomagali na ta način, da so vdrli s tem tramom vrata neke čokoladne tvornice in so pometali uporniške delavce ven.« Pod slikami, ki so jih (priobčili o diogodkih v Hersheyu drugi listi pa čitamo: »Gangsterske metode proti delavcem: V Hersheyu (Pensilvanija), so stavkolomci napadli stavkujoče delavce in jih težko zlostavljali.« — Da je »Slovenec« na strani stavkolomcev nas ne začudi, ne začudi nas niti to, ako propoveduje, da se proti stavkujočim delavcem »samo s silo kaj doseže.« Kakor vidi stvari doma, jih vidi tudi v tujini. Le kaj bi rekel »Slovenec«, ako bi kakšen delavec izjavil: »Samo s silo se tu kaj doseže!« Ni isto, ako dva delata isto! Prividi glasila »Velike metle«. V dopisu iz Mežice smo zadnjič objavili notico, v kateri je bilo govora o nekem mladem gospodu, ki se eksponira proti razredni strokovni organizaciji in veliko da na to, da se že lahko na pol prišteva med nameščence. Dopisnik je izrekel svoje obžalovanje, da dotični nameščenec pozablja, da pravzaprav ni nič drugega kot delavec in da ne ve, kam spada. »Slovenec« pravi, da je ta poduk grožnja ki naj opomni dotičmka, da bo izgubil svoj vsakdanji kruh, ako se bo politično udejstvoval v sedanjem pravcu. Kdo se taki za lase privlečeni trditvi ne bi smejal? »Slovenec« misli, da vsi ljudje delajo po zgledu »Velike metle«, s katero grozita on in »Samouprava« neljubim uradnikom. Belgija nevtralna. Belgija je proglasila svojo nevtralnost v evropski politiki. Anglija in Francija sta prevzeli garancijo, da ji bosta priskočili na pomoč, ako bi bila napadena. Nemčija še ni dala obvezne izjave, da bo priznala belgijsko nevtralnost za slučaj kakšnega vojnega konflikta. Taka izjava bi bila spričo spomina na Viljemov vdor v Belgijo v svetovni vojni tudi precej brez pomena. Širite naš list! KOLESA I kupite najugodneje pri tvrdki HENRIK ARL ATI 1 MARIBOR, UL. 10. OKTOBRA 4 Velika izbira! Plačilne olajšave! Šiviljske in modne potrebSiine rokavice, nogavice, srajce, kravate, čipke, kombineže itd. v modni trgovini Anton Paš Maribor Slovenska ulica 7 Mali izvleiek naSih priložnostnih cen Kravate od.............................Din 8.— ovratniki.................................8.— srajce moške od..............................18.— koinbineže od.............................28.— hlače svilene od..........................17.— nogavice ženske od........................6.— nogavice svilene.............................15.— frotirke od..................................6.50 svilene rute..............................15.— otroške nogavice od...........................3.— moderčki od ..............................6.— otroški čevlji....................... • • 16.— damski čevlji z usnjatimi podplati . 59.— moški čevlji z usnjatimi podplati . . 69.— denarnice od................................2.75 otroške torbice od..........................7.50 damske torbice od . . . ./ . • 16.— kovčegi 21 cm s ključem od ... 13.— » 27 » » » » ... 17.50 » 25 » » » ^ ... 30.— » 40 » » » » ... 3».— otroški vozički ........................190.— otroške obleke..........................59.— otroški trenčkoti.......................90.— moške obleke............................ 245.— Mestni trg 26 ANT. KRISPER« Kozarci ............................ ■ • steklenice 1 liter..................... vaze od nastavki za sadje ..................... liker servis s podstavkom . • • • vinski servis.......................... vodni servis .......................... servis za kompot steklen . . • • jedilni pribor, 1 par.................. jedilni pribor, rje prost, 1 par . • namizno platno, 1 meter . • • • linolej tekač, 67 cm širok, 1 m dolg linolej tekač, 200 cm širok, 1 m dolg solnik trosile ........................ pepelnik . ........................... pribor za salato....................... aparat za britje ,. •.................. Termos-steklenica, /■» litra • • • krožniki, globoki in plitvi, porcelan lonci, otroški ...••••• skodelice za juho, porcelan . . . skodelica s krožnikom, porcelan . servis za črno kavo, 14 delni . . kavni in čajni servis, 15 delni . . jedilni senvis, 26 delni .... LJUBLJANA Stritarjeva Uiti 1.— 6.50 4.— 18.— 19.— 19.— 19.— 32.— 7.— 15.— 26.— 19.50 25.— 1,— . 1.— . 6.50 6.50 . 18.— . 5.— . 2.50 . 5.25 . 6 — . 45.— . 70.— . 230.— ulica 3 F. S. Usta Celje SRAJ CE, kravate, nogavice in vse modno blago. Moške obleke, hlače i. t. d., spomladanski plašči, novi modeli. Jos. Karničnik Maribor, Glavni trg št. 11 JUSTIN^ GUSTINČIČ MARIBOR Tattenbachova 14 priporoča svojo špecijalno mehanično delavnico za popravila koles, gramofonov, otroških vozičkov, šivalnih strojev in vsa v to stroko spadajoča meh. dela Trgovina koles in njih sestavnih delov ter otroških vozičkov Nakup in prodaja starega železa, kovin, strojev in vsakovrstnih predmetov po najkulantnejših cenah. Prepričajte se! ZA POMLAD Za vsako ceno pravilna protivrednost! ♦ KARO ČEVLJI ntoikl ■ damski • otroški ■ od Din 138*- napr. „ 122*- napr. . „ 39*- napr. Franc StnBa Kranj Delavnica: Tyrševa 7 Trgovina: Prešernova 1 Vam nudi v veliki izbiri elegantne in trpežne čevlje samo ročnega izdelka, kakor tudi po meri in želji Vsemu delavstvu naznanjamo, da smo ob času 40-ietnega jubileja cene za 15°/o znižali. Zato vse hiti in kupuje le v manufakturni trgovini Logar & Kalan Kranj Priporoča se Albin Jazbec konfekcijska trgovina v Kranju Gregorič Valentin, Kranj stavbeno in pohištveno strojno mizarstvo Čevlje, usnje in čevljarske potrebščine dobite najceneje v trgovini H. Hnndnf Modna trgovina Kranj Anton Štefl Kranj (pod mostom) Gospodje za modo! Se priporoča krojač JERŠIN IVAN Kranj,Blejska 5 Fajfar Peter čevljar Prlmskovd 13 p.Kranju Izdelujem vse vrste !• luksuzne in štrapacne čevlje po meri Moderno in lepo fotografijo dobite edino le v FOTO-ATELJE-JU JANKO KRAMAR KRANJ, GLAVNI TRG št. 183 Povsod gre glas B. Ranga: zlatar, Kranj je za nas/ Zahtevajte ceniki Vse pridelke vrtnarstva in cvetličarne dobite v najboljši kvaliteti pri Vincekovii Ivan Ljutomer, TyrSev trg Za nadaljni odjem in zaupanje delavcev se priporoča Mesar in prekajevalec Ivan Šmaucer GuštanJ TRGOVINA ANA SAMIC, GUŠTANJ se priporoča za nadaljni odjem in zaupanje delavcev Z a cenj. obisk in naročila se priporoča delavcem Svoje pridelke priporoča Vauda Ignac vrtnarstvo in cvetličarna . Ptuj Miklošičeva cesta Gostenčnik Mirko . čevljar, Guštani Gostilna Ivan Milonlk v Guštanju se priporoča. Vsak dan sveže pivo, ter prvovrstna vina in jedila Robert Jamšek pohištveno in stavbeno mizarstvo v GuStanju se priporoča za vsakovrstno pohištveno in stavbeno delo. — Postrežba točna. Zadružno elektrarno v Ptuja priporoča svojo bogato zalogo raznih žarnic, likalnikov in drugih elektriških predmetov Kupujte svoje potrebščine v prodajalnah Konzumnega društua v Hrastniku Postanite člani! Gajdoš Anton Izdelovalnica vseh vrst čevljev po meri in naročilu. — Cene solidne! ____________________Šmarje 17 - Sevnica Milan Cimperšek, Sevnica trgovina s špecerijo, galanterijo, manufakturo ter konfekcijo Konkurenčne cene! Solidna postrežba! Vsem cenjenim gostom se priporoča za nadaljni obisk GAŠPARIN CIRIL gostilna Lesce Andrej Jeglič Lesce pri Bledu priporoča zalogo špecerije, manufakture, galanterije in vsega stavbnega materijala po nizkih cenah Sostllno HodnlK Ludolk Pu Slava, Sv. Lovrenc na Pohorju se priporoča delavcem Cenjenim gostom se priporoča gostilničarka y v Konzumnem društvu rudarjev REZKA AVSENAK, Hrastnik nif Krefltz brivec, Sevnica ob Savi in na kolodvoru — podružnica se priporoča vsemu p. n, občinstvu Priporoča se Ostruršnlk Ivan splošno krojaštv o llll!ll!l!llllli!llll!!llll!!!ll!llllllllll!llll!l!!!]||||!l!ll!llll!lll v Sevnici ob Savi Gabri* Anton Sevnica mesar in gostilničar z moderno urejeno hladilnico se priporoča cenj. občinstvu Priporča se Josio Šmid čevljar v GuStanju K najfinejšo In garantirano izdelavo čevljev Franc Jezovnik mesar — Griže se priporoča za nadaljni obisk Izdelava vsakovrstnih čevljev po naročilu IvoGnus,Griže Mo Gaberšek krojaftvo, Griže za dame in gospode se priporoča Priporoča se modno krojaštvo Vrbnjak Josip Ptuj, Srbski trg 6 Najceneje kupite pri Dolenc Fmne trgovina z mešanim blagom Ptuj, Ormoika c. 10 kupujte svoje potrebščine pri naših inseren-tih. Neumrljiva knjiga DOBERDOB slovenskih fantov grob Čitajte knjigo, ki Vam opisuje doživljaje, življenje in trpljenje Vaših očetov, oziroma Sinov, tako kakor je to bilo v resnici. Knjiga se dobi v knjigarni DOMOVI* MA, Celje, Kralja Petra c. 45 in stane nevez. Din 27.— vez. Din 38*—. hwb in ■ m tov. zaloga nogavic in perila MATO Helena Metarnik gostilna pri Guštanju se priporoča cenj. gostom z najboljšim štajerskim in dalmatinskim vinom in Radenskim vrelcem. Priporoča se vsem dragim gostom in odjemalcem novootvorjena gostilna in trgovina li in Terezija lini Liboje Cenjenim gostom in odjemalcem se priporoča staroznana gostilna in trgovina Ivan m Angelo Skoberne Liboje Vsem dragim gostom se priporoča gostilna IVAN IN MARIJA DOLENC LIBOJE Lekarna pri „Križu“ CELJE v palači Ljudske posojilnice Ph. Mr. Fedor Gradišnik Urban Albin, pm a» mesar .in prekajevalec CELJE Prešernova ul. II CELJE Glavni trg 10 vis a vis Farne cerkve Mesarija in gostilna Hotel Pošta Rebeuschegg CELJE Miran Perovšek trafika pri Belem volu CELJE Kralja Petra c. 9 Štefan Turk mesar GABERJE - CELJE Singer Marija delikatesa CELJE Glavni trg 10 Prav dobro in aromatično praženo kavo dobite v špecerijski trgovini Karl Loibner Telefon 120 Kralja Petra c. 17 »Pri Zvoncu« ALOJZ FRANZ gostilna prodaja vina in žganja na debelo CELJE Gosposka ul. št. 18 Ugodno kupite ure, zlato in srebro pri Anton Lečnik CELJE Glavni trg 4 P. Matkovič & Co. veletrgovina z vinom I CELJE Gosposka ul. 3 Delikatesna trgovina in gostilna Rozi Zamparutti CELJE Turijtovski kruh Glavna laloga A. FEIERTAG, MARIBOR BETNAVSKA CESTA 43 - TELEFON 28-84 PODRlliMCE: UUCA10. OKTOBRA ŠT. 5, JOSIP SKAZA (p. SIRK), GLAVNI TRG IN NOVA VAS Moj najbolj znani črn! turist, rleni kruh je zelo okusen in ostane ▼ naj večji vročini 8 do 10 dni svei in uiiten KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH! Klobuke, obleke, letne majce, sandale i. t. d. nudi ugodno konfekcijska trgovina Jakob Lah, Maribor, Glavni trg Z Postani član in kupuj življenjske potrebščine v svoji zadružni trgovini s špecerijskim blagom DELAVSKI DOM r. z. z o. z.t Maribor, Frankopanova 1 Pri takojšnjem plačilu popusti > i i_ Harmonike in vse druge godbene instrumente direktno iz tvornice, se dobe iz tvorniške zaloge HCIHELiHEROLD družba z o.z., Maribor CENIKI BREZPLAČNO! TRAJNI PROVIJANT za turiste in izletnike najceneje in v veliki izbiri v delikatesni trgovini L. UHLER - MARIBOR Glavni trg Ne rabite konfekcije, ker dobite obleke vseh vrst po Vaši meri in želji, razmeroma še cenejše pri znanem krojaču. Karner Hinko, Maribor, Rotovški trg št. 4 Delavci pozor! Za Vašo družino sladki kmečki kruh Pekarna Rakuša Maribor, Koroška cesta št, 24 Najcenejše In najboljše kupli v usnjarn U!l O VIKTOR KOSI MARIBOR Kralja Petra trg Stev. 9 KONZUMNO DRUŠTVO za MEŽIŠKO DOLINO r. z. z o. z. v Prevaljah. Poštni predal Stev. 3. Telefon tnterurban štev. 5. Poštni čekovni račun 12.048, Brzojav: Kodes Prevalje, Osrednja pisarna In centralno skladišče v Prevaljah. Po drninice; Prevalje, Lele, Mežica, črna I, črna II, Sv, Helena, Gužtanj, Muta, pekarna v Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov v Mežiški dolini. Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. Hranilne vloge sprejema centrala v Prevaljah in njene podružnice ter jnlh obrestuje po najvišji obrestni meri. Prodaja se le članom. Član društva laihko postane vsak. Delež znala samo Din 100,—. Delavke, delavci, nameščenci, kmetje in obrtniki ter siplob vse delovno ljudstvo, kuipujte življenjske potrebščine le v svojih zadrugah! V slogi je moč, v delu režitevi Hranilno in posojilno društvo delavcev v Mariboru reglst. zadruga z omej. zav. Pošt. ček. račun št. 13.143 - Telefon 26*35 Uradne ure: Vsak torek od 6. do pol 8. ure zvečer in vsako soboto od 4. do 6. ure zvečer v društveni pisarni: FratkO* panova 37 v iastni hiši. Hranilne vloge se obrestuJe|o s 4®|0 odnosno 5°|e proti odpovedi. Delavci, nameščenci, meščani! Zdrava in rdeča lica dobi, kdor kruh Delavske pekarne je 1 Kupujte vedno najboljši kruh iz Delmsk^ekarrte v Mariboru TrZaSka cesta 38 — Telefon It. 23-24 Prodajalne: v^JMariJborm Aleksandrova cesta 29 Stolna ulica 21 Tržaška cesta 38 Studenci: Kralja Petra c. 23 Puškinova ulica 22 Za konzorcij izdala in oreluje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavite« Josip Ošlak v Mariboru.