Po&tnlna plačana v gotovinl. Izhaja v pondeljek in pciek. Stane mesečno Din 7'—, za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poStno - čekovnem zavodu St. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Din. Kedakcija in up/ava: Celjc, Strossmayerjeva ulica 1, pritlicje, desno. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 81. Celje, petek 10. oktobra 1930. Leto XII. Mir in spomin Vam — junaki! Celje, 10. oktobra. Danes je poteklo 10 let ocl nesreč- nega koroškega plebiscita. Izgubili smo takrat oni del naše lepe sloven- ske zcmlje, kjer je tekla zibel naših pradedov, kjer so si slovenski kmet- je tja do 15. stoletja svobodno izbi- ra'li svojega gospoda — kneza. Nepopisno radost nad osvoboje- njiem izpod habsburškega jarma, na- še veselje nad ravnokar rojeno Ju- goslavijo, nam je zagrenila izguba slovenske Koroške. Pred 10 Jeti se je vselila v naša srca težka bolest. Spo- min na tužni Korotan, žalostni gla- sovi naših zatiranih rojakov na Ko- roškem, katerim jo pred plebiscitom avstrijska vlada obljubljala vso svo- bodo v narodnem življenju, vedno znova odpirajo naše rane. Avstrijci in Nemci prirejajo sedaj ob 10-letniei plebiscita bučne prosla- ve, s katerimi pa ne kažejo lojal- nosti napram naši državi, temveč so njih svečanosti vseskozi izzivalnega in sramotilnega značaja za našo dr- žavo in jugoslovenski narod, zlasti za njega slovenski del. Mi pa se ob 10-letnici spominjamo vseh onih naših rojakov, ki so žrt- vovali za osvobojenjo koroških bra- tov in za priklopitev slovenske Ko- roške k inateri Jugoslaviji svoje najdražje — življenje. Imena Centa, Ermene. Hostnik, Jerina, Jurca, Kis- linger, Kranjc, Kvartič, Ma'lic, MišiČ, Pavlin, Puncer, Razlag bodo ostala zapisana z zlatimi črkami v mladi jugoslcvenski zgodovini. V tern Clanku hočem posvetiti po- sebej nekaj vrstic prvemu junaku koroških borcev — Franju Malgaju. Franjo Malgaj, človek železne ener- gije, poln idealizma in požrtvoval- nosti za domovino, samozavesten in junaški, krepak slovenski fant iz St. Jurja pri Celju, je gotovo najdrago- cenejša žrtev, ki smo jih utrpe'li v koroških bojih. Bil je pol eg Srečka Puncerja nenavadno močna indivi- clualnost, kakoršnih si je Jugoslavi- ja niogla želeti le mnogo v svojem nastanku in razvoju. Izhajal j,e Malgaj iz predvojne mlade celjske dijaške generacije. V Celju so mu postala tla vroča. Bil je prisiljen zapustiti celjsko gimnazijo in svoje zveste tovariše in je odšel na gimnazijo v Kranj, nato pa v Pa- zin. Tu je v »Naprijedu« objavljal Vsakomur pravi lepa Janja; »Brez Albusa ni pranja!« tc*fco 6cso 60 postato opepQtg zAtbus mtfonv' slovenske narodne pesini in pripo- vedke iz lastne bogate zbirke ter je vzdrževal zvezo s celjskimi tovariši. Vojini vihar je pognal Malgaj a ka- kor druge njegove tovariše v avstrij- ske strelske jarke. Ob razsulu Av- strije pa je hitel Malgaj naglo v Ce- lje, kjer se je kot najpopullarnejši slovenski častnik iz bivšega celjske- ga 87. pešpolka prvi odločil za obrambo slovenskih rojakov na Ko- roškem. Nagovarjal je vojake, ki so se vrnili s fronte, za pohod na Ko- roško in zbral koncno 40 zavednih fantov, ki jih je (3. novembra 1918. odpeljal na KoroSko. Bilo je to v dneh, ko smo se do mozga izčrpani vrnili iz svetovne vojne zopet v domovino, kjer se je med nepopisnim veseljem ravnokar rodila Jugoslavija. Z bojnih poljan vračajoče se svoje sinove je klicala mlada jugoslovenska država, da ji pomagajo zagospodovati v vsej njeni zcrnlji ter vzdržati mir in red v njcj. Maloštevilni so bili oni, ki so poza- bili takrat v tronutku na vse trplje- nje svetovne vojne in se, namesto da hite domov k svojcem, odzvali po- zivu scdaj matere - domovine. Prise- gajoč zvestobo lastnomu narodu, smo v svetem navdušenju prijeli za orožje in hiteli na branik Jugoslavi- je. Nikdar ne bom pozabil onega no- vemberskega večera 1. 1918., ko smo stopali v spremstvu godbe in mno- žice navdušenega naroda na celjski ko Jod vor, pred nami naš vodja, sta- siti nadporočnik Franjo Malgaj, v katerega smo imeli neomajno zaupa- nje, ki si ga je znal Malgaj pridobiti na mah pri svoji četi s svojim ener- gičnim nastopom in z nepreseglji- vim junaštvom. To zaupanjie je bil a ona moč, ki nas je vodila poleg na- vdušenja za ravnokar ustvarjeno mlado Jugoslavijo v boj k zmagi. Ko je prišel Malgaj preko Dravo- grada v Guštanj, je zaßel tu takoj nastopati ne le kot preizkuäen vo- jak, marveč tudi kot organizator in diplomat. Odstavljal Je nemške eks- ponente z javnih mest, sestavil je se- znamo vseh zavednih občanov v Gu- štanju, Mežici in Črni, zaprisegel je nove orožnike, prejšnje zagrizence pa interniral. V nekaj dneh je bil s svojo četo v Pliberku. Imel pa ni ne hrane, ne denarja za vojake. Na br- zojavno prošnjo mu je celjski Na- rodni svet! odgovoj'il: »Pomagajtc si, kakor veste in znate!« SreČno na- ključje je naneslo, da so prispeli v Pliberk trije vagoni konzervne kave, namenjeni v Celovec. Malgaj je po- { Ailj;atev zaplenil. Dva vagona je po- I slal, v Celje, en vagon pa zamenjal med kmeti za najpotrebnejša živila. Za Pliberkom je zavzel Velikovec, ki ga je po jjardncvnih praskah z av- strijskimi vojaki obdržal v svoji po- sesti. Izpred Velikovca je pozneje s korajžno gesto zavrnil Stirikratno nemžko premoč. V kratkem si je pri- j dobil Malgaj sloves legendarnega ju- naka, Prodiral je dalje v smeri na Celovec, vendar jc moral na višje povelje näzaj v Velikovec. Polagoma se je začeln tu njegova četa množiti. Prostovoljno so prihajali k Malgaju njegovi stari tovariši iz Celja in oko- lice, med njimi tudi Srečko Puncer, s katerim sta začela v Velikovcu iz- dajati »Jugoslovenski Korotam<, nad- ; strankarski list, ki je zasledoval po- polno narodno in kulturno ujedinjo- nje Srbov, Hrvatov in Slovenccv, ka- kor je to objavil uvodni Članek pr- ve številke tega lista, dne 22. decem- bra 1918. Spomladi 1. 1919. so se avstrijske čete zelo ojačile, slovenski Koroški je grozila nevarnost, na katero so za- man opozarjali naše vodilne kroge poznavalci položaja na Koroškem. Pričela se je srdita borba moža proti niožu, za vsako ped koroške zemije. Kcr so bili Malgajevci noč in dan v naporni službi, so tudi njim začele pešati moči. Malgaj je tedaj naprosil generala Maistra za pomoč in v nekaj dneh je prispel na Koroš- ko bataljon vojakov iz Maribora, na- kar se je Malgaj s svojo hrabro četo laliko podal na oddih v Guštanj. Ko pa so kmalu na to začeli Avstrijci prodirati proti Guštanju, se je Mal- gajeva četa odločila, da se ne umak- ne s koroških tal. Napravili so po- stojanko na Tolstem vrhu nad Gu- štanjem, odkoder so ure in ure krep- ko odbijali nemške napade. Kmalu je Malgajevcem začelo primanjkova- ti streljiva. Malgaj je telefoniral v Dravograd in v eni uri je že pridr- dral avto, ki pa je namesto streljiva pripeljal konzerve. Morda bi se bila hrabra Malgajeva četa Že držala, če bi bila dobila ojačonje. Toda našel se je baje med vojaki izdajalec, ki je zbežal k sovražnikom in jim izdal obupni položaj Malgajeve čete. Nastopila je katastrofa, dne 0. ma- ja 1919. zvečer, ko je na Toistem vr- hu zadela granata — junaka juna- kov Malgaja, ko so bili Avstrijci, žej- ni krvi, par dni prej 29. aprila zju- traj v Vobrah nad Velikovcem na zverinski način umorili njegovega najboljšega in najzvestejšega sobor- ca in prijatelja Sročka Puncei-ja. Tako se je dopolnila tragika mo- ža, ki je bil z vso svojo dušo in s vsem svojim telesom Jugosloven, ki je pokazal z dejanji, kako je treba uresničiti idejo popolnega osvoboje- nja Jugoslovenov. Da smo imeli Slo- Skobe: Prvič v Kocbekovem kraljestvu (Daljc.) Zaropotalo je pri durih. Veselega, l-dečega obraza je zanihal oskrbnik na pragu. Kakor da si odganja razdražene ose, je klatil z rokami po zraku. Z visoklm, hripavim glasom je zapel: »Uns horns 'holten zu der ooolten, zu der schwääären Ata — lerüüü —« »Ali slišite in vidite, kaj dela žga- nje?« se je zakrohotal Kocbek. »Na žalost pa priznam, da imam jaz mo- ža na vesti. Zakaj ste ves brinovček poluckali?« »Bog vas nima rad! Ce me jc pa tako strašno ščipalo štaduta po že- lodcu!« »Preveliko dozo zdravil ste vzeli. To ni priporočljivo! Clovek se mora držati prave mere, ako noče imeti sitnosti. Pri vseh zdravilih je tako!« Ker smo nameravali zapustiti Mo- ličko pianino Se pred solnčnim vz- hodom, smo po večerji kmalu legli k počitku. Gospodična Monika je od- šla v zgornje pros tore, mi drugi smo se pa zleknili v kratkih zaporcdih po še precej udobnem pogradu. Me- ni je bil odkazan prostor poleg Du- najjčana, kjer mu je prejšnjo noč delal druščino debeli Hamburžan. Ta možakar je sedaj že zabaval v dolini veselo Kamničane in jim ka- zal odbiti vrh Ojstrice. Dolgo nisem mogel usmeriti svo- jih misli na tiho samotno pot, ki vodi v kraljestvo sanj. Venomer so mi uhajale na razburljive podrob- nosti današnjega doživetja. Vedno znova sem doživljal v duši tisti ne- prijetni drget bojazni, porojene od pogleda na zevajoče brezdno. Zdajci so mi pa vse misli ušle k Moniki. Kakšen trn se ji je zapičil v mlado srce? Kdo jo kriv njenemu skritemu trpljenju? Vse mogoče možnosti sem ugibal. »Tudi Icpota ima svoje bri'dkosti«, sem ugotovil. In kakor lahno sočut- je mi je stisnilo srce. Tovariši so spali. »Marička, še en konjak!« je v sa- njah zaklical Kocbek. In Rantež je zda.jpazdaj zacmokal, kakor da mu sili nafta v usta. V presledkih je zažvižgala burja krog oglov in loputnila z lesenimi oknicami ob steno. Skozi nizko dkno je jpadel ipas niescCine v sobo. V med- lih obrisih so se začrtali predmeti v bližini svetle lise ... S podstrešja se je zaslišal zamol- kel ropot kakor da so je premaknil stol. Takoj nato so zaječala vrata v suhih tečajih. Zaprosila so olja. Za- škripale so v veži lesene stopnice. Nekdo se je previdno spužčal z bosi- mi nogami nizdolu. Zaropotala je \ nerodna kljuka v vežnih durih. Sun- J koma so se odprle z otožnim cvilje- njem. Preko razsvetljenega okna je švignila senca vitke postave. »Monika!« sem vzdihnil. S široko odprtimi očmi sem str- mel v mescčno noč. Z napetimi uše- si sem lovil glasove. Minila je cela večnost. Svetla lisa se je širila. Že je srebrila ogel mize. Dekleta še ni od nikoder! Polastil se me je čuden nemir. Pre- šinil me je strah. Sk,rb je začela kljuvati srce. Nič več nisem mogel vzdržati na ležišču. Skrbno sem se ozrl po spe- čih prijateljih. Moric von Knoblauchstein je bil ' zlezel v obliko indijanskega loka. Začel je smrčati kakor naduäJjiv jamski medved. Faturjev student je nerazločno za- mrmral neka.j besed. Nemara so bili stihi. . Z vso previdnosljo sem zlezel na dolgo klop ob pogradu in si poiskal dragoceno irhovino. Nato sem se tiho izmuznil iz koce. Neprijazno se mi je zakadi'la bur- ja v obraz, ko sem stopil na plan. Brez spoštovanja mi je razkuštrala dolgo »umetniško« grivo. Kakor starodavni spomeniki veli- ke neznane kulture so kipele v me- sečino mlečno bele počino bližnjih vrhuneev. Tajinstveno so se za njimi zgri'njale črne sence, padajoče glo- boko v prepade. Oprezno sein zavil okrog ogla in sem takoj zaglodal go- spodično Moniko na robu Hobanove- ga kota. Sedela je na skaii tik nad brezdnino in nepremiöno strmela v jasno modri zraCni kanal med dolgi- ma celinama gosto strnj;enih temnili oblakov, kamor je bila ravnokar pri- veslala luna. Njen fini klasični pro- fil je v bledi nočni svetlobi docela nalikoval umotvoru starogrškega kiparja. (Dalje.) Stran 2. »Nova Doha« 10. X. 1930. Stev. 81. venci v onih clneh navdušenja, ko se jo večina naSih mož radovala doma osvobojenja, več takih Malgajev, pa bi tek'la naša severna državna me ja na Koroškem mnogo, mnogo višjc, kakor sino jo dobili po onih nesreč- nih oktoborskih dneh 1. 1920. Tako je moral končati junak Mal- gaj, katerega smrti ne morejo dovolj obžalovati oni, ki so ga bližje pozna- li. Ugasniti jo moralo njogovo mlado, toliko obctajoče življcnjc, da nam more sijati dan! Mir in spomin Tebi, dragi, nepo- zabni naš Franjo, hrabri naš vodja! Mir in spomin vsem Vam, ki ste da- rovali svoje življenjo za osvobojenje Korotana! Naši današnji mladini ste svetal vzgled pravega idealizma in plam- teče ljubezni do domovine! Dr. Mejak. Gradnja justične palace v Celju C e 1 j! e , 10. oktobra. Predscdnik okrožnega sodišča g. dr. Vidovič je to dni sprcje! našega urednika in mu ljubeznivo dovolil intervju o vprašanju novc justične palace v Cclju. Intervju, ki bo go- tovo zanimal vso našo javnost, se je tikal naslednjih važnih momontov: »Gospotl predsednik, kakšni načrti obstoje za gradnjo justične palace v v Celju?« »To vprašanje je bilo pokrenjeno že lota 1905. in je bilo izdelanih pet načrtov. Tik pred svetovno vojino so začeli podirati staro okrožno sodišče v Prešernovi ulici. Ob izbruhu sve- tovne vojnc pa so bila ta dela ustav- ljena. Takrat so nameravali zgraditi novo justično palačo na prostoru, kjer stoji staro okrožno sodišče. To stavbišče pa je postalo z leti nepri- merno za gradnjo nove justične pa- lace. Agende sodišč se množijo in zaradi tega bi bili prostori na stav- bišeu .starega okrožnega sodišča pre- majhni. To stavbišče tudi onemogo- ča pravo lego jetnisnicc, ki tarn ne more biti tako izolirana, da bi ne bil mogoč kontakt jetnikov z zunanjim svetom. Jetnišnica mora biti z o/.i- rom na nove kazensko zakonc mo- derna. Kaznjenca je treba vzgajati, poboljševati in se z njim baviti indi- vidual no. Co bi so gradila nova ju- stična palača na prostoru, kjier je se- daj sta.ro okrožno sodišče, bi bilo tre- ba raCunati z velikimi stroški demo- liranja in z deložacijo 20 revnih strank, ki stanujejo v tein poslopju; potem bi imela celjska mestna obči- na veliko skrb za te deložirance. Z demoliranjem starega poslopja bi se seveda zavlekel pričctek gradnje no- vega poslopja.« »Gospotl predsednik, kje naj bi stala nova justična palača?« »Vse moderne javne zgradbe gra- dijo na higijeničnih prostorih. Tak primeren prostor je stavbišče indu- strijca g. Petra Majdiča v Gregorči- Cevi ulici. Trditev, da je treba gra- diti justično palačo v centru mesta, ne drži, ker se bo Celje razvijalo tu- di v tej smeri in bo to stavbišče v doglednem času v centru mesta. Druga stavbišča nc pridejo v poštev, ker so izpostavljena pop'lavam, re- gulacija Savinje pa ne bo tako kmalu v celoti izvedena.« »Kedaj bi se začelo z gradnjo in kako je s financiranjem?« »Če bi mestna občina celjska pri- stala na predlog komisije, ki se je vršila 18. julija v Celju, in kupila od g. Majdiča stavbišče, bi se lahko že to jescn začelo s preddeli, z gradnjo pa spomladi. Stavbišče bi merilo 754G m2. Gradnja bi trajala tri do šti- ri leta in bi znašali skupni stroški 10 do 13 milijonov dinarjev. Justie- no ministrstvo se zelo zanima za stvar in je obljubilo vso pomoč. Se- daj je čas, ko se da kaji storiti. Za pfihodnji državni proračun je že do- ločena prva vsota za gradnjo justič- ne palače v Cclju.« »Kateri državni uradi naj bi bili nasianjeni v novi palači?« »Poleg okrožnega, okrajnega sodi- šča in državnega tožilstva bi prišla v novo stavbo morda tudi katastrska uprava. Glede drugih državnih ura- dov ni še ničesar določenega.« »Gospcd predsednik, kalcšno nalo- go naj bi imela celjska občina pri gradiiji jusUčne palače?« »Minister pravde jo izjavil, da mo- ra dati mestna občina, celjska inioi- jativo za gradnjo justične palače. Če bi občina to odklonila, bi se uresni- čcnje projckta zavleklo za več let. Mestna obcina naj1 bi kupila stavbi- s'ce v Gregorčičevi ulici, kar bi bilo odveč, pa bi naj parcelirala, ker bi postalo zanimanje za stavbišča pri novi justični palači aktualno. V za- monc bi dobila občina staro okrožno sodišee, namesto doplačila pa bi naj na lastne stroSke izvršila v novi pa~ lači razna električna, plinska in vo- dovodna dela, ki bi stala približno 500.000 Din; ta denar bi bil v prid domačim obrtnikom. Gradnja palace je sedaj odvisna od tega, aii bo dala mestna občina na razpolago potreb- no stavbišče. Apelirati pa je trcba tudi na uvidevnost lastnika zemlji- šča, da ne bo stavil morda previso- kih zabtev. Okrožno sodišce je za Celje vital- nega pomena. Ce bi mestna občina zavzela glcde nakupa stavbišča itd. odklonilno stališčc, bi se moglo zgo- diti, da bi justična uprava ukinila okrožno sodišče v Celju. S tern bi Celje ogromno zgubilo in bi padlo na liLvo podežolskega mesteca. Upošto- vati je trcba, da je pri celjskih sodi- ščili okrog 200 uradništva. Čc sejaz | kot »najmlajši« Celjan zavzemam za gradnjo justične palace v Celju, bi moral! to še bolj storiti drugi tu- kajšnji činitelji, ki so stari Celjani. Za vzgled naj služijo občine Murska Sobota, Ormož in Ljutomer, ki so bile takoj pripravljene brezplačno preskrbeti stavbišče, ko je šlo za to, da bi se v enem izmed teh krajev ustanovilo okrožno sodišče. Celjski občini je še vedno dana možnost po- gajanj in bi mogla justična uprava morda odkupnino znižati. Popolnö- ma odklonilno stališčc pa bi nikakor ne bilo oportuno.« DOMAČE YESf I d Usmrtitev faŠisiličnega učitelja Sottosantija. V nedeljo okrog 20. je bil ustj'cljen od neznanca pred s;vo- jim stanovanjem osovražcni ljudsko- šolski učitelj in občinski tajnik Sot- tosanti iz Sicilije. Ko je prispela vest o usmrtitvi V Gorico, je skupina mla- dih fašistov napadla in opustošila tiskarniške in uredniške prostore »Novega Lista«, edinega slovenskega časopisa v Julijski krajini. Oblasti so aretirale celo vrsto osumljenccv iz Vipavske doline in Gorice. Za sto- 1'ilcem ni sledu. (1 Stilizacija in oblika novih ban- kovcev po 10, 100 in 1000 Din, ki bo- do nosili napis »Kraljevina Jugosla- vija«, je že določena. Novi bankovci bodo prišli v promet najbrž že do konca lotošnjega leta. d Sprememba v železniškem pro- metu. Od 8. do 31. t. m. vozita na pro- gi Rogatoc —Rogaška Slatina dnevno redno potniška vlaka St. 2111. in 2124. Vlak at. 2111. odhaja iz RogaS- ke Slatine ob 4.26 in prihaja v Ro- gatec ob 4.38, kjer ima takoj zvezo v Zagreb, glavni kolodvor, kamor pri- haja ob 8.10. V obratni smeri odhaja vlak St. 2124. iz Zagreba, glavni ko- lodvor, ob 17.45 in prihaja v Rogatec ob 21.38, kjer ima takoj zvezo V Ro- gaško Slatino, kamor prihaja ob 21.58. d Požar na Ljubečni. V torek 7. t. m. okrog fi. zjutraj je, nastal na Lju- bečni požar, ki je vpepelil stanovanj- sko hišo in prizidani hlev posestnika Goriška. Živino so rešili, dočim je zgorela oprava v hiši, gospoda-rski stroji in orodje ter krma. Zavaro- valnina znaša 25.000 Din, škoda pa je mnogo večja. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz Gaberja, Trnovelj in Ljubečne, ki so storili vse, kar je bilo v njihovi moCi. Prebivalstvo je mnenja, da je neznan zloCinec zažgal poslo))jc\ d Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšanju, bledici, obolelosti žlez, iz- puščajih na koži, tvorih uravnava naravna »Franc Jožefova« grenčica izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se pre- pričali, da celo najnežnejši otroci i dobro preneso »Franc Jožefovo« vo- do. »Franc Joželova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špece- rijskih trgovinah. ZAHTEVAJTE oranžado Y ülVx/ limonado POVSOD! IzCeljainokolice c Odkritje spomenika Srečku Puncerju se vr§i v nedeljo 19. okto- bra ob pol 16. na pokopališču v Bra- slovčah z naslednjim sporedom: l) »Oj Doberdob«, poje mladinski pevski zbor osnovne šole v Braslovčah, 2) govor predsednika odbora za postavitev spo- menika, 3) odkritje spomenika po za- stopniku g. generala Maistra, 4) po- svetitev spomenika po g. dekanu Mar- tinu Medvedu, 5) častna salva čete 39. pešpolka, 6) prevzem spomenika v varstvo po zastopniku braslovške ob- i Cine, 7) deklamacija učenke braslovške osnovne Sole, 8) »Vigred se povrne«, poje pevski zbor Sokolskega društva Št. Pavel, 9) položitev vencev na grob in 10) prijateljski sestanek prijavlje- nih delegacij v braslovški osnovni šoli. Vabimo vsa naša nacijonalna in kulturna društva, da se udeleže slav- nosti odkritja.Društva, ki se nameravajo odkritja udeležiti, naj prijavijo do 15. oktobra na naslov tajnika odbora: Dr. E. Mejak, Celje, Prešernova ul. 15 (radi prevoza in sestanka po odkritju) svojega delegata oz. narnestnika. Za prevoz občinstva s Polzele v Braslovč in nazaj bodo brezplačno na razpologo vozovi pri vlaku ob 15. na postaji Polzela. — Odbor. c Pri odkritju spomenika Srečku Puncerju znstopa 39. peSpolk, kate- remu je pokojni junak pripadal, po- mpčnik komandanta 39. pešpolka g. polkovnik Ivan Rojnik. c Zadušnica za patile koroške ju- st ake. Davi ob pol 8. se je vršila v celjski žnpni cerkvi ob srednji ude- ležbi maša zadušnica za junake, ki so žrtvovali pred desetimi leti v bo- jih na KoroŠkem svoje življenje za domovino. Samo 290 Dm obloka iz boniba- žaste tkanine. SflDIO M Din trpežna, suknena obleka. Somo SSO Din zitnska suknja iz debelega sukna. ¦ PRODAjA I TXmki Stermecki, Celje I Izdelovanje oblek po mcri! Oglejte si | izložbe in zalogo konfckcije ! c Dnevno zavetišče za deco v Ce- lju. Krajcvna zaščita dece in mladi- ne v Celju je imela v torek 7. t. in. zvečer v klubovi sobi mestnega ma- gistrata sejo, kateri je predsedoval šolski upravitelj g. JoSko Bizjak. Na seji je bilo sklenjcno, da se ustanovi v Celju dnevno zavetišče za deco v prostorih Zdravstvenega doma, ki bo začelo poslovati z Novim letom. Zjutraj bodo hodili otroci v solo, opoldne pa bodo dobivali v zavetiSCu dobro in izdatno kosilo iz šolske ku- hinje. Popoldne se bodo otroci v za- vetišCu učili in delali svoje naloge, ])o južini se bodo igrali in hodili na sprehode, zveCer pa se bodo vraöali na svoje domove. Otroci bodo pod stalnim nadzorstvom dveh učiteljic. Upati je, da bosta celjska mestna in okoliSka občina dovolili podporo za dečje zavetišče in s tem podprli ide- al no prizaclevanje krajevne zaščite dcce in mladine. Ne pozabimo 100.000 koroških SIovencev! Stev. 81. _____»Nova Doba« 10. X. 1939, Stran 3. 0Rtf sl&f RQTNfl P^ekajeito »vinjsko meeo. kvanj- riiiiviiit9 ¦ Biu ¦¦ ... . -, -•«. ! ni — ——«—— ske kBoba&c, domaci emcndolsSii in la frapistovski sip, GLYr*Uovičevo salamo, sardine, meonekorzerveinpasfteief IIIITnil Efl7ADIIir fCI BE »edno sveie p,ipo:oi. HW i UN NUHKINl "jtUC. ;• Ljudsko vseučilišče v Ceiju je zopet pričelo z deloni, ki obota, da j bo tudi v novem poslovnem letu red- no in smotreno kot v prejšnjem. V pondeljek 6. t. m. jo predaval gosp. dr. Ervin Mejak »0 slovenski manj- šini na Koroškern«. Izhajajoe iz zgo- dovinskih dejstev je pojasnjeval vz- roke nesrečnega izida plebiscita prod 10 leti. Oprt na mnoge statistične podatke je osvetlil današnji položaj slovenske Koroške in ga primerjal s })oložajem nemške manjšine v Ju- goslaviji. Stvarno predavanje, ki je poseglo globoko v problem, je izzve- nelo v optimizmu. Toda pomen in zanimivost predavanja bi bila zaslu- žila vsekakor več pozornosti oncga celjskega obeinstva, ki bi moralo smatrati poset prireditcv toga zna- čaja za svojo dolžnost. Predsednik vladni svetnik g. Lilek je ob koncu predavanja izrazil g. prodavatelju zahvalo tudi za vse njegovo delo v odboru Ljudskega vseučilišča, ki ga zapušča ob svojem odhodu iz Cclja. c Sokolsko predavanjc o slovenski manjšini na Koroškem. Sokolsko društvo v Celju se bo sponinilo 10- letnice nesrečnega koroškega plebis- cita s predavanjem o slovenski maivjšini na Koroškem, ki ga bo imel brat dr. E. Mejak v pondeljek 13. t. m. ob 20. v sokolski telovadniei v rnestni osnovni šoli. Predavanje je obvezno za vse članstvo. Pfennig in d*»wa dobavlja po znižanih ccnah tvrdka F. Batič, CeBje Benj. Ipavca 3 c Celjska^ mestna občina za Pun- cerjev spomenik. Kakar znano, je darovala lnariborska mestna občina 1000 Din za spomenik junaku Sreč- ku Pimcerju, ki bo odkrit v nedeljo 19. t. m. na pokopališču v Braslov- čah.»V isti namen je naklonila sedaj tudi mestna občina coljska 500 Din. Ljubljanska mestna občina se do- slej še ni odzvala zadevni prošnji, a je upati, da bo tudi ona prispevala primeren znesek. c Povodenj v Celju in okolici. Moč- iio deževje, ki sc je pričelo včeraj, je povzročilo, da je Savinja s pritoki danes dopoldne zelo narasla in pre- sfopila ponekod bregove. Voda je že poplavila del Zavodne pri »Skalni kleti«, travnikc na »Otoku« in na Dolgem polju ter vso Glazijo in Lavo. Savinja nosi veliko množino hlodov, desk in vej, ki jih v Celju pridno lovijo. Od opoldncva do pol treli popoldne, ko to pišcmo, je narasla Savinja pri brvi čez park od 2.ßO na 3.25 m in je že deloma po- plavila mestni park. Kcr vode Se vedno naraščajo, se je bati velike pop lave. c Poset ministra Preke v Celju. Včeraj popoldne je prispel minister za socijalno politiko in narodno zdravje g. Nikola Preka v spjrem- stvu generalnega inspektorja gosp. dr. Stampavja in direktorja ljubljan- skega Higijenskcga zavoda g. dr. Pirca z avtom iz Ljubljane v Celje. Minister si je oglodal javno bolnico in Zdravstveni dorn, nato pa se je odpeljal proti Zagrebu. c Osebna vest. Včeraj se je mudil v Celju divizijski general g. .Tovan Naumovič, bivši poveljnik 39. p. p., ki je odŠel iz Splita na novo službe- no mesto v Subotico. c Enoletni dopust je dovolilo mi- nistrstvo prosvetc znanemu razisko- valcu in znanstveniku gosp. prof. Srcčku Brodarju v Celju za znan- stvena clela v zvezi z izkopavanji na Olševi. Gospodu profesorju želimo mnogo uspehov pri za nas tako po- membncm delu, ki bo, kakor upamo, naSlo razumevanje in zadostno pod- poro države in banske uprave. Treba bo tudi preskrbeti primeren prostor, kjei4 bi se mogle namestiti izkopni- ne. c Poroka. VCcraj dopoldne sta .se i poroeila v Ljubljani odvetnik g. dr. Igor Rosina iz Maribora in gdč. Tončka Mirnikova, hčerka poštnega mvnatelja v p. g. Antona Mirnika v Celju. Mlademu paru iskreno česti- t.amo! c Na uaslov mestne in okoliške občine. Pišejo nain z Lave pri Celju: Žc nekaj lot se razpravlja o potrebi razširjenja propusta pod cesto med hišo g. Kirbischa in strugo Sušnice pri križišču ccste na Lavo in ulice Benjamina Ipavca. Ali od sklepanja se no pride naprej. Javna bolnica pa je vrhutega še zasula oni sloviti in- undaeni jarek, ki je odvajal poplav- ne vode na bolniško zemljišče. Pri zadnji večji poplavi se je nedostatek propusta v Sušnico zopet silno ob- čutil. Bilo je pri nas mnogo nevolje in zabavljanja na vse strani, ali z delom se kljub tcmu ni pričelo. Zgo- diti so mora očividno še več škode, potem šele bo čas za delo, ki je kri- čeee nujno! ( Svečano odkritje nagrobnega spomenika uöitclju Antonu Zclolšku. V soboto 11. t. m. zjutraj se bo vr- šilo' na okoliškcm pokopališču od- kritje nagrobnega spomenika učitelu Antonu Zdolšku. Ob pol 8. bo maša v cerkvi sv. Duha na Mariborski ce- sti. Učitcljsivo in pokojnikovi prija- telji so vabljeni, da se zbero vsaj do 8. zjutraj pri tej cerkvi. Odtod bo skupen odliod s Solsko mladino na okoliško pokopališCe, kjer bo zapel šolarski zbor nagrobnico, govoril pa bo predsednik celjskega učiteljske- ga društva šolski upravitelj g. Go- sak s Teharja. c Občni zbor Jugoslcvensko-češko- slovaške Lige v Celju bo v soboto 11. t. m. ob 18. v posvetovalnici Celj- ske posojilnice v I. nadstropju Na- rodnega doma z običajnim dnevnim redom. c Obftni zbor Glasbene Matice v Celju. Vsled pomanjkanja prostora smo morali odložiti poročilo o obč- nem zboru do prihodnje številke. c Smrtna kosa. V celjski bolnici je umrla v torek 7. t. m. -42-1 etna žena kovaškega pomočnika Cecilija Beii- na iz Zreč pri Konjicab, v petek 10. t. m. pa (il-letni drvar Franc Pec iz Oplotnice. Na hribu sv. Jožefa je umrl 7. t. m. 21 mesecev star sinček trkostavca Franc Margetič. N. p. v m.! Kupujte Bamo CROATIA BATERfiE žepne in anodne, ker so NAJBOLJŠE c Vlaganje zgradarinskih prijav za davčno leto 1931. se vrši pri pristoj- nih občinskih uradih odnosno davč- nih upravah od 1. do 31. oktobra 1930. Navodila so obsežena v pozivib in pojasnilih, ki so na vpogled pri županstvih. V razpredelek G prijave je vpisati cololetno kosmato (brutto) najeinnino po stanju z dne 1. okto- bra 1930 po odbitku kol. 7 in 8, to je 1. zakupnine za vrtove in zemljišča, vcčja od 500- (v nasprotnem slučaju pa tega dcla najemnine ni izločiti), 2. najomnino za pobištvo, opravo in drug inventar. Vodarino, gostaščino in kanalsko pristojbino je od najem- nine odbiti in šele razliko od ostale brutto-najomnine v prijavo vpisati. V Celju znašajo sedaj te naklade za stare hiše 20%. Da dobimo pravilen odbitek na vodarini, gostaščini in ka- nalski pristojbini, je treba v Celju množiti brutto-najemnino s 83.33. Od 10.000 Din brutto-najemnine znaša 20% naklada 1HU6.U7 Din, ne pa 2000 dinarjev. V razpredelek G je torej vpisati 8333.33 Din. Stroški za raz- svetljavo in snaženje stopnic niso odtegljivi. Da se bišni gospodarji iz- ognejo ponovnim poizvedovanjem, naj v opombi vpišejo celokupno na- jemnino. Beli zobje olcpšajo vsak obraz. Cesto žo zadostuje samo enkratno čiočcnje z prijetno oßvezujoßo Chlorodont-pasto, da se doseže lcp sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako se vporablja posebno izdclano Šoetlproti vojašnice kralja Aleksandra. Qtroshi wM oalo rabljen, kupim takoj. Naslov v upravi '.jubitelji rot! Krasne amerikanske da- ije, v vseh modernih barvah, velikost cveta .0—25 cm, korenine, se prodajo. Vpra •ati dnevno do 9. zjutraj, Kralja Petra c. 31, :l. nadstropje levo. 1-2p Savinjski krompir ¦o Din 075 kg, se proda v torek 14. t. m. na celjskem kolodvoru. Hugo Schmidt. „ENGLEBERT" }rvovrstne belgijske gume za auto, notorna kolesa in dvokolesa na zalogi. Zastopstvo za dravsko banovino RUDOLF PERDAN MEHANICNA DELAVNICA CEUE, MARiBORSKA C.11 Zahtevajte ponudbe ! J.NOVAK Celje, Prešernova 24. trgovina koles, šivalnih strojev, gramofonov in gramofonskih plošč. Najnovejši šlagerji stalno v zalogi. Cene zmerne! Prodaja tudi na obroke. Sadna drevesca Popolna razprodaja, ker se drevesnica opusti. Benjamina Ipavca ul. 14. Ivan Ušen. Spalnica in jedilnica kompletna, dobro ohranjena, se ugodno proda. Naslov v upravi lista. DobFoidočo gostilno v Celju ali bližnji okolici vzamem v najem. Ponudbe na upravo lista. Ogiaäujle! Gojzerj s& * it &*> Ik CELJE, KRALaA PETRA C, 22 veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga Lastna ]pi»»žci,r»*iLii kave IVIliim zct dišave Fino angleško moško in damsko blago po najugodnejših cenah v novo otvorjeni trgovini I KllUft PpIip Rrnlin Pufrn rwtii \% l ÜUUIJ, bwljC, niUlju I Bull bSalil U Movnoniln Cenj, občinstvu vljudno naznanjam, da bom otvoril l^dZDanilO* z 12. oktobrom mesavij o 1TLI> T>QÜLfGtxx poljXJ. St. 15. Nudil bom vedno sveže meso, volovsko, telečje, svinjsko itd. in vse prekajenine. Za obilen odjem se priporoča Avgust Xloxrvat mesar in prekajevalec Celje, Dolgo polje 15. ZAHVAiA. I Ob veliki nesreči, ki nas je zadela s prerano smrtjo naše dobre mame, gospe Alojzije Slanc roj. Kobler so nam bili v tolažbo zclo številni fzrozi sočustvovanja. Toplo se zahvaljujetno vsem, ki so priSli od blizu in daleč in skupaj z tiami spremili blago pokojnico na njeni zadnji poti. Posebno se zahvalju- jemo prečasiiti duhovSčini, gasilskini društvorn Litija, Šmartno, Zagorje, Hotič, Jablanška dolina in Zavrsnik ter litijskemu pevskernu druStvu I „Lipa", ki je počastilo sponiin ranjke z lepimi žalostinkami, Končno se tudi znhvaljujemo darovalcem krasnih vencev in šopkov. Vse pa proslmo, da ohranijo pokojnico v blagem spominu. LitJja-Ccljc, dne 6. oktobra 1930. Eodbina Slanc — Dr. Hubad, | Kmetsha posojilnica za celjslio oholico v Celju registrovana zadruga ac cmejeno zaveio Pisarna v Presernovi ulici S Hranilne vloge obrsstufe po 6—8% čisHh, brez rentnega davKa. 2 E I I * 'SO ¦- Äcd Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« In Zvezno tiskarno Milan Oettna. - Öba y Cölju.