- Poštnina plačana v gotovini.
Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtni Vestnik" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 24'— polletno Din 12-— posamezna številka Din L—	Oficialno glasilo „Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani" in „Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug" d sedežem v Celju in slov. obrtnih društev. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.	Cene inseratom: Din p Pri lx objavi '/, str. 600' — „ . 300 ■-„ „ „ 'lt . 150 • — 	 V, „ 75-- . „ „ </„ . 37 50	
VII. letnik.	V Ljubljani, dne 15. marca 1924.	Štev.	6.
VABILO
v
REDNI OBČNI ZBOR
„Zveze obrtnih zadrug" v Ljubljani
ki bo
v nedeljo dne 30. marca 1924. ob pol 10. uri dopoldne v posvetovalnici Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, pritličje, desno.
•DNEVNI RED:
1. Poročila načelstva.
2. Tajniško poročilo.
3. Blagajniško poročilo za 1. 1922. iti 1923.
4. Poročilo preglednikov računov.
5. Proračun za I. 1924. in določitev letne doklade, f). Socialnopolitični in gospodarski položaj obrtništva. 7. Mojstrska bolniška blagajna.
H. Mojstrska preizkušnja.
9. Raznoterosti.
Cc občni zbor ob navedeni uri ne bi bil sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepal o dnevnem redu brez ozira na število navzočih zastopnikov. •
Ljubljana, dne 10. marca 1924.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani:
Engelbert Eranchetti, načelnik.
Pred občnim zborom.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani bo imela dne 30. marca svoj redni letni občni zbor, na katerem bo podala poročilo o delovanju tekom pretečenega leta. Če pogledamo eno leto nazaj, vidimo, da se je Zveza povsem zavedala svojega namena in da je skušala zboljšati vedno težji položaj, v katerem se danes nahaja naše obrtništvo. Mnogokrat je naletela na nepremagljive ovire, ki so se ji postavljale na pot,
in tedaj je Zveza najbolj občutila, kako globoke posledice na gospodarskem in socialnem polju ima nezavednost obrtništva. V neštetih primerih se je Zveza borila proti previsokim davščinam, šušmarjem, borila se je za gospodarske in socialne interese obrtništva, dejstvo pa je, da ni našla vedno opore tam, kjer bi jo morala v prvi vrsti dobiti. Jako je otež-kočalo Zvezi delo tudi slabo finančno stanje. Njena skromna sredstva so zadostovala komaj za vzdrževanje pisarne, ni pa ji bilo mogoče razširiti delovanja tja, kjer bi potrebovala močne finančne opore. Zadruge, ki so v njej včlanjene, radi nerednega plačevanja zadružnih doklad od strani članov niso mogle Zvezi plačevati letnih prispevkov, dasi znaša ta prispevek samo 10 Din letno za vsakega člana.
Poudariti moramo radi tega, da se je Zveza svojih nalog zavedala, da pa ji iz ravno navedenih razlogov ni bilo mogoče delovati v takem obsegu in v taki meri, kakor so morda zadruge od nje pričakovale. Morda se bo od te ali one strani delo Zveze kritiziralo in omalovaževalo, toda na vso to kritiko bo moglo odgovoriti najbolje tajniško in blagajniško poročilo.
Naloga občnega zbora je, da dosedanje zvezino delovanje premotri in poišče vzroke, ki so delovanje ovirali. In če bo občni zbor to storil, bo gotovo naŠei tudi pota, da se obrtniško gibanje poglobi ter usmeri tako, da bo mogla Zveza še uspešnejše braniti obrtniške interese.
Naloga občnega zbora pa bo nadalje tudi, da bo razpravljal o socialnopolitičnem in gospodarskem položaju obrtništva. Kriza v gospodarstvu, ki zavzema vedno večji obseg, je točka, preko katere naše obrtništvo ne bo moglo. Nepovoljne kreditne razmere so bile prve, ki so ovirale razvoj obrta. zavladalo je pofnanjkanje gotovine, konkurenca -vse to je rodilo brezposelnost v delavskih vrstah in občutno pomanjkanje dela med obrtništvom. Ne bomo mogli čez noč preprečiti morda še hujše krize, morda gospodarske katastrofe, naloga naša pa je, da ne gledamo prekrižanih rok tega, kar nas boli in kar nam prinaša škodo.
Naše obrtništvo pa mora tudi kot tako stremeti za napredkom. Koliko je pritožb zoper delavsko zavarovanje! Te pritožbe so upravičene, vidimo pa, kako malo vpliva imamo, da se nezdrave razmere, ki vladajo pri delavskem zavarovanju, odstranijo. Ta nezadovoljnost z. delavskim zavarovanjem je povzročila .med obrtništvom tak odpor, da skoraj
zanikava nujno potrebo, da bi se obrtništvo samo zavarovalo proti bolezni in onemoglosti. Zveza, ki jc uvidela potrebo takega zavarovanja, je v izpolnjevanju svojih nalog pričela akcijo za ustanovitev mojstrske bolniške blagajne, ki naj bi bila prostovoljna. Občni zbor bo razpravljal tudi o tej točki, ki je tesno v zvezi s socialnim položajem našega obrtništva.
Občni zbor bo razpravljal tudi še o drugih za obrtniško gibanje važnih vprašanjih, zato je dolžnost vseh zadrug, da pošljejo na občni zbor zanesljivo svoje zastopnike. Ne smemo pa pri tem pozabiti, da bodo delegati na občnem zboru tisti, ki bodo odločevali o bodoči taktiki in smeri, v kateri naj se giblje obrtniško gibanje. Zadruge naj torej o teh točkah razpravljajo, kajti le sinotreno, skupno delo in požrtvovalnost bosta prinesla nam samim dobre sadove. Tudi za mjs velja pregovor: V slogi je moč! Želimo, da bi postavil obrtniškemu gibanju ta občni zbor take temelje, ki bodo dvignili zavest obrtništva in stanovski, ponos!
Naši gospodarski krogi.
Glede splošne trgovinske pogodbe izražajo naši trgovski in obrtniški krogi predvsem bojazen proti prevelikemu pritoku in naseljevanju Italijanov kot samostojnih podjetnikov, rokodelskih mojstrov, trgovcev ali industrijcev na našem ozemlju.
Dasi je bilo to vprašanje že v pogodbi med kraljevino Srbijo in Italijo iz leta 1907. rešeno v zmislu popolne obojestranske enakopravnosti in reciproci-tete, do sedaj ni od prevrata sem zaznamovati večjega dotoka in interesa Italijanov za stalno naselitev v naših pokrajinah.
Italijanski trgovci prihajajo ob ugodnih nakupnih prilikah mnogokrat v znatnem številu na naše sejme ter nakupujejo tudi po deželi posamič pri kmetih, toda v zadnjem času je to nakupovanje v živinski stroki zelo popustilo.
V lesni stroki imajo Italijani velik interes, da bi si zasigurali nakup gozdnih parcel in eksploatacije veleposestev z dolgotrajnimi pogodbami. Njihovi nakupovalci, ki se mudijo včasih pri nas po več mesecev skupaj v. svrho nakupa, izbegavajo nakup pri trgovcu in iščejo direktnega stika s producentom. Imajo interes, da izvažajo pretežno okrogel les, kar gre na škodo domače lesne industrije, ki se je v zadnjem času znatno razvila.
Gospodarske korporacije so zaradi tega predlagale, da bi se reciprociteta uredila tako, da bi bila vezana na enake številčne kontingente.
V Italiji obstoja na podlagi naredbe ministrstva za narodno gospodarstvo z dne 30. decembra 1920. še vedno vezani režim v zunanji trgovini, in sicer:
a) uvozne prepovedi;
b) uvozna dovoljenja, ki jih daje deloma ministrstvo;
c) uvozna dovoljenja, ki jih dajejo carinarnice;
d) izvozne prepovedi;
e) izvozna dovoljenja, ki jih daje ministrstvo, in
f) ki jih dajejo carinarnice.
V seznamu vidimo, da je Italija glede raznih predmetov že v trgovinskih pogodbah s posameznimi državami koncedirala izjeme od splošne prepovedi, kar tvori važno precedenco za naše interese v primeru, da ne bi že na podlagi klavzule o največjih
ugodnostih sami po sebi dobili vseh istih pravic, kakor jih imajo ostale pogodbene države. Poleg tega pa obstojajo še specijalne uvozne prepovedi za posamezne kolonije in države.
Ce torej hočemo skleniti res praktično pogodbo z Italijani, pri kateri ne bi bili vsak moment izpostavljeni od strani Italijanov izvoznim in uvoznim prepovedim, potem je potrebno, da se sestavijo posebni seznami predmetov, za katere bi se Italija pogodbeno v naprej obvezala, da njih uvoza ali izvoza ne bo prepovedala, odnosno ako je njih promet vezan na posebno dovoljenje,da se bodo za gotov letni kontingent izdala zaprošena dovoljenja. Isto je storila Avstrija in Češkoslovaška, ko sta sklepali pogodbo z Italijo, kar je najboljši dokaz, da tudi nam ne preostaja drugega.
Med predmeti, katerih uvoz je v Italijo prepovedan, pridejo za nas posebno pohištvo in leseni izdelki, dalje papirni izdelki in izdelki iz lepenke ter čipke v poštev. Glede teh predmetov naj se na vsak način stremi za tem, da se uvozna prepoved ukine.
Med predmeti, za katerih uvoz je potrebno uvozno dovoljenje, pridejo za nas v poštev navadno pohištvo, papirne vreče, pete in kopita z.a čevlje itd. Glede teh predmetov imamo živahen interes, da se poskrbi, da se bodo uvozna dovoljenja dajala brez omejitve.
Po tabeli B obstojajo italijanske uvozne prepovedi za vžigalice, cerealije, suha sočivja, zmrznjeno meso, nasoljeno meso in za premog, ki prihaja na račun privatnikov, ter oves.
Pri tej priliki posebno opozarjamo, da obstoja poleg teh splošnih prepovedi v Italiji še zakon za zaščito domače zemljedelske produkcije in živinoreje (tutela della nostra coltura agricola e del nostro patrimonio zootecnico), na podlagi katerega je italijanska vlada vsak moment šikanirala naš izvoz živine in mesa ter mesnih izdelkov kakor tudi poljskih produktov na vse mogoče načine.
Enkrat je dovolila uvoz mesa samo preko Postojne, med tem ko ga jc preko Bohinja prepovedat«.
Drugič je izdala naredbo, da se sme meso izvažati v Italijo samo v gotova mesta, kjer se nahajajo velika klavniška podjetja.
Tretjič je zopet prepovedala živo živino in dopustila samo meso itd.
Izvoz krompirja, ki je za naše kraje izredno važen, je Italija na podlagi tega zakona prepovedala in ga vsled tega nismo mogli izvažati niti na Goriško, v Trst in Istro, ki so spadali poprej vedno med naše odjemalce.
Pri sedanji trgovski pogodbi bi bilo treba dobiti jamstva, da se naših izvoznih interesov na podlagi tega pooblastilnega zakona v bodoče ne bo na tak način izigravalo.
Nepredvidno izdani ukrepi so mnogokrat katastrofalno vplivali na trgovski odnošaj, na obmejnih postajah kakor tudi med potjo so se nahajali veliki' transporti živine in mesa v popolnoma zdravem stanju, ki jih vsled nenadne prepovedi ,ni bilo mogoče več izvoziti. Take razmere stavijo izvozno trgovino v tako prekaren položaj, da je vsaka solidna kalkulacija nemogoča.
Izvoz živine v Italijo je v zadnjem času zelo padel in se izvaža od goveje živine samo plemenska živina, med tem ko izvoz blaga za direktni konzum ne pride v poštev*. V Trstu in po Primorju, ki sta poprej spa-
dalo med naša konzumna okrožja, se nahajajo velike množine zmrznjenega argentinskega mesa, ki je po 3 do 5 lir pri 1 kg cenejši kot sveže meso.
Izvozu naših prašičev konkurirajo v Italiji v veliki množini holandski in danski prašiči in pri sedanjih prilikah ni izgleda, da bi se ta situacija v doglednem dala med naša konzumna okrožja, se nahajajo velike času izboljšala.
Polaganje parket o v — prost obrt.
Trgovska in obrtniška zbornica je obrtni oblasti na vprašanje, kdo sme izdelovati parkete in kdo jih je upravičen polagati, izjavila v sledečem zmislu:
Izdelovanje parketov je običajno tovarniško delo. Gotovo pa ta posel spada tudi v delokrog mizarja, ker gre za finejše delo na lesu. Tovarnar parketov kakor tudi' mizar bi bil upravičen tudi do polaganja parketov. Ne more pa se smatrati ta posel za njima izključno pridržan. Kdor se peča obrtoma s polaganjem parketov, izvršuje p r o s t o b r t, ker to opravilo doslej še ni bilo priglašeno za rokodelsko.
Važna načelna odločba glede obhodnih obrtov.
Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, je izdalo važno načelno odločbo z dne K), februarja 1924., št. 4760/23, ki se tiče obhodnih obrtov sploh, zlasti pa fotografskih licenc. Ker se je svoječasno na prošnjo pokrajinske zadruge fotografov obrnila že tudi trgovska in obrtna zbornica na ministrstvo, da odpravi, odnosno omeji institucijo potujočih obrtov in ker so obrtniki sploh zelo interesirani na tem, da izginejo škodljivi obrtniški izrastki te vrste, priobčujemo v izvlečku vsebino gori citirane odločbe, ki pravi:
Vprašanje obhodnih obrtov obravnavajo predpisi člena V. k), lit. q, razglas, pat. k obrtnemu redu ter ministrski razpis z dne 23. decembra 1881., št. 2049 zb. norm. 1770, ki vsebuje končni točki poglavja o obhodnih obrili nekatere tozadevne starejše posebne predpise. Dočim se v razglas, pat. obhodni obrti zgolj omenjajo, vsebuje citirani ministrski razpis podrobnejše predpise, in sicer v oziru določitve njih pojma kakor tudi v ostalem oziru, n. pr. za kakšno dobo naj se izdajajo licence itd. Poleg tega so v njem našteti nekateri obhodni obrti. Po teh predpisih si mora pridobiti posebno dovoljenje (licenco), «kdor namerava ponujati izven svojega stalnega bivališča brez ustanovitve obratovališča in brez poprejšnjega naročila izvršitev obrtnih poslov». Nastane torej vprašanje, kateri obrtni posli tvorijo lahko predmet obhodnih obrtov ter pod kakšnimi pogoji se pridobi potrebna licenca. Naziranje, da je dopustno izdajanje licenc za vsakršen obrtni' posel,, ako se naj izvršuje na gori označeni način, bi bilo pomotno. Uvaževati je namreč, da zakonodajalec z izdajo predmetnih predpisov, t. j. z izvzetjem obhodnih obrtov iz splošnih obrtnih prčdpisov ni nameraval ustvariti nekakšno posebno vrsto obrtov takorekoč pro futuro (za bodoče čase), temveč da je hotel dati s temi predpisi le pravno podlago dolgoletnim običajem, in sicer vsled njihove neskladnosti s predpisi v 1.1859. uzakonjenega obrtnega reda. Pravilnost navedenega
potrjuje zlasti okolnost, da se niti v razglasilni patent niti v obrtni red sam niso sprejele nikakršne podrobnejše določbe glede obhodnih obrtov, kar bi zakonodajalec glede koncesijoniranih obrtov z ozirom na potrebo varovanja javnih ozirov gotovo storil, bodisi s pozitivnimi pravnimi normami ali pa z izključitvijo poslov koncesijoniranih obrtov iz vrste obhodnih obrtov. Po intencijah zakonodajalca obhodnim obrtom torej ni prištevati onih oK--mih poslov, ki so tvorili po predpisih obrtnega reda iz i. 1859. predmet koncesijoniranih obrtov. Tak pravni položaj pa nikakor ni mogel, oziroma ne more prejudicirati poznejšemu novemu pravnemu položaju, in sicer v tem oziru, da bi oni obrtni posli, ki so se na podlagi določb § 50. obrtnega reda uvrstili naredbenim potom šele pozneje med koncesijonirane obrte, vsled tega izgubili značaj obhodnih obrtov. Tako so bili n. pr. v citiranem razpisu navedeni posli pokonča-vanja podgan, miši in drugih živali s strupi, posli vodnjakarskih mojstrov ter inštalaterjev svetilnega plina uvrščeni šele pozneje med koncesijonirane obrti,'in sicer z ministrskimi naredbami iz 1.1894. in 1875. Podobno velja tudi glede onih obhodnih obrtov, ki tvorijo po svojem bistvu predmet rokodelskih obrtov, ki so obrtnemu redu iz 1. 1859. nepoznani, ker so bili uvedeni šele z obrtno novelo iz I. 1883. Z uvodom citiranega ministrskega predpisa se je predpisalo, da se morejo posli navedenih treh koncesijoniranih obrtov izvrševati na način obhodnih obrtov le po osebah, ki so si pridobile obrtno koncesijo, kar se je storilo brezdvomno iz potrebnega vpoštevanja javnih ozirov. Glede rokodelskih obrtov niso bili izdani do sedaj še sploh nikakršni predpisi.
- Vendar bi biio nedopust”'' da bi se za one posle obhodnih obrtov, ki tvorijo predmet rokodelskih obrtov (n. pr. brusačev, popravljalcev dežnikov in drugih), smele izdajati licence le, če je dotičnik dobil prej obrtni list, t. j. če je dokazal usposobljenost.
Po vsem navedenem je tedaj dopustno izdajanje licenc le v onih primerih, ako gre za obrtne posle, ki so tvorili že v 1. 1859. predmet obhodnih obrtov, to pa brez razlike, da-li je te posle prištevati prostim, rokodelskim ali koncesijoniranim obrtom. Nasprotno pa se ne morejo izdajati licence za posle, katerih po navedenem ni prištevati obhodnim obrtom. To tuui ne osebam, ki posedujejo na izvesten posel nanašajočo se obrtno pravico.
V	ministrskem razpisu iz 1.1881. našteti posli ne izčrpavajo vseh obhodnih obrtov, vsled česar naj se v naslednjem navedejo bistvene okolnosti, ki prihajajo v poštev pri rešitvi vprašanja, če je konkreten posel prištevati obhodnim obrtom ali ne. V tem pogledu se je predvsem ozirati na časovni postanek obrtnega posla, t. j. vpoštevati je čas, od kdaj se izvršuje. Tako n. pr. popravljanje pisalnih strojev ne more tvoriti predmeta obhodnih obrtov, ker je pisalni stroj iznajdba zadnjih dveh, oziroma treh desetletij. Pri pomanjkanju podobnega jasnega kriterija pa veljaj načelo, da je obhodnim obrtom prištevati le take posle, ki se vsled njih manjše pomembnosti po rednih obrtnikih bodisi sploh ne izvršujejo ali pa le v tako majhnem obsegu, da jim potujoči obrtniki s svojim poslovanjem ne morejo povzročiti prevelike konkurence.
Glede potovalnega fotografiranja je treba pripomniti, da je bila obstoječa praksa obrtnih oblastev, po katerih so se izdajale licence za fotografski obrt, nepravilna ter nasprotujoča obstoječim zakonitim
predpisom, ker jih na podlagi izvajanj ni možno prištevati obhodnim obrtom, pri čemer je irelevantno, da-Ii gre za portretno fotografiranje aii za one vrste fotografiranja, ki tvorijo po obstoječih predpisih predmet prostih obrtov. Vsled tega se vsem podrejenim oblastvoni naroča, da v bodoče takih licenc pod nobenim pogojem ne izdajajo več.
Razno.
Redni občni zbor Zadruge kleparjev, inštalaterjev in kotlarjev za Ljubljano in okolico v Ljubljani se bo vršil v nedeljo dne 23. marca 1924. v steklenem salonu hotela Lloyd» v Ljubljani, Sv- Petra cesta, točno ob devetih dopoldne. Dnevni red: 1.) nagovor načelnika; 2.) poročilo tajnika; H.) poročilo blagajnika; 4.) poročilo preglednikov računov; 5.) proračun za leto 1924.; 6.) poročilo
o	obrtnem pospeševanju; 7.) volitev enega odbornika in namestnika; 8.) raznoterosti. — V primeru nesklepčnosti se bo vršit občni zbor eno uro pozneje. Nečlani — izven Ljubljane — imajo istotako pravico udeležiti se občnega zbora, nimajo pa glasovalne pravice. — O d b o r.
Načelstvo zadruge sobnih slikarjev, črkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani naznanja, da se vrše po-magalske preizkušnje v prvi polovici meseca aprila, lieflektanti naj vlože kolka proste prošnje najkesneje do 31. marca t. 1. na naslov načelnika zadruge g. Štefana Špe-letiča, Rimska cesta 16.
Zborovanje obrtnikov v Krškem. Dne 24. februarja 1.1. se je vršilo v Krškem zborovanje obrtnikov, na katerem sta bili sprejeti naslednji resoluciji: I. resolucija: t.) Zahtevamo decentralizacijo delavskega bolniškega zavarovanja, in sicer bodisi v okvirju sedanjega zakona z vpostavitvijo več okrožnih uradov, bodisi s spremembo zakona in ponovno vpostavitvijo okrajnih bolniških blagajn. Nikakor pa ne moremo trpeti sedanje birokratične in predrage uprave, ki neupravičeno obremenjuje podjetništvo vse Slovenije. 2.) Protestiramo proti uvrstitvi vajeništva v kaki drugi, kakor v prvi mezdni razred. — 11. r e s o 1 u c i j a: 1.) Protestiramo, da bi se oddajale državne nabave preko meje- Vse te nabave smo zmožni izvršiti v domovini. Oddajati se ne bi smele potom licitacij, temveč sestaviti bi se morala komisija, ki delo oceni in potom razpisa odda zadrugam v izvršitev. Za točno izvršitev bi zadruge jamčile. Ker mali obrtnik ne more čakati na denar, bi se moralo blago takoj izplačati. 2.) Pri odmeri davkov držimo za krivično, da se isti odmerjajo tudi od vajeništva. Vposlovanje vajeništva ne prenese davčnih bremen; ti davki naj se odmerijo le po številu vposlenega pomočništva. Minimum dohodninskega davka naj se zviša. Potom Narodne banke ali uprave fondov naj se omogočijo marljivim obrtnikom brezobrestni ali vsaj nizkoobrestni krediti za nabavo potrebnih strojev in s tem omogoči razvoj obrti in industrije. 3.) Protestiramo proti načinu postopanja obrtnega nadzornika v Krškem pri reviziji in zahtevamo, da se pošlje obrtni nadzornik, ki je uvideven in pravičen. Nikakor ne moremo trpeti, da se izprašujejo vposlenci v delavnicah o razmerah, ki jih nadzornik itak lahko sam vidi, ker vpliva to kvarno na osebje. 4.) Da se doseže popolna in prvovrstna proizvajalna piožnost obrtniških izdelkov naše države, zahtevamo obvezno vpeljavo mojstrske preizkušnje, in da se v bodoče prepusti le tistim obrtnikom vzgoja vajencev, ki so preizkušnjo prestali. 5.) Za naobrazbo obrtnega naraščaja naj se vpeljejo povsod, kjer je vsaj 20 vajencev v okraju, obrtnonadaljevalne šole. V njih pa se naj vpelje za strokovni pouk po možnosti strokovne učitelje, oziroma
se pritegne k temu pouku v to zmožne mojstre. 6.) Za naobrazbo mojstrov in pomočnikov pa naj se vpeljejo strokovni tečaji na državne stroške. 7.) Zvezi zadrug naj se omogoči z državnimi subvencijami izdajanje poučnih strokovnih brošur.
Obrtniško zborovanje v Ptuju. Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug v Celju sklicuje za nedeljo dne 23. marca 1924. ob desetih dopoldne obrtniško zborovanje v Ptuj. Zhorovanje se vrši v dvorani Narodnega doma. Na dnevnem redu so sledeče razprave: 1.) davčna bremena in obrtništvo (predavatelj d. višji upr. Meglič); 2.) kredit malega obrtnika (predavatelj J. Volk); 3.) delavsko zavarovanje (predavatelj dr. Pless); 4.) delovni čas (predavatelj I. Rebek). — Točke dnevnega reda so zelo važne. Obrtniki, v našem interesu je, da se udeležimo zborovanja v impozantnem številu in povemo merodajnim krogom odkrito in javno svoje mnenje v zadevah, v katerih se na obrtništvo najhuje pritiska.
Kovaška obrtna zadruga v Celju. Oddelek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani je z odlokom od 3. t. m. končno odobril ustanovitev Kovaške obrtne zadruge v Celju za politična okraja Celje in Konjice ter sodni okraj Rogatec. Ta vest bo marsikaterega kovaškega mojstra iz navedenih okrajev iskreno razveselila, ker so kovači svojo strokovno organizacijo že davno sklenili in so le težko pričakovali odobritve. Ustanovni občni zbor bo sklican v najkrajšem času. Zadruga bo štela blizu 200 članov.
Preminul je v torek 11. t. m. častni član Zveze obrtnih zadrug in predsednik odbora za razstave vajeniških del g. I v a n Šubic, ravnatelj'Srednje tehniške šole v Ljubljani. Pokojni je bil velik prijatelj obrtništva, jako rad se je udeleževal obrtniških prireditev ter je vedno rad podpiral obrtništvo z nasveti in sodelovanjem.
Čevljarski prikrojevalni tečaj v Ljubljani namerava prirediti Urad za pospeševanje obrta v Ljubljani pod vodstvom čevljarskega mojstra g. Steinmana. Interesenti, ki se žele tega tečaja udeležiti, naj se takoj pismeno ali ustno prijavijo v pisarni urada, Dunajska cesta 22.
Zadruga čevljarjev v Kostanjevici je na svojem občnem zboru sklenila uvesti za svoje člane mojstrsko preizkušnjo.
Mengeš. Pripravljalni odbor za prireditev veselice v korist obrtnonadaljevalni šoli se tem potom najlepše zahvaljuje vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli h krasnemu uspehu naše obrtne veselice.
Ljubljanski jesenski velesejem- V nekaj mesecih, med 15. in 25. avgustom, bo prestolica Slovenije, naša bela Ljubljana, zopet stala v središču kupčijskega in družabnega zanimanja. Skoro 40.000 m- obsegajoče zemljišče, na katerem stoji sedem velikih razstavnih paviljonov in preko 60 manjših privatnili razstavnih zgradb, bo četrtič odprlo svoja vrata, da vsemu svetu pokaže proizvode jugoslovanske industrije in jugoslovanskega obrta. V posebnih ekspozicijah pa bodo na vpogled tudi produkti obrtne pridnosti cele vrste drugih držav, ki stoje z Jugoslavijo v ozkih trgovskih stikih. Ne samo naša domovina, ampak, kakor dokazujejo poročila velesejmskih častnih zastopnikov v inozemstvu, tudi to z naraščajočim zanimanjem in priznanjem zasleduje uspešno delovanje in razvoj ljubljanskih vzorčnih velesejmov, ob katerih otvoritvi pred tremi leti je marsikdo skeptično zmajeval z glavo. Danes je vsakdo uverjen, da so velesejmi poučni ne samo za odjemalca, ampak tudi za pridobitno-gospodarske kroge, ker ravno velesejmi dajejo v največji meri izpodbudo za uspešno pridobivanje. Na vzorčnih velesejmih more vsak, ki je pazljivo zasledoval razvoj ljudskih potreb, ugotoviti, katerih predmetov ne izdelujemo doma, bodisi da takih
predmetov ne vidiš na sejmu, bodisi da so take izdelke baš zaradi tega razstavili samo tujci. Kdor začne proizvajati tak predmet, po katerem ljudstvo živahno povprašuje in ki ga doslej naša industrija in obrt še nista vrgla na trg, bo imel takoj dovolj odjemalcev in lep zaslužek. Velesejmi so kažipot k narodnemu blagostanju.
Občni zbor zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani. Dne 25. februarja 1.1. se je vršil v posvetovalnici Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani redni občni zbor. Prisotnih je bilo 43 članov in zastopnik obrtne oblasti g. dr. Kodre. — Dnevni red: 1.) poročilo načelstva; 2.) čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; ;5.) poročilo tajnika; 4.) poročilo blagajnika; 5.) poročilo računskih preglednikov; 6.) proračun za leto 1924.; 7 ) določitev doklade za leto 1924.; 8.) raznoterosti. — Ob določeni uri konstatira načelnik g. Franjo Zajc sklepčnost občnega zbora, pozdravi navzoče zborovalce, jili opomni 'ia važnost dnevnega reda ter preide k poročilu. — V preteklem letu sta umrla dva zadružna člana, in sicer g. Albert Derganc v Ljubljani in g. Karel Kreutz v Sevnici. V tem letu pa je umrl član g. Andrej Oblak v Škofji Loki. Z njimi smo izgubili tri dobre tovariše, katerim kličem: Blag jim spomin!>. Nato prečita načelnik imena onih članov — 14 po številu — ki so se oprostili od udeležbe občnega zbora. Za drugo točko dnevnega reda: «čitanje zapisnika zadnjega 'občnega zbora», predlaga tajnik, naj
isti zaradi preobširne vsebine ne čita, vendar pa "dobri. Ta predlog ni bil sprejet. Prečital se je zapisnik, ki je bil odobren in soglasno sprejet. K tretji točki poroča •ajnik g. Albin Šinkovec. Zadruga brivcev, frizerjev in lasničarjev šteje danes 121 članov. Od zadnjega občnega zbora, ki se je vršil dne IS. junija 1923. v dvorani mestnega magistrata ob navzočnosti 43 članov ter dveh zastopnikov pomočnikov, pa do danes, se je vršilo sedem odborovih sej in trije sestanki. Vsi sestanki so se vršili zaradi vajeniške obrtnonadaljevalne šole in vsled žalitev Pomočnikov za zvišanje tedenskih mezd. Ta zadeva pa še do danes ni rešena. Da pa bodo razumeli tudi zunanji gg. člani, bom na kratko razjasnil položaj današnjega mezdnega gibanja, in sicer: Danes živimo v času splošne krize, vsak posameznik se bori za obstanek ter za gmotno izboljšanje položaja, prav tako tudi mi brivci. Prošnji za podaljšanje delovnega časa na deset ur dnevno še do danes ni ugodeno. Vsa zadeva leži in čaka rešitve Pri ministrstvu za socijalno politiko in pri ministrstvu za trgovino in industrijo v Beogradu že nad leto dni in še ni izgleda o njeni rešitvi. Da pa bi se zadeva hitreje rešila, je povabilo načelstvo zastopnike pomočnikov k odborovi seji. Razložil se jim je natančno položaj, kjer se 'ini je stavilo vprašanje, pod kakimi pogoji bi bili pripravljeni delati dnevno deset ur, torej tedensko šest ur več. Zastopniki so izjavili, da sami niso kompetentni dati Pozitivnega odgovora, da se morajo prej posvetovati s ‘‘elokupnim pomočniškim zborom, in bodo o sklepu naknadno poročali. Kmalu nato pa je sledil pismen odgovor, m sicer, da niso pod nikakimi pogoji pripravljeni delati dnevno deset ur in da ne odstopijo od nobene točke kolektivne pogodbe, sklenjene s tukajšnjo zadrugo. Načelstvo je po posvetovanju odbora sklenilo, oziroma odpovedalo, celo‘kolektivno pogodbo. V preteku treh tednov Je prejelo načelstvo dopis od osrednjega društva brivskih Pomočnikov, v katerem odpovedujejo iz že cele odpovedane kolektivne pogodbe en paragraf in obenem stavijo zahtevo BOodstotnega poviška tedenske mezde. Torej za deveturno delovno dobo še 30 odstotkov poviška. Načelstvo je zopet povabilo zastopnike k odborovi seji in jim Pojasnilo, da danes ni misliti na zvišanje plač, ker s tem
1	se moral zvišati cenik, drugega izhoda ni. To pa za
enkrat ni izvedljivo, kajti s tem bi se le poslabšal položaj, ker naši gostje ne bi tega priznali in tako v velikem številu izostali. Da pa se zadeva mirnim potom uredi, se jim je stavil predlog, da ostane pri dosedanjem delovnem času, le kdor hoče prostovoljno delati deset ur' dnevno, dobi 10 odstotkov poviška na že obstoječo plačo. Za mojstre same pa se je uvedlo deseturno dnevno delo. Pomočniki se s tem ne strinjajo, zahtevajo deveturno delo in 30 odstotkov poviška na plače. Kako se bo ta zadeva rešila, bo pokazala bližnja bodočnost. Po mojem mnenju ni izključeno, da bodo pomočniki popustili v svoji zahtevi, in da pride do obojestranskega sporazuma. Preidem k nadaljnjemu poročilu. Na novo so priglasili obrt štirje brivci in dva člana podružnice. Pomočnikov je bilo priglašenih 58 in odglašenih 36. Vajencev je bilo sprejetih 18, med njimi tri vajenke. Oproščenih je bilo 13 vajencev. Preizkušnjo za pomagalca sta delala dva pomočnika. Zadruga je uvedla za vse člane nov kataster, v katerem so natanko razvidni vsi podatki vsakega zadružnega člana, njegovega nastavljenega osobja ter vseh plačil. V interesu vsakega člana je, kot je že prejšnji načelnik g. Franchetti priporočal, da si ga vsakdo nabavi za evidenco. Dobi se v Učiteljski tiskarni in stane 6 Din. Nadalje moram še prositi vse gg. tovariše, da v naprej redno priglašajo, oziroma odglašajo, svoje pomočnike in vajence. Je mnogo primerov, da ima posameznik priglašenih po tri do štiri pomočnike, v resnici pa ima zaposlenega samo enega pomočnika. Držati se je strogo zadružnih pravil, ki določajo za tako malomarnost globo. Torej, gospodje, ko prejmete pomočnika v delo,' naznanite ga takoj tukajšnjemu načelstvu potom dopisnice, in sicer vse podatke, kakor njegovo ime in priimek, rojstni kraj (datum), pristojnost ter čas nastopa službe. To je Vaša dolžnost in nam olajšate delo. Izstop izvolite istotako naznaniti potom dopisnice. V primeru, da ne bo pomočnik priglašen, mu načelstvo ne bo moglo potrditi spričevala, katero bo torej brez veljave. Eventualne posledice nosi dotični mojster sam. V tem poslovnem letu smo razposlali na vse posamezne člane več navodil in na novo odobrena zadružna pravila. V njih je natančno razvidno vse, kar rabi član brivske zadruge. Zato priporočam, da jih dobro hranite. Veljajo pa do preklica. Glede ustanovitve vajeniške strokovne šole naj omenim, da smo skušali isto ustanoviti, pa ni uspelo, ker mojstri niso pripravljeni nositi sami vseh stroškov, od države pa ni bilo upanja dobiti kake podpore, tako da bo ta zadeva ostala za nedoločen čas še nerešena. Poskušalo pa se bo na vse načine, da se čimprej reši. Danes obiskujejo naši vajenci obrtnonadalje-valno šolo, ki pa jim nudi le malo, kar bi eventualno rabili v poznejšem življenju. Pripominjam še, da si je načelstvo nabavilo tiskovine, in sicer kuverte in pisarniški papir, nadalje prijavnice za naše poverjenike, potem več knjig, nekaj štampiljk ter, kakor sem že prej omenil, knjižice za člane (članski kataster). S tem končam svoje poročilo ter prosim, da ga vzamete na znanje.
(Koncc prihodnjič).
Posetnikom praškega vzorčnega velesejma niso potrebni češkoslovaški vizumi. Tukajšnji trgovski, industrijski, obrtniški in gospodarski krogi se opozarjajo, da nobenemu posetniku praškega vzorčnega velesejma, ki se vrši od 16. do 23. marca in na katerem razstavlja 2500 prvovrstnih tovarn, izdelujočih najrazličnejše vrste blaga znane solidnosti pri konkurenčnih cenah, niso potrebni vizumi. Posetniki velesejma prekoračijo mejo Češkoslovaške republike lahko samo na podlagi legitimacije praškega velesejma, kar velja za dobo od 9. do 30. marca 1924. Na to ugodno priliko poseta praškega velesejma in na ugodnosti pri potovanju, kakor tudi na to. da imajo
lastniki legitimacij na češkoslovaških železnicah 33 % popusta pri potovanju tja in nazaj, se opozarjajo vsi tukajšnji gospodarski krogi.
Dohodki uprave monopolu za november 1923. Uprava monopola je sestavila pregled monopolskih dohodkov za vso državo za mesec november. Za tobak je predvidenih mesečnih dohodkov 66,781.660 Din, a faktično se je doseglo v novembru 124,630.521 Din. Za sol je predvidenih 23,533.333 Din, a doseglo se je 31,268.921 Din. Petrolej pa izkazuje deficit. Predvidenih je mesečno 13,933.333 Din, a doseglo se je 2,935.434 Din- Za vžigalice je predvidenih 5,417.478 Din, a doseglo se je 12,727.894 Din. Cigaretni papir je donesel 10,741.964 Din, predvidenih pa je 4,142.208 Din. Vseh dohodkov je bilo predvidenih mesečno 147,788.020 Din, doseglo pa se je 212,498.737 Din, torej presežka 79,741.984 Din.
Potovanje v Švico. V svrho spoznanja švicarskih razmer in za poglobitev gospodarskih odnošajev med našo državo in Švico namerava švicarski konzulat v Zagrebu prirediti skupno potovanje v Švico. Za potovanje bi prišli v prvi vrsti v poštev industrijci, trgovci in obrtniki, pridružiti bi se pa smeli tudi drugi, kakor turisti itd. Natančnejši podatki o programu, voznem redu in stroških potovanja se bodo še priobčili.
Kolkovanje trgovskih knjig po novih določilih. V
trgovskih krogih so nastali dvomi, ali se tarifna post. 167. novega taksnega zakona, po kateri se pobira za potrditev (parafiranje) trgovskih knjig, ki se potrjujejo po z a k o n u, za vsak list taksa po 1 Din, odnosno 50 par, nanaša tudi na Slovenijo, ali pa le na one pokrajine, v katerih so v veljavi trgovski zakoni, ki predvidevajo obligatorično sodno potrjevanje trgovskih knjig po analogiji § 11. trgovskega zakona bivše kraljevine Srbije, češ, da se trgovske knjige v Sloveniji po zakonu ne potrjujejo, ampak jih davčni uradi le kolkujejo. Da prepreči napačno izvajanje zakona in obvaruje svoje interesente pred kazenskimi posledicami tega zakona, se je Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo obrnila na finančno delegacijo v Ljubljani, ki je glede kolkovanja trgovskih knjig odločila nastopno: «Po določilu v točki 2.) člena 145- taksnega in pri stoj binskega pravilnika je plačati takso postavke 167. taksne tarife tudi za potrditev knjig, ki jih po zakonu u i treba potrditi, katerih potrditev pa zahteva kdorkoli. Potrditev v zmislu zakona obsega, kakor je iz določb pod točkama a) in b) tarifne postavke 167. posneti, tudi pri nas običajno uradno parifiranje. Ako kdo predloži svoje trgovske knjige, da se mu v zmislu ministrske naredbe z dne 9. aprila 1850., drž. zak. št. 137, uradno parafirano, mora torej tem povodom vsekako plačati takso postavke 167. taksne tarife.»
Gibanje cen. Povodom debate o industrijski krizi in draginji je povzel besedo tudi finančni minister dr. Sto-jadinovič, ki je tekom svojega govora omenil tudi gibanje cen, in med drugim izvajal: Kadar,se govori o dviganju cen, se omenja vedno le posamezne predmete. Dal je sestaviti preglede cen iz vseh krajev naše države. Predmete je razvrstil v šest skupin: živilski produkti, sadje in sadni produkti, poslopja in stavbni materija!, industrijski produkti, kolonijalno blago in poljedelski produkti. Ako primerjamo cene meseca januarja in meseca decembra leta 1923. in vzamemo za bazo cen v januarju številko 100, dobimo pri živilskih produktih za december številko 125, kar zuači, da so se cene za živino tekom leta 1923. zvišale za 25 odstotkov. Zvišale so se tudi cene sadja za 16 odstotkov. Pri vseh drugih skupinah pa se pokaže, da so se cene znižale. Pri poslopjih in stavbnem materijah! so se znižale za 10 odstotkov, pri industrijskih pro-
izvodih za 12 odstotkov, pri kolonijalnem blagu za 2 odr stotka in pri žitu za 20 odstotkov. Popohii indeks cen vseh skupin kaže za december 1923. številko 98, kar znači, da so se povprečne cene tekom leta 1923. znižale za dva odstotka.
Koncesije tvrdke lvrupp v Rusiji. Generalni zastopnik tvrdke Krupp je dal zelo interesantne informacije o ruskih koncesijah. Med drugim izjavlja: Poljedelska dela so začela v letu 1923. in so se izvršila točno po določenem programu. Prvi večji transport strojev in poljedelskega orodja je došel meseca avgusta 1923. in se je srečno iz-, vršil. Kontakt z ljudstvom se razvija najlepše. Tudi vpra-. sanje glede delavcev se je zlahka uredilo. Oblasti pomagajo v vsakem oziru. Po izkušnjah se da soditi, da so koncesije zelo ugodne, predvsem pri delih za obnovo države. Manj ugodne perspektive nudi trgovina. Kar se tiče nadaljnje eksploatacije ruskega trga s strani evropske industrije, je to več odvisno od gmotnega stanja, nega od koncesij. Za uvoz prvorazrednega blaga ni na ruskem trgu še dobrih perspektiv.
Ruska zunanja trgovina. V decembru 1923. je znašal ruski izvoz 35,749.000 zlatih rubljev, uvoz pa 14,296.000 zlatih rubljev, tako da je ruska bilanca bila v teni mesecu aktivna za 21,453.000 zlatih rubljev.
Izid plebiscita o osemurnem delavniku v Švici. Ljudsko glasovanje v Švici, ali naj ostane šc nadalje v »veljavi osemurni delavnik, ali pa naj se podaljša, je končano, in sicer z zmago onih, ki so proti podaljšanju. Do sedaj ugotovljeni rezultati, na katerih par stotin še neznanih iz malih občin ne bo moglo ničesar izpremeniti. so sledeči: za podaljšanje osemurnega delavnika je bilo
314.000 glasov, proti podaljšanju pa 431.340.	-	Če bi bila
izprememba sprejeta, bi mogel Zvezni svet v časih gospodarske krize dovoliti namesto 48urno 54urno delo na teden. Švicarski industriji je s tem zadan precejšen udarec, kajti v sedanji težki ekspertni krizi si je hotela pomagati z večjo intenzivnostjo dela. I)a je pri svojem boju za podaljšanje delovnega časa propadla, gre bržkone na račun dejstva, da je bilo že po dosedanjem tovarniškem zakonu možno podaljšanje do 52 ur. — Izid glasovanja v Švici je izredno zanimiv, ker se pogajajo za podaljšanje delavnika tudi druge države. Rezultat kaže, kako močna je manjšina, ki hoče intenzivneje delo, in da ji ne pripadajo.le delodajalci, ki tvorijo pač veliko manjšino glasovalcev, temveč tudi veliko število delojemalcev.
Obednice in spalnice v zrakoplovih. Ameriška zrako-plovna družba, ki vzdržuje normalni promet med po-edinimi ameriškimi mesti, uvaja v zrakoplovih posebne spalnice za potnike, ki potujejo več dni. Istočasno se v zrakoplovih uredijo skupne obedovalnice, kakor je to običajno pri brzovlakih. Dobila se bodo podnevi in ponoči topla in mrzla jedila, sploh vse, kar je potrebno za daljše udobno potovauje.
Poraba posameznih monopolskih predmetov letno.
Cigaretni papir: 1.) v Srbiji 1,500.000 zabojev, 2.) v Bosni in Hercegovini 600.000 zabojev, 3.) v llrvatski in Slavoniji 900.000 zabojev, 4.) v Sloveniji 360.000 zabojev, 5.) v Dalmaciji 195.000 zabojev, 6.) v Črni gori 120.000 zabojev in 7.) v Banatu, Bački in Baranji 420.000 zabojev, skupaj
4.095.000 zabojev. Vžigalice: 1.) v Srbiji 65,000.000 zabojev, 2.) v Bosni in Hercegovini 40,000.000 zabojev, 3.) v Hrvatski in Slavoniji 54,000.000 zabojev, 4.) v Dalmaciji
13,000.000 zabojev, 5.) v Sloveniji 24,000.000 zabojev, 6.) v Vojvodini 28,000.000 zabojev in 7.) v Črni gori 8 milijonov zabojev, skupaj 232,000.000 zabojev. Sol: 1.) v Srbiji 40.000 ton, 2.) v Bosni in Hercegovini 20.000 ton,
3.) v Hrvatski in Slavoniji 26.000 ton, 4.) v Sloveniji 12 tisoč ton, 5.) v Dalmaciji 6500 ton, 6.) v Črni gori 4000 ton in 7.) v Banatu, Bački in Baranji 14.000 ton, skupaj
122,500.000	ton. Petrolej: 1.) v Srbiji 12,500.000 kg, 2.) v Bosni in Hercegovini 6,500.000 kg, 3.) v Hrvatski in Slavoniji 8,500.000 kg, 4.) v Dalmaciji 3,000.000 kg, 5.) v Sloveniji 4,000.000 kg. 6.) v Banatu, Bački in Baranji 4 milijone 500.000 kg iu 7.) v Črni gori 1,000.000 kg, skupaj
40,000.000 kg.
Pristojbina za uporabljanje tajnopisa v zasebnih brzojavkah. Z ministrskim odlokom z dne 31. decembra 1923. je bila s 1. januarjem 1924. letna pristojbina za pravico uporabljanja tajnopisa v privatnih brzojavkah zvišana od 500 na 1200 Din.
P voz iu izvoz vina iz Češkoslovaške republike v prvi polovici leta 1923. Statistični podatki o uvozu vina iz češkoslovaške republike v prvi polovici leta 1923. kažejo, da se je uvoz nasproti isti dobi v letu 1922. silno zmanjšal. Tako se je n. pr. iz Madžarske v letu 1922. uvozilo vina za 28,183.190 Kč in v isti dobi leta 1923. samo za 3,880.314 Kč. Ta padec uvoza pa ne gre samo na račun zvišane vrednosti češke valute, kar sledi že iz tega, da se je v letu 1922. do konca junija, torej v 6 mesecih uvozilo vsega vina za 45,401.225 Kč, leta 1923. do konca julija, torej v 7 mesecih, pa le za 12,874.726 Kč. Največ vina se je v dobi prvih 7 mesecev leta 1923. uvozilo v Češkoslovaško iz Madžarske (za 3,994.880 Kč), nato iz Italije (za 3,267.570 Kč) in končno iz Francije (za 1,451.436 Kč). Na vse ostale države odpade ostanek v vrednosti 3,660.840 Kč uvoženega vina. Koliko tega odpada na našo državo, poročilo ne navaja, brez dvoma pa razmeroma malo, medtem ko bi lahko naša država velik del na Madžarsko in Italijo odpadajoče množine uvoženega vina potegnila nase, ako bi vlada in drugi merodajni faktorji storili svojo dolžnost in z vso silo pospeševali naš vinski izvoz, mesto da ga z raznimi carinskimi in tarifnimi neugodnostmi še ovirajo. Nasproti temu se je izvozilo viha, od katerega pa odpade največji del na sadno vino, mošt in sadni sok v prvi polovici leta 1922. za 3,867.000 Kč, v isti dobi leta 1923. pa za 582.686 Kč in do konca julija leta 1923. za 60^457 Kč, torej tudi znatno manj kot pretečenega leta. Največ od tega, skoraj ena tretjina vsega češkoslovaškega voza, gre v Avstrijo (5,278.939 Kč), v drugi vrsti pa prid v poštev Švica (139.668 Kč). Ako prodaja Češkoslovaška, ki nima nadprodukcije vina, svoje vino v Avstrijo in Švico, bi to tem laže storila naša država. Pa tu je treba zopet vsestranske podpore vlade in pa smotrene organizacije vinske trgovine, kar nam — žal — oboje primanjkuje. Mi se n. pr. še do danes nismo potrudili, da bi se z našimi
vini udeležili niti enega praških velesejmov in tako vsaj pokazali češki publiki, kaj produciramo in kaj imamo naprodaj. Pri taki letargiji ne bomo dosegli ničesar in naša izvozna bilanca bo šla vedno bolj — rakovo pot.
Število državnih nameščencev v Avstriji. V Avstriji je imela država dne 1. septembra 1.1923. 193.906 stalnih in 55.363 začasnih nameščencev. Skoro polovica vseh nameščencev odpade na železniško upravo.
Po čem plačuje Avstrija zlato? Od 22. februarja t. 1. dalje plačuje Avstrija za 1 kg finega zlata 45,600.000 kron, za desetkronski zlatnik 139.000 kron, za dvajsetkronski zlatnik 278.000 kron in za dukat 156.000 kron.
Režija avstrijskih bank. Režijski stroški večjih avstrijskih bank (plače, stroški in davki) znašajo po statističnih podatkih 7 do 23 odstotkov akcijskega kapitala. Najvišjo izmero dosegajo pri Wiener Bank-Vereinu (23 odstotkov), najnižjo pa pri eskomptni družbi (7 odstotkov).
Izvoz lesa iz Avstrije. Položaj avstrijske izvozne trgovine lesa je nespremenjen. Italijani kupujejo les le v manjših količinah po znatno znižanih cenah. Nemčija ne pride kot kupec sploh v poštev, ker ponuja prenizke cene. Edino Francija se prilagoduje svetovnemu položaju in stavi kolikor toliko sprejemljive ponudbe. Tudi Anglija se je začela zanimati za avstrijski les, vendar pa do sedaj še ni prišlo do pomena vrednih kupčij.
Indeksna številka za preživljanje v Avstriji. Indeksna številka za preživljanje se je v Avstriji od začetka 1- 1924. zvišala od 27.776 na 30.110. Povišanje je povzročilo v prvi vrsti zvišanje najemnin.
Davčna konferenca z Italijo, ki je zborovala v oktobru v Ljubljani, se bo nadaljevala dne 15. marca v Rimu. Delegata naše države, gg. Hilarij Vodopivec in Niko Marič, odpotujeta dne 12. marca v Rim.
Izdajatelj konzorcij »Obrtnega Vestnika*. Odgovorni urednik Engelbert Franchetti. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.
Lekarna
pli. mag. Ivi M
Spodnja Šiška
Celovška cesta št 26
se priporoča vsem prebivalcem v Spodnji in Zgornji Šiški, Št. Vidu in okolici. Zaloga vseh domačih in tujih zdravil. Priporočljivo posebno za one, ki hodijo po Celovški cesti v Ljubljano in nazaj. Pismena naročila se izvršujejo z obratno pošlo.
■
■
■
■
■
Ljubljanska kreditna banka
Delniška glavnica:	^	Centrala:
Din 50,000.000-
Skupne rezerve: okrog
Din 10,000.000- A
cesta ^ Brzojavni naslov:
UCOlU "	BANKA	LJUBLJANA
Podružnice:
Brežice	Maribor	Sarajevo
Celje	Metkovič	Split
Črnomelj	Novi Sad	Gorica
Kranj	Ptuj	Trst
A
■
■
■
Telefon št.: 261, 413, 502, 503 in 504
Priporoča se za vse bančne posle
■
■
koiem
¥SE POT^Ei«
Kreditno društvo
Mestne hranilnice ljubljanske |
dovoljuje posojila
na menice in kredite
v tekočem računu
vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
§
$
«35«35«35«35«35«3S«35 «35«3S«35«35«3S«35«35«35«35«35t35«35«35 »5?	«5?
«35	«35
e«
«3?
«35
«3*
«35
«35
«3?
«3?
«3?
«3?
«35
«3?
<3?
«3?
«3?
«3?
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
Obrtna banka
d Ljubljani
Kongresni trg št. 4
Telefon št. 508
Telefon št. 508
Račun pri poštno-ček. zauodu št. 12.051
Daje kredite o obrtne surhe po izrednih pogojih, pospešuje ustanau-Ijanje obrtnih in industrijskih podjetij, izuršuje ose bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo počenši s I. nouembrom 1922. za pol odstotka oišje, torej s
51
od dne uloge do dne doiga.
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35«35«35«35«35«3S«35«35«35.35«35«35«35«35«35«35«35.35«3S«35
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50
(v lastnem poslopju).
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon št. 40, 457 in 548.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskonipt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
1
.0.
BEOGHAD.
CENTRALA (začasno) LJUBLJANA
Delniška glavnica: 60.000.000 Din Rezerve: 32.515.000 Din
Beograd
Bled
Cavtat
Celje
Dubrovnik Erceg novi
PODRUŽNICE: Jelša esenice Korčula Kotor Kranj Ljubljana Maribor
Metkovič
Prevalje
Sarajevo
Split
Šibenik
Zagreb
Naslov za brzojavc: JADRANSKA.
Amerikanski oddelek / Potniški urad
Inozemska zastopstva:
Italija: Banka Adriatica, Trst, Opatija, Zadar. Avstrija: Adriatische Bank, Wien.
.lužna Amerika: Banko Yugoslavo de Chile,
Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Porvenir, Puerto Natalos.
AFILIJACIJA: Frank Sakser State Bank,
Cortlandt Street 82. New-York City.
Banka ima prvovrstne zveze v vseli glavnih mestih sveta in sc peča z vsemi bančnimi posli.