ELNM NASA SMUČINA LETNIK 14 ŠTEVILKA 2 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM 15. januar 1975 30 1945 ELNM 1975 Ob novem letu Hitreje kot prejšnje, je minulo tildi lansko leto. Koliko naporov kolekiva, skrbi, jeze in poslovnih uspehov pa tudi spodrsljajev je prineslo! V njem smo postali bogatejši za marsikatero tivljenjsko izkušnjo in tudi preizkušenj ni bilo malo. Ali so nas izmodrile, osvestile in iztreznile? Ali smo vsaj sem in tja občutili, da niso vzroki za našo usodo samo izven nas, temveč v našem ravnanju in delu? Kako glede tega odgovarja o skupni usodi Elana vsak sam na to vprašanje, bo v mnogočem odvisno tudi naše delovanje in tiaša moč v novem letu 1975. Vsi se bomo vsakodnevno morali spraševati, ali bomo samo polni kritike in nezaupanja do vsakega in vsega okoli nas, ali pa se bomo tvorno vključili v dnevne naloge ter poizkušali razreševati pa tiuli izpeljati zadolžitve do konca. Elan je delavoljen kolektiv, ki si je ustvaril svoje ime v teikih preizkušnjah in postal pojem v svetu, še posebej pa v športni industriji. Zato je prav, da si brez olepšavanja predočimo vse težave, ki nas čakajo v novem letu, da jim bomo zrli v obraz in bili nanje pripravljeni. Sleherni pa naj bo tudi ponosen na to, da ima kot sodelavec motnost bistveno prispevati k temu, da bodo rezultati ob koncu leta boljši, težave pa v glavnem premagane. Ob skupni zavzetosti uspeh ne more izostati. Vemo, da napori ne bodo majhni, v Elanu pa še toliko bolj, ker tudi zunanji vplivi ne delujejo v prid našim poslovnim uspehom. Pomislimo na slabšanje svetovnih gospodarskih pogojev, na preveliko tovrstno industrijo v svetu in s tem na močno konkurenco, na slabe vremenske razmere že četrto leto, na splošno težjo gospodarsko situacijo, pri nas v Jugoslaviji pa dodajmo še svoje notranje slabosti in bo vsakemu jasno, da moramo vsi skupaj zelo resno delovati, vsak po svojih zadolžitvah, da bo šlo na bolje. Enotnost kolektiva in skupna volja za premagovanje težav, je tista gonilna sila, ki nam bo vsem skupaj dajala moč za večje napore. Prepričan sem, da se bo večina kolektiva tako obnašala, saj je to že neštetokrat pa tudi v poslednjih treh mesecih dobro pokazala, zato smo uspeli že v tako kratkem času nekatere rezultate občutno popraviti. Pri tem smo imeli svoje zveste prijatelje tudi zunaj kolektiva, zla- sti med našimi upokojenci, ki so nam takoj priskočili na pomoč in s svojo izpričano pripadnostjo, dobro voljo in delom pripomogli k boljšim rezultatom. Ob takšni enotnosti si voščimo srečno leto 1975, — da bi v njem zares z dobrim delom dosegli tudi dobre poslovne rezultate, — da bi s tem ustvarili podlago za nadaljnji procvit Elana, — da bi s tem omogočili in zagotovili gmotno osnovo vsaki družini našega sodelavca. Obenem si vsi skupaj želimo tudi zadovoljstvo, zdravje in družinsko varnost, da bi drug do drugega imeli več človeške toplote ter spoštovanja in ne, kot se to prepogosto dogaja, da bi obravnavali vse ljudi okoli sebe zgolj kot brezčutne številke. To vse naj bo osnova dobrim odnosom v kolektivu, da bomo voljni in zmožni z združenimi močmi pripomoči k osebnemu in družbenemu blagostanju. D. Vojsk Ob 30-letnici Elana V vsaki naslednji številki Naše Smučine bomo članom kolektiva, upokojencem in našim vojakom postavili po 3 vprašanja iz preteklosti Elana. Trije izžrebani odgovori bodo nagrajeni. Danes: 1. Točen datum ustanovitve Elana? 2. Kdo so bili ustanovitelji? 3. Naš tej dosedanje vodje podjetja? Vabimo k sodelovanju! UREDNIŠKI ODBOR: Vidic Vlasta, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski ‘tisk, Kranj *AlPtfu Foto: V. Brajnik Slenmoik zmaguje tudi za Elaa ZAČELA SE JE TEKMOVALNA SEZONA S tekmo v Neustiftu se je začela letošnja tekmovalna sezona. Prvič Ima v njej tudi Elan svojega favorita, prvič lahko upamo, da bomo na zmagovalnem odru videli tekmovalca, ki bo objemal naše smuči. V hudi bitki med proizvajalci za najboljše tekmovalce pomeni to za Elan velik uspeh, še toliko večji, ker ga je dosegel š kvaliteto svojih smuči, ne pa s preplačevanjem tekmovalcev. Našemu zvestemu Stenmarku lahko želimo le to, da bi se celo sezono držal tako dobro, kot je začel. V NEUSTIFTU (AUT) so bile 30. 11. vremenske razmere med prvim letošnjim veleslalomom zelo slabe. V prvem teku so najboljše čase dosegli tekmovalci z visokimi startnimi številkami. Stenmark je bil šele 40. Ko so šampioni videli, da s takimi časi s prvega teka ne morejo računati na dober plasman, jih je večina nešportno odstopila. Stenmark pa je kljub brezupnem položaju vztrajal in z izredno vožnjo v drugem teku tako premočno zma- gal, da je v skupni uvrstitvi dosegel drugo mesto. Rezultati: 1. De Chiesa (ITA) 2:51,03 2. Stenmark (SWE) 2:51,04 3. Schadler (BRD) 2:51,12 4. M. Brunner (AUT) 2:53,40 5. Bruce (USA) 2:53,44 6. Steiner (AUT) 7. Arnold (AUT) 8. Kohl (AUT) 9. Mili (USA) 10. Bonnevie (FRA) V VAL D'ISERU (FRA) se je 4.-6. 12. smučarska elita zbrala na prvo tekmovanje za svetovni pokal, na ju-bilarni 20. »Kriterij prvega snega«. Snežne razmere so bile tokrat odlične. V prvi vožnji je bil vrstni red naslednji: 1. Stenmark (SWE) 2. Thoni (ITA) 3. Haaker (NOR) 4. Hinterseer (AUT) 5. Sochor (CSF) 6. Gros (ITA) 7. Klammer (AUT) (Nadaljevanje na 2. strani) Priprave na ukrepe v 1975 Foto: V. Brajnik Stenmark zmaguje... Gradivo za ukrepe v letu 1975, ki ga imenujemo tudi sanacijski program, vsebuje oris vzrokov za nastalo gospodarsko situacijo v podjetju. Ti splošni vzroki so bili v zadnjem času v tovarni podrobno in v širdkih krogih obravnavani. Istočasno so bile obravnavane tudi na-sitale posledice, ki izvirajo iz tega. Sestavni del tega ukrepanja so družbeno politične in samoupravne (priprave, ki potekajo v zadnjih dveh mesecih. V te priprave spadajo kot najvažnejši aktivni ukrepi družbenopolitičnih delavcev in samoupravnih organov že koncem septembra preteklega leta, nadalje zasedanja vseh delavskih svetov OZD Elan v oktobru, iko je bil obravnavan 3'4 letni obračun ter ikončno zopet sestanek družbenopolitičnih in samoupravnih predstavnikov v novembru. Na vseh teh omenjenih posvetih je bila sprejeta usmeritev bodočih ukrepov ter okvirne teze za analizo vzrokov dosedanje dejavnosti in prihodnosti Elana. To je bilo članom kolektiva prezentirano grobo v prejšnji številki Naše smučine, delno pa v zadnjih Internih informacijah. Ena izmed zadolžitev je bila organizacija posveta po dejavnostih. Talko je bil opravljen razgovor z Vsemi zaposlenimi v obratu čolnov in z vodilnimi in vodstvenimi predstavniki smučanje in inštituta za smučarski obrat. Ti posveti so med drugim pokazali, 'kakšne bi morale biti oganizacijske obliike posameznih dejavnosti in iz tega sledeča Oblika organiziranosti OZD Elan. Na tej osnovi je izdelano gradivo za reorganizacijo v OZD Elan, ki bo predložena v javno razpravo v mesecu januarju 1975. Iz vseh naštetih posvetov tudi sledi nov pristop k planiranju in vrednotenju vseh nalog, ki jih moramo opraviti v tem letu. Obenem pa tudi nov način ali pa dogovor za planislke naloge, pri katerih sodeluje širši krog zaposlenih. Bistveno pri takem načinu planiranja pa je to, da mora biti pri vsaki nalogi postavil jen cilj, izvajalci jn njihova odgovornost za ukrepanje in dosežene rezultate, princip neposredne povezave mod rezultati in nagrajevanjem za vse zaposlene. Obveljal bo princip, da se mora vsaka dejavnost v Elanu sama »preživljati« in še več drugih samoupravnih pogledov na gospodarjenje v OZD Elan. Iz tega bodo seveda sledile potrebne notranje spremembe ali predlogi na področju zasedbe delovnih mest. Zaposlenost bo morala biti tako prilagojena obsegu stro-šikov, da jih posamezna dejavnost v tej situaciji lahko prenese. Vsi zaposleni pa se bodo morali sami odločiti za svoje področje, ali bodo pripravljeni prenašati večjo zaposlenost ikoit bi bila ntfjno potrebna v naslednjih dveh iletiih, ali pa se bodo usmerili v zmanjšanje zaposlenih v prid stimulaitivnejšemu nagrajevanju tistih, ki bodo neoibhod-no potrebni in ki bodo morali v prihodnosti odgovornejše pa tudi intenzivnejše delati. V vseh posameznih predlogih ukrepov bo kolektiv sproti obveščen. Pomembno bi bilo omeniti samo to, da morajo biti vsi sklopi Sprejeti v duhu in po načelu zadnjega Ikongresa sindikatov in sej organizacij ZK v SRS in SFRJ. Med izločene naloge, tki jih je potrebno reševati takoj v januaiiju pa spada tudi dograditev sistema nagrajevanja v OZD Elan, kj bo nedvomno odvisen od predhodno omenjene usmeritve v zvezi s paslovni- mi rezultati. V kolikor bi se zaposleni odločili za večje zadolžitve posameznikov in konkretnejše spremljanje rezultatov po delovnih mestih, bi morali vgraditi v sistem nagrajevanja stimulatorje za dosežene rezultate. V osnovi bi moral biti vsak 'nagrajen za svojo temeljno nalogo v okviru delovnega mesta. Te naloge pa so v OZD Elanu tako razilične, kot so različna delovna mesta. Iz programa je tudi razividno, da bo Stalina naloga v naslednjem letu iskanje dobrih ikoaperaaijslkiih in integracijskih zasnov v ikoniist Elana Ikot celote. Mod večje naloge, ki bodo občutno vplivale na gospodarjenje v letu 1975, šteje tudi proučitev vseh vrst zalog ter predlog za gospodarjenje in ukrepanje z njimi. Vsi podrobnejše našteti ali še neomenjeni ukrepi v gradivu za sanacijo marajo upoštevati osnovne namene, ki so spodaj opisani. Glede na to, da se bo situacija spreminjala, se bodo mod letom spreminjali tudi ukrepi. 1. Doseči je potrebno večje dejansko soodločanje in odgovornost vseh pri vseh u!krqpih in rezultatih, 2. potrebno je tako ukrepati, da bodo stroški čim manjši na vseh področjih ali da bodo v optimalnih mejah po vseh vrstah oziroma v skladu z možnostmi, 3. potrebno je doseči, da bo nagrajevanje čimbolj neposredno odvisno od poslovnih rezultatov, 4. z dosedaj navedenimi ukrepi in z drugimi, tki jih je možno izvesti, je 'potrebno doseči večjo produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja, urediti notranje poslovanje, ostreje ter podrobneje definirati ObvenzoSti in odgovornosti vseh zaposlenih, 5. potrebno se je odločiti za takšno reševanje dosedaj nakopičenih problemov, da bi OZD imela kar najmanjšo politično in gospodarsko škodo, upoštevajoč ne samo trenutne rezultate, temveč srednjeročno usmeritev, 6. z dosego teh ciljev bi v bistvu izpolnili ‘tudi večji del nailog, 'ki jih družba nalaga posameznim proiz-vajalskim združbam. Zaradi tega morajo biti vse akcije v OZD podrejene tem primarnim oiljem. Na pobudo Elana je bil 25. 12. 74 v podjetju razgovor s predstavniki gospodarskih in družbenopolitičnih forumov skupščine občine Radovljica. Skupno se je obravnavalo gradivo stabilizacijskih ukrepov, kjer so bili pojasnjeni vzroki za situacijo, v kateri se nahaja Elan, s tem v zvezi nastale posledice, tkalko potekajo družbenopolitične in samoupravne priprave za sanacijske Ukrepe. Nadalje je razprarva tekla o tem, kalešni ukrepi so v teku in na kakšen način je začeti v novem letu. Ob tem je bilo govora o ciljih, ki jih je potrebno s temi ukrepi doseči. Predstavniki občine so pozdravili akcijo v Elanu samem, ker so zadolžitve za stabilizacijske in sanacijske programe dobile vse deflovne organizacije v občini. Prispevali so tudi nekatere iniciative k reševanju notranjih problemov v OZD. Pojasnili so politični in gospodarski položaj v občini. 'Poudarili so nujnost raznih aktivnosti, med njimi zlasti s področja kooperacijskih in integracijskih procesov, naloge družbenopolitičnih organizacij in gospodarsko usmeritev v naslednjem letu. D. Vojsk (Nadaljevanje s 1. strani) 8. Pietrogiovanna (ITA) 9. Berentold (AUT) 10. Jakober (SUI) V drugem teku se je Gros z odlično vožnjo prebil na prvo mesto. Skupna uvrstitev: 1. Gros (ITA) 3:10,03 2. Stenmark (SWE) 3:10,95 3. Haaker (NOR) 3:11,27 4. Hinterseer (AUT) 3:12,29 5. Klammcr (AUT) 3:12,33 6. Pietrogiovanna (ITA) 3:12,97 7. Junginger (BRD) 3:13,43 8. Sochor (CSF) 3:13,46 9. De Chiesa (ITA) 3:13,84 10. Berchold (AUT) 3:14,87 Čeprav je Stenmark skromen fant in ne mara publicitete, ga venomer obkrožajo novinarji, posebno seveda švedski. V intervjuju za avstrijski radio je na vprašanje, kako da vozi z Elanovimi smučmi odgovoril, da zato, ker so pač najboljše, perfektne. Stenmark je dal Impuls preizkusiti tudi svojemu prijatelju Williju Frommeltu (LIC), tudi on je bil z njim zelo zadovoljen. Naslednja tekma je bila v VIPI-TENU (ITA), 8.-9. 12., veljala je za evropski pokal. Proge so bile zelo ledene, uvrstilo se je le nekaj več kot polovica tekmovalcev. V slalomu in veleslalomu je zmagal Stenmark in tako dokazal, da njegovi prejšnji uspehi niso samo srečno naključje, pogojeno z dobrim snegom. MADONA Dl CAMPIGLIO (ITA), 17. 12. 1974. Na 20. tekmovanju Tre--tre je v slalomu zmagal Ingemar Stenmark in tako dokazal svojo vrhunsko formo. Njegova zmaga je bila pravi podvig, ki bo ostal z velikimi črkami zapisan v analih alpskega smučanja. Stenmark je bil po prvem teku šele na 22. mestu. S fantastično drugo vožnjo, ki jo lahko primerjamo s Thonijevim »sanjskim tekom« v slalomu na lanskem svetovnem prvenstvu, si je priboril svojo prvo zmago za svetovni pokal. Nasploh je bila ta tek- ma prodor nove, zelo pomlajene garniture šampionov. Izenačenost med tekmovalci je tolikšna, da je uspeh možen samo z drzno vožnjo in dobrimi živci, taktiziranje se je poslovilo. Vrstni red po prvi vožnji: 1. Bruce 2. De Chiesa 3. Frommelt 4. Berger 5. Rieger 6. Brzykowski 7. Junginger 8. Gros 9. Radiči 10. Navillod Končni vrstni red: 1. Stenmark (SWE) 111,02 2. De Chiesa (ITA) 11 Ul 3. Radiči (ITA) 111,34 4. Bruce (USA) 111,82 5. Berger (BRD) 112,30 6. Frommelt (LIC) 112,34 7. Neureuther (BRD) 112,68 8. F. F. Ochoa (SPA) 112,69 9. Rieger (BRD) 113,71 10. Navillod (FRA) 113,92 SKI EXPO 1974 Tudi letos je Smučarski klub Snežinka organiziral na Gospodarskem razstavišču sejem smučarske opreme. Organizacijski koncept je bil podoben lanskemu. Zastopniki domačih in tujih proizvajalcev so predstavljali svoje standardne in naj novej še izdelke, cvetela je tudi trgovina na drobno, prodajala se je v lastni režiji tudi rabljena oprema, vrteli so stare in tudi nove smučarske filme, od katerih bi veljalo omeniti Victoires a St. Moritz, že nekoliko ostareli Saipporo 72 in Cristall, ki vsi obravnavajo tekmovalno tematiko. Potem so bili filmi s smučarskimi šolami, bolj ali manj nacionalno obarvani, propagandni filmi, hot dogging itd. SKI super - polyplan - polyurethan -alu - phenol - metallic - nogliss -fibreglass - epoxi - foamglass -polyester - zickal - fullplast - wood Moj namen ni bil ta, ida bi podal opis vsega, ikar je na sejmu bilo prisotnega, zanimalo me je predvsem to, kako ponujajo razstavljeno blago in ali se dobi tudi roba, ki jo običajno težko dobimo. Najprej sem se ustavil pri »štan. tu« z naslovom Muggia šport — trgovina s športnimi rekviziti. Kupiti se n.i dalo nič. Povedali so mi, da je treba na ono stran in potem kupljeno robo ceneje ali dražje pripeljemo skozi »li mimo carine domov. Moram priznati', da imajo marsilkaj lepega in tudi zelo uporabnega, še najbolj so mi bile všeč res dobre smučarske rokavice, kakršnih pri nas skoraj ni dobiti. Imajo seveda tudi celo vrsto smuči, varnostnih vezi, čevljev in obleke. Ko sem prijazno ddkle povprašal, kaj bi bilo primerno zame, je zmignila z rameni, zelo vljudno, lahko rečem tudi prijetno, da o tem na žalost nima pojma. Zaradi priznanja naj ji bo pol odpuščenega. Smuči Kastle X 11 eKolusiv so izredno drage — 3920 din, stara zaloga. Potem so mi pojasnili, da bodo zaradi devalvacije še dražje, če sem iion Fa-V zaP>sa'- Potem bo to kar 4680 din, vendar moram reči, da so re? Prav posebno dobre konstrukcije. Klj'ub temu je garancija samo za pol leta. Pravijo, da so njihove smuči boljše kot Blizzardove, ko pa sem pri slednjem vprašal za Kastle, pa so rekli, da ne bi sodili o drugih! Vselkakor klobuk dol. Tu so mi priporočili smuči Firebird, dolge 200 ali 205 cm. Rekli so, da jih ne bom tako hitro utrudil, ker je cela smučka bolj »trda«. O tej trdoti so mi govorili tudi pri Kastleju, oboji so omenjali še celo vrsto dejavnikov, ki vplivajo na izbiro smuča, vsekakor zelo pomembnih, vendar pošteno v pravo soglasje pa jih niso znali spraviti. Nihče na sejmu ni povedal, da morajo biti bistvene kvalitativne lastnosti v popolnem ravnotežju. Vsake smuči imajo določeno obliiko stranskega loka, ki je lahko ali pa tudi ne, v vzročni povezavi z upo-gibno linijo (»trdota«). Čim večja je širin^ka razlika med srednjim delom in obema koncema, tem bolj so smuči zahtevne za spreminjanje smeri, če je poleg tega smučka tudi torzijisko odporna, potem je ob pravilnem vodenju zavojev bočno drsenje pri najboljših tekmovalcih skoraj neopazno. S smotrno izbiro gradbenih elementov smučke ter skladno sestavo je zagotovljen optimalni odnos med frekvenco in dušenjem nihanj, kar je tudi pogoj za dolgo življenjsko dobo smuči. Navedeno bi veljalo za Elanov Impuls Competition. Slabše smuči, recimo Elanov Cristall, imajo to ravnotežje namenslko porušeno, to pa zato, da slabši smučar ob manjših hitrostih lažje spreminja smer. Pri vseh sem se zanimal tudi za otroške tekmovalne smuči. V Elanu jih še ni, vendar zagotavljajo, da v kratkem bodo, najbrž so vedeli, da ne bo tako kmalu snega. Pri Blizzardu sta bila na razpolago še dva para, dolga 160 cm, moram reči, zelo dobre smuči, toda vsega skupaj mnogo premalo za vse potrebe. Pri Kastleju so mi ponujali »kratke smuči«, rekoč, da so za otroke tudi dohre. Ali res? Pri Kneisslu sem hotel smuči zase. Se vede sem se pohvalil, da sem dober smučar. »Na žalost smuči nimamo, vendar jih lahlko dobite kako drugače,« me je potolažil vljudni znanec. Potem sem bil pri Kolesarju (vendar ne zaradi kolesa), kjer sem se predstavil za začetnika. Ponudili so mi Cristall, 190 cm. Ko pa sem začel spraševati malo bolj natančno, je mož 'Stopil za pult, prinesel Iknjižico z navodili in ko sem ga vprašal še za dolžino palic, se je vidno razveselil, ker je v knjižici zagledal tudi to tabelo in mi zmagoslavno priporočil 127,5 cm dolge. Ker sem avtor tega dela knjižice z navodili sam, mu seveda nisem mogel oporekati. Potem sem stopil do Slovenija-športa, ki zastopa Elan. Prva tovarišica je bila odgovorna za blagajno, vendar je takoj poklicala drugo z zelo prijaznim nastopom, ki mi je povedala pesem hvalnico o najboljših Elanovih smučeh z izrednimi sintetičnimi 'karbonskimi vlakni — MiracLle. Pa sem bil malce hudoben in sem jo povprašal, če ve, kakšne smuči vozi Stenmark? Ni se mi zdelo, da bi govoril ne vem kako nerazločno, toda odgovor me je fantastično presenetil. '»Ja, veste, smuči Stenmark pa nimamo!« Ko sem ji povedal, da je to švedski alpski smučar, iki je bil prejšnji dan v Val dTseru na tekmi za svetovni pokal v veleslalomu drugi s smučmi Impuls Competition, je bil naravnost presrečna. »A res,« je rekla. »Tega pa res nisem vedela.« Imeli pa so tudi tekaške smuči, ikar je razveselilo mnoge aktivne tekače in tudi začetnike. Prodajajo tudi drugo vrsto, pravijo, da gre le za lepotno napako, funkcionalno pa so v redu. Če to drži, potem so zaradi nizlke cene smuči vsekakor zelo zanimive za nalkup. (Pri izhodu sem zavil še na desno, kjer so prodajali znižane smuči Kastle in iPensenico. Stopil sem h kupu slednjih in vprašal sem za razliko med tipom Sideral in Formi-dzible. Prodajalka mi je pojasnila, da imajo Formidable s profilirano aluminijasto sredico več »ravnotežja, ikot Sideral z leseno. Ker se mi je mudilo domov, sem moral na žalost zapustiti branjarijo s smučarsko opremo. Hočeš nočeš sem moral ugotoviti, da bi na istih pultih lahko marsikje prodajali tudi kaj drugega. J. Smitek Jugoslovanska himalajska odprava na ELANOVA SMUČARSKA PALICA IF Pn«!TAI A NEPOGREŠLJIV DEL OPREME Novembra se je vrnila s Himalaje V. jugoslovanska himalajska odprava. 17-članska odprava, v kateri sta bila tudi dva zdravnika, novinar in TV snemalec, je imela namen osvojiti 7902 m visoki Kangbačen v Nepalski Himalaji. To ji je uspelo v rekordnem času. Od 6. septembra, ko so postavili bazno taborišče na višini 5000 m, do 11. oktobra, ko je odprava krenila v dolino, je uspelo osvojiti vrh Kangbačna devetim našim alpinistom in enemu Šerpi. Poleg tega je tročlanska naveza preplezala še neosvojeni Wedge Peak (Dimigilato) — visok 6850 m, druga naveza pa se je povzpela na še neosvojeni šesttisočak, ki ga je krstila za JAHO Peak. Himalajsko odpravo so materialno podprla mnoga jugoslovanska podjetja, med njimi tudi Tovarna športnega orodja ELAM. Poleg drugega je alpiniste in Šerpe opremila s smučarskimi palicami, ki so se izkazale kot nadvse koristen del oprc- Tehnične Komisija za izume in tehnične izboljšave je na svoji zadnji seji predlagala UO, da nagradi avtorja vloge št. 151 (Izboljšava tesnenja epoxi modelov za PU-smuči) BEŠTER JOŽA z nagrado 3.294 din. Prav tako predlaga UO, da nagradi avtorja vloge št. 152 POTOČNIK PAVLA z 2.618 din nagrade za vlogo Izboljšava na stroju za vrtanje lokov. Za vlogo št. 148 (Dodelava stroja za krivljenje robnikov) je tov. KUNČIČ JANEZ že prejel nagrado v višini 2.080 din). Ker pa pri prvem iz- Kangbačen me. Obenem pa je bil to zanimiv test vzdržljivosti palic v ekstremnih pogojih. Dan za dnem so jih alpinisti, obremenjeni s težkimi tovori, uporabljali pri hoji in plezanju, v hudem mrazu, viharjih ali jarkem višinskem soncu, po globokem snegu, strmih ledenih vesinah ali skalnatih grebenih, pa tudi v divjih goščavah na pohodu do baze. Naše palice — letošnje serijske izdelave so test odlično prestale, tako kovinski del, ki je dobro prenašal hude obremenitve in ne preveč nežno ravnanje alpinistov, kot tudi plastični ročaj in krpljice, ki jim mraz in globok sneg nista prišla do živega. Tudi površinska obdelava je dobro prestala dvomesečno obsevanje z višinskim soncem in soseščino z derezami obkovanih nog. Skupaj z vsemi planinci se veselimo velikega uspeha naših himalajcev in ponosni smo, da smo k njemu delček prispevali tudi mi. Kajti ELANOVA smučačrska palica je postala nepogrešljiv del opreme odprav v visoke gore. izboljšave računu niso bili upoštevani vsi faktorji, ki vplivajo na višino prihranka, predlaga komisija, da se avtorju izplača še preostalo razliko, ki znaša 1.520 din. Obenem pa komisija predlaga tudi, da se avtorju vlog št. 155 in 156 TOMAN SLAVKU (Predlog združitve strojev za rezkanje profila smuči in izdelavo žlebiča in predlog združitve stroja za brušenje zgornje ali spodnje obloge k stroju za izdelavo žlebiča.) izplača nagrado 100 din za vsako vlogo. K. T. Rekreacija delavcev Izhajajoč iz potreb delovnega človeka po oddihu in rekreaciji zato, da bi si ohranili zdravje in delovne sposobnosti, zato, da bi povečali produktivnost in delovne rezultate — upoštevajoč sedanje stanje in probleme na tem področju, je VII. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije sprejel resolucijo o nalogah sindikatov na področju oddiha in rekreacije delavcev. Vsi vemo, da se tudi v naši organizaciji združena dela že vrsto let ubadamo z reševanjem problema na tem področju, zato bo verjetno za marsikoga zanimivo, če navedem nekatere izmed nalog, ki jih je sprejel kongres. VII. kongres ZSJ obvezuje vse organizacije in sindikalna vodstva, da na tem področju nenehno delujejo: da bi ustvarili kar najugodnejše pogoje za organiziran oddih delavcev, katerega cilj je delavcu zagotoviti zdravje in delovne sposobnosti, kakor tudi povečati proizvodnjo in produktivnost dela. Nadaljnl napredek na področju oddiha in rekreacije je nedeljivo povezan z razvojem samoupravnih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela In ustvarjalnega dohodka. Na osnovi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov se morajo sindikati boriti: — da bodo delavci sprejemali načrte, programe in konkretne ukrepe v zvezi z realizacijo funkcije oddiha in rekreacije delavcev ter da bodo tl načrti obvezen element politike družbeno-ekonomskega razvoja v organizacijah združenega dela in v interesnih skupnostih; — da se sredstva, ki jih delavci izločajo in usmerjajo v te namene, ne morejo uporabiti za druge namene; — da družbenopolitične skupnosti z lastnimi ukrepi pripomorejo k hitrejšemu razvoju delavčevega oddiha In rekreacije. Materialna osnova oddiha in rekreacije mora služiti potrebam ohranjanja delovne sposobnosti in zdravja delavca. Kongres opozarja, da se še zmeraj gradijo draga športna igrišča in objekti na škodo cenejših objektov za šport in rekreacijo, ki bi delavcu omogočili množično uporabo. Dolžnost sindikata je, da podpira združevanje na temelju sprejetih programov, katerih cilj je skupna graditev objektov za oddih in rekreacijo. Sredstva, ki se izločajo za regres za letni oddih, morajo služiti osnovnemu namenu — ustvarjanju pogojev za širšo in popolnejšo uporabo delavčevega letnega oddiha. Vsi delavci morajo biti deležni namenskega regresa pa naj bo odvisna od pogojev dela, od zdravstvenega stanja, stanovanjskih Se en detajl Iz zadnjih volitev pogojev in od dohodkov na družinskega člana. Prednost naj imajo delavci, ki so socialno ogroženi, opravljajo pa posebno težka in nevarna dela. Preko samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov je treba vključevati elemente solidarnosti, ki bodo delavcu zagotovili širše možnosti za oddih in rekreacijo. V naslednjem obdobju naj se sindikati z ostalimi udeleženci in zainteresiranimi faktorji neposredno angaži- rajo pri formiranju Interesnih skupnostih za oddih in rekreacijo. Sindikati so dolžni angažirati se pri sprejemanju pogojev in osnov za realizacijo oddiha tudi v času dela, dnevnega, tedenskega in letnega oddiha. Nujno je potrebno zagotoviti razširitev že obstoječih kapacitet in graditi nove objekte za oddih, graditi športne objekte, rekreacijske terene in podobno. V tej smeri se bodo sindikati zavzemali predvsem: — da bi se zagotovili najugodnejši pogoji (sredstva, lokacije in kadri) za gradnjo objektov za oddih in za rekreativne športne centre, kakor tudi, da bi bili dani najugodnejši pogoji za njih uporabo; — da bi sredstva, izločena za oddih In rekreacijo, ne obremenjevali z davki in prispevki, hkrati pa si je ponovno treba pridobiti objekte, ki so že služili za oddih, rekreacijo in za delavski turizem, pa se zdaj uporabljajo za druge namene. Da bi bil oddih za časa dela čim popolnejši, je dolžnost sindikatov, da sodelujejo pri izdelavi ustreznih programov, pri čemer se morajo potegovati za diferencialen pristop glede na težo dela, glede na delovne pogoje ter glede na potrebo različnih vrst in vsestranske zaščite posameznih kategorij delavcev. V skladu s tem se morajo sindikati zavzemati za oddih v delovnem času, zagotoviti morajo dolžino takšnega oddiha oziroma število oddihov, zavzemati pa se morajo še za vrsto rekreativnih in drugih aktivnosti ter v tem smislu za strokovno pomoč ustreznih institucij. Sindikat mora nujno vložiti večje napore za izboljšanje organizacije in kakovosti delavčevega dnevnega in tedenskega oddiha. Aktivnost sindikata naj se torej usmeri na razvoj in graditev športnih centrov, rekreacijskih terenov in drugih objektov. Objekti za dnevni in tedenski oddih in rekreacijo morajo biti dostopni vsem zainteresiranim ljudem In državljanom. Fizična kultura in šport morata vse bolj služiti delavčevi rekreaciji. Delavsko-športne igre je treba še naprej razvijati kot najbolj množično obliko sodelovanja delavcev v športu In rekreaciji, posebno pozornost pa je treba posvetiti sodelovanju žena in mladine. Da bi zagotovili čimboljše pogoje za realizacijo naštetih vrst oddiha, morajo sindikati vzpodbujati sodelovanje med organizacijami združenega dela, mestnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti, ustanov za oddih, rekreacijo in šport ter drugih intere-slranih faktorjev. Dolžnost sindikatov je, da se zavzemajo za čim boljše pogoje za širšo uporabo organiziranega delavčevega letnega oddiha. Poleg nenehnih naporov, da bi se povečalo število kapacitet delavskih počitniških domov, so sindikati tudi odgovorili, da bi ti domovi postali delavcem pri-stopnejšl in da bi ustrezali sodobnim potrebam aktivnega oddiha delovnih ljudi. Nujno je konkretno ukrepati, da bi bili še obstoječi objekti za delavčev oddih kar najbolj smotrno uporabljeni, zlasti pa, da bi bili na voljo skozi vse leto; to pa je mogoče doseči z združevanjem v skupnosti za oddih, z izmenjavo kapacitet, s sprejemanjem delavcev Iz organizacij, ki nujno potrebujejo oz. nimajo lastnih počitniških domov, z ustvarjanjem možnosti, da bi lahko delavci uporabili letni dopust v Spominska darila za borce Po tradiciji, sc vsako leto zberejo v tovarni borci. Aktivnih je v podjetju še 23, upokojenih pa 26. Po kratki slovesnosti so jim bila letos izročena novoletna darila v obliki knjige Zločin pri Lenartu v vrednosti po 120.— din. S. K. Upokojenci v podjetju Kot vsako leto, so se tudi letos zbral naši upokojenci pred novoletnimi prazniki v podjetju. Sprejeli so jih predstavniki samoupravljanja, sindikata in uprave. Pogovorili so se o tekočih aktualnostih, o gospodarjenju in o življenju v podjetju. Ob skromni pogostitvi na koncu obiska je prejel vsak še knjižno zbirko Prešernove družbe v vrednosti 85.— din. Udeleženci so bili razpoloženi, saj je to vsakoletno snidenje edino mesto, kejr se srečajo med seboj. S. K. dveh delih in podobno. Sindikati se bodo zavzemali, da se bodo objekti za oddih delavcev in njihovih družinskih članov združevali v okviru samoupravne interesne skupnosti za oddih in rekreacijo. Glede na to, da je skrb za organizacijo oddiha in rekreacijo delavcev stalna naloga sindikata, je treba formirati posebna telesa, ki bodo operativno in dolgoročno vodila akcije In se tudi sicer v tej smeri angažirala ter da bodo sprožala ustanavljanje in delovanje športnih društev, počitniških družin, planinskih društev ter strokovnih in znanstvenih institucij, ki naj bi se ukvarjala s temi vprašanji. Iz resolucije je razvidno, da so naloge sindikata na tem področju zelo obsežne in dobro zastavljene. Pri vsemu pa je važno predvsem to, da so si sindikati zadali nalogo, da se lotijo reševanja problema na širšem področju, v okviru občin in regij. In prav tako, ker dejstvo je, da je to problem vseh zaposlenih ln ga bo treba kot takega tudi reševati v celoti in ne le v okvirju ozkih interesov posameznih OZD. Ugotovili smo, da problem obstoja in da so naloge postavljene, treba je pričeti le z delom. Toda to še ni dovolj. Sedaj se pojavi vprašanje, kako in v koliki meri bomo postavljene naloge uspeli realizirati. Mislim, da bomo morali sindikati še prej rešiti problem planiranja letnih dopustov po posameznih OZD, v okviru občin ali regij, šele potem bomo lahko pristopili k reševanju celotne problematike oddiha in rekreacije delavcev. Dobro vemo, da so prav zaradi nenačrtnega planiranja dopustov v posamezni OZD vsi obstoječi domovi oddiha polno zasedeni le v določenih zelo kratkih obdobjih v letu. Iz tega izhaja, da bomo morali prvo pristopiti k medsebojnemu dogovarjanju in sporazumevanju o načrtnem planiranju letnih dopustov v posameznih OZD, šele potem se bomo lahko lotili vseh ostalih nalog na tem področju. Osebno pa mislim, da bo pri reševanju celotne problematike rekreacije in oddiha delavcev, predstavljal problem načrtnega planiranja oziroma usklajevanja dopustov — najtrši oreh. Vlado Matjašič Dedek Mraz za naše otroke Ob koncu leta je Dedek Mraz obdaril 725 otrok naših delavcev do 15. leta starosti z darili, vrednimi po 60.— din. Naši malčki so jih bili zelo veseli in se Dedku Mrazu priporočajo tudi v bodoče. S. K. Podeljenih pet novih stanovanj Navzoči so bili tudi vidnejši športni delavci Hrvatske Slava ali poguba PODELITEV STANOVANJ — PO UPRAVNEM ODBORU Razložena so bila stališča in mnenja komisije, ki je stanovanja ocenjevala, stališča družbeno-političnih organizacij in odbora delavskega nadzorstva. Po obširni razpravi je bil sprejet naslednji SKLEP: Štiri stanovanja se dodele prosilcem, ki so po kriterijih Pravilnika 0 uporabi sredstev skupne porabe dobili največje število točk, in sicer: — Benedik Jože, — Justin Franc, — Luznar Janez, — Horvat Jože. Za peto stanovanje so bili še kandidati: Polak Zofija, Grad Jana in Koprivc Slavko. Imenovani prosilci niso izpolnjevali vseh pogojev za dodelitev stanovanja, zato jih je upravni odbor dal v odločanje delavskemu svetu podjetja s tem, da mu je priporočil, naj ima prednost tov. Polakova glede na potrebo in pomembnost tovrstnega strokovnega kadra v Elanu. Tov. Koprivc in tov. Grad nimata zagotovljene 10% udeležbe ter sta v primeru rešitve prosila za obročno odplačevanje. DS PODJETJA JE DNE 19. 12. 1974 DOKONČNO SKLEPAL O DODELITVI TEH STANOVANJ 1 I°v- Koprivc si je že zagotovil 10 % udeležbo, torej ni več izjema za obravnavo na DS in je bil prvi kandidat za dodelitev petega stanovanja. Štiri stanovanja za dodelitev je dokončno odobril že upravni odbor, s čimer se DS strinja. Tov. Vidic je zagovarjala stališče UO, naj se peto stanovanje dodeli tov. Polakovi, ker nam je tovrsten strokovni kader nujno potreben. Tov. Zajc je poudaril, da je bila osnovna organizacija zveze komunistov mnenja, da stanovanja dodelimo po Pravilniku, brez upoštevanja dodatnih kriterijev, ki jih je postavila ocenjevalna komisija. Tudi ostali člani delavskega sveta so bili mnenja, da se je strogo držati Pravilnika. Med razpravo so člani delavskega sveta prišli do ugotovitve, da je Pravilnik o uporabi sredstev skupne porabe zelo pomanjkljiv in da ga bo treba v bodoče precej popraviti oziroma dopolniti. Tov. Vidic je povedala, da je bil ta Pravilnik v obravnavi meseca novembra, vendar takrat ni bilo pripomb. Praksa je pokazala, da je res pomanjkljivo sestavljen in ga bo treba dopolniti in urediti. Po obravnavi je bil sprejet naslednji SKLEP: Člani DS podjetaj so se strinjali, da se peto stanovanjc dodeli Koprivc Slavku, s tem da mora v enem mesecu položiti 10 % udeležbo. STANOVANJA V LETU 1975 Pri Stanovanjskem podjetju smo naročili šest stanovanj za potrebe v letu 1975. DS se strinja, da pri Stanovanjskem podjetju odkupimo šest stanovanj, s tem da je eno stanovanje rezervirano za glavnega direktorja, eno pa za Elanov strokovni kader. HOT DOG POMENI LAHKO SMUČANJE PROSTEGA SLOGA ALI PA NAPOTNICO ZA... Visoko Je presežena meja še varne človeške zmogljivosti, tako visoko, da se vedno pogosteje vprašujem: »Je šport res samo šport, ali pa je morda rekordomanija?« Termin »šport« je latinskega izvora in je že v srednjem veku pomenil zabavo, igro, sprostitev. Edini pogoj, da določeni aktivnosti priznavamo značaj športa je, da vključuje igro telesa, torej, gibalne kvalitete. Njegov smisel ni samo v tem, da se dosegajo vedno boljši rezultati, predvsem nam omogoča krepiti »telo in duh«. Nikakor pa ne sme biti njegov namen ugaševati mlada življenja, ali še huje, povzročati dosmrtne invalide. Le malokje najdemo skupaj toliko nevarnih faktorjev, kot ravno pri hot-dogu, smučanju novejšega časa. To zvrst lahko razdelimo v tri glavne skupine: smučanje prostega sloga, balet na snegu in akrobatiko. Naj spustimo prva dva načina in se ustavimo pri zadnjem, za oko najlepšem, pa tudi najnevarnejšem. Eddie Ferguson, Wayne Wong, Clendenin, to je samo nekaj imen vrhunskih akrobatov. In bilanca lanskega propagandnega festivala, ko so izvajali skoke, da je gledalcem zastajal dih. Ferguson ima poškodovan hrbet in trd vrat, Clendenin — posnet komolec in nategnjeno mišico, Wong si je zvil sklep, izpahnil ramo in dobil mnogo bušk. Žalosten je primer 24-letnega Petra Hershoma zi Montreala. V Steam-boatu se je z vleknjeno salto nazaj že uvrstil na četrto mesto. Pri dvojni salti pa mu je zmanjkalo rotacije; z glavo je udaril ob sneg in si zlomil hrbtenico. Vse življenje bo ostal hrom tudi mladi Scott Magri-no, ki ima povrhu še to smolo, da mora sam plačevati ne majhne stroške zdravljenja, ker ni bil zavarovan. To so le nekateri najslavnejši akrobati, koliko pa je še drugih, manj znanih imen? Dosti je vzrokov, da premislimo, ali gre popularizirati hot-dog, ali pa je bolje, ostati pri starem. Težko pa bo prepovedati to, saj so ljudje, ki izzivajo usodo, bili in še bodo. Poglejmo Saudana, znanega po tem, da mu je v posebno veselje smučati po strminah, prehodnih samo za izurjene alpiniste. Tudi pri njem je vprašljivo, kdaj mu bo na ledeniku spodrsnilo, ali pa ga bo zasul plaz. Salte v vodo ali na mehke blazine se razlikujejo od onih, ki so izvedene v brzini, s težkimi smučmi in čevlji, velikimi kot otroški grob, na nogah. Vse to ustvarja velik vrtilni moment, ki ga ob napačni računici ne zdrži noben sklep, nobena kost. Se dobro, da poznamo varnostne vezi, sicer bi bilo vse še huje. Kaj vodi akrobate, da pozabljajo na vse pomisleke in se odločajo za vedno težavnejše skoke? Vsekakor to, da bi pokazali — nekaj, kar ne zmore nihče drug. Pa tudi nagrada — 10.000 dolarjev — za prvo mesto, ni skromna. Ne nazadnje, jim prija tudi vzklikanje navdušene množice gledalcev, ki si želijo »kruha in iger« morda bolj, kot nekoč v starem Rimu. Sele takrat, ko je prepozno najbrž spoznajo, da samo za denar in minljivo slavo ni vredno tvegati največ kar imajo, svoje zdravje ali celo življenje... A. Svetina Novice OLYMPRESS 76, 1974/9 Ogenj olimpijskih iger (13. 7. do 3. 8. 1976 — Montreal) bodo prižgali s paraboličnim zrcalom šele 9. 7. v Olimpiji (Grčija). Baklo bodo prinesli tekači v Atene, kjer bo posebna elektronska naprava ionizirane delce olimpijskega ognja spremenila v kodirane električne impulze, ki jih bodo preko telekomunikacijskega satelita poslali v Ottavo, glavno mesto Kanade. Impulzi bodo aktivirali laserski žarek, ki bo obnovil prvotno obliko plamena. * * * SKI RACING, 1974/11 Proizvajalci so prispevali v švicarski ski-pool za to sezono 1,000.000$ za alpske smučarje, 50 % so dali proizvajalci smuči, 35 % proizvajalci čevljev in vezi, 20 % proizvajalci obleke in 5 °/o proizvajalci ostale opreme. Na sestanku poola je bilo dogovorjeno, da tekmovalci ne smejo menjati dobaviteljev do olimpijade 1976. Ob otvoritvi nove trgovine v Zagrebu Novice - novice - novice - no INFORMATIVNI BILTEN Med francoskimi športnimi zvezami je v letu 1974 dobila največ državne dotacije atletska zveza (2,800.600 Ffr), sledita plavanje in padalstvo, nato je gimnastika in veslanje, na šestem mestu je s 1,330.500 Ffr (4,845.000 din) smučanje. Nogomet je šele na 22. mestu. Skupno znaša državna dotacija francoskim športom v letu 1974 25,132.700 Ffr (81,734.400 din). Poleg tega država financira še strokovne vaditelje in trenerje. V Italiji je država dodelila športom v letu 1973 14.242.330.892 Lit (354,452.000 din) od tega gre 74.679.413 Lit za osebne dohodke funkcionarjev. Največ denarja je prejela nogometna zveza (4.496.574.000 Lit) sledi atletika s 906.566.000 Lit, kolesarstvo, zimski športi (644.770.000 Lit — 16.442.000 din). * * * SKI RACING, 1974/12 Milansko sodišče je priznalo Gustavu Thoniju 40.000 $ odškodnine, ki jo mora plačati neka italijanska firma smučarskih čevljev, ker je brez pooblaščenja uporabljala njegovo fotografijo. ★ * * Avstrijski alpski tekmovalni bu-džet je ostal na lanski višini, zaradi inflacije pa se bo zmanjšalo število treningov za 20 %. Po drugi strani pa je narastel budžet za nordijske discipline na skoraj 1/3 alpskega. * * Vir Bernard Favre, novi vodja francoske moške alpske reprezentance, pravi, da je pri športu najvažneje razviti psihomotorne kvalitete, skrivnost uspeha je psihološka. Favre je bil trener italijanske reprezentance, ko se je uveljavljal Thoni, bil je trener Spancev, ko je Ochoa zmagal v Saporu. Morda bo Francoze privedel do novih zmag? •k -k -k SKI RACING, 1974/13 Tovarna, ki izdeluje znane Dyna-mic smuči — SOFISPORT, je brez obrazložitve razglasila, da ne bo več sodelovala na tekmovanjih. Na Dynamic smučeh so osvajali kolajne Couttet, Bozon, sestre Goitschel, Bonlieu, Killy, na svetovnem prvenstvu 1974 pa Serrat, Rouvier in Jacot. * * * SCIARE, 1974/108 Freyrie si je za smuk smuči izmislil tri novosti: konica je preluknjana, da so smuči bolj aerodinamične, smuči imajo vgrajena po dva paralelna kanala, kamor se pred tekmo nalije 40° C vroče olje, tretja novost je vbrizgan mehak poliuretan, ki naj bi služil kot amortizer. * * * EVROSPORT Schvvendener, naj večja švicarska tovarna smuči, 50 °/o svojih kapacitet izpolnjuje s tekaškimi smučmi. Lani jih je izdelala preko 35.000 parov. * * * TEKMOVALNI SERVIS POROČA: Naš servisman Jur Vogelnik poroča, da so ga v Val dTseru posneli za švedsko TV, kako pripravlja smuči za Stenmarka in ostale tekmovalce. V obdelavi je imel ravno smuči (Gašperšiča) s potiskano drsno oblogo. Izjavil je, da mora za vsakega tekmovalca pripraviti smuči malo drugače, vse podrobnosti pa da so skrivnost. SCIARE, 1974/106—107 Revija prinaša reportažo o Atomi-cu. Ta firma je v Altenmarku postavila nov obrat na 50.000 m2 v katerega bodo preselili tudi staro tovarno iz Wagraina. Veliko afirmacijo Atomica pripisujejo predvsem kvaliteti izdelkov in pa uspehom njihovih tekmovalcev. Začelo se je z Olgo Pall, ki je v Grenoblu (1968) na njihovih smučeh osvojila edino zlato kolajno za Avstrijo; kasneje je postala glavni adut seveda Prollova. Prodaja se jim veča 20—30 °/o letno. Zdaj nastane smučka vsakih 17 sekund. Izdelajo 330.000 parov letno in so tako tretji največji (Rossignol 667.000 parov, Fischer 402.000 parov). »Kaj pa Elan?« »S Stenmarkom se lahko zelo povzpne« — je odgovoril Lindncr, komercialni direktor Atomica. »Kaj je posebnega pri tej tehniki? Če se smučate po steptanem grbi-nastem terenu, vam izbokline pomagajo pri razbremenjevanju. Na gladkem terenu in v globokem snegu to ne pride v poštev, zato si moramo pri obračanju pomagati drugače, in to s sprostitvijo pritiska na robnike. Ko se po prečkanju padnice terena nagnemo v zavoj, s sukanjem in odrivanjem nog povečamo pritisk na repe in robnike smuči v smeri navzven in navzdol. Ko zavoj končamo, s hitro razbremenitvijo tega pritiska umaknemo smuči nazaj pod telo, pri tem noge skrčmo. Sledi sprememba nastavka robnikov in zavoj na drugi strani padnice. V globokem snegu zahteva ta tehnika izreden občutek za gibanje in ravnotelje, pa tudi dovolj veliko hitrost. Če je gibalna energija premajhna, ne moremo doseči pravilnega pritiska na robnike. Poizkusite tudi vi: »Ne delamo napake, ki jo je storil Dynamic ob uspehih svojega Killyja — ko je samo zelo povečal cene. Mi smo povečali produkcijo in zmanjšali stroške. To je skrivnost našega uspeha.« Tovarna v Altenmarku ima 4 oddelke: skladišče in priprava materiala, sestava in stiskalnice, rezkal-nica ter površinska obdelava. In še razvojni oddelek, ki pa je »vojna tajna«. Posebnost je stroj za »peko« laka na laminatih, ki ima kapaciteto 3.600 kom na dan. Z vročino stroj »pripeče« lak na laminat tako, da nastane enoten kos. Za izdelavo enega para smuči potrebujejo 63’. * * * Začnite na srednje strmem pobočju z rahlim celcem. Vozite sproščeno v nekoliko pokrčeni, proini drli. Sedaj pride trenutek, ki vam bo v začetku povzročal telave. Potisnite z repi smuči močno navzven, ne da bi se pri tem odklonili z boki. Takoj občutite močno zaviranje (pazite na ravnotelje!). Razbremenite pritisk takoj tako, da pokrčite noge in potegnete smuči spet pod teiišče telesa. Sledi sprememba nastavka robnikov in nov obrat. Čim sloviteje odrivate noge, tem večje bo zaviranje in zato krajši, bolj okrogli zavoji. Če pa ste pri tem bojazljivi, boste morali pri malo večji hitrosti zapeljati vstran ali pa se bo vaša voinja končala s pad- Slika 1 Sprostitev povečanega pritiska na smuči in nastavka robnikov (krmiljenje obrata), vrnitev smuči pod teiišče smučarja. Močan vbod palice poševno proti smeri voinje, dvig kolen, sprememba nastavka robnikov. Slika 2 Sukanje in potiskanje nog v smeri navzven—navzdol (odriv v globokem snegu), začetek zavoja Slika 3 Konec zavoja, priprava na nov zavoj, kolena in gornji del telesa v novi smeri (anticipacija), priprava na vbod palice M. M. Radi smučate po globokem snegu? Vsako zimo je več »pršičkarjev« — ljubiteljev smučanja po globokem snegu, ki so to radost odkrili sami ali jih je vanjo vpeljal poznavalec. Berti Seifert, avstrijski specialist za globok sneg, v članku »Kompressionstechnik im Tief- schnee« (Winter-Bergkamerad, 1973, t. 12) razlaga pravilno tehniko vožnje, imenuje jo kompresijska ali »abhock« tehnika. Smučar po strmem pobočju niza zavojčke, ne da bi pri tem z zgornjim delom telesa nihal gor in dol, teiišče telesa ostaja v isti višini, nogi pa se gibata podobno kot harmonika — pod telesom se skrčita in se stegujeta na obe strani. cem. Drlite se toliko nazaj, da so konice smuči nad površino snega in poizkušajte driati noge skupaj.« Tako nas uči Seifert. Za konec naj dodam še šaljivo (a ial resnično) izjavo enega najboljših slovenskih »pršičkarjev«: »Največji problem pri smuki po globokem snegu je to, da se moraš vedno peljati malo hitreje kot se še upaš.« 20 let šaha Izbor vodstva sekcije za leto 1975 je ostal isti kot prejšnja leta. Ob zaključku je sledila še pogostitev vseh udeležencev, za spomin pa fotografiranje. Razšli smo se z željo, da še v bodoče držimo šahovsko aktivnost na tako visoki stopnji. Jožef Prestrl Naša šahovska sekcija v podjetju je praznovala v sezoni 1974 jubilejno 20. leto svoje dejavnosti in aktivnosti. V ta namen smo imeli dne 10. 12. 1974 v Begunjah občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o delu sekcije v letu 1974. števila je 7 članic. Podani so bili tudi vsi važnejši podatki o naših tekmovanjih, uspehih in neuspehih. Ko pišemo o dosedaj izredno razgibani šahovski dejavnosti v podjetju, mislimo s tem tudi na množico prejetih pokalov, plaket, diplom in priznanj. 2. Finančno poročilo. 3. Podelitev praktičnih nagrad ženski šahovski ekipi. 4. Izbor vodstva sekcije za leto 1975. 5. Plan dela in razno. Pod prvo točko je bilo navedeno, da šteje sekcija 32 članov, od tega ELANOVO BINTO (A ■ ' * v ■-....... • it. -.m,,... Mo- to K0'T.i*'C Sov!:: - - - - o F r-"-p-’ ic —,-r ■ V i o T O r ’ /*> J- -M V; -I.,-,-, _ 19 . * ••••- • : i - • r, M0\ 1. ■' ■ • •; _ i /r> r ■? \/?. ~A c. -1 Jo“T " ' 1/? o " n r> i/? OO JTo*.?vr ;• ;<*. ?iiS!cr. - r> 1 - 7 r>o 1?. ■ ''C:.'.' 'o M^Vrt n •• T, 7 p, T ■' ■ v? ' 1/2 _ 1 1../? 1 '■ i/r T o •'•vr.ucU - - - - - 3 r V'. 1 1 t ■ Mn p« •7 i /r. t ' 1./r 9 • ._i_— *, 1 v - V.U(U _ _ _ •> ' \ :. 1 ■■ # ■irvii.SUn i*;!:?;]--'. “ - - z - ? O" 1? . 1 .* r*-r i /v v/r «. 1 3 • r.vat _ _ _ 7. 1.;-, 7 c. E o. - - - - i i : \/?. 17 - kadri - kadri - kadri - kadri - Za edinstven uspeh naše »zlate« ženske ekipe na 5. Lesariadi v Ljubljani v postavi Marička Horvat, Tatjana Zuljan, Marija Perstrl in Julijana Ferk, so le-te prejele lepa praktična darila z željo, da bi še v naprej tako uspešno sodelovale. LASTNOST DELAVCA v decembru so pridobili naslednji delavci: 1. Radevič Josip — natakar — v obratu smuči 2. Bajič Marica — NK delavka — v pomožnem obratu 3. Stojkovič Blagoje — NK delavec — v pomožnem obratu 4. Koželj Vincenc — NK delavec — v obratu smuči 5. Šabič Semsa — NK delavka — v obratu smuči 6. Jalen Janez — NK delavec — v pomožnem obratu 7. Šolar Marica — NK delavka — v obratu smuči 8. Koželj Veronika — NK delavka — v obratu smuči 9. Rajhard Bojan — NK delavec v pomožnem obratu 10. Vasiljkov Krum — NK delavec — v obratu smuči 11. Grelja Simona — NK delavka — v obratu smuči 12. Stojanovič Joviča — NK delavec — v pomožnem obratu 13. Ljevar Ana — NK delavka — v lesnem oddelku 14. Križaj Bojan — NK delavec — v Inštitutu Elan LASTNOST DELAVCA v decembru so izgubil naslednji delavci: 1. Bajič Veljko — KV mizar — invalidska upokojitev 2. Mutavčič Dragica — NK delavka — v poskusnem roku 3. Emeršič Jože — PK delavec — sporazumno 4. Strojanšek Franc — NK delavec — samovoljna v poskusnem roku 5. Jermol Zvone — NK delavec — samovoljna 6. Marinšek Bojan dipl. ing — vodja kapitalne izgradnje — sporazumno 7. Šmitek Janez prof. zumno spora- 8. Hoževar Jožica - v obratu smuči PK delavka Novice Eurosport v zadnji številki predstavlja našega novega direktorja Dolfeta Vojska. Znani strokovnjak Anselm Vogel ugotavlja, da imajo po 10 dneh smučanja perfektni robniki samo še 60 °/o sile grabljenja. * * * V Val d’Iseru je Stenmark na vprašanje, kako da vozi Elanove smuči, izjavil za avstrijski radio, da so pač najboljše — perfektne. V Vipitenu je po zmagi v slalomu Stenmarka pred hotelom pričakala godba na pihala. Njihovi želji, naj jim dirigira, se je izmaknil, pristal pa je na skupinski posnetek, v eni roki je držal pokal, v drugi pa Im-puls. ZAHVALE ob težki izgubi drage mame KATARINE DOLAR se lepo zahvaljujem za izrečena sožalja in spremstvo pri pogrebu. Posebno pa se zahvaljujem sodelavcem iz skladišča in telovadnega orodja za podarjeni venec. Žalujoči sin Filip ob hudi izgubi ljubljene mame FRANCKE SMID se vsem zahvaljujeva za sočustvovanje in udeležbo na njeni zadnji poti. Posebno pa sodelavcem priprave lesa za podarjeni venec in šopek od sodelavk iz računovodstva. Žalujoča: sin Slavko in hči Julka Iskra ob težki izgubi drage mame MARIJE JAGODIC se zahvaljujem vsem za izrečena sožalja in venec od sodelavcev iz tehničnega biroja. Žalujoči sin Stane Jagodic Dopisujte v Našo smučino OB PODRAŽITVI BENCINA »Zopet se je bencin podražil.« »Zame ne, jaz ga še vedno tankam za 5 jurjev!« L. J. Foto kronika - foto kronika iiL HOHfan Stenmarkova zmagovita vožnja v slalomu Naši upokojenci pred novim letom v podjetju *v" ELAN Delovni koledar 1975 eian Mesec Skupn.1 flmf/ DNEVI: Kol Ned. -Praz Praš Del. Plač. Kol .d Odrih Žepni koledar delovnih in prostih dni za leto 1975 ELAN Podpredsednik skupščine mesta Zagreba je odprl našo novo trgovino na sliki z našim direktorjem