mtusrvi; Franjo Tanjšek, Št. Andraž: Shozi danfišnje dni .. Naša polja, trate in logi . . » Pesem in -upanje našega kmeta, njegovo življenje in hrepenenje, njegova radost in bol. Vabijo travniki, kjer so dozorele trave, vabijo z vso ono mičnostjo ranega poletnega jutra, ko se v breg in dol, čez polja in gozdove glasi radostna pesem veselih koscev, ko se v jutranji hlad vsevprek razlega zna6ilno klepanje in brušenje kos. Glasi se pesem, polna veselja in radosti, polna upov in hrepenenja; pesem, prihajajoča iz mladega, fcoprnečega srca. Vse naokrog se razlega vrisk iz krepkih fantovskih. gii, odjefc mlado&tne moči in zdravja. Krepko reže ikosa v rosno jutro šiix)ke redi, iki se zdijo, kakor velike proge, vljoče in dotikajoče se uiarljivih delavcev. Vabijo nas žitna polja, vabijo njive, z zlatim plaščem odete. Čakajo na pridne roke našdli brhkih žanjic, čakajo na radostni dekliški smeb. Pripogibajo se k' tlom težki klasi, kakor da so vdani v. svojo usodo, kakor da se zavedajo, da jim je usojeno biti v lu^ano tisočem^ in milijonom življenj. O, vesel je čas žetve! Izpolnjeno je upanje in brepenenje našega ikmeta, uresničene so njegove nade, ki jib je gojil skozi vse leto, uslišana je njegova vroča prošnja k Bogu, da bi dal blagoslova njegovemu delu in trudu, da bi ofrvaroval njegove posetve pretečih nevarnosti. Veselega srca iri žarečega obraza so pri delu sililonjene naše žanjice. Kaj jim mar dušeča vročima, kaj jim mar pelkoči žulji, (kaj jim mar naporno pripogibanje k tlom! Radostna pesem se razlega, vesela in enakomerna je njena melodija, ki jo spremlja vesel smeh in šaljiv dovtip. Rada so vesela naša dekleta in cmerilkavosti ne marajo. Za njimi pa hodi gospodar, tehtajoč težiko snopje, motreč ga s pogledom, ljubečim in božajočim, pogledom, polnim sreCe in zadovoljstva. Že računa v mislih, koliko mu bo fclasje nasulo zrnja, ali bo zadostovalo za prehrano družine, ali bo še ostalo za prodajo! Veselje in radost mu sijeta z obraza ob pogledu na dolgo vrsto težkega snopja, ve&elega obraza in radostnega srca ga vozi domov v stogove. To je praznik zanj in njegovo družino, praznik, iki je poln sreče in blaženosti. Zdaj ve, da njegov trud in napor nista bila zaman; zdaj s hvaležnostjo v srcu občuti, da je njegovo delo bilo deležno blagoslova od zgoraj. Če pa se ga polobi malodušnost vsled težav in skrbi, ki ga tarejo, se zateče v gozd, da v njegovem objemu pozabi na trud in trpljenje, da si v njegovem hladu in miru ohladi pekočo duševno bol. Vrhovi dreves šelestijo tiho in tajnostno, šepečejo mu skrivnostno pesem, ki jo v svoji zvesti Ijubezni do zemlje domače in rodnega doma razume samo on. V logu mu slavec drobi srebrnočisto pesem, pesem ljubezni do božjega etvarstva. Zemlja slovenska! Čeprav bi te vse drugo zapustilo, naš ikmet te zapustil ne bo nikoli. Dokler ti on ostane zvest, dotkler se te on oklepa z vdano Ijubeznijo v srcu, dokler te on vdano in zvesto obdeluje, nam ni treba obupati na poti skozi današnje dni. Odprta so nam vrata v lepšo bodočnost, nam in vsemu našemu narodu. Sv. Jakob v Slov. goricah. Naš damači pevski zbor priredi v nedeljo dne 21. julija igro: »Zakleti grad«, zgodovinska igra iz 16. stol. e petjem. Igra se vrši v uta g. Dom. Peklarja. Začetek ob treh popoldne. Posebnih vabil vsled za>poslenostl ne bomo poSiljall in zato vse sosede in domačine tem potom prijazno vablmo! Lapor]e. Pribodnjo nedeljo dne 21. t. m. vsi k naml Saj že veste, da bo popoldne ob treh na prostem veličastna vprizoritev igre »Miklova Zala«, ali Turkl v Rožni dolini, katero je pred kratkem episal g. bog>oslovec Petančič. Cela fara se je združila in izbrala iz sebe točno 100 nastopajočih oeeb. Proetor je pred cerkvijo kot lani pri »Izgnbljenem sinu«. Vsebina je tako lepa, da jane najtrše srce. Narodne noše, konjl, resnično oblečena turška vojska, prava bi^tka, povratek uboge Zalike iz ujotništva in nebroj drugdh izrednosti. Pred igro je govor in petje, na predvečer kres. Zanimanje je velikansko. Daleč naokrog je vse razgibano v tem smislu, da pridejo na to našo veliko narodno proslavo. Tako tem potom še enkrat lepo vabimo prav vse: Marijine družbe, poclmladke, narodna društva, gasilce, dijake. pač vse. Pokažite z obiskom zavednost in si oglejte etrumnost naSih Ijudi. Glede mest je letos dobro preskrbljeno. Vsak bo lahko vse videl, le to prosimo, da pridete pravočasno, da ne bo prevelike zak.siiitve. Končno še opozarjamo na to izrednoat, da bomo vsi igrali, tudi gledalci. Kako bo to, pa pridite pogledat! Ee čujte začetek,, kaj govorijo fantje, ko prijezdijo v narodnih nošah: »Mi bomo igro igrali, ki o Miklovi govorila bo Zali. IgraM jo bomo zato, da pradedje Blovenakl (Saat In hvalo do bo. In c Zalo bomo Marijo prosili, naj tudl nam pomočnica bo v sili.« Prav gotovo na svldonjel Če bo pa deževje, se prenese na 28. ju^ Mjat Prlhova. Naša prihovska mladina ee je to-> pet Izkazala kot vrla igralska moč ob pobožno resni igri »Goslarica naSe ljube Gospe«. Igrale so jo v nedeljo dne 7. t. m. večinoma dakleta tukajšnje Marijine -družbe pod spretno režijo vrle šolske upravlteljice gdč. Bajčeve. Da bi vi videll, kako je to gladko šlo. Kakor bi bile vsaki dan na odru, pa so bile le veakl dan na polju. Katefa je bila najboljša, ali Micika, ali obe Tereaikl, ali mala Polegek Mimica, ali alil Vse so se vrlo dobro odrezale. Udeležba je bila velika, vstopnina pa ndzka. Sv. Andraž prl Velenju. Katoliško prosvetno društvo ponovi v nedeljo dne 21. julija, ob 3. uri poipoldne v društveni dvorani dve igri in sicer: »Davek na samce« in »Ne kliči vraga«, prva v treh dejanjih, druga šaljivka v enem dejanju. Vljudno vabljeni so naši pristaši na prosvetnem polju, ker bodite prepričana, da boste preživeli med nami par uric dobre volje in poštene zabave. Vstotpnina nizka. Torej, socedje kakor domačini, uljudno vabljeni! Sv. Miklavž pri Orinožu. Tukaj je umrl v Gospodu po daljšein '.olehanju Anton Janežič, kmet in cerkveni ključar pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Rajni je bil brat mariborekeiga stolnega kanonika g. Rudolfa Janežiča. Blagemu rajnemu svetila večna luč, preostalim naše iskreno eožalj'-1 Stari trg pri Slovenjgradcu. Smrt vzglednega mladsniča. V banovinski mlekarski šoli v ?-lcofji loki je smrtno ponesrečil vrl mladenič Avgusit Konečnik iz Gmajne. Pokojni Avgust je bil mlekarski praktikant v Mlekarski zadrugi v Slovenjgradcu. Lanfiko jesen je šel v mlekarsko šolo, da se v mlekarstvu izpopolni ter dobi vso potrebno znanje, ki se rabi pri mlekarstvu. Na Vidov dan, to je zadnji dan šole, se je šel kopat v Soto malo pred izlivom iste v Savo. Pognal se je parkrat v tolmun, ki se nahaja med skalovjem. Pri tretjem ekoku pa ga ni bilo več na izpregled. Pokojni Konečnik je bil šele v 26 letu starosti. Bil je zelo dober, ljubezaiv, značajen, varčen, vzgleden in podjeten fant. Zelo je ljubil svojo sestro in brate, a materi ja bil skrben in do skrajnosti vdan. Svojega očeta je izgubil točno isti dan pred 13 leti, to je na dan njegove tragične smrti, kar je zelo redek primer. Iz početka obstoja do razpusta je bil zaveden član »Orla«, večletni cerkveni pevec, član Kmetskega bralnega društva in Katoliške akcije, kjer ee je udeijistvoval v dramatičnem odseku in pri tamburaškem zboru. Svetila mu večna luč! Sv. Andraž prl Velenju. Po daljšem bolehaftju je v starosti 60 let, previderna s sv. zakramenti, za vedno zatisnila svoje oči gospa Verdev Ferdinanda, po domače Zornikova mama lz Dobriča. Zapuetila je moža Valentina in devet krščansko vzgojenih otrok: šest fantov in tiri dekleta. Solze se niso utrinjale brez vzroka, temveč kot znak hvaležnosti in Ijubezni do rajne dobre mamice. Bog daj rajnl večni mir in pokoj, možu, pinoyom in hčerkam pa naše iskre-no sožalje! Lancova vas — Št. Vid pri Ptuju. Predzadnjo sredo je tukaj umrl 831etni Martin Čoh, poeestnik. Rajnega blagega starčka je spoštovala ter cenila cela vas in se mu je izkazala z najobilnejšo udeležbo; pri pogrebu hvaležna za vse dobrote,- katere ' ji je rakazoval v živIjenju. Blagopokojni je bil 30 let naroenik nafšega »Sloveoskega gospodarja«. Preostali se zahvaljujejo veein, ki šo pripomogli, da je bil pogreb res veličasten.