PREDLOG SKLEPA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Šiška je na 148 seji dne 22. 8. 1988 določil besedilo osnutka Odloka o zagotav-ljanju sredstev za vzdrževanje skupnih objektov in naprav na melioracijskem območju občine Ljubljana Šiška in pred-laga zboru združenega dela ter zboru krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Šiška v obravnavo in sprejem. PREDLOG Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih pose-gov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84,37/85,29/86) ter 83. člena Statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na.....seji Zbora združe- nega dela dne......in na......seji Zbora krajevnih skupnosti dne......sprejela ODLOK O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PLANSKO CELOTO Š 7 - TACEN - ŠMARTNO I. UVODNE DOLOČBE l.člen S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Š 7 Tacen-Šmartno, ki jih je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane - TOZD Urbanizem - LUZ pod št. proj. 3552 v mesecu februarju 1988. 2. člen Prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Š 7 Tacen--Šmartno določajo merila in pogoje za posege v prostor v območ-jih urejanja: ŠS 7/1 Tacen ŠS 7/2 Tacen ŠS 7/3 Šmartno ŠS 7/4 Šmartno ŠP 7/1 KOT 43 ŠG" 7/1 ŠK" 7/1 ŠK1 7/2 in v območjih urejanja: ŠI 7/1 RSNZ ŠR 7/1 Ribogojnica ŠR 7/2 Šmarna gora ŠR 7/3 Gostilna Kovač, (Podturnca) za katero je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov po letu 1990. 3. člen Pretežne namembnosti obravnavanih območij urejanja, ki jih opredeljuje dolgoročni družbeni plan v planski celoti S 7 TACEN--ŠMARTNO, so: S — površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti 1 - površine za inštitute, šolstvo, zdravstvo P - površine za proizvodnjo, skladišča in terminale R — parkovne, športne in rekreacijske površine K* — pretežno kmetijske površine z rekreacijo G* - pretežno gozdne površine z rekreacijo. 4. člen Prostorski ureditveni pogoji razčlenjujejo območja urejanja po vrstah posegov in njihovega oblvkovanja na morfološke enote. Glede vrste posegov imajo morfološke enote naslednje oznake: 2 — območja za individualno stanovanjsko gradnjo 5 — območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in otroško varstvo 6 - območje za proizvodne dejavnosti 9 - javno zelenje, pokopaiišča, kmetijske površine. Glede oblikovanja posegov imajo morfološke enote naslednje oznake: A - prostostoječa zazidava C — kompleksi s svojstveno zazidalno strukturo D - vaška jedra E - hala, paviljon, večetažni objekt 5. člen Meja planske celote in posameznih območij urejanja je ponazor-jena v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev v podrob-newm katastrskem načrtu v M 1:5000 in M 1 : 2880 oziroma M 1 : 1000. 6. člen Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986-90 (Uradni list SRS, št. 45/86, 47/87) in v skladu z usmeritvami dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 11/86) in vsebujejo: - prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine na topografskem načrtu M 1 : 5000; - prikaze meril in pogojev za posege v prostor na katasterskem načrtu M 1 : 5000, M 1 : 1000 in M 1 : 2880; - obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor s soglasji pristojnih organov, organizacij oziroma skupnosti; - besedilo tega odloka. II. SKUPNA MERILA IN POGOJI 1. MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV V PRO-STOR 7. člen Skupna merila in pogoji glede vrste posegov v prostor ne veljajo v naslednjih morfoloških enotah: - v ŠS 7/1 Tacen v morfoloških enotah 2 A/6, 2 A/8 in 2 A713. - v ŠS 7/2 Tacen v morfološki enoti 2 A/9 - v ŠS 7/3 Šmartno v morfoloških enotah 2 A/2 in 2 A/3 - v ŠS 7/4 Šmartno v morfološki enoti 2 A/3, 9/1, 9/2, 9/3, 9/5 - v ŠP 7/1 v morfoloških enotah 9/1, 9/2 - v ŠKX 7/1 v morfološki enoti 9/1 in območjih urejanja - 5>I 7/1 RSNZ - ŠR 7/1 Ribogojnica - ŠR 7/2 Šmarna gora - ŠR 7/3 gostilna Kovač (Podturnca) kjer veljajo posebna merila in pogoji. OBMOČJA ZA INDIVIDUALNO STANOVANJSKO GRADNJO 8. člen V morfoloških enotah z oznakama 2 A in 2 D so dovoljeni naslednji posegi: 44 - dopolnilna gradnja istovrstnih stanovanjskih objektov, nadzi-dave in prizidave stanovanjskih objektov - gradnja objektov osnovne oskrbe; - gradnja objektov storitvenih dejavnosti; - gradnja objektov za potrebe zdravstva, šolstva in otroškega varstva; - gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja krajevnih skupnosti, družbenih organizacij in društev; - gradnja objektov za drobno gospodarstvo; - gradnja gospodarskih objektov in hlevov; - postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih; stanovanjskih hiš, kot so npr. garaže, vrtne ute, nadstrešnice in ograje in gradnja platojev za odjemna mesta komunalnih od-padkov; - postavitev kioskov, večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij; - rekonstmkcije in adaptacije obstoječih objektov, rušitve, nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna dela; - spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih; - urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi; - gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez; - gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS; - vodnogospodarske ureditve. Dopolnilna gradnja objektov in prizidave so dovoljene do inten-zivnosti izrabe, ki ne presega razmerja 40% pozidane v primerjavi s 60% nepozidane parcelne površine. Gradnja gospodarskih objektov, hlevov in objektov za drobno gospodarstvo ter spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoje-čih objektih so dovoljene, če nova namembnost oz. dejavnost ne povzroča večjih motenj kot so s predpisi dovoljene za bivalno okolje ter ne predstavlja nevarnosti za lokalni vir pitne vode. V 30 m širokem pasu ob gozdnem robu so> posegi iz 1. odstavka tega člena dovoljeni pod pogojem, da z njimi soglaša Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Ljubljana. OBMOČJE ZA ŠOLSTVO, INŠTITUTE, ZDRAVSTVO IN OTROŠKO VARSTVO 9. člen y morfološki enoti 5 C so dovoljeni naslednji posegi: - dopolnilna gradnja objektov družbenih dejavnosti; - funkcionalne dozidave k objektu osnovne šole; - gradnja objektov za šport in rekreacijo; - postavitev pomožnih objektov na funkcionalnem zemljišču, kot so nadstrešnice in zaščitne ograje; - postavitev kioskov, večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij; - sprememba namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih; - urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi; - gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez; - gradnja parkirnih in garažnih objektov; - gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS. Spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih so dovoljene, če nova namembnost ustreza možnim vrstam posegov iz prvega odstavka tega člena, dejavnost pa ne povzroča prekomer-nih motenj v bivalnem okolju. OBMOČJE ZA PROIZVODNE DEJAVNOSTI 10. člen V morfološki enoti 6 E so dovoljeni naslednji posegi: - gradnja proizvodnih in poslovnih objektov in naprav ter drugih objektov, ki služijo osnovni dejavnosti; - nadzidave in prizidave ter rekonstrukcije o6stoječih ob-jektov; - adaptacije in funkcionalne spremembe objektov za sodob-nejše tehnologij; - postavitev nadstrešnic in pomožnih skladiščnih objektov; - postavitev kioskov, večjih reklamnih znamcnj, turističnih oznak in spominskih obeležij; - spremembe dejavnosti za potrebe proizvodnje; - urejanje odprtih površin, kot so zelenice, pešpoti, ploščadi in postavitev ograj; - gradnja parkirnih prostorov in objektov; - gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zveza; - gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS. Pred vsakim kompleksnejšim posegom v prostor je pred izde-lavo lokacijske dokumentacije investitor dolžan: - pridobiti celostno prostorsko zasnovo območja in oceno onesnaževanja za obstoječo proizvodnjb ter sanirati vire onesnaže-vanja; - pridobiti izvedeniška mnenja glede čistosti predvidene proiz-vodne dejavnosti (celostna ocena proizvodnje, onesnaževanja ztaka, varstvo pred hrupom, varstvo voda, odstranjevanje komu-nalnih in posebnih odpadkov in požarnovarnostna ocena). Sprememba dejavnosti je možna kot dopolnitev pretežne namembnosti območja pod pogoji iz drugega odstavka tega člana. Razmerje deiežev med pozidanimi, manipulacijsko prometnimi in zelenimi površinami mora praviloma znašati 4:3:3. OBMOČJA JAVNIH ZELENIH POVRŠIN 11. člen V morfoloških enotah z oznakami 9 so dovoljeni naslednji posegi: - urejanje večjih zelenih površin; - postavitev mikrourbane opreme; - urejanje utrjenih površin in rekreacijskih poti, - postavitev kioskov, spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak; - gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez; - vodnogospodarske ureditve. PROMETNE POVRŠINE 12. člen V rezervatih cest in v varovalnih pasovih obstoječih cest ni dovoljeno graditi. Na obstoječih objektih je dovoljeno opravljati le tekoča vzdrževalna dela. Izjemoma je v varovalnem pasu ceste ob soglasju upravljalca ceste dovoljena gradnja novih objektov, prizidava in nadzidava obstoječih objektov ter naprav in hortikulturno urejanje, če so posegi skladni s prometno-tehničnimi predpisi, predvidena dejav-nost pa v mejah dovoljene hrupne obrementtve in stopnje onesna-ženosti zraka in ne predstavlja nevarnosti za lokalne vire pitne vode. KMETIJSKE IN GOZDNE POVRŠINE Z REKREACIJO . 13. člen V območjih z oznakama ŠK* in ŠG*, ki so namenjena kmetijski in gozdnogospodarski proizvodnji ter dodatno rekreacijski dejav-nosti, so dovoljeni naslednji posegi: - gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno kmetijski in gozdnogospodarski dejavnosti; - dozidave, nadzidave in adaptacije stanovanjskih in gospodar-skih objektov, ki so zgrajeni z dovoljenjem: - gradnja nadomestnih objektov pod pogojem, da se obstoječi dotrajani objekt odstrani pred izdajo gradbenega dovoljenja za nov objekt; - gradnja športno rekreacijskih objektov in naprav ter sprem-ljajočih objektov (parkirišča, sanitarije, gostinski lokali i. p. d.) in ureditev površin za množične športne prireditve in rekreacijo na zemljiščih, ki niso opredeljena kot I. območje kmetijskih površin; - postavitev pomožnih objektov in ograj na funkcionalnih zera-ljiJčih stanovanjskih in gospodarskih objektov; - postavitev kioskov in nadstreškov ob postajališčih in javnega prometa; - postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turi-stičnih oznak; - postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejav-nosti (meritve, zbiranje podatkov); - melioracije zemljišč; - gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez; - gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS; - vodnogospodarske ureditve; - spremembe namembnosti objektov za kmetijsko in gozdno-gospodarsko dejavnost. VODNE POVRŠINE 14. člen Vsi naravni vodotoki morajo biti urejeni tako, da ne povzročajo poplav. V potencialnem območju hidroenergetskega sistema na Savi ni dovoljena gradnja objektov in naprav, razen postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti. Izjemoma so dovo-ljeni trajni posegi ob soglasju upravljalca in pod posebnimi pogoji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. V območju savske struge je dovoljeno le vzdrževati rečne bregove in sanirati strugo v smislu biotehniške zaščite. ZAČASNI OBJEKTI IN KIOSKI 15. člen Začasni objeti in naprave, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, kioski in podobno se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna ter s svojo dejavnostjo ne predstavljajo nevarnosti za lokalne vire pitne vode. Začasni objekti sezonskega turističnega značaja morajo biti prik-Ijučeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Kioski, večja reklamna znamenja, turistične oznake in spomin-ska obeležja morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMO-ZAŠČITA 16. člen Pri vsakem posegu v prostor, s katerim pridobimo nove stano-vanjske, proizvodne in poslovne površine, je potrebno predvideti ustrezno zaklonišče ter izpolniti druge pogoje za zavarovanje ljudi in premoženja. VARSTVO PRED POŽARI 17. člen Urgentne poti morajo biti speljane krožno, njihova oddaljenost od objektov in širina morata znašati po 5 m, minimalni radij obračanja pa 11,5 m. Poti morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska. Odmiki med objekti morajo biti v skladu s pravilnikom o tehnič-nih normativih. Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti, zagotovljena mora biti zadostna količina vode. 2. MERILA IN POGOJI GLEDE OBLIKOVANJA OBJEK-TOV IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR • 18. člen Skupna merila in pogoji glede oblikovanja novogradenj in dru-gih posegov v prostor ne veljajo v naslednjih morfoloških enotah: -v ŠS 7/1 Tacen v morfološki enoti 2D/1 - v ŠS 7/3 Šmartno v morfoloških enotah 2A/2 in 2A/3 - v ŠS 7/4 Šmartno v morfoloških enotah 2D/1 in 2A/3 - v ŠP 7/1 KOT v morfološki enoti 6E/1. 19. člen Novogradnje, nadzidave, prizidave, pombžni in začasni objekli ter drugi posegi v prostor morajo vzdrževati vzpostavljeno obli-kovno identiteto in horaogenost območja in se prilagajati okoli-škim objektom in ureditvam po: - zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča; - odmiku od sosednjih objektov; - sestavi osnovnih stavbnih mas, - višini in gradbeni črti; - naklonu streh in smereh sleraen; - razmerju dimenzij fasad in njihovi orientaciji, - merilih in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat; - barvni in teksturi streh in fasad; - načinu ureditve odprtega prostora; - načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor. 20. člen Oblikovanje posegov na naravnih prvinah prostora mora ohra-njati: - naravno razmerje in biogenetsko skladnost območij; - krajinske prvihe območja in značilno podobo krajine; - značilne poglede (silhueta posatneznih objektov in panoram-ski pogledi); - naravni relief (če to ni mogoče, morajo biti različni nivoji preraščeni s travnatimi brežinami ali izjemoma s škarpami, ki morajo biti intenzivno ozelenjene); - krajinsko tipiko vodotokov in obrežnega prostora (meandrira-nje, oblikovanje sipin in tolmunov ter brzic, ohranjanje obrežnih dreves). Za urejanje odprtega prostora se morajo uporabljati naravni materiali. 21.člen V območjih brez izrazito enotne gradbenc črte obstoječih objek-tov in enotnega zazidalnega sistema mora biti odmik novozgraje-nega objekta: - vsaj 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 7 m od roba cestišča, če ni predvideno za rekonstrukcijo; - vsaj toliko od objekta na sosednji parceli kot določa svetlobno tehnična ocena ali študija osvetlitve; - vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževanje objekta 45 in omogočena njegova uporaba. Objekt ne sme motiti sosednje posesti. 22. člen Oblikovalski kontrasti pri novih posegih v prostor so dopustni: - kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotnega okolja; - kadar ima vidni kontrast namen vzpostaviti prostorsko domi-nanto. Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi loka-cijske dokumentacije. Stroške presoje krije investitor. 23. člen Urbana oprema odprtega prostora; kot so kioski, stojnice. tele-fonske govorilnice, postajališča javnega prometa, nadstreški, klopi, smetnjaki, svetila, reklamni panoji, turistične oznake in spominska obeležja morajo biti praviloma oblikovana enotno. Če se za urbano opremo uporabljajo tipizirani elementi. ki niso enotno oblkovani, je potrebno z njihovo razmestitvijo in hortikul-turno ureditvijo odprtega prostora čimbolj zmanjšati njihovo vidno neskladje. 3. MERILA IN POGOJI GLEDE DOLOČANJA VELIKO-STI GRADBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEM-LJIŠČ 24. člen Pri določanju velikosti gradbenih parcel in furikcionalnih zem-ljišč je potrebno upoštevati: - namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, lokacijo komunalnih vodov in druge omejitve rabe zemljišč; - urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje); - sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje - proste površine, interventne poti). 4. MERILA IN POGOJI GLEDE VAROVANJA NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE 25. člen Naravna in kulturna dediščina sta v prostorskih ureditvenih pogojih opredeljeni po režimu in vrsti urejanja na: - naravne spomenike in dediščino z oznako N; - arheološke spomenike in dediščino z oznakami: Al (prva stopnja varstvenega režima) A2 (dmga stopnja varstvenegarežima) ¦ *¦ A3 (tretja stopnja varstvenega režima) - kulturno dediščino umetnostnega pomena z oznako U (sakralni objekti, objekti z zgodovinskim pomenom. gradovi); - etnološke spomenike in dediščino z oznakami: El (posamični objekti - spomenik) E2 (posamični objekti - dediščina) E3 (omejitev širjenja naselij) - zgodovinske spomenike in zgodovinsko dediščino iz obdobja NOV z oznako S. ¦ . 26. člen Na območjih in objektih naravne in kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturnozgodovinske spomenike ali naravne zname-nitosti oziroma so v fazi proglasitve, so posegi in oblikovanje dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili progla-sitvenega dokumenta. Ti objekti so posebej prikazani v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev. 27. Clen Na ostalih objektih in območjih naravne in kulturne dediščine morajo posegi in oblikovanje zagotavljati ohranitev njihove izvir-nosti, preprečevati spremembe njihove vsebine, oblike in lastnosti ter omogočati redno vzdrževanje. Ti objekti in območja so nave-deni v poglavju Posebna in dodatna merila in pogoji in se nahajajo v naslednjih območjih urejanja: ŠS 7/1 Tacen ŠS 7/2 Tacen ŠS 7/3 Šmartno ŠS 7/4 Šmartno ŠP 7/1 KOT ŠGS 7/1 ŠKX 7/1 ŠKX 7/2 Pri posegih na navedenih objektih in območjih sodeluje Ljub-Ijanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. 46 5. MERILA IN POGOJIGLEDE PROMETNEGA UREJANJA 28. člen Skupna merila in pogoji glede prometnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja v planski celoti, dodatna merila in pogoji pa veljajo v območjih urejanja: SS 7/1 Tacen ŠS 7/2 Tacen ŠS 7/3 Šmartno ŠS 7/4 Šmartno SP 7/1 KOT 29. člen Varovalni pas ceste obsega zemljišče, ki je namenjeno odvijanju tekočega motornega prometa in funkcionalni uporabi prometnih udeležencev, kot je izvedba kolesarskih stez in peš poti, ureditev mirujočega prometa vzdolž cestišč ali na drugih prostorih, določe-nih s projektno dokumentacijo, izvedba urgentnih in interventnih poti in ureditev obcestnega prostora skladno s pogoji varnega odvijanja prometa. Posegi v varovalnem pasu ceste ne smejo biti v nasprotju z njegovim namenom. Za vsak poseg tnora izdati soglasje pristojna organizacija za vzdrževanje cest in pristojni upravni organ. 30. člen Skupne širine varovalnih pasov cest so glede na kategorizacijo cest, vrsto prometa, število voznih pasov in ureditev obcestnega prostora naslednje: - 30 m varovalni pas dvopasovne ceste za mešani motorni promet s kolesarskima stezama, hodnikoma za pešce in postajališči za javni mestni potniški promet izven vozišč; 20 m varovalni pas dvopasovne ceste za mešani motorni promet s kolesarsko stezo in hodnikoma za pešce; - 15 m varovalni pas za lokalne dvopasovne ceste za mešanimi motorni promet s hodnikoma za pešce; - 10 m varovalni pas za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet s hodnikom za pešce; - 7 m varovalni pas za lokalne dostopne in interventne ceste. 31. člen Skupne širine rezervatov za cesto so glede na kategorizacijo prometnice in število voznih pasov naslednje: - 30 m rezervati za načrtovane dvopasovne ceste za mešani motorni promet s kolesarskima stezama, hodnikoma za pešce ter postajališči za mestni potniški promet izven vozišč - 15 m rezervati za načrtovane dvopasovne zbirne stanovanjske in povezovalne lokalne ceste za mešani motorni promet s kolesa-sko stezo in hodnikom za pešce; - 10 m rezervati za načrtovane dvopasovne zbirne in dostopne ceste; - 7 m rezervati za načrtovane lokalne dostopne in interventne ceste. 32. člen Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira proraeta. Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom in upravljalcem ceste. Dvorišča morajo biti dostopna za urgentni dovoz neposredno s ceste ali posredno prek sosednjih dvorišč. 6. MERILA IN POGOJI GLEDE KOMUNALNEGA URE-JANJA 33. člen Skupna merila in pogoji glede komunalnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja v planski celoti, dodatna merila in pogoji pa veljajo v območjih urejanja: SS 7/1 Tacen ŠS 7/2 Tacen ' ŠS 7/3 Šmartno ŠS 7/4 Šmartno ŠD 7/1 KOT ŠK* 7/2 34. člen V rezervatih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunal-nih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma pred-lagatelja posameznega voda. Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela. 35. člen Obstoječe in predvidene objekte je potrebno priključiti na komunalno in energetsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje in električno omrežje). Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medse-bojno usklajeni. Kanalizacijsko omrežje Na območjih, kjer kanalizacijsko orarežje še ni zgrajeno, se morajo novi objekti začasno priključiti na greznico, po izgradnji javne kanalizacije pa se morajo nanjo obvezno priključiti. Vodovodno omrežje • Priključitev objektov na vodovodno omrežje je pogojeno s prik-ljučitvijo na kanalizacijsko omrežje oziroraa začasno na greznico. Uporabniki tehnoloških vod morajo uporabljati zaprte sisteme. Javna razsvetljava Za javno razsvetljavo ob glavnih cestah naselij je potrebno zgraditi osnovno razdelilno omrežje. Kabelsko razdelilni sistem - KRS za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala je potrebno zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom. PTT omrežje Na območjih, ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem, je potrebno zgraditi kabelsko telefonsko mrežo in jo povezati s tele-fonsko centralo v Tacnu. 7. MERILA IN POGOJI GLEDE VAROVANJA OKOLJA '36. člen Skupna merila in pogoji glede varovanja okolja veljajo za vsa območja urejanja v planski celoti. Varstvo zraka Za varstvo zraka je potrebno: - meriti emisije posameznega vira in ugotavljati stopnjo ones-naženosti zraka in izvesti sanacijo v skladu s sanacijskim pro-gramom; - ustrezno locirati nove proizvodne programe oziroma dejav-nosti; - urediti večje zelene površine in zasaditi visoko vegetacijo za boljši lokalni pretok zraka; - po izgradnji plinovodnega omrežja nanj priključiti vse stano-vanjske in proizvodne objekte; - upoštevati normativne določbe za zaščito pred onesnaže-njem. Varstvo pred hrupom Za varstvo pred hrupom je potrebno: - meriti hrup in izdelati sanacijske programe za zmanjšanje hrupa do dovoljene največje ravni na obstoječih strojih in na-pravah; - zmanjšati prekomerni hrup pri izvoru; - ustrezno locirati nove proizvodne programe oziroma dejav-nosti; - izvesti pasivno zaščito (zasaditev visoke vegetacije, postavi-tev protihrupnih ograj in izboljšanje izolacijskih sposobnosti oken); - spremeniti namembnosti ali dejavnosti, da se v posameznih območjih dosežejo naslednje ravni hrupa: • v območju urejanja ŠP 7/1 KOT, kjer je pretežno proizvodno skladiščno in servisno območje, V. stopnja; • v delu območja urejanja SS 7/3 Šmartno, kjer je načrtovana mešana stanovanjska zazidava in gradnja objektov za drobno gospodarstvo, IV. stopnja; • v območjih urejanja SS 7/1 Tacen, ŠS 7/2 Tacen, ŠS 7/3 Šmartno-del in ŠS 7/4 Šraartno, kjer je pretežno stanovanjsko okolje, III. stopnja. - upoštevati normativne določbe. Varstvo vodnih virov Za varstvo voda je potrebno: - sanirati obstoječe vire onesnaženja; - upoštevati normativne določbe za zaščito pred onesnaženjem površinskih voda. Za posege v varovanih območjih lokalnih vodnih virov je potrebno upoštevati določila odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda. Del območja urejanja SG* 7/1 leži deloma v II. in III. varstve-nem pasu lokalnih vodnih virov. Odstranjevanje odpadkov Komunalne odpadke je potrebno zbirati v smetnjakih. Pri odstranjevanju komunalnih odpadkov je potrebno upošte-vati: - da so odjemna in zbirna mesta, ki se določijo na osnovi pravilnika o minimalnih pogojih za odjemna in zbirna mesta dobro prometno dostopna in niso na prometni površini; - da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto praviloma na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov. V naseljih s pretežno individualno zazidavo je lahko odjemno mesto na javni površini; - da mora biti odjerano oziroma zbirno mesto zaščiteno z nad-strešnico na utrjeni površini. Posebni odpadki se ne smejo skladiščiti na tovarniških dvoriščih in dvoriščih obrtnih delavnic. III. POSEBNA IN DODATNA MERILA IN POGOJI 37. člen V območju urejanja SS 7/1 Tacen veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji: a) Vrste posegov v prostor - morfološki enoti 2 A/6 in 2 A/8 V območju so dovoljene: • adaptacije in nadzidave stanovanjskih in.gospodarskih ob-jektov; • postavitev ograj, pomožnih objektov, nadstreškov in gradnja platojev za odjemna mesta komnunalnih odpadkov; • postavitev kioskov, spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak: • spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih. v skladu z določili 3. odstavka 8. člena tega odloka; • gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez; • gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS. Dopolnilna gradnja in prizidave k obstoječim objektom niso dovoljene. - morfološka enota 2 A/13 V območju so dovoljeni naslednji posegi: • nadomestne gradnje, adaptacije in nadzidave stanovanjskih in gospodarskih objektov, • spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih v skladu z določili 3. odstavka 8. člena tega odloka; • postavitev ograj in gradnja platojev za odjemna mesta komu-" nalnih odpadkov; • postavitev kioskov, spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak; • gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez; • gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS. Dopolnilna gradnja in prizidave ter postavitev pomožnih objek- tov niso dovoljene. b) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor - Morfološka enota 2 D/l Oblikovanje objekov v vaških jedrih raora slediti vzpostavljeni oblikovni identiteti in homogenosti območja ter biti prilagojeno okoliškim objektom in ureditvam po: - legi objektov, ki mora biti praviloma usklajeno s tipično parcelno razdelitvijo; - funkcionalnem zaporedju objektov na parceli; - ohranjanju gradbene linije in merilu obstoječe zazidave; - smereh slemen, materialih in barvni kritin ter naklonu streh; - merilu in razporeditvi stavbnih odprtfn. c) Varstvo naravne in kulturne dediščine V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediš-čine na naslednjih objektih ter v njihovi neposredni bližini: - naravna dediščina: • Reka Sva (vodotok z obrežno vegetacijo in logi ob nekdanjih meandrih); 0 brzice na reki Savi v Tacnu; 0 gostilniški vrt ob poti na Šmarno goro; 0 platana med Kajakaško cesto in jezom na Savi; - kulturna dediščina umetnostnega pomena: 0 lesen križ ob Cesti vstaje pri odcepu Thumove ulice; 0 zidana baročna kapela ob Cesti vstaje pri odcepu Molekove ulice; 0 leseno hišno znamenje na Bitenčevi hiši ob Ulici bratov Novak. - etnološka dediščina: 0 pritlična lesena stanovanjska hiša, Kajakaška c. 12; 0 pritlična zidana stanovanjska hiša, Pot na goro 10. d) Prometno urejanje: Na zahodni meji območja s tovarno KOTje uveden 10 m cestni rezervat za povezavo Kajakaške ceste s Tacensko cesto. e) Koraunalno urejanje V območju je potrebno zgraditi ločeni sistem sekundarnega kanalizacijskega omrežja. Ojačiti in dopolniti je potrebno vodovodno omrežje in nizkona-petostno električno omrežje ter zgraditi primarno in sekundarno plinovodno omrežje. 38. člen V območju urejanja ŠS 7/2 Tacen veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji: ¦ 47 a) Vrste posegov v prostor - morfološka enota 2 A/9 V morfološki enoti veljajo glede vrste posegov v prostor določila drugega odstavka točke a) 37. člena tega odloka. b) Varstvo naravne in kulturne dediščine V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediš-čine na naslednjih objektih ter v njihovi neposredni bližini: - naravna dediščina: • reka Sava (vodotok z obrežno vegetacijo in logi ob nekdanjih meandrih); 0 gostilniški vrt ob Tacenski cesti. - kulturna dediščina umetnostnega pomena: • kužno znamenje ob hiši, Pločanska ulica št. 22; 0 lesen križ ob križišču Poti sodarjev in Ulice Ivice Pirjevec; • lesen križ na vogalu hiše, Ulica Pirjevec št. 32; - etnološka dediščina • gostilna Košir, Pot Sodarjev št. 2; • dom slovenskih komparativistov Pirjevcev, Ulica Ivice Pirje-vec št. 36. • enonadstropna hiša - Pot sodarjev št. 2; - zgodovinska dediščina iz obdobja NOV: • doprsni kip Edvarda Kardelja in spominska plošča posvečena petim padlim borcem pred Domom družbenopolitičnih organizacij in Gasilskim domom, Pločanska ulica 8; c) Prometno urejanje V podaljšku Poti sodarjev je načrtovan 15 m cestni rezervat za povezovalno cesto do Ulice Ivice Pirjevec. Pot sodarjev mora biti v polnem cestnem križišču priključena na Tacensko cesto. V podaljških Čižmanove ulice, Ulice Mirka Tom-šiča in Ovčakove uJice so načrtovani rezervati za nove dostopne stanovanjske ceste do Ulice Ivice Pirjevec. Z Ulice Lizike Jančarjeve je načrtovan rezervat za novo cestno povezavo do Grške ulice. Na severni strani območja je med Tacensko cesto in Ulico Ivice Pirjevec načrtovan rezervat za novo dostopno stanovanjsko cesto. d) Komunalno urejanje V območju veljajo glede komunalnega urejanja določila točke e) 37. člena tega odloka 39. člen V območju urejanja ŠS 7/3 Šmartno veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji: a) Vrste posegov v prostor - morfološki enoti 2A/2 in 2A/3 V območju so dovoljeni naslednji posegi: - gradnja individualnih stanovanjskih objektov; - gradnja objektov za drobno gospodarstvo; - urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igriiča, pešpoti in ploščadi; - postavljanje ograj, nadstreškov in platojev za odjemna mesta komunalnih odpadkov; - postavljanje večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij; - gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez; - gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS. Gradnja objektov za drobno gospodarstvo je dovoljena, če vrsta dejavnosti ne povzroča prekomernih motenj v bivalnem okolju. Posamezne skupine objektov morajo imeti zagotovljeno skupno manipulacijsko površino in dostop z načrtovane ceste. Parcelacija zemljišča v tej morfološki enoli mora biti vsklajena z načrtovanim cestnim omrežjem, ki je razvidno iz grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev. b) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor - morfološki enoti 2A/2 in 2A/3 Zasnova območja mora upoštevati nizovni zazidalni sistem. Povprečna velikost gradbenih parcel s stavbnim in funkcionalnim zemljiščem mora biti od 500-800 m2; • dimenzije stanovanjskih objektov morajo biti 10,00 mx 15,00 m (+ 2 m); višinski gabarit pa P + 1; naklon strehe mora biti 20"-25", kritina mora biti enotna za vse objekte, os slemena mora potekati v smeri V—Z. • dimenzije objektov za drobno gospodarstvo morajo biti 10,00 mx 15,00 m (+ 2m); objekti morajo biti pritlični z ravno pohodno ali simetrično dvokapno streho. Naklon strehe, vrsta kritine in smer slemena morajo biti enaki kot pri stanovanjskem objektu. c) Varstvo naravne in kulturne dediščine Pogoji naravne in kulturne dediščine veljajo na naslednjih objek-tih ter v njihovi neposredni bližini: - etnološka dediščina: • v delu območja velja omejitev širjenja naselja. 48 d) Prometno urejanje V podaljšku ceste Cirila Kosmača je načrtovan rezervat za novo priključno lokalno cesto Tacen-Šmartno. Vsi prometni dostopi novopredvidene stanovanjske zazidave in zazidave drobnega gospodarstva morajo biti navezani na načrto-vano cesto pod ježo. e) Kotnunalno urejanje Za obstoječe objekte in novo gradnjo je potrebno zgraditi: • primarni kanalizacijski zbiralnik na levem bregu Save in ločen sistem sekundarne kanalizacije: • napajalni vodovod 0 200 kot dopolnitev sistema vodovoda Skaručna in dopolniti hidrantno omrežje; • primarno in sekundarno plinovodno omrežje 40. člen V območju urejanja ŠS 7/4 Šmartno veljajo naslednja posebna in dodatoa merila in pogoji: a) Vrste posegov v prostor - morfološka enota 2A/3 V območju so dovoljeni naslednji posegi: • gradnja individualnih stanovanjskih objektov; • gradnja garaž in parkirnih površin; • urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi; • postavljanje ograj, nadstreškov in piatojev za odjemna mesta komunalnih odpadkov; • postavljanje večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij; • gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez; • gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS. Posamezne skupine objektov morajo imeti skupen dovoz in dostop z načrtovane ceste. Parcelacija zemljišča v morfološki enoti mora biti vsklajena z načrtovanim cestnim omrežjem, ki je raz-vidno iz grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev. - morfološke enote 9/1, 9/2 in 9/3 V območjih so dovoljeni naslednji posegi: • gradnja objektov za potrebe kmetijske dejavnosti; • gradnja nadomestnih stanovanjskih objektov; • urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti; • postavljanje rekJamnih znamenj, turističnih oznak, spomin-skih obeležij in ograj; • gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez; • gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS. - morfološka enota 9/5 V območju so dovoljeni naslednji posegi: • gradnja parkirnih površin za potrebe pokopališča; • urejanje zelenih površin; • postavitev mikrourbane opreme; • postavitev kioskov, spominskih obeležij; • gradnja objektbv naprav za potrebe komunale, prometa in zvez Gradnja objektov ni dovoljena. b) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor - morfološkfl enota 2D/1 V območju vaškega jedra veljajo glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v prostor doloiila točke b) 37. člena tega odloka. - morfološka enota 2A/3 Zazidalna zasnova mora upoštevati nizovni zazidalni sistem. Velikost gradbene parcele s stavbnim in funkcionalnim zemljiščem mora biti od 300-600 m2. Dimenzije stanovanjskih objektov morajo biti od 9,00 m x 12,00 m do 10,00 m x 15,00 m, višinski gabarit pa P + 1; naklon strehe inora biti 20° - 25°, kritina mora biti enotna za vse objekte, os slemena mora potekati v smeri V - Z. Garaže morajo biti praviloma prizidane k stanovanjskim objek-tom, tako, da predstavljajo vezne člene med stanovanjskimi eno-tami. c) Varstvo naravne in kulturne dediščine Pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine veljajo za naslednje objekte in njihovo neposredno bližino: - arheološka dediščina: • staro pokopališče ob križišču cest v Šmartnem; • arheološki sledovi nad sedanjim pokopališčem v Šmartnem. - kulturna dediščina umetiMStnega pomena: • kapela ob križišču cest v Šmartnem; • vrt nasproti župnišča v Šmartnem. - etnološka dediščina: • enonadstropna stanovanjska hiša v Šmartnem, Cesta vstaje št. 86; • enonadstropna stanovanjska hiša v Šmartnem, Cesta vstaie št. 99; • enonadstropna stanovanjska hiša, Šmartno št. 3; • enonadstropna stanovanjska hiša, Šmartno št. 1. - zgodovinska dediščina iz obdobja NOV: • doprsni kip narodnega heroja Staneta Kosca v avli osnovne šole v Šmartnem; • spominska plošča posvečena sedemdesetim padlim borcem v avli osnovne šole v Šmartnem. d) Prometno urejanje V podaijšku Jurčičeve ulice je do Ingoličeve ulice načrtovan cestni rezervat za novo napajalno stezo naselja. e) Komunalno urejanje V območju je potrebno zgraditi ločen sistem sekudnarnega kanalizacijskega omrežja in napajalni vodovod 0 200 "Vm kot dopolnitev sistema vodovoda Skaručna. Zgraditi je potrebno tudi primarno in sekundarno plinovodno omrežje. 41.ilen V območju urejanja ŠP 7/1 KOT veljajo naslednja posebna in dodatna merila ih pogoji: a) Vrste posegov v prostor - morfološki enoti 9/1 in 9/2 V območjih je dovoljeno: • urejanje odprtih površin kot so zelenke, pešpoti in ploščadi in zasaditev visoke vegetacije; • gradnja parkirnih površin; • postavitev kioskov, spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak; • gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez; • gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS. Gradnja proizvodnih objektov in naprav ter drugih objektov, ki služijo osnovni dejavnosti, ni dovoljena. b) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor - morfološka enota 6 E/l Oblikovanje in dimenzioniranje novogradenj in drugih posegov v prostor se mora prilagoditi tehnološkemu procesu, lociranje pa optimalni rabi prostora. Pri prostorski zasnovi območja in pri oblikovanju objektov se je potrebno izogibati velikitn proizvodnim objektom, deponijskim ter manipulacijskim površinam Fasade novih objektov morajo biti oblikovane homogeno. Barvni toni fasad morajo objekte nevsiljivo vključiti v okolico. Ograje morajo biti pravilom lahke in transparentne, izjemoma so lahko masivnejše, če so namenjene protihrupni zaščiti. c) Varstvo naravne in kulturne dediščine Pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine veljajo za naslednje objekte in njihovo neposredno bližino: - arheološka dediščina - arheološko najdišče Roje - zgodovinska dediščina iz obdobja NOV - spominsko obeležje posvečeno narodnemu heroju Alojzu Kebetu na dvorišču tovarne KOT. d) Prometno urejanje Po vzhodni meji območja je načrtovan 10 m cestni rezervat za novo povezovalno cesto med Kajakaško in Rocensko cesto. e) Komunalno urejanje Tehnološke vode morajo biti zagotovljene v okviru lastnega oskrbnega sistema. Pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje morajo biti nevtralizirane oziroma očiščene. Zgraditi je potrebno primarno in sekundarno plinovodno omrežje. 42. člen V območju ŠGX 7/1 veljajo naslednja dodatna merila in pogoji: a) Varstvo naravne in kultume dediščine Pogoji varovanja narave in kulturne dediščine veljajo za nasled-nje objekte in njihovo neposredno bližino: - arheološka dediščina • arheološko najdišče Gradišče • arheološko najdišče s srednjeveškimi ostanki na Šmarni gori; - kulturna dediščina umetnostnega pomena: • zidana kapela na koncu Ulice bratov Novak; • lesen križ ob gozdu na koncu Gostinčičeve ulice; • lesen križ nad potokom Dobrova ob nekdanji romarski poti na Šmarno goro; • Rocenski grad v šolskem kompleksu šole v Tacnu. - zgodovinska dediščina iz obdobja NOV: • grob Željka Tonija-Rajka na Preskah. 43. člen V območju ŠK* 7/1 veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji: a) Vrste posegov v prostor - morfolška enota 9/1 V območju so dovoljeni naslednji posegi: • gradnja mrliške vežice; • urejanje okolja in hortikulturna zasaditev; • vzdrževanje oziroma postavitev ograjnega zidu; • gradnja objektov in naprav za potrebe komunale in energet-ske infrastrukture. b) Varstvo naravne in kulturne dediščine Pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine veljajo za naslednje objekte in njihovo nepsoredno bližino: — naravna dediščin: • Reka Sava (vodotok z obrežno vegetacijo in logi ob nekda-njih meandrih). - arheološka dediščina: • arheološki sledovi nad sedanjim pokopališčem v Šmartnem. - zgodovinska dediščina iz obdobja NOV: • grobišče dvajsetih borcev na pokopališču v Šmartnem. 44. člen V območju urejanja ŠK* 7/2 veljajo naslednja dodatna merila in pogoji: a) Varstvo naravne in kulturne dediščine Pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine veljajo za naslednje objekte in njihovo neposredno bližino: — naravna dediščina: reka Sava (vodotok z obrežno vegetacijo in logi ob nekdanjih meandrih) — arheološka dediščina: • arheološko najdišče na Rojah — kulturna dediščina umetnostnega pomena: • zidan križ ob Kajakaški cesti na odcepu proti mlinu. - etnološka dediščina: • nekdanji mlin, Tacen št. 44. b) Komunalno urejanje V območju je za obstoječo zazidavo potrebno zgraditi novo trafo postajo. 45. člen V območjih urejanja ŠI 7/1 RSNZ, ŠR 7/1 Ribogojnica, ŠR 7/2 Šmama gora, ŠR 7/3 gostilna Kovač (Podturnca) so do sprejetja prostorskih izvedbenih načrtov na obstoječih objektih dovoljena nujna vzdrževalna dela in posegi v zvezi s komunalnim urejanjem. IV. KONČNE DOLOČBE 46. člen Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora lahko na pobudo izdelovalca lokacijske dokumentacije zahteva za posa-mezni poseg v prostor dodatno strokovno presojo širših pogojev za zagotovitev funkcionalno in oblikovno enotne in optimalne lzrabe konkretnega območja. 47. člen Prostorski ureditveni pogoji so delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela ter samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri Komiteju za urejanje prostora občine Ljubljana Šiška, pri Zavodu za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem - LUZ in TOZD Urejanje stavbnega zemljišča, pri Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana, pri Mestni geodetski upravi mesta Ljubljane, pri krajevni skupnosti Edvard Kardelj in pri Mestni upravi inšpekcijske službe, urbanistična inšpekcija. 48. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane. 49. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: Ljubljana, dne Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Otmar ZORN OBRAZLOŽITEV Osnutek odloka b prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š 7 — Tacen-Smartno je bil obravnavan in sprejet na 21. seji zbora krajevnih skupnosti dne 10. 5. 1988 in na 24. seji zbora združenega dela dne 10. 5. 1988. Zbora sta obravnavala tudi pripombe delegacije Krajevne skupnosti Edvard Kardelj in pri-pombe Statutarno-pravne komisije. 49 1. Temeljna delegacija krajevne skupnosti je imela naslednje pripombe: a. v 8. členu predzadnjega odstavka je treba precizneje navesti, kakšne so »prekomerne motnje v okolju« b. v 13. členu je treba upoštevati tudi gostinsko in turistično dejavnost c. v 36. členu, točka c, zadnji dve alinei, je potrebno upoštevati imena ulic, na katerih stojita hiši Tacen št. 35 in št. 8 (Tacen ima že sprejeto ulično ureditev) d. v 37. členu, točka c): ali pogoj varovanja brzic na Savi kot naravni dediščini ne bo vplival na organizacijo in pripravo brzic za svetovno prvenstvo v kajaku leta 1990? e. v 39. členu točka b) zadnja alinea: Ne zdi se nam primerno, da so zahtevanni objekti z ravno streho f. 38. člen točka d) Komunalno urejanje - tiskarska napaka - manjka verjetno: »V območju veljajo glede komunalnega ureja-nja določila točke e) 37. člena tega odloka. Vse pripombe delegacije Krajevne skupnosti, razen pripombe pod točko e, sta oba zbora sprejela in so vnešene v besedilo predloga odloka, tako da popravljeni členi glase: ad a. - predzadnji odstavek 8. člena: gradnja gospodarskih objektov, hlevov in objektov za drobnno gospodarstvo ter spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoje-čih objektih so dovoljene, če nova namembnost oz. dejavnost ne povzroča večjih motenj kot so s predpisi dovoljene za bivalno okolje ter ne predstavlja nevarnosti za lokalni vir pitne vode. ad b. - 4. alinea 13. člena: - gradnja športno rekreacijskih objektov in naprav ter spremlja-jočih objektov (parkirišča, sanitarije, gostinski lokali i. p. d.) in ureditev površin za množične športne prireditve in rekreacijo na zemljiščih, ki niso opredeljena kot I. območja kmetijskih površin; ad c. zadnji dve alineji točke c) v 37. členu: - pritlična lesena stanovanjska hiša, Kajakaška c. 12; - pritlična zidana stanovanjska hiša, Pot na goro 10; zadnja alineja točke b.) v 38. členu: - doprsni kip Edvarda Kardelja in spominska plošča posvečena padlim borcem pred Domom družbenopolitičnih organizacij in Gasilskim doraom, Pločanska ulica 5; ad d. 27. členu je dodan drugi odstavek: Pri posegih na navedenih objektih in območjih sodeluje Ljub-ljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. ad f. namesto zadnjega odstavka v točki d.) 38. člena je nov odstavek: V območju urejanja veljajo glede komunalnega urejanja določila točke e) 37. člena tega odloka. Pripomba pod točko e. je bila s strani komiteja za urejanje prostora in izdelovalca prostorskega izvedbenega akta ponovno preverjena. Na osnovi te preveritve je možno tudi to pripombo upoštevati in sicer tako, da so objekti za drobnno gospodarstvo pritlični in da je naklon streh teh objektov enak naklonu streh pripadajočih stanovanjskih objektov, ki pa so enonadstropni. Na ta način le ne bo bistveno okrnjena vertikalna členjenost fasadnega niza. Ustrezno popravljena zadnja alineja točke b) v 39. členu v pred-logu odloka pravilno glasi: - dimenzije objektov za drobno gospodarstvo morajo biti 10,00 m x 15,00 m (± 2,00 m); objekti morajo biti pritličnni z ravno pohodno ali simetrično dvokapno streho. Naklon strehe, vrsta kritine in smer slemena morajo biti enaki kot pri stanovanjskem objektu. 2. Pripombe statutarao-pravne komisije na osnutek odloka so bile naslednje: - 2. člen naj se prestavi za 6. člen ter se smiselno na novo oštevilčijo nadaljnji členi odloka; - V vseh členih, v katerih se pojavlja naštevanje v alinejah, naj se na koncu vsake alinee doda podpičje, na koncu odstavka pa pika; - Komisija predlaga. da se podnaslov poglavja II. točke I. »Območje javnega zelenja« pravilno glasi: »Območja zelenih po-vršin«; - V zadnji alinei prvega odstavka 20. člena naj se na koncu postavi zaklepaj; - Besedilo 38. člena naj se ustrezno popravi, saj gre verjetno za tiskarsko napako. Tudi pripombe statutarno pravne komisije sta oba zbora v celoti sprejela s tem, da je pripomba navedena v tretji alinei upoštevana tako, da namesto »Območja zelenih zelenih površin« pravilno glasi »Območja javnih zelenih površin«, ker je poudarek na tistih zele-nih površinah, ki so javnega značaja in niso v zasebni lasti. 3. Pri tisku osnutka odloka v delegatski Tribuni za sejo 10. 5. 1988 je prišlo do nekaj napak, tako da tiskani osnutek ni bil istoveten s tistim, ki je bil v javni razgrnitvi. 50 Napake so bile naslednje: a. V 10. členu sta bili izpuščeni druga alinea drugega odstavka in celoten tretji odstavek. Manjkajoči tekst glasi: »— pridobiti izvedeniška mnenja glede čistosti predvidene pro-izvodnje dejavnosti (celotna ocena proizvodnje. onesnaževanje zraka, varstvo pred hrupom. varstvo voda, odstranjevanje komu-nalnih in posebnih odpadkov in požarnovarnostna ocena); Sprememba dejavnosti je možna kot dopolnitev pretežne namembnosti območja pod pogoji iz drugega odstavka tega člena. Razmerje deležev med pozidanimi. manipulacijsko prometnimi in zelenimi površinami mora praviloma znašati 4:3:3.« b. V začetku tretje alinee 18. člena je bilo nepravilno tiskano območje urejanja. Namesto nepravilno - v 7/3 Smartno sc pra-vilno glasi: - v ŠS 7/4 Šmnrtno. .. c. Podobna napaka je bila v prvi alinei 27. člena in siccr jc namesto nepravilne oznake ŠS 6/1 Taccn pravilna oznaka ŠS 7/1 Tacen. 4. Na pobudo dclegacije K. S. E. Kardclju so bila v osmilck šc pred sprejemanjem na skupščini vnešena imena novega uličnega sistema, a kljub pozornosti izdelovalca teksta odloka, je v 38. členu še vedno ostal star sistem hišnih številk. Z upoštevanjem novega uličnega sistema je v prvi vrsti tretje alinee v točki b.) 38. člena izpuščen naslov Tacen št. 71 in vnešen nov, tako da ta vrsta pravilno glasi: - eno nadstropna hiša, Pot sodarjev št. 2; Izvršni svet je na 146. seji dne 2. 8. 1988 obravnaval besedilo predloga odloka ter sprejel sklep: Izvršni svet določa besedilo predloga odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š 7 - Tacen — Šmartno in ga posreduje zboru krajevnih skupnosti in zboru združenega dela v obravnavo in sprejem.