ÀMERIKANSK1 SLOVENEC
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jedoote
11. številka	Joliet, Illinois. 19. februarja 1909	Letnik XVIII
GLAVAR GERONIMO UMRL V BOLNIŠNICI.
Vodja Apahov, strah jugozapada premnogo let, sovražil belokožce do svoje smrti.
BIL JE NAJHUJŠI INDIJANEC.
Usmrtil samo v Arizoni 425 naseljencev. Ujetje stalo $1,000,000.
Lawton, Okla., 17. febr. — Geroni-mo, glasoviti glavar Apahov, ki ga je general Nelson A. Miles označil za “najhujšega Indijanca, ki je kdaj živel,” je umrl danes v Fort Sillu, kjer je bil zaprt kot vojiji ujetnik mnogo let. Indijanski vojščak, čegar prijetje jq stalo vlado $1,000,000 in čegar rekord je bil, da je usmrtil 425 naseljencev samo v Arizoni, je podlegel pljučnici po dvodnevni bolezni. Star je bil 86 let. V Oklahomi zapušča eno hčer, Lolo.
Geronimo bo pokopan jutri na indijanskem pokopališču blizu trdnjavice. Pogreb bodo vodili krščanski misijonarji.
Geronimo, zadnji slavnih indijanskih poglavarjev, se je začel odlikovati, ko je bil star šele 16 let. Sin necega apa-škega vojnega glavarja, Mangus Colo-rada, ki je pustošil Arizono, New Mexico in Sonoro (v Mehiki) pol stoletja, je bil sam kronan za vojnega poglavarja v omenjeni starosti, ko je bil uspešno vodil krdelo hajdukov v bitki. Po zaporedni smrti Cochisa, ki je na-sledoval Mangus Coloradu, in Natche-za, sina Cochisovega, in Nana Victo-rije, leta 1882, je postal glavar vseh Apahov.* Več nego 100 let je pome-njalo ime Apah brezštevilne krutosti. Geronimo mu je v štirih letih svojega dejanskega poglavarstva dodal novih grozovitosti.
Njegovo voditeljstvo je trajalo od 1882, ko je bil star 52 let, do 1886, ko se je zadnjikrat udal in je nazadnje postal vojni ujetnik do smrti. Zvijača in izdajstvo, nič manj nego satanska krutost, ki je bila nezaslišana celo v zgodovini rdečekožcev, je označala celo njegovo življenje.
Leta 1883. so Geronimo in njegovo krdelo zavratno napadli med Silver City, N. M., in Cliftonom, Ariz., sodnika McComasa iz prvega mesta ter njegovo soprogo in sina, 6 let starega Sodnik McComas in njegova žena sta bila umorjena po dolgotrajnem strašnem mučenju. Dečka so odnesli nekaj milj daleč in mu razbili glavo ob neko skalo, ker je kričal za svojo materjo.
Indijanska vojna krdela so potem pustošila po Arizoni in New Mexicu ter prodrla v Mehiko, zapuščajoč za seboj slede obelelih kosti, dokler ni konečno general Crook prisilil Gero-nima k ttdaji in dejal njega in njegovo krdelo kot vojne ujetnike v “camp” blizu Fort Apache, Ariz.
Geronimo je pa svojo slovesno obljubo, da ne pojde nikdar več na vojno stezo, kmalu izdajsko prelomil. Za-pustivši “camp” dne 17. maja 1885, je vodil svoje hajduke proti gorovju mehiškemu, razširjajoč vsepovsod smrt in pogubo. Spet je šel general Crook nad poglavarja, a ker ga ni mogel ujeti, je odstopil in nadomestil ga je brigadir general Nelson A. Miles. S tem je bilo mnogo častnikov, ki so postali slavni, med njimi takratni kapitan W. H. Lawton in pomožni ranocelnik Leonard Wood.
Lawton je zasledoval premetenega poglavarja 2,000 milj daleč in je dne 20. avgusta zasledil krdelo blizu mehiške meje. Konečna udaja generalu Miles se je izvršila v Skeleton’s Can-yonu.
Geronimo in njegovi hajduki so bili poslani v Fort Pickens v Floridi. Njegove žene so bile poslane v Fort Marion, Fla. Dve leti pozneje, ko je jetika desetila ujetnike, so bili poslani v Mount Vernon Barracks’ Ala. Tam so ostali deset let. Geronimu se je nazadnje posrečilo dobiti dovoljenje, da so njega in njegove ljudi prepeljali v Fort Sil, I. T. Kmalu potem se je spreobrnil v krščansko vero in pridružil metodiški cerkvi.
Leta 1904. je Geronimo prilezel na dan in se udeležil parade ob vmešče-nju predsednika Roosevelta. Pa duh se mu je potrl v jetništvu, in ko je jahal v paradi, strašno grd in zgrban-čen v svojem sedlu, ni bil prav me podoben vzoru slavnega indijanskega poglavarja.
Spomladi 1908 je spet potoval v Washington prosit predsednika Roosevelta svobode. Pa stari Indijanec ni imel' sreče in do zadnjega hipa je srdito sovražil belokožca.
Za večjo mornarico.
Washington, 17. febr. — Senat je danes po tridnevnem posvetovanju spre jel dovolitveno predlogo za mornarico ki dovoljuje skupaj $136,000,000. Zgraditi se imata med drugim dve velikanski bojni ladji.
GLEDALIŠČE ZGORELO.
V mestu Acapulco, Mehika, zahteval požar 350 človeških žrtev.
Mexico City, 16. febr. — Pozne brzojavke iz mesta Acapulco, kjer je zgo relo Flores gledišče snoči med predstavo v čast guvernerju Damianu Flores iz države Guerrero, navajajo različna števila človeških žrtev. Strinjajo se pa v tem, da je zgorelo najmanj 200 ljudi, a drugi cenijo število na 350. Ves promet' v Acapulco je ustavljen Milodari se nabirajo po vsej državi Guerrero in v Mexico City.
Ogenj je nastal vsled malomarnosti in neizkušenosti operatorja pri stroju premikalnih slik. Vsled eksplozije so se vnela pregrinjala in v nekaj minutah je bilo celo poslopje v plamenih.
Izbruhnil je'ogenj nad glavnim vhodom, tako da je bilo občinstvo zajeto. V strahu in trepetu so skušali ljudje uteči, a kjer se je eden rešil, je na tu-cate drugih zgorelo. Ženske in otroci tvorijo včino med ponesrečenci.
Največ je bilo usmrčenih, ko se je streha zrušila. Pred tem so se moški borili kakor vragi, metajoč ob begu ženske in otroke v stran. Ko je pa streha treščila, je prenehalo vse bore-nje in kričanje.
Američana ni bilo nobenega med žrtvami. Ameriški konzul je bil povabljen k predstavi, pa ni utegnil iti.
Lincolnov dan.
•
Chicago, 111., 13. febr. — Včerajšnji dan je bil v našem mestu skoro splošno obhajan kot praznik. V središču mesta je počivala skoro vsa kupčija, in tudi po vseh predmestjih bolj ali manj. Vsepovsod so bila javna in zasebna poslopja okrašena z zastavami in drugimi znaki praznične radosti. Sodišča so bila zaprta, banke niso poslovale, šole so praznovale. Po vsem mestu so bili slavnostni sestanki, na katerih se je z besedo, godbo in slikami slavil spomin na Abrahama Lincolna, ki je zagledal luč sveta dne 12. februarja 1809.
Povoljna odškodba.
San Francisco, Cal., 16. fbr. —- Svo-to $7,000 so prisodili porotniki kot od-škodbo za 7 ur, prebitih v ječi, gospej Aneti Hartzell, tukajšnji lepotninari-ci. Gospa Hartzell je bila leta 1906. na ovadbo John D. Murphyja, zastopnika neke chicaške veletrgovine, dejana v zapor, ker je baje prejela od njega blaga pod pretvezo krivih dejstev. Tožba je bila zavrnjena in gospa Hartzell je vložila odškodninsko tožbo za $25,-000. Dejstvo, da je bila v nekem tukajšnjem časopisu objavljena slika gospe Hartzell, z nad isto napisano številko, kar je značilo, da je bila slika vzeta iz policijske “galerije hudodelcev”, je predvsem za tožiteljico ugodno vplivalo na porotnike.
Umoril deklico.
Chicago, 111., 17. febr. — Po 12 urnem zaslišavanju je William Gagle včeraj pred policijskimi načelniki iz South Chicage, Hammonda in Gary, Ind., priznal, da je pred dobrim letom umoril Lizzie Schrader, staro 9 let, v Gary. Razuntega je zločinsko napadel dve drugi deklici, ki ju je zvabil v samoten kraj, pod pretvezo, da jima preskrbi službo.
Vlak skočil s tira.
Murphysboro, 111., 16. febr. -— Iz St. Louisa v New Orleans namenjen vlak Illinois Central-železnic se je ponesrečil šest milj vzhodno od tukaj, in pri tem so bile 4 osebe usmrčene in 36 je bilo ranjenih. Vlak je vozil s hitrostjo 35 milj, ko je skočil s tira vsled zlomljene tračnice. Lokomotiva je srečno šla čez prelomino, ampak vozova za prtljago in kadivce sta skočila s tira in potegnila štiri ostale vozove s sabo preko pobočja. Ranjenci so bili nemudoma prepeljani v bolnišnico v Carbondale.
Hopkins & Co.
Springfield, 111., 17. febr. — Pri 33. glasovanju za urad zaveznega senatorja v skupni seji so dobili glasov: Hopkins, 71; Foss, 17; Stringer, 49; Shurt-leff, 16; Mason, 4; McKinley, 1; Low-’den", 1; G. J. Vopicka, 10; John P. Gibbons, 9; sodnik E. F. Dunne, 1; Sherman, 2. Nikake izvolitve. Ustavna večina skupne seje 103, večina navzočih in glasujočih 91. Jutri opoldne novo skupno glasovanje.
Alderman Kohout mrtev.
Chicago, 111., 12. febr. — Alderman Jos. F. Kohout iz 34. warde se je davi v svojem stanovanju, 787 Douglas Blvd., ustrelil. Bolezen in otožnost, prav posebno pa bridko razočaranje v njgovem političnem življenju je gnalo moža v smrt. Jezilo ga je, da je s svojim političnim vplivom v svoji war-di naglo nazadoval. Pokojnik je bil rodom Čeh, star 49 let in po poklicu odvetnik. Zapušča ženo, sina vseuči-liščnika in dve hčeri.
LEITERJEVI
RUDNIKI ZAPRTI.
1 ___________
V Zeigleru, 111., so se dogajale tako pogostne nesreče, da poslovanje ustavljeno za leto dni.
V SENATU GOVORILI 0 TEM.
Vsled eksplozije v nekem premogovem rovu na Angleškem 180 žrtev.
Peoria, 111., 16. febr. —- Tukaj v Co-liseumu zboruje letna konvencija illi-noiške državne zveze združenih pre-mogarjev ameriških. Razprave bodo trajale dva tedna. Plačilna lestvica in dogovori z rudniškimi posestniki glede delavnih razmer pa se ne bodo razpravljali, ker veljajo dotične pogodbe za eno nadaljnje leto.
Springfield, 111., 16. febr. — Senator Hensoh je danes opozoril državni senat na rudniške nesreče v Leiterjevih rudnikih v Zeigleru m predlagal resolucijo, po kateri se generalni pravdnik prosi za sodbo, da li ni možno kazensko postopanje proti rudniškim lastnikom.
Njegova resolucija je navajala, da je bilo 52 moških usmrčenih dne 1. aprila 1905; da jih je 26 storilo smrt dne 1. januarja 1909; in da so bili 3 delavci ubiti dne 9. februarja 1909. In resolucija je nadalje povdarjala, da je bil rudnik otvorjen vkljub naznanilu, katero je dal nabiti državni rudniški nadzornik, češ, da razsaja ogenj in da se nabirajo treskavi plmi. Vsled tega
d.ejstva, pravi resolucija, so bili trije užmrčeni dne 9. februarja.
Henson je predlagal takojšnje sprejetje resolucije, a je bila izročena odboru.
Duquoin, 111., 16. febr. ■— Vsled pogostnih nesreč v Leiterjevem milijone dolarjev vrednem premogovniku pri Zeigleru, jugovzhodno od tega mesta, ki so se pripetile zadnja dva meseca, dohaja naznanilo, da ima vse poslova-vanje po rovih nemudoma prestati za najmanj eno leto ali dokler ne bo rud-nikova notranjščina smatrana za brez vsake nevarnosti.
Plini, ki so povzročili dve zadnji eks ploziji v rudniku, se še nahajajo vkljub vsem trdovratnim naporom odstrani rudniškega upraviteljstva, in ognji še razsajajo.
Na stotine rudarjev in njihovih družin je zapustilo mesto. Sedem ali več teles od moških, usmrčenih januarja meseca, je še ostalo v rudniku.
O bodočnosti premogovnika v Zeigleru se različno sodi in mnogoterniki mislijo, da rudnik nikdar več ne zaposluje.
Benton, 111., 16. febr.—Preduh (šeft) št. 18 Deering Coal-kompanije, ki leži šest milj južno od Bentona, se je razletel ob 5. uri danes popoludne. Eksplozija je bila huda ter je poškodovala in pretresla glavni, rov in preduhe. Trajalo bo več ur, predno pride pomoč do četverih mož, ki so zakopani. Malo upanja je, da se jih najde žive.
Rudniška nesreča na Angleškem.
New Castle, Anglija, 16. febr. — Nesreča se je pripetila v West Stanley, rudarskem mestecu dvanajst milj oddaljenem, kjer je 180 premogarjev bržkone storilo smrt. Pripetili sta se dve eksploziji danes popoludne ob štirih v tamošnjem premogovniku, ki zapois-ljuje 400 moških. Skoro 200 jih je bilo v rudniku začasa eksplozij, in do pozne noči se ni nobeden izmed njih vrnil na površje, dasi se je culo trkanje; in trkali so bržkone nekateri rudarji, ki so utekli smrti vsled eksplozije in ognja, ki je sledil. Skoro takoj po eksploziji so prodrli plameni skozi rov in prifrčale so iz dna na površje razne rudarske priprave. Na tisoče preplašenih ljudi se je zbralo ob vhodu v rudnik. Do polnoči je bilo ne-rftožno poskusiti reševanje, in trajalo bo še več ur, predno bo vhod očiščen.
V istem rudniku se je pripetila leta 1882. eksplozija, ki je zahtevala dvanajst človeških žrtev.
Štrajk končan.
Chicago, 111., 15. febr. — V seji zastopnikov Nortlnvestern-železnice z uradniki unijskega stavbnega sveta se je sklenila pogodba, po kateri se proglaša zidarski štrajk delavcev pri novi gradbi Northwestern-kolodvora kon-čarfim, vsled česar se spet prične z delom. Zaposlovalo bo torej vseh 2000 delavcev, ki so praznovali že nekaj tednov. Nova pogodba pomenja zmago unijskih štrajkarjev, ki so dosegli vse svoje glavne zahteve.
Metuzalem.
Guadalajara, Mehika, 15. febr.—Jose Guadelupe Alcala, ki ga smatrajo za najstarejšega človeka na svetu, je tukaj pravkar obhajal svoj 139. rojstni dan. Gaudelupe Alcala je bil rojen v tukajšnjem mestu, 40 let predno je Mehika postala ljudovlada, in je torej živel v treh stoletjih.
Z BOMBO IN REVOLVERJEM.
Hotel izsiliti $7,000 od necega milijonarja v Kansas City.
Kansas City, Mo., 17. febr. —- Neki malopridnež, ki se imenuje Garnett, je prišel z revolverjem v eni in z di-namitno bombo v drugi roki v stanovanje milijonarja Lawrence M. Jonesa, predsednika tvrdke Jones Bros. Dry Goods Co. in je zahteval $7,000. Po zvijači je Jones premagal izsiljevavca, nakar je bi ta oddan policiji. Tam je naznanil, da se imenuje C. H. Garnett in da je 40 let star. To je bilo včeraj.
Danes pa policija že toliko ve, da zagotovo trdi, da je imel “C. H. Garnett” pomagače. V zaroti so bili dva ali več moških in menda tudi neka ženska. “Garnett” je danes priznal, da se imenuje Robert Benjamin Bledsoe, in da je doma pet milj severno od Dallasa, Texas, kjer stanuje na neki farmi. Tam žive njegova soproga in dva otroka.
Policija mu pa ne verjame in nadaljuje preiskavo.
Na poti prohibicije.
Boise, Idaho, 15. febr. — Poslanska zbornica je danes sprejela s 33. proti
13.	glasom predlogo o lokalni opciji, ki je bila v senatu že sprejeta. Sedaj potrebuje samo še podpisa guvernerjevega, in ta ji je gotov. Po določbah predloge morajo, okrajni komisarji odrediti volitev z glasovanjem o lokalni opciji, če to zahteva 40 odsto volivcev kacega okraja.
Škoda po povodnji.
San Francisco, Cal., 15. febr. — Po poročilu Prentiss Martina, tajnika Sa-cramento Drainage-komisije, so napravile velike povodnji v dolini reke Sacramento škode od $4,000,000 do $5,000,000. Z druge strani jo cenijo na polovico manj. Železnice imajo glavno škodo.
Oljarnica zgorela.
New York, 15. febr..— V Prattovih oljarnicah, ki so v zvezi s “Standard Oil Co.” m leže v Williamsburgu ob rekr je napravil požar škode za $500,-000 do $600,000. Pet gasilcev je bilo ranjenih. Maršal Graham, načelnik bataljona, je bil najhuje ranjen. Zlomil si je hrbet in obe nogi. Morda pa vendarle ostane živ.
75 potnikov utonilo.
Wellington, Nova Zelandija, 16. febr —Sedaj mislijo, da je 75 potnikov storilo smrt, ko se je pogreznil parnik "Penguin”; 23 trupel še niso našli. (Parnik “Penguin” se je dne 13. februarja razbil ob pečini Terawhiti ob brežini Nove Zelandije, Avstralija.)
Hotel zgorel.
Dayton, Fla., 14. febr. —- Hotel Clarendon v See Breeze, ena največjih gostiln za turiste na vzhodni brežini, je danes zgorel z desetimi dvorci vred, ki so se nahajali v soseščini. Srečno rešilo se je 215 gostov, ki so ob izbruhu ognja spali; pač so pa izgubili mnogo svoje prtljage. Nočni čuvaj je preprečil večjo nesrečo, ker je naglo vzbu dil vse goste. Škoda znaša kacih $200,000.
Zapadla smrti.
Guadelajara, Mehika, 15. febr. — Pred sedmimi meseci je gospica Marta Mijoa sedla na šivanko, in tukajšnji zdravniki je niso bili vstanu izvleči. Sedaj pravijo doktorji, da se nesrečnica naglo bliža svoji smrti, ker bo šivanka kmalu tako daleč, da se bo zabodla v srce. Preiskave z X-žarki so dognale, da se nahaja od srca oddaljena samo še odlomek enega palca. Operacija je nemogoča.
Angleški parlament otvorjen.
London, 16. febr. — Večja množica, nego navadno, je bila zbrana v West-minstru, da se udeleži slovesne otvoritve parlamenta po kralju Edvardu, ki je prišel v spremstvu kraljice Aleksandre in drugih članov kraljevske rodovine. To je bil kraljev prvi javni nastop po vrnitvi iz Berolina, zato je bilo vse radovedno na njegov prestolni govor. Ampak govor se je sukal v navadnih frazah. Glede Balkana se je izrazil: "Srečen sem v misli, da se je upanje na rešitev težavnih vprašanj v balkanskem ozemlju zboljšalo, in iskre no nado gojim, da bi ta rešitev, če se doseže,' zadovoljila-vse države, katerih upi so pri tem prizadeti.”
Požar v Milwaukee.
Milwaukee, Wis., 13. febr. — Pri požaru velicega zavoda tvrdke H. W. John Manville Manufacturing Co., 225 Clybourn ave., včeraj popoludne so storili smrt peteri gasilci in en delavec, in kaka dvanajstorica gasilcev je bilo bolj ali manj ranjenih. Gmotno škodo cenijo na $250,000.
6,000 MRTVIH VSLED POTRESA.
Šele sedaj poročajo o velikem potresu, ki se pripetil v zapadni Perziji dne 23. jan.
NAD 60 VASI RAZDEiANIH.
Potresi na Turškem, na otoku Porto Rico in še ponekod drugod.
Teheran, Perzija, 17. febr. — Novica se je danes sporočila semkaj, da se je silni potres, ki ga je zaznamovala dne 23. januarja skoro vsaka znanstvena opazovalnica na svetu, kjer so nameščeni potresomeri, pripetil v pokrajini Luristan, zapadna Perzija. Šestdeset vasi v oni krajini je bilo popolnoma ali deloma razdejanih in število človeških žrtev cenijo na 5,000 do 6,000
Tako pravijo zakasnela poročila vladi. Okraja Burujurd in Selahor v pokrajini Luristan sta bila središče najmočnejšega stresa in tu so se pripetile najhujše nezgode. Več vasi je bilo baje popolnoma pogreznjenih. Prizadeti ljudje beže v mesto Burujurd, odkoder prihajajo sedaj pozivi za pomoč na vlado. Poročajo, da so izgubili vse svoje črede, in kacih 10,000 repov živine je poginilo.
(To je prvo natančno poročilo o kraju silnega potresa, ki so ga potresomeri zaznamovali dne 23. jan. Do danes se je mislilo, da se je potres pripetil v zapadni Aziji, v azijski Rusiji ali celo v vodovju Indijskega morja. Zaznamki so kazali, da je bil potres v resnici tako silen kakor oni^ ki ki je dne 28. dec. opustošil brežino Sicilije in Kalabrije. Pokrajina Luristan je zelo gorata in rcdkoobljudena. Leži pa okoli tristo milj jugozapadno od Teherana in edino zvezo s perzijskim glavnim mestom vzdržuje brzo-sel (kurir). Prebivalci so povečini Baktijari, ki pripadajo iranskemu plemenu.)
San Juan, Porto Rico; 17. febr. — Hudi potresi so bili občutiti\po celem otoku Porto Rico ob treh davi zarana. Prebivalce so prebudili stresi in strah je bil velik. Vendar ni napravljene škode. Otok se je tresel najmanj dvajset sekund in gibanje je šlo od vzhoda proti zapadu. Vreme je danes zelo viharno.
Smirna, 17. febr. — Hud potres je bil tu zaznamovan ob 5. uri davi, a krajevne škode ni nič. Poročila iz Fo-ceje in Menemena, kjer so potresi zadnji mesec napravili mnogo škode, pravijo, da se je mnogo hiš zrušilo, ali človeških žrtev ni bilo.
Carigrad, 17. febr. — Nadaljnjih poročil ni semkaj o potresu, ki je včeraj razdejal več vladnih poslopij in zasebnih hiš v Sivasu, v turški Aziji, in govorica, ki se je objavljala v Združenih državah, da je bilo usmrčenih
10.000	oseb, je skrajno pretirana. Natančno še ni znano, koliko je bilo žrtev, ampak doslej je znano samo o tridesetih.
Potres na Turškem.
Carigrad, 16. febr. — Mnogo hiš in vladnih poslopij je razdejal potres v Siwasu, glavnem mestu turškega vila-jeta istega imena v turški Aziji. Natanko še ni znano, koliko ljudi je storilo smrt, vendar pravijo poročila, da je bilo 30 oseb usmrčenih in mnogo ranjenih. Mnogo prebivalcev je brez strehe. Siwas ima prebivalstva okoli
1.000	družin.
Čutili potres.
Budimpešta, 16. febr. — Potres, ki je trajal deset sekund, je bil občutiti v okrajih Keeszem, Nagy Koros, Cze-gled in Teleggmaza. Prebivalci so v strahu bežali pod milo nebo. Zidovi več hiš so razpokali, a druge škode ni b lo napravljene.
Pittsburg-Joliet-Milwaukee.
Milwaukee, Wis., 15. febr. — St. Alekšič, 22 let stari Ličan, ki je novembra meseca izginil iz Pittsburga in od tamkaj zvabil 35 let «taro Nežo Klaričko k sebi v Joliet, 111., odkoder sta skupaj izginila in bila zasačena v Milwaukee dne 25. januarja s pomočjo jolietskega policijskega mojstra Jos. Stukia, se je danes oddahnil. Kakor znano, je bil takrat Alekšič obsojen na eno leto v prisilno delavnico. Danes mu je pa sodnik Brazee od tukajšnjega okrajnega sodišča izpremenil kazen v globo $50 in stroškov. Ista globa je bila zadnjič prisojena in sedaj potrjena Neži Klarički, nezvesti soprogi. Ko sta plačala skupaj $120.75, sta sedaj oba svobodna. Ali ostaneta skupaj?
Menelik še živi.
Berolin, 14. febr. — Brzojavka iz Addis Abebe, Abesinija, neki tukajšnji novičarski agenturi poroča, da se je kralj Menelik povrnil s- svojega romanja popolnoma zdrav.
ROJAKOM V UVAŽEVANJE!
Posebne odredbe za izseljence, ki še niso stari 16 let.
Pretekli teden je izdal tajnik Strauss posebne odredbe glede izseljencev pod 16 let starih.
Nobeden izseljenec, ki še ni star 16 let, in ne pride sem v spremstvu stari-šev, se ne sme pustiti v deželo. V vseh druzih slučajih se pa naj pošljejo taki izseljenci nazaj v domovino. V pre-pornih slučajih se naj odločitev pošlje v Washington, tajniku Straussu, ki bo odločil, kaj se naj zgodi.
Vlada je namreč zvedela, da so brezvestne “Co.” snažilcev čevljev po ulicah — zlasti v Chicagi je bilo to — uvažale veliko dečkov pod 16 leti iz Italije in Grške, s katerimi so potem ravnali kakor s sužnji. Preiskave so odkrile žalostne stvari. Odtod potem te stroge, vendar prepotrebne odredbe.
Rojaki, ki bi morebiti hoteli dobiti sem otroke svojih sorodnikov, naj se preje obrnejo na podpisano “Družbo sv. Rafaela”, in misijonar bo že naprej ves slučaj predložil komisiji v odločitev, da ne bo nepotrebnih stroškov.
Prav kar je na Ellis Islandu slučaj;
Fr. S. je pripeljal s seboj sosedovega 141etnega fantička, ki gre k svojemu stricu v P. v Pa. Deček ima svojega očeta tu. Toda oče se je pred dobrim mesecem v premogovniku ponesrečil in leži v bolnišnici. Zato gotovo ne more dati vladi zagotovila, da deček ne bo postal državljanom in javnemu u-smiljenju za breme. Zato je izselj. sodišče določilo, da se mora deček vrniti domov. Ker je pa Fr. S. varuh njegov, mora se kot tak vrniti za njim tudi on, dasi ni sicer pri njem nobenega druzega zadržka. Slučaj je šel v Washington potom apelacije, kjer bo tajnik Strauss odločil, kaj se naj zgodi.
Tz tega se vidi, da vlada resno misli s to prepotrebno ureditvijo.
"Družba sv. Rafaela" bo drage volje posredovala v sličnih slučajih in preskrbela zanesljivih informacij.
Družba sv. Rafaela, 135 East 2nd St., New York.
Preklic.
Dunaj, 16. febr. — Vest, ki je tukaj krožila, da namerava Avstro-Ogrska na posodo vzeti $70,000,000, da se pripravi na možnost vojne s Srbijo, je neresnična.
Avstrija in Srbija.
Dunaj, 14. febr. — Na borzi krožeča govorica, da namerava Avstro-Ogrska poslati Srbiji ultimatum (zadnjo besedo), se od merodajne strani odločno zanika. Preklic ima dostavek, da bi utegnile slediti resne homatije samo tedaj, ako srbska krdela prekoračijo Drino, mejno reko med Bosno in Srbijo.
148,179 novih šol na Ruskem.
Petrograd, 16. febr. — Naučni minister je v dumi predložil nasvet postave, po kateri se ima ustanoviti stavbni sklad za napravo 148,179 novih ljudskih šol v celem ozemlju ruske države v prihodnjih 10. letih. Te šole imajo vzdrževati pokrajinske oblasti z vladno podporo. O predlogi za splošno prisilno šolanje se ima razpravljati v dumi, bržko bo končana poljedelska razprava.
“Jack the Ripper” v Berolinu.
Berolin, 15. febr. -— Zagonetni napadi na ženske po berolinskih ulicah, ki vzbujajo spomine na zločine glasovi-tega “Jack the Rippcr-ja” po drugih mestih, se nadaljujejo. Pet žensk delavskega sloja je bilo ranjenih včeraj v mestu in predmestjih, in spet davi je neznanec ranil ženo necega trgovca. Napadi se vrše na javnih cestah.
Berolin, 16. febr. — Pet nadaljnjih napadov na ženske je bilo izvršenih včeraj proti večeru. Doslej je vseh napadov 22. Policija se trudi namoč, da zasači krvoločneža.
Najdaljša proga,
Berolin, 14. febr. — Najdaljša proga, za katero je dobiti enotni vozni listek, je ona iz Berolina v Irkutsk preko Petrograda in Moskve. Dolga je 7757 km. ter traja vožnja 16 dni, ne vračun-ši običajnih zamud. Iz Berolina v Irkutsk preko Jekaterinoslava pa znaša dolžina le 7376 km., preko Varšave pa 7500 km. Naj hitrejši luksuzni vlak rabi iz Berolina v Irkutsk 9 dni.
Cela vas ušla.
Dunaj, 14. febr. — Tz Bistrice na Sedmograškem javljajo, da so iz sosednje vasi Simotelnik vsi vaščanje S svojim županom na čelu zapustili vas in ušli v Ameriko. Občina je namreč v svrho parceliranja kupila veliko državno posestvo in vsak izmed kmetov bi moral odplačati za to tisoč kron. Ker denarja ni bilo moč skupaj spraviti, so vsi pobegnili.
Joliet, 111., 17. febr. — Opozarjamo vse dosedanje ude Družbe sv. Mohorja, ki želijo biti tiskani v imeniku družbenega koledarja za leto 1910, da je zadnji čas vposlati naročnino oziroma udnino za prihodnje leto. Jolietski udi naj blagovolijo donesti udnino čimpre-je mogoče v župnišče. Vabimo tudi vse druge rojake in rojakinje, ki še ne pripadajo naši najslavnejši Družbi sv. Mohorja, da pristopijo. Udnina znaša samo $1, in za to svotico dobi vsak ud za prihodnje leto spet šestero lepih knjig, in sicer: 1) Marijansko knjigo, “Marija v zarji slave”; 2) Misijonsko knjigo, “V misijonskih deželah’ ; 3) Molitvenik; 4) Leposlovno knjigo (“Slovenskih Večernic” 62. zvezek);
5)	“Slovenske Večernice (63. zvezek);
6)	Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1910. Za tiste ude, ki ne žele prejeti molitvenika, bo Družba izdala leposlovni izvirni spis dr. Vošnjaka “Blodnje življenja”, ki opisuje iz polpretekle dobe razne dogodke iz življenja štajerskih Slovencev. To knjigo dobijo vsi tisti udje, ki se zdaj pri vpisovanju ali vplačevanju udnine zgla se ter izrecno posebej navedejo, da se jim ta knjiga pošlje namesto molitvenika; kdor pa želi prejeti to knjigo poleg gorinavedenih, ima doplačati 15c. Torej še enkrat: požurite se, Mohor-jani!
—	G. Mihael Kochevar, naš dobro-zr.ani rojak, se je v ponedeljek zglasil kot kandidat za aldermana v I. wardi. In v II. \vardi pa spet kandidira, kakor smo zadnjič poročali, alderman Anton Nemanich.
.— Plavž št. 4 (Blast Furnace No. 4) v tukajšnji jeklarni Illinois Steel-kom-panije, ki je počival več mesecev, je bil spet zakurjen zadnji petek. To je največji izmed četverih plavžev in je bil zgrajen šele nedavno. Kačih 25 do 30 delavcev je zaposljenih pri njem.
—	Predpust spet jemlje slovo. Prihodnji torek nas letos zadnjikrat povabi, da „zaplešemo. In zaplesali bomo. Pa kje? V Golobičevi dvorani, seveda. Tam namreč priredi naše Slovensko pevsko društvo Sokol veliko maškarado, za katero so vsestranske priprave že dovršene. Kakor znano, se bodo razdelile štiri nagrade, in sicer dvema naj lepšima in dvema najbolj šaljivima maskama: zato je pričakovati, da bo v dvorani kar mrgolelo lepih in šaljivih mask, ki bodo tekmovale med sabo za zmago. Svirala bode izvrstna češka godba na lok. Začetek točno, ob polosmih zvečer. Vstopnica stane samo 25c. Zatorej, slovenska in hrvatska mladina in starina—na Pustni torek v Golobičevo dvorano, kjer bo dovolj zabave za vsacega. Na svidenje!
—Lincolnov dan je bil obhajan tudi v Jolietu z mnogoterimi banketi in drugimi prireditvami v čast slavnemu osvoboditelju.
—Zima je pokazala zadnje dni, da se ž njo ni šaliti, če se tudi časih skriva, da ne nastopi pravočasno. Zadnjo soboto je kar nenadno privršela čez naše mesto in nam donesla vsega, po čemer se nam je tožilo: dež, mraz, požledico, sneg in bogsigavedi kaj še vse. Seveda ni manjkalo tudi bridke “burje”, da so ljudje kar cepali po zledenelih tlakih, a otroci vriskali od veselja na saneh in drkalicah.
*
—	Kaj je s “track elevation” ali po-vzdigom železničnih prog v Jolietu? O tem predmetu nismo že dolgo časa nič poročali, ker ni bilo povedati nič novega. Te dni pa je bilo po naših dnevnikih razglašeno, da se bo s tem podjetjem gotovo nadaljevalo, bržko napoči spomladno vreme in da bo delo dovršeno že prihodnje jeseni — prav gotovo. Tako so baje sklepčno obljubili merodajni zastopniki Rock Island-in Michigan Central-železnice. Delo je bilo zaustavljeno vsled nekih potrebnih izprememb v prvotnem načrtu ve-levažnega podjetja. Torej počakajmo do bližnje spomladi, morda res dočakamo kaj dejanj in nele besed v tem oziru.
—Najstarejšega “newsboya” na svetu imamo v Jolietu. To je neki Ora-mus Paige, ki je zadnji četrtek obhajal svoj 101. rojstni dan. Vsak dan ga lahko vidiš na tukajšnjem Alton-kolodvoru, kjer prodaja chicaške liste.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bumbak Martin, Ma-rana John, Meuser. Joseph, Prebeg Ivan in Tomganovič Nikola.
sprejema še vedno novih delavcev v rove.
To zimo se je veliko Slovencev naselilo semkaj iz Ely, Minn. Ker slovenska naselbina lepo procvita in raste, in bi še bolj ko bi ne primanjkovalo mladega ženskega spola za možitev, zategadelj tudi novoustanovljena župnija vedno močnejša postaja in napreduje v gmotnem oziru. Ker je pa župnija šele v prvem razvoju, trebalo bode s trdno voljo in eneržijo nastopiti tukajšnim župljanom, da bodejo delali in skrbeli na to, da bodejo čimdalje bolj .napredovali ter pokazali, da znajo ohraniti svojo značajnost. Ker je ta župnija izključno in docela slovenska in slovenski žulji so jo zgradili torej je sveta dolžnost, da ima župnija tudi slovensko lice, to je, da naj skrbijo, če je le mogoče, da se v cerkvi poje poleg latinskega tudi slovensko, posebno pri prvi ali tihi maši. Kam te gornje vrstice kažejo, to lahko sami rojaki v tej župniji sprevidijo, zategadelj ne bodem tu na široko razkladal. Sedaj imajo tu svojega stalnega duhovnega pastirja, po imenu Rev. Alojzija Pirnat. Že pred nekaj meseci so zgotovili temelj, na katerem nameravajo zgraditi župnišče ali dom za župnika zraven cerkve. Torej je sedaj prva stvar, da se poprimejo kaj kmalu za zgradbo župnišča, ker oni prostor, v katerem stanuje v najemu sedaj Rev. Pirnat, nikakor ne zadostuje v razne svrhe, kajti je dovolj tesna. Posebno za opravljanje službe božje nikakor ne zadostuje, še manj je pa primerno, da se na onem prostoru opravlja služba božja ob delavnikih. Za to imajo menda zgrajen boljši prostor zraven cerkve. V tem pa nikakor ne želim nikogar vznemiriti ali žaliti z mojimi dovtipi. Torej upam, da mi bode dala večina prav. V kratkem zopet kaj od tukaj.
Srčno pozdravljeni, slovenski rodoljubi!	Popotnik.
selim, nato pa glad mine. Kakor je naša naselbina, je tudi zadosti črncev, ki še bolj občutijo moro kakor mi Slovenci. Tukaj je več premogovih ro-rov, pa so šli vsi v pokoj, tako da ne svetujem rojakom hoditi sem dela iskat, dokler Žakelj nesreče na izgine in Se ta Živah ne spravi v kraj, kakor se je newjerseyski vrag. Res hudo nas je obiskala kriza v tej obljubljeni deželi. Končno pa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike. Ti, naš vrli list, pa mogočno napreduj in se širi.
A. Mezek.
Aurora, Minn., 7. febr. -— Cenjeno uredništvo Am. Sl. Dovolite mi pokloniti nekoliko prostora v kolonah cenjenega lista za mojih par vrstic, lipam, da bodejo naši rojaki zopet radi slišali iz njih okolice.
Z delom gre še tukaj dokaj dobro in zaslužek se je dosedaj zmeraj dobil. Zadnji čas se je semkaj naselilo veliko ljudstva od vseh stranij; zategadelj se sedaj le bolj polagoma dobiva delo. Iz verodostojnega vira se poroča, da se bode začelo v začetku prihodnjega meseca v Miller rudniku tudi s ponočnim šihtom; če se to v resnici uresniči bode zopet lepo število delavcev sprejeto v službo. Nov rudnik po imenu Meadow dokaj dobro napreduje in
Biwabik, Minn., 11. febr. — Cenjeni urednik! Prosim dovolite mi nekoliko prostora v Amerikanskem Slovencu in glasilu naše slavne K. S. K. Jednote, katera nam daje veliko pomoči, ako nas zadene kakšna neljuba nesreča. Malokdaj se sliši iz tega kraja kakšna novica, ali žali Bog tudi sedaj nimam nič veselega poročati.
Umrl je tukaj po kratki bolezni naš rojak in sobrat Anton Brula. Bil je član društva sv. Janeza Krst. št. 13, Biwabik, Minn., katero mu je preskrbelo dostojen pogreb. Mož je živel tukaj v naši mali naselbini že več let in je bil priljubljen vsakteremu človeku, bodisi star ali mlad, vsak ga je imel rad. Tukaj zapušča žalujočo ženo in hčer, katera je pa že preskrbljena za svoje življenje. Izrekam jim sožalje. Njemu pa bodi zemljica lahka!
H koncu mojega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike. Tebi, A. S., pa veliko uspeha.
Josip Grahek.
Cleveland, O., 12. febr. — Tukajšnji rojak g. Andrej Ferjuc je okreval popolnoma. Bil je namreč delj časa bolan; operacijo je prestal in sedaj pravi, da je popolnoma zdrav. Vrlemu rojaku je želeti v-eliko zdravih in veselih dni. Pozdrav!	J. R.
Ely, Minn., 11. febr. — V zadnjem času so se začeli tukajšnji napredni rojaki zavzemati in zanimati za ustanovitev nove zadružne ali konsumne prodajalne. Kakor se razvidi, so se začeli v resnici za ta nele koristen korak zanimati in da se bode morda kaj kmalu začelo z ustanovitvijo. Ni moja stvar se v te stvari vmešavati, ker bi morda v sršenovo gnezdo dregnil, vendar pozdravljam ta lepi in hvalevredni slovenski idejal tukajšnih rojakov, in to tudi vsak rojak priznava, da je to med nami potrebna in važna stvar za obstoj naše naselbine v Ely. Vendar se je že oglasilo nasprotnežev, kateri nočejo vrjeti več, da bi še kedaj Slovenci napredovali v materijalnem oziru, in zraven tega z raznimi neprilični-mi izrazi kljubujejo proti ustanovitvi prodajalne. Kaj tacega se ni dogajalo med Finci pri ustanovitvi njihovih prodajaln, in sedaj imajo šestnajst tisoč v blagajni gotovega dobička. Ali bi mi ne mogli do tega priti? Prav lahko — samo sloga je potrebna.	P.
Ely, Minn., 10. febr. — Tu se je poročil dne 9. febr. g. Anton Golobich z gospdč. Ano Klobučar, oba iz Stopiče pri Novem mestu. Poroka se je vršila med sv. mašo v cerkvi sv. Antona. Obilo sreče in blagoslova! P.
da bomo enkrat res pravi amerikanski Slovenci in samosvoji gospodarji.
Pozdravljam vse rojake širom Združenih držav. Tebi, A. S., želim, da bi izhajal in delal vedno za korist rojakov in napredek njim in sebi!
Math Gaishek, Box 606.
McGovern, Pa., 14. febr. — Prosim Vas, da priobčite ta dopis iz tukajšnje naše 'naselbine. Poročati nimam kaj posebnega, pa se vseeno oglašam. O krizi mi ni vredno poročati, ko se noče preseliti od nas. Tukaj smo samo 4 slovenske družine, pa nas ta mati pokore, ta neusmiljena mora tako tlači že od 15. decembra 1907, da je joj. Pač si mislimo in pričakujemo boljših časov, pa jih le ni, tako da se bode marsikateri polenil. Kako se človek praska, ko ga dete cuka za hlače: “Ata, prosim kruha”, pa bi skoraj mislil: “En košček ga imam, pa ga tebi dam, drago dete.” Jaz se pa deteta razve-
Mt. Olive, lik, 11. febr. — Cenjem gospod urednik! Ker ste zadnji moj dopis priobčili, prosim še za sedaj par vrstic! Videl sem v Gl. N., da so en dopis od J. P. Okla., ki je bil preveč koristen za rojake, vrgli v koš! Ubogi dopisnik, ki si se trudil s pisanjem, kupil papir in stemps, zapravil mnogo denarja, da si si ogledal svet po raz nih državah, si veliko poskusil na jugu in na severu in sedaj bi Tvojo izkušnjo rad objavil v newyorškem dnev niku — hoče pa vredn. $10 za to! Ti pisec imaš le škodo in če bi rad še druge rojake pred škodo obvaroval, še pa plačaj za to. Po mojem mnenju so dopisi za to, da rojaki eden drugemu objavimo svoje skušnje, in če eden od-kakšne boljše bodočnosti piše, to ni reklama pri meni in tudi pri takih rojakih ne kot je J. P., Conoshe, Okla., ker mi ne živimo na stroške rojakov, hočemo jim le iz rodoljubnosti in za dobiček nas vseh povedati naše mnenje. Ubogi slovenski narod, kedaj se ti bodo odprle oči, da boš spoznal, da tudi dopisi od krize so reklama za neko Co. Ker od krize obupajo lju dje, in hajdi kupimo tiket in potrošimo težko zaslužene novce za vožnjo čez lužo in ostanek (dobiček od krize) gre pa tisti Co. v žep. Videl sem že po dopisih in po pismih, ki prihajajo name, da se na stotine rojakov intere-sira za farme. Kako se pa združiti? Naj vsak piše pismo s priloženim stempsom name in jaz mu bom povedal, koliko in kateri smo že združeni za novo naselbino, kje je naselbina in vse podrobno. Omenjam samo, da ne Jackson County, Texas, ampak drugje in da od one naselbine sem že dosti stroškov imel, tako da sem že hotel ustanoviti naselbino samo z mojimi sorodniki in bližnjimi prijatli. Ker je pa preveliko zemlje in če vso skupaj kupimo, dobimo jo trikrat cenejše kot od agentov, zato sem še pripravljen dati pojasnila resnomislečim. Moji dopisi niso samo za farmarske lajblce, ampak tudi za hlače, ker prvo mora biti dosti farm in potem šele industrija. Jaz ne prodajam nič in ne vlečem nobenega dobička, zato tudi ne morem ! plačevati reklam. Pišem pa za boljšo bodočnost vseh, tudi onih, ki jih sedaj tuji narodi vladajo in jim zaslužek da-jajo in trgajo.
Vsakemu je znano, da človek mora imeti najprvo živež in potem šele lahko opravlja druga dela. Vsako podjetje, tovarna ali majna, mora imeti najprvo kos zemlje, kjer postavi svoje podjetje. Vsaka industrija najbolj u-speva blizo železnice in blizo velikih mest in kjer je surovi materijal za izdelke v bližini'. To sem jaz vse premislil in poiskal en prostor, kjer ne bodo samo dobre farme, ampak se bo tudi razvila lepa industrija. Veliko nas je rokodelcev, ki hočemo iti na farme, ker tu se mora tudi stari kmet nanovo učiti kmetovati. Ker smo se pa mi tudi industrijskega dela učili, toraj nam bo lahko tudi zraven kmetje tudi drug obrt peljati. In ako vsi skupaj zložimo za eno podjetje in to uspeva dobro, potem damo zopet za drugo i. t. d. In oni, ki sedaj krizo trpe, lahko pridejo delat k nam in si prislužijo toliko, da si kupijo svojo domačijo takšno, da se bodo tudi lahko živeli od nje. Kaj pomaga enemu hiša v mestu ali v kakem majning town, ki če nima dela pri tovarni, pa tudi nima kaj jesti in dela nove dolge na kredit od svoje hiše in pozneje mora zopet dolgove plačevati. Za tisti denar, ko stane ena taka hiša, pa že lahko kupi kmetijo, da se bo dobro gori preživljal.
Toraj še enkrat omenjam, kateri resno misli se nam pridružiti, da se naselimo na en kos zemlje, ki se zelo poceni dobi in kjer se denar precej zasluži, naj se mi javi in priloži 2c stemp v pismo, jaz mu hočem dati pojasnila in naslove od tistih, ki smo se že združili. Sedaj jih gre tudi en par pogledat tisto zemljo in upam, da bodo poročali v A. S., ako bode gosp. urednik tako dober, da bo hotel natisniti. Opomnim še, da nobenemu ni potreba ne lc prej plačati, dokler nima pravih papirjev v roki in da mi nimamo z nobenim agentom nič opraviti, in tisti dobiček, ki bi ga agent shranil, ima vsak sam. Kateri pa vidi, da sem jaz kak agent ali da jaz se mislim okoristiti s tem, naj me v vseh časopisih naznani, da sem lažnjivee in slepar. Mislim, da to je zadosti in upam, da se bomo zavedni rojaki skupaj spravili in pokazali, kaj se da s slogo doseči. In kadar bomo imeli svoje vinograde in male tovarne, tedaj se bomo tudi na A. S. spomnili, da nam je v začetku pomagal se združiti in bomo mu tudi dali zaslužiti pri oglasih in reklamah. Za sedaj pa prosim gosp. urednika, da naj nam še natisne nekaj takih dopisov brezplačno, ker škodovati nobenemu ne morejo, pač pa koristiti, in vsak zaveden rojak jih rajše bere kot kakšno pripovedko od ježa in lisice ali roman iz Rusije i. t. d.
Toraj rojaki, naznanimo si svoje mi* sli in izkušnje s pismi in združimo se,
Pueblo, Colo., 13. febr. — Včeraj 12. febr. je bila velika slavnost v proslavo stoletnice Lincolnovega rojstva. Parade so se vdeležila vsa tukajšnja društva — izvzemši slovensko društvo Orel S. N. P. Jednote — in mladina srednjih in višjih šol. Prvo v tretjem oddelku je korakalo — z godbo na čelu — društvo sv. Jožefa. Za njimi so korakala druga slovanska društva: Sv. Trojice; sv. Petra in Pavla; Marije Pomagaj; Sokol; dalmatinsko društvo Majka Božja od Trsata; Srbsko društvo Balkan, katero je bilo videti najlepše v lepih uniformah. V petem oddelku so stopala slovaška društva s slovaško godbo. V osmem oddelku se je tudi med drugimi amerikanskimi društvi in klubi peljalo slovensko pevsko društvo “Prešeren” (Slovenian Glee Club). Tako so proslavili stoletnico Lincolna; moža, ki je toliko deloval v prid amerikanizma.
Zadnjo nedeljo 7. febr. je Slovensko dram. društvo v dvOrani pod slovensko slovaško cerkvijo igralo veseloigri: “Mesalina” in “Na ogledih”. V dvorani, je bilo dosti gledalcev (iz Bessmer-ja prav malo), ki so burno odobravali posameznim točkam. V igri “Mesalina” je izvrstno igrala ulogo Mesaline gdč. J. Smerke, in tudi drugi igralci so dosti dobro nastopali. V igri “Na ogledih” sta zaslužila posebno pohvalo “baron” (Z. Kerhin) in “berač Vavim-palti” (V. Predovič). Tudi “Bariča” (ga. Kerhin) je izborno igrala ulogo Razbornikove hčerke, ki ne mara za baronsko čast in le ljubi poštenega omikanega nadučitelja. Sicer so pa vsi igralci dobro igrali. Ne smemo
zabiti, da je g. J. Russ — znan tudi Jolietčanom — imponiral občinstvu, ki je tako izvrstno igral ulogo “poštenega” Ribničana.
Društxo “Prešeren” je tudi zapefe-par pesmi, za kar je želo buren aplavz! Dohodki so bili namenjeni za cerkev.
. Pozdravljeni bralci i bralke! —r.
Peoria, 111.,* 9. febr. — Gosp. urednik Am. Slov., prosim malo prostora v nam priljubljenem listu. Imam zelo žalostno novico naznaniti rojakom širom nam priljubljenih Združenih dr žav in onkraj morja.
Tukaj se je ponesrečil naš rojak John Wenzel zadnjo sredo zvečer ob pol desetih. Ko je pričakoval pocestnega električnega voza (street car), je ne opazivši naglo pridrdral avtomo bil ter nesrečneža na mestu ubil, da je v petih minutah izdihnil blago dušo.
Namreč tisti dan je prišel na obisk] njegov prijatelj in takorekoč sosed v starem kraju, gosp. John Strukel iz bližnjega Farmingtona, kjer dela v premogokopu. Prišedši sem je bil pri rojaku John Wenzlu, kateri je tukaj držal gostilno (saloon) in hotel na oglu Cass in Wather-Str. Hoteč mu malo razkazati mesto Peorio, sta se podala popoldne v mesto. Povrnivši se sta šla obiskat rojaka Andreja Wen zla, kateri drži gostilno na S. Adams Str. in kateri je tudi bratranec od ranj-kega John Wenzla. In tako sta bila pri Andreju od štirih popoldne do 9. ure zvečer. Vesel in šalil se je z rojaki, ki so ravno prišli z dela iz premogoko-pov, kjer je tudi on popreje delal, dokler ni pred 2. letoma začel hotel in saloon. Ob devetih pravi rojakom john Struklu in Joseph Chernutu, da naj gredo ž njim doli k njemu, in da bo on enega ali dva glaža pijače trital in se šalil, in pravi “lahko noč”. Ko-
(Nadaljevanje na 7. strani.)
Ne trpite za reumatizmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Dr. RICHTERJEVIM
SidroPainExpeltefjeiii
in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
Rev. H. W. Freytag, Hamel, III. T	N a vsaki steklenici j e
A i Anaša varnostna znamka “sidro”.
25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F*. Ad. RICHTER & CO.
215 Pearl St., New York.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$	10.35 ............ 50	kron,
za	20.50 ........... 100	kron,
za	41.00 ........... 200	kron,
za	102.50 ........... 500	kron,
za	204.50 .......... 1000	kron,
za	1018.50 .............. 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do
12.	dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Dank Draft.
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland Street, New York.
6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland, Ohio.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
evre uilice 2^^^-
sprejema vlog-e na knjižice in na tekoči račun /f i (ji ter je obrestuje po čistili	'	/O
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostih papirjev po
dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklati K 300 000.
PODRUŽNICE, SPIJET, CELOVEC IN TRST.
£	Štev. 1005, Garantirano pod ‘ Food and Drugs Act,” dne 30. junija 1906.
Nered v dobovju.
Ali se ste že kedaj počutili slabo v želodcu in prebavnem sestavu? Ali ste izgledali rumeno? To so znaki nerednosti vaših prebavnih organov. Hrana vam ne diši, ste zabasani ter vas nadleguje glavobol, posebno ko se pripognete. Spravite se spet na pravo stran in začnite s tem, da rabite.
Severovo zdravilo za
obisti in jetra
in videli bodete kako hitro se bodete prav dobro počutili. To zdravilo odstrani vso strupeno tvarino in človeka in uredi obisti. To je najbolje zdravilo zoper hrbtobol, boleče vodenje ter vse nerede obisti in jeter, zastanje vode in pregosto vodenje, itd. Cena 50c in $1.00.
Mrs. Jos. Gretkowski, 32 Elm St., Hartford, Conn. piše: “Prejel in rabil sem Vaše zdravilo za obisti in jetra ter sem sedaj popolnoma zdrav, to je po rabljenju Vašega zdravila med tremi tedni. Prav sem zadovoljen ter že-želim, da bi drugi trpini*tudi tako storili, za to smete rabiti moje ime za publikacijo.”
Zanesljivo zdravilo.
Ako rabi kateri član vaše družine kako prijetno, zanesljivo in dobrodelujočo toniko; ako hoče rabiti zdravilo, ki bode popravilo nerede v njegovem želodcu, tedaj naj začne rabiti
Severov zelodčn grenčec.
To zdravilo je znano po vsej deželi. Vsakdo ga čisla, ker res zasluži pohvalo, ker je najboljše sredstvo za pridobitev izgubljenega okusa, ter je okrep? čilo za oslabele ljudi. Zadovolji in zdravi vsakogar, ki ga rabi po navodilu. Cena 50 centov in $1.00.
Najboljše zdravilo.
Zoper kašelj ni boljšega zdravila kot je to, ker se že 30 let rabi ter je že na tisoče ljudi ozdravilo. Prijazno je za rabo 'in nima strupenih svojstev. Zadovolji vsakogar, ki ga je še kdaj rabil po navodilih. Zdravi vse vrste pre hlad, kašelj, vnetje pljuč In prs, in to je
Severov balzam za pljuča.
Otroki imajo kaj radi to zdravilo. Rabi se proti oslovskemu in drugemu kašlju ter vseh neredih grla. Vsak le-karnik vam pove, da je najboljše zdravilo zoper kašelj. Dobi se v steklenicah po 25 in 50 centov. Pazite, da dobite “SEVEROVEGA”. Ne jemljite ponaredkov.
ZDRAVNIŠKI 11 DAMO BREZPLAČNO.
W. F. Severa Co.
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se j-e odpeljalo dne 10. jan. 107 Slovencev, 6 Hrvatov in 22 Macedoncev; 24. jan. 30 Hrvatov in 17 Macedoncev; 26. jan. 8 Slovencev, 102 Hrvata in 46 Macedoncev; 27. jan. 101 Slovenec, 38 Hrvatov in 60 Macedoncev.
—	Letos ne bo pomanjkanja delavcev. Pod tem naslovom piše ljubljanski “Slovenec”: Statistični podatki preteklih dveh let o kranjskih izseljencih iz Amerike nam kažejo, da se je v tem času vrnilo v domovino okroglo 4000 moških, delavcev in profesijonistov, ki bodo dobili lahko zaslužek, doma. Večina se jih bo potrebovala seveda na kmetih, drugi pa v obrtu in sličnih podjetjih. Ti so vsled kritičnih razmer V špekulativni Ameriki zanjo zdaj zgubljeni in odvrnili so že tudi — na stotine drugih od nje,
—	Prostor za bodočo slovensko univerzo v Ljubljani bo mestna občina rezervirala ali na stavbišču ob Dunajski cesti ali pa na Vodnikovem trgu. Misliti bo pa tudi kmalu na novo poslopje magistratnih uradov.
—	Poljaki iz Varšave in Peterburga prirede letošnje poletje velik skupni izlet na Slovensko.
—	Ljubljansko veteransko društvo je razpustila kranjska deželna vlada na ukaz vojnega ministrstva, ker je veteransko društvo na svojem občnem zboru dne 11. oktobra sklenilo prispevati iz društvenega premoženja za spomenik žrtvam padlim 20. septembra in ker je določilo znesek za ranjence! Deželna vlada pravi, da vidi v tem “demonstrativno dejanje”, ki je v nasprotju s pravili društva. Obenem je cesar veteranskemu društvu odtegnil svoj protektorat in je preklicano dovoljenje, da sme društvo imeti na društveni zastavi cesarskega orla, na drugi kranjski deželni grb. Ko je čestiti predsednik veteranskega društva, Mihalič, patrijot od glave do nog, začul o razpustitvi društva, se je jokal kot otrok ter je vsled žalosti obolel, da je moral v posteljo. Deželna vlada že ni predložila g. Miheliča v odlikovanje povodom cesarjevega jubileja, dasi je g. Mihalič brez dvoma eden najboljših patrijotov v Avstriji in za patrijo-tično misel.velezaslužen, sedaj je pa razpustila še veteransko društvo. Ču-jerno, da bo g. Mihalič na cesarja pisal in mu razložil, da se je razpust izvršil na podlagi napačnih informacij. Razpuščeno društvo je imelo 400 članov. Z društvenim premoženjem, ki znaša okolu 23,000 kron, bo sedaj razpolagala deželna vlada. Veteranci so marljivo kot čebelice zbirali to premoženje za bolne člane.
—	Ivan Kural umrl. Po dolgotrajni, zelo mučni bolezni se je 19. jan. preselil v večnost gospod Ivan Kuralt, c. kr. sodni pristav v pokoju. Umrl je v 64. letu svoje dobe za rakom. Rajnik se je narodil pod kmetskim krovom v Ratečah na Gorenjskem, ter po absolviranih pravnih ukih stopil v sod- ' no službo. Služboval je v Krškem, Ribnici, Radečah pri Zidanem mostu in končno v Gornjem gradu. Šikane tedanjega gornjegradskega sodnika Rothschaedelna, kateremu je vrlo se- | kundiral notar Schwarzenberg — oba pasionirana nemškutarja, ki nista mogla živega videti narodnjaka Kuralta— so imele za tega usodepolne, daleko-sežne posledica. Jedva 431eten je bil j vpokojen z minimalno pokojnino. Kot penzijonist se je naselil v Ljubljani. Zadnjih pet let je deloval v pisarni dr. Šušteršiča. Umrli Kuralt je bil idealen rodoljub in velik ljubitelj slovenske knjige. Od ust si je pritrgoval, da si je mogel nabavljati slovensko čtivo. Bil je izza leta 1876 tudi usta-novnik “Slovenske Matice” in baš tako “Mohorjevi družbi”.
—	Srečko Nolli umrl. V starosti 64 let je 35. jan. umrl občespoštovani meščan gospod Srečko Nolli v Ljubljani, bivši kleparski mojster in hišni posestnik. Pokojnik, brat rajnega opernega pevca Josipa Nollija, je bil vrl in kremenit rodoljub.
•— Obesil se je v Spod. Domžalah Alojzij Zabret po domače Pečnikarjev. Prodal je nedavno po očetu izročeno domačijo. Kesanje in toga po lepem očetovem domu ga je spravila v pravi katastrofalni dušni položaj, da se je jel čemdalje bolj vdajati pijančevanju in kvartopirstvu, v čemer je bojda pred kratkim zapravil 1760 K.
—	Nagla smrt. V Postojni je naglo-ma umrl c. kr. poštar g. Vodopivec Anton. Zvečer je bil še popolnoma zdrav, v jutro 25. jan. ga je pa zadela kap.
—	Ustrelil se je v Dobrem polju pri Postojni 20 letni Josip Kovačič iz Podgrada v Istri.
—	Kranjica umrla na potovanju. V čakalnici državnega kolodvora v Zagrebu je 23. jan. vsled kapi umrla Roza Malerič iz Črnomlja. Potovala je k sorodnikom v Sarajevo.
Umrljivost v Gorjah. Pretečeno
leto jih je umrlo v Gorjah 40 oseb, in od teh samo meseca decembra 10 oseb. Tudi novo leto ne prizanaša; v prvih 16 dneh je umrlo že osem oseb, med njimi 36 let stari Jože Žumer, sin občin, tajnika.
— V Krki je utonil posestnik Pre-skar iz Boršta, ko je šel v vinsko gorico na Malenški vrh v občini Čatež ob Savi. Vsled mraza je Krka precej trdo zamrznila, tako da brod ni mogel voziti. Mož je šel v gorico po pijačo z dvema barigljicama črez zamrznjeno Krko. Na povratku črez reko sezuje si črevlje, da bi varnejši bosonog prišel črez zamrznjeno reko domu. Toda groza, nekako sredi struge začne pokati led in mož se pogrezne v vodo. Na vso moč začne klicati vaščane na pomoč, držal se je še z lakti v smrtnem strahu nad ledom. Vaščani v Borštu, ki je takoj na bregu, slišijo njegov klic in mu vržejo dolgo vrv v pomoč, da jo doseže in ga potegnejo na suho; toda v tem hipu se ulomi led tudi pod lakti, in mož zgine pod ledeno skorjo v globočino. Le z veliko težavo so čez dolgo časa mogli vaščani najti njegovo truplo, katero so zanesli v vas. Preskar je bil še mlad gospodar. Zapušča ženo in več nedoletnih otrok.
—	Prijatelj ustrelil prijatelja. Dne 18. januarja pop. se je v Ljubljani v Železnikovi čevljarnici na Starem trgu zgodila zaradi lahkomišljenega ravnanja s samokresom velika nesreča. Ko je med delom 19 letni čevljarski pomočnik Fr. Mohorčič, rodom iz Kranja, pokazal poslovodju Alojziju Kiv-ku samokres, v katerem so bile 4 ostre patrone, je ta samokres izpraznil ter mu dal patrone s samokresom vred nazaj. Mohorčič je nato dal tri patrone svojemu prijatelju Kavčiču, eno pa je dejal zopet v samokres ter z njim v svoji lahkomišljenosti pomeril v svojega tovariša, 22 letnega Rudolfa Kinf-narja iz Metlike. Pri ti skrajni neprevidnosti se mu samokres nagloma spro ži ter je krogla zadela Kmfnerja v čelo, ki se je takoj zgrudil mrtev na tla. Ker je imel v roki takrat čevljarski nož, se je pri padcu obrezal tudi s tem tako, da je bila okrog njega cela mlaka krvi. Mohorič je tih in miren 20 letni mladenič in je izključeno, da bi uboj storil iz slabega namena.
—- Za kroničnim alkoholizmom je umrla nenadoma v Ljubljani 49 letna Marija Pengretova.
—	Umrli so v Ljubljani: Soproga pleskarskega mojstra Otorepca gospa Ivana Otorepec. Zapušča mu pet nedoraslih otrok. — Mestni ubožec Janez Inglič, star 74 let. — Oženjeni delavec Jožef Rihter, 39 let star.—^Nadalje so umrli: Uršula Ocvirk, gostija 77 let, Radeckega cesta 11; Uršula Zidanic, usmiljenka, 32 let, v bolnici; Jakob Žebre, črevljar, 54 let; Marija Starc., pekova žena, 31 let; Ivan Češ-nik, mizar, 42 let; Marija Ločniškar, ključarjeva žena 50 let; zasebnica Ne-žika Kočevar, stara 64 let, in Katarina Nehija, stara 11 let.
—	Delo šulferajna na Kranjskem. Iz Roden pri Črnomlju se piše: Nemški šolski nadzornik, boljše agitator šulfe-rajnski, nas je počastil te dni s svojim obiskom. Gospod ima daljši dopust in ga porablja za agitacijo za nemški šul-ferajn. Tukaj hočejo na vsak način vkljub že potrjeni javni slovenski šoli, ki se v nekaj dnevih lahko odpre, ustanoviti za par kočevskih in več slovenskih otrok, katerih stariši so zapeljani z raznimi obljubami, nemško šolo. Sta-rišem so obljubili, da dobe svojo nemško faro, ko se nauče otroci dovolj nemško.
—	Za v Italiji ponesrečene .je nabral ljubljanski odbor 2934 K in 64 h.
—	Prijet je bil in svojemu polku v Celovcu izročen domobranec Arnošt Arko, rodom iz Šiške, kateri je pred dvemi leti dezertiral.
—	Vožnje na električni železnici. V letu 1908 se je vozilo po ljubljanski električni železnici 1,020,744 oseb, to je med osmimi obratnimi leti prvo, v katerem se je doseglo število vozečih se oseb en milijon. V prejšnjih letih prevozilo se jih je samo 700,000 do 800,000.
—	Gramofonski bališ pred sodiščem. G. Oblak, po domače Tončkov Francelj, gostilničar na Tržaški cesti v Ljubljani, toži Franca Janežiča, Andreja Ruperta in J. Lavrin, ker sta meseca avgusta narekala v gramofon Janežič in Rupert, Lavrin pa ne. Vpraševal je Rupert, odgovarjal pa Janežič. Na podlagi pogovora se je napravila gramofonska plošča. Naročil jo je urar Krapeš skupaj z Goldsteinom. O bališu je narekoval v stroj Janežič, odgovarjal pa Rupnik, nakar se je napravila gramofonska plošča, ki se začne s polko, nakar sledi razgovor: A.: “Kam pa greste?” — B.: “Po bališ.” — A.: “Po čegav?” — B.: “Tončkovega Franceljna z Lepega pota.”— A.: “Kje se je pa oženil?” — B.: “V Gornji Šiški.” — A.: “Koliko bo priženil?” — B.: “Dvatisoč pa kravo s teletom!” — A.: “Pa bika tudi?” — “Ja, bika tudi, po materini smrti pa še nekaj denarja”, nakar zopet sledi polka. Oblak, sicer znan kot šaljivec, se je smatral žaljenega in je tožil. Gramo-
fonsko ploščo sta naročila urar Krapeš in Goldstein. Sodnik dr. Mohorič je obtožence oprostil. Janežič in Rupert sta bila oproščena za to, ker je-stvar že zastarela. V gramofon sta narekovala besedilo, namreč že avgusta lani. Taka stvar pa v treh mesecih zastara.
—	V konkurz je prišla čebelarska tvrdka baron Rotschuetz v Višnji gori.
—	Nepošten poštni hlapec. Dne 23. p. m. je 21 .letni poštni hlapec Mihael Pirš rodom iz Zagreba, pristojen v Grosuplje, peljal poštni voz iz Horjula na Vrhniko. Pred odhodom pa je u-kradel poštarju g. Ivanu Čeponu rjav havelok in 32 K denarja. Poštni voz je Pirš pustil stati na cesti, sam pa neznano kam pobegnil.
—	Večerjo mu je pokvaril. Hlapec Jurij Prebiv je sedel v Virantovem' hlevu v Ljubljani in večerjal. Tu not je vstopil izvošček Janez Kocmur iz ' Ljubljane in mu z nogo porinil par' konjskih fig v večerjo, kar je Krebiva 1 tako ujezilo, da je vrgel krožnik v' Kocmurja. Slednji pa pograbi neke ’ vile ter zamahne s silno močjo proti Prebivu ter ga zadene na levo loban-1 sko kost, da je počila. Obdolženec j dejanje priznava, pokoril se pa bode za to pol leta v težki ječi.
—	Razmere na ljubljanski realki postajajo vedno neznosnejše za slovenske dijake. Kaj si vse dovoljujejo ti nemškonacionalni profesorji? Ne mine skoro dneva, da se ne bi žalilo slovenskih dijakov. Zlasti se odlikuje v tem profesor in okrajni šolski nadzornik Schrautzer. Nedavno je moral razrednik posredovati, ker je profesor Schrautzer med poukom delal opazke, da stoji na mostu do Adrije, da mora neko stvar zakrpati z jugoslovanskimi krpami itd. A kakor se kaže, niti pritožbe pri razrednikih ne morejo brzdati njegovega strupenega jezika. Dne 5. jan. je profesor Schrautzer zopet čutil potrebo med poukom žaliti slovenske dijake s tem, da se je norčeval iz naše narodne ogorčenosti nad imenovanjem dež. šolskega nadzornika Belarja.
Trstu med uradniki 22 Slovencev m 116 Nemcev — na progah 92 Slovencev in 122 Nemcev — med poduradni-ki 140 Slovencev in 130 Nemcev; tudi med slugami je 182 Nemcev. To je 550 ljudi, ki odjedajo Slovencem kruh. Na vsakem višjem, boljšem mestu sedi nemški uradnik, Slovenci pa so njegovi hlapci. — Slovenska javnost! Ali ni to sad našega narodnega indiferentizma, posledica naše patentirane zaspanosti in zanikrnosti?!
—	Zbodla se je pri šivanju 191etna Karolina Gleščič v Gorici. Ni se brigala za to, ali lotevale so se je bolečine in mladenka je morala končno umreti vsled krčev, ki so jo lomili.
—	Zaradi nesrečne ljubezni se je zastrupila v Trstu 221etna šivilja Marija Palmin. Niso jo mogli več rešiti.
—	Samo,umor na Opčinah. V nedeljo 20. jan se je v Malalanovi krčmi na Opčinah vpričo gostov, ki so ž njim sedeli pri isti mizi, ustrelil Rudolf Was-seck, zapustivši v Rojanu ženo, od katere je živel od prošlega novembra ločeno. Zapustil je list, naj se ženo obvesti in ga pokopljejo poleg starišev ki sta se oba zastrupila.
—	Padel je z okna pri delu v Gorici mizar iz Strašič Konstantin Marega ter se pri tem tako pobil in poškodoval v notranjih delih, da je na teh poškodbah umrl v bolnišnici. Marega, ki je star 56 let, je delal na mestni palači.
—Proti laški univerzi v Trstu je priobčil v raznih nemških listih oster članek nemški časnikarski odbor v Trstu,
hitrem drsanju na 5000 metrov v Budimpešti je zmagal te dni vse tekmece Celovčan Tomaž Bohrer.
HRVATSKO
—	Položaj na Hrvaškem. Zagreb, 25. jan. Vsled ne zročenja delegatov Pri-bičeviča, Banjanina in Budisavljeviča se pričakuje, da nastane v kratkem splošen političen preobrat. Gotovo je to, da sabor ne bo razpuščen, kar se sklepa iz tega, ker je veliki župan Ga-grijovič odšel na tritedenski dopust. Rauch in njegova družba je vsled zadnjih dogodkov naravnost konsternira-na. Splošno prevladuje mnenje, da ne bo dobiti na Hrvaškem sodnika, ki bi obsodil Srbe.
—	Obsojen vlomilec. V Bjelovaru so obsodili Ivan Kušarja, ki je bil novembra prošlega leta tam vlomil in uropal za 20,394 kron vrednostnih papirjev, v osemletno težko ječo. Ukradene vrednostne papirje so vse dobili.
Lvvwvw
ŠTAJARSKO
1
—	Hotel “Erzherzog Johann” v Celju je baje na prodaj. Nemci so s svojo "nemško hišo” v Celju oškodovali vse celjske nemške hotele.
—	Dr. Vekoslav Kukovec se je preselil iz Celja v Trst.
—Nemška nasilstva. Zastopniki nem ških društev v Gradcu in nemškega di-jaštva so predkratkim imeli zborovanje, na katerem so sklenili, da se ne sme dopustiti v Gradcu nobeno slovansko zabavo.
—	Brezplačni pouk slovenščine dvakrat na teden je uvedel v Gradcu “A-kademisch nationaler Arbeitsausschuss”.
—	Tatovi koles obsojeni. V Gradcu se je utaborila družba sedmih fantov, ki je po Štajerskem kradla kolesa, izkupiček za ukradena kolesa pa zapila. Te dni so bili pred graškimi porotniki radi tega obsojeni Karol Verdonig v sedemletno, Anton Vugrin v osemletno, Friderik Strauss v dveletno, Franc Strauss v 14 mesečno, Albin Peklar v 13 mesečno težko ječo, Henrik Vogrin in Martin Pokelšek sta bila oproščena.
—	Častnim kanonikom sta imenovana gg. dr. Anton Suhač, dekan pri sv. Ani na Krembergu in Simon Ga-berc, dekan magdalenski.
—	Umrl je v Mariboru v 75. letu svoje starosti odvetnik dr. Janko Ser-nec, ki je nedavno odložil odvetništvo.
—	Salezijanski zavod baje nameravajo ustanoviti v Veržeju na Spod. Štajerskem.
—	Poročnik dobil in — izgubil glavni dobitek. Neki graški poročnik je zadel glavni dobitek turških srečk v znesku 600,000 kron. Poročnik je imel številko svoje Srečke zapisano v svoji beležnici. Sedaj je srečko pričel iskati in spoznal, da jo je zgubil na vojaških vajah ali pa pri opetovanem preseljevanju. Poročnik je seve ves obupan, oblasti pa mu ne morejo pomagati.
—	Nagloma je umrl v Botričnici pri Sv. Jurju ob južni železnici 60 let stari Franc Ratajc. Zadela ga je najbrže kap.
—	Trte so pozeble v mnogih krajih v ptujski okolici.
—‘ Ponarejeni bankovci. Iz Ptuja se piše: “Pa kdo jih le dela?” Tako vsi povprašujejo, ko se je raznesla vest, da so nekega moža v Ormožu vtaknili v zapor, ker je imel polno listnico prav dobro ponarejenega, vendar ne pravega cesarskega denarja. Baje je imel dotični trgovec, ki se piše Pavko in je doma na Gorici pri Račjem, same večje bankovce.
—	Umrl je v Velenju rud. ravnatelj v pokoju Viljem Kamposch.
—	“Freie Stimmen” so grozne potrte zaradi članka, ki ga je napisala u-radna “Klagenfurter Zeitung” z dne
21.	jan. o sodni jezikovni praksi pri celovškem okrajnem sodišču. Javkajo in grozijo, stvarnega pa ničesar ne morejo odgovoriti, ker so dobile strašno po nosu. Uradno glasilo je namreč dokazalo, da so bile pri okrajnem sodišču v Celovcu vedno vlagane in reše-vane tudi slovenske tožbe in samo v zadnjih 11. letih je bilo skupaj 1463 slovenskih vlog. Šele v najnovejšem času, meseca septembra 1. 1. so pri celovškem okrajnem sodišču zavrnili slovensko tožbo. Senat deželnega sodišča je pa prizivu proti tej odklonitvi ugodil in priznal, da mora okrajno sodišče na podlagi deželnega nadsodišča in najvišjega sodišča sprejemati tudi vloge v slovenskem jeziku, ker je pri celovškem okrajnem sodišču slovenščina v rabi. To pa nemškim nacionalcem ni šlo v glavo; zato krik in vik.
—	Pri mednarodnem tekmovanju v
Kot nova ¡zgleda obleka ko smo j« mi očistili in pogladili, neglede ako j« :z debelega ali tankega blaga.
Ženske bodo jako vesele, ako se seznanijo z našim delom. Prenovimo obleke, boljše in hitreje kot se dom* naredi za kar zahtevamo le malo pl*, čilo. Poskusite naše delo!
JOLIET .STEAM DYE HOUSE, James Straka ft Co.
5zo-6aa Cass St. JOLIET, IU, Chi. Tel. 489.	N. W. Tel. 4Ml
Slovensko - Amerikanski KOLEDAR
za leto 1909
je dobiti s poštnino vred za 30cts.
Koledar je zelo obsežen in primerno darilo za božič ali novo leto. Naročila naj se pošiljajo
Upravništvu “Glas Naroda”,
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
John Steianic
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, UL
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, tovrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, III.
Clovanski tvorničar društvenih os makov (badges), regalij, kap, baadt n zastav. Velika zaloga vseh po 'rebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebuje», kaj za društvo. Pišite slovensko. K* tolog na zahtevanje zastonj.
Podpisani naznanjam rojakom, da sem kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodaja..! izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St. ft Lincoln. CHICAGO, ILL.
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Podružnica
S 6104 ST. CEAIR AVB. IN. E., CLEVELAND, O.
le prali!
Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne.
ato si namenjen
ženo, otroke, *li pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč.
I
__________
kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo.
—Ljubljanski “Slovenec” piše: “Ljudje se čudijo; če se jim pove, da je v tržaški direkciji c. kr. drž. želez., kateri je podrejeno nad tisoč kilometrov že-leznične proge, ki so na slovenski, oziroma slovanski zemlji, pri centrali v
Denarje pošiljamo
Važno n rojake,
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v io do i2 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar se še ni culo, da bi denarji ne prišli na določeno Wsto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in 4]/2 odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslovom “Kretanje parnikov” in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan o Ihoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj p-ide v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Ce kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od_Vas, a Vas^še prodajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno.
VVUYWVW/WAVAWiYVWVWAWiWAVVWWW^V^%WiWAA,iWA,A,AV.,AVW
A-merikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
prvi, največji in najcenejši šlovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednotp.
Izdaja ga vsaki petek
SLO VENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
popisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC
J o 1 i e t,	111.
Tiskarne telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
pri spremebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Popise in novice priobčujemo brez- P°dhml PnP°vedkaiTu plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
21.	feb.	Nedelja	Maksimilijan.
22.	“	Pondeljek Stol sv. Pet. v A	
23.	ti	Torek	Marteja Kort.
24.	“	Sreda	Pepelnica.
25.	“	Četrtek	* Valburga.
26.	u	Petek	Porfirij, škof.
27.	ti	Sobota	Leander, Baldom.
PEPELNIČNA SREDA.
(24. februarja.)
Palmove vejice, ki se na Cvetno nedeljo posvečajo in ki jih verniki nosijo v rokah pri procesiji kot znamenje zmage in veselja, imajo poleg mnoge druge določbe izpolniti tudi še to, da nudijo upepeljene opomin smrti; kajti s takim pepelom zaznamuje duhovnik vernim kristjanom na pepelnično sredo križ na čelo, govoreč besede: “Pomni, o človek, da si prah in se v prah spet povrneš.” Kako krepko nam cerkev v tem preganljivem obredu predočuje resnico, da vsa posvetna radost in slava kaj hitro razpade v prah. Kako res no nas s tem opominja, da se v postnem času spokorimo. In tak čas premišljevanja in pokore nam se zdi potreben nele za posameznega človeka, marveč za cele narode in države z njihovimi vladami vred. Saj je naš današnji čas res bolan, zelo bolan, in družabne in verske razmere so vobče zelo žalostne. .
Kakor si je izvoljeno ljudstvo stare zaveze med štiridesetimi dnevi, ko je bival njegov od Boga mu poslani vodnik Mojzes na gori, naredilo zlato tele in okoli njega plesalo v malikovalski sirovi polteni slasti, tako se suče vse dejanje in nehanje, vse mišljenje, čutenje in hotenje tisočerih ljudi dandanašnji samo okoli pridobivanja posvetnega blaga, okoli zemeljskih slasti in čutnih užitkov. Začasno življenje si hočejo zaslepljenci napraviti tako prijetno kakor mogoče; za Boga in večnost se ne brigajo, teh ni zanje. Kajti smrt, tako mislijo, konča vse. Ubogi zaslepljenci! Kako strašno jim bo prebujenje iz te blodnje, kadar stopi pred njihove neumrjoče duše, ki se v smrti ločijo od teles, na robu večnosti troje-dini Bog v nebeškem veličanstvu kot Sodnik in jim naznani njihovo usodo za celo večnost. Kdo. ne čuti, ako to premišlja, globocega usmiljenja s tisočerimi zaslepljenci, ki so po svoji ah tuji krivdi prevarani za najvišji imetek svojega življenja, za sveto vero v Boga in Kristusa?
Na pepelnične? sredo opominja cerkev k pokori in odpira zaklad svojih milosti tudi zablojencem. O da bi se spreobrnili, dokler je mogoče, m da bi poslušali opomine sv. cerkve, ki je skrbna mati. Naš čas je resen in mračen in že se kaže roka, ki piše z ognjenimi črkami na čelo našim takozvanim kulturnim deželam strašni opomin ‘•‘Mene Tekel”.
hariike ali inženirstva, siliti naj postane učitelj ali duhovnik, ali če ga veseli mizarstvo, napraviti iz njega krojača ali čevljarja. Da so tudi mladeniči, ki jih ne veseli nobeno delo in bi se sami od sebe ne poprijeli nobenega opravila, je splošno znano. Take nepridiprave je treba podučiti s svetopisemskim rekom: “Kdor ne dela, naj tudi ne je.” Stariši ali vzgojitelji naj jim preskrbe delo primerno njihovim zmožnostim in njihovi izobrazbi.
A četudi je delo za mladino velekori-stno, vendar se ne da tajiti, da žugajo mladenčem in mladenkam v mnogih delavnicah velike nevarnosti. Skoraj povsod delajo nedorasli v družbi odra-ščenih in so prisiljeni poslušati dan na dan izreke in opazke starejših delavcev. In kolikrat nimajo ti nobenega ozira na svoje mlajše, še nedolžne sodelavce. Sami izprijeni si prizadevajo ti hlapci hudičevi otrovati tudi mlada srca s strupom nesramnosti, in brezve-re. Poleg preklinjevanja in sramotenja sv. vere okužajo delavnice z nesra mnim govorjenjem, nespodobnimi šalami, nečistimi namigavanji in grdimi Žalibog se odlikujejo v tem prav pogostoma oženjeni možje. Zdi se, da kar tekmujejo med seboj, kdo bo prekosil druzega v kvantanju in umazanem govorjenju. Manjka nam besedi, da bi mogli zadostno ožigosati njih satansko zapeljevanje in pohujševanje. Gnojnico, ki so je polna njih brezbožna in nečista srca vlivajo v ušesa še nedolžnih dečkov in deklic ter jih seznanjajo s stvarmi, pred katerimi se vzgraža vsak pošten kristjan.. Trgovske hiše, tovarne, razni shops, uradi, salooni itd. so redko-kedaj brez mož, ki se ne bi odlikovali v tem sramotnem poslu. Nobena reč jim ni sveta dovelj, da je ne bi oblatili s svojim strupenim jezikom. Vsaki čas imajo pripravljeno celo zbirko nesramnih povestij in šal, ki jih pripovedujejo svojim znancem in ti zopet drugim, da se širijo kakor knjusna povodenj od kraja do kraja. Mladi ljudje, ki pridejo s takimi kvantači v do-tiko, potrebujejo posebne milosti, da se obvarujejo okuženja. Koliko izmed njih ni že dobilo prvi poduk o najo-studnejših grehih v delavnici, kjer so bili prisiljeni si služiti svoj kruh!
Človek bi mislil, da katoliški možje v tem oziru ne greše. Žalibog ni temu tako. Le prevečkrat bi se lahko s prstom pokazalo na katoliške može, celo postarane može, ki nimajo nobenega smisla za to, kaj se spodobi in kaj ne in so gluhi za nauk sv. cerkve in opomine svoje vesti, pa zapeljujejo mladež s svojim slabim izgledom. In ravno zato, ker so katoličani škodujejo več, kakor nenravni drugoverci in naj-razuzdanejši brezverci.
Kako je temu zlu opomoči? Katoliškim delavcem kličemo: Vsakdo naj sklene, da ne bo na noben način nesramno govoril ali se tacega pogovora udeleževal in da bo vselej skušal preprečiti umazano govorjenje vpričo mla dih ljudij. Če se sestaneš s kakim kvantačem in ti začne razpolagati s svojo umazano kramo, delaj se, kakor da ga ne čuješ, ne smej se in ne odobra vaj njegove neslanosti. To ga bo počasi iztreznilo. Najbolje ga odpraviš s tem, da ne kažeš nikakega zanimanja za njegov govor, se obrneš in hitro odideš.' Bilo je v nekem saloonu zbranih več mož, pa jih je hotel nekdo kratkočasiti z nesramno storijo. Ko je končal, se obrne vrl možak k njemu in mu resno zakliče: “I like fun, but I don’t like dirt.” — “Spas imam rad, svinjarij pa ne.” Je rekel in odšel.
Kdor ima oblast nad drugimi, naj odločno prepove nespodobno govorjenje med svojimi delavci.
Stariši naj poizvedo, kakšna družba je v delavnici, kamor mislijo poslati sina ali hčer in če se prepričajo, da so tam slabi, izprijeni ljudje, .naj ne izpostavljajo svoje dece toliki nevarnosti. Neka revna mati je imela hčer, ki je ravno toliko dorasla, da bi lahko dobila delo v tvornici in zaslužila nekaj dolarjev na teden. Ko pa mati zve, da v javno tisti tvornici delavci in delavke jako grdo in nespodobno govore, pravi: “Kakor sem revna in kakor prav bi mi prišli tisti dolarji, ne pustim pa ne svoje hčere tje, ker vem, da bi se. gotovo pohujšala in izpridila.
Mladini pa svetujemo, naj se kolikor mogoče ogiblje enacih delavnic. V tistih nevarnih letih, ko se začno učiti kake obrti ali rokodeljstva, potrebujejo posebne pomoči in milosti božje. Od vseh stranij obdani od nevarnostij morajo z vso skrbjo čuvati čistost srca. Naj nikdar ne poslušajo grdega govorjenja in se pajdašijo s kvantači! V času skušnjave naj se spomnijo, da jih vidi božje oko in jim angelj varuh stoji ob strani. Najboljši pripomoček pa je večkratno vredno prejemanje svetih zakramentov.
HUDIČ V DELAVNICI.
Dobro je, da se fantje in dekleta, ko so odrasli šoli in se pripravili na prejem sv. zakramentov, poprimejo dela jn začrtajo svoj poklic. Nič ni priprav-nejše utrditi in razviti značaj v mladi duši, kakor stalno dnevno opravilo.
Delo mora biti kajpada primerno mladostnim močem. A zato že skrbe naše deželne in državne postave, ki so v tej deželi strožje, kakor kje drugod. Ozirati se je treba tudi na nagnjenje mladenča pri volitvi poklica. Ne bilo bi prav dečka, ki ima veselje do me-
primeren dokaz za ta prmavajeni greh zgodovinarja.
Veliko dejstvo, ki bi moralo obrniti nase splošno pozornost, se prezira. To je dejstvo, da Slovan prihaja v svoje kraljestvo, dejstvo, proti kateremu so srečne osode kraljev in cesarjev kakor prah na tehtnici. Predlagana priklo-pitev Bosne in Hercegovine avstro-ogrski državi je samo jeden od znakov, da slovansko vprašanje dozoreva, da se Slovani stopnjema dvigajo iz položaja podvrženosti in politične sužno-sti ter ustanavljajo kot nadvladujoče pleme v osrčju Evrope.
Od vseh velikih plemen evropskih so bile Slovanom osode najnepovolj-nejše. Previdnost je bila njim okrut na mačeha.
Od stoletja do stoletja so bili oni plen zmagovalcev evropskih in azijskih. Kadar so bili vstanu, kakor na Ruskem, zagotoviti si svojo neodvisnost od Tatarov in Turkov, so to le mogli storiti tako, da so se podvrgli kacemu samodržcu, čegar jarem je bil malokdaj lahek in čegar breme ni bilo nikdar lehkotno. Ampak za to evropsko pepeljugo se pojavlja luč v temi in znakov ni malo, da postane v bodočnosti prezirana kuhinjska dekla še prva lepotica na plesišču.
Čimteljica, ki odločuje konečni izid spopada narodnih sil, ni politika ali dr-žavništvo vladarjev, nego množitev njihovega prebivalstva. Na prvi pogled vidimo, da bodočnost pripada Slovanom. Na zapadu se prebivalstvo približuje prestanku. Na Francoskem se je celo začelo manjšati. Toda slovansko prebivalstvo neprestano raste in se množi in napolnjuje zemljo. Obilje slovanske zibke presega obilico plodovitega Nemca, plodnega Italijana, Ogra, Britanca in Francoza. Treba samo pravila trojne svote, da se dokaže neizogibnost slovanske pretežne moči v izhodni in osrednji Evropi, Samo Slovani izmed vzhodnih plemen lahko po pravici reko: “Čas je na naši strani.” Oni lahko čakajo. Ni dvoma, da bo avstrijski krempelj zarinil svoje nohte nekoliko globlje v srbske pokrajine, ampak to je nepri-lika, ki projde kakor prehajajo ošpice ali oslovski kašelj. Glavno dejstvo je, da se vse dni in vse noči z nezmotljivo rednostjo premikanja planetov po njihovih obhodih pluskajoča plima slovanskega življenja dviga više in vedno više.
Žene, ki napolnjujejo zibke, so močnejše nazadnje, nego vsi vojščaki vseh kraljev. Žezlo cesarstva leži zakrito v plodnem maternem telesu. Ampak s potrpežljivostjo in zjedinjenjem bode slovansko zmagoslavje doseženo brez vsacega bojnega pretresa.. Dovolj je samo nalivati novo vino svežega slo-skega življenja v zrabljene steklenice avstrijske države, da se zagotovi ko-nečna zmaga.
Dan litoželeznih držav se brž bliža koncu. V jednej ali drugej obliki bo vesoljno vzhodno ozemlje od Petrograda do Prage in od Prage do Dreno-polja pokrito s federacijo (zvezo) ali federacijami svobodnih, samostalnih držav tako mirnih kakor so švicarski kantoni, v katerih bodo Slovani vsled pretežnega števila igrah prvo vlogo.
In čudno tudi ne bo, če obupni napor Nemčije, zajeziti usodno povodenj na Poznanjskem, povzroči, da se tudi Poljsko na Nemškem pridruži vzhodni zvezi bodočnosti.
Ko bi imeli jezik vseh ljudi in angelov, zakričali bi gromko v ušesa vseh slovanskih narodovi “V edinosti je vaša moč. Zjedinjeni lahko premagate vse svoje sovražnike. Razcepljeni o-stanete prezirani in nezmožni sužnji svojih sosedov. Mir! Mir med vami! Strpljivost in složnost — pod tem geslom boste zmagali.”
Ge se bo ta svet vpošteval, potem u-tegne dobro seme, katero je Katarina sejala v temnih dneh viharja in nevihte, vzkliti in dozoreti za slavno zlato žetev. Potem se utegne izpolniti njena veličanstvena vizija (prikazen) o prihodu mogočne kraljice Slavije, ki bo predstavljala več nego sijajnost starega Rima, več nego brezuspešno zaželeno dovršenost klasične Helade, več nego namišljeni imperializem povsod-pričujoče Anglije.
In bledeča zvezdna svetloba na zapadu utegne ugasniti in izginiti v nič v nezasanjani prekrasoti vzhodne zarje.
voljen in določen na četrt po šestih onega večera. Z globokim čutom sem el; pa moj nebeški Oče je prišel prej in je pripravil pot. Predsednik nas je prisrčno sprejel in po prijetnem, poučnem razgovoru, med katerim je rekel, z ozirom na osvobojence: “Če sem jaz kaj pripomogel pri svoboditvi tega dolgo trpečega, teptanega ljudstva, zahvaljujem Boga za to”, — nas je prešinjal blag čut. Dobri mož je podprl svojo glavo s svojo roko, in pod dragocenim vplivom sem pokleknil v slovesni molitvi. Pokleknil je tudi on tik mene in čutil sem, kako mu je srce utripalo ob vsaki izgovorjeni besedi. Potem sem ga nagovoril, in ko smo vstali za odhod, mi je iskreno segel v roko in me zahvalil za obisk.
.eč se za otroke, da jima ne zmrzneta, sta ju zavili v svoje velike rute, a drugo jutro so ljudje našli otroka pri mrtvih materah. Otroka sta na ves glas jokala in čudno, da ju niso volkovi raztrgali.
ANGLEŽ O SLOVANSKI BODOČNOSTI.
Pod naslovom “Slav Is Coming Into His Kingdom” (Slovan prihaja v svoje kraljestvo) je v ogromni Lincolnovi izdaji chicaškega dnevnika “The Chicago Daily Tribune” napisal znameniti angleški politik in zgodovinar W. T. Stead članek, ki ga v celoti prevajamo v sjedečem:
Usoda držav je razmerno od male važnosti, ako se primerja z osodami plemen. Zgodovina človeštva se povečini jemlje kratkodobno. Dviganje in padanje vladarskih rodovin, preure janje politične sestave zemljevida, te stvari se lahko razločujejo, ampak evo lucija ali razvoj plemen se vrši neopa ženo. In baš sedaj je v Evropi prav
Navadno se razpravlja o Lincolnu kot sposobnem odvetniku in nepo-snemnem pripovedovalcu, kot nadarjenem govorniku in dalekovidnem državniku, a malokdaj čujemo o njem kot globokovernem kristjanu. Njegovi starši so bili baptisti. Sv. pismo je zavzemalo odlično mesto v njihovi o-skromni domačiji. In vpliv sv. pisma na Lincolnovo življenje je lahko za sledovati. V svojih govorih in spisih dostikrat navaja reke iz sv. pisma, kakor tako pogosto noben drug ameri ški politik ali državnik ne.
Leta 1860. je v pogovoru z državnim šolskim superintendentom N. Batema-nom rekel Lincoln: “Jaz nisem nič, am pak resnica je vse. Vem, da imam prav, ker vem, da je svoboda prav, kajti Kristus jo uči in Kristus je Bog;
Lincoln je verjel v molitev. V svojem govoru na razhodu v Springfieldu, je izrazil upanje, da bodo ljudje mo lili zanj; isto gorečo željo je izražal proti številnim duhovnim odposlancem, ki so ga obiskovali v Washing-tonu. In sam je molil za narod, za srečo armadi in za domačije opustoše-ne po nadlogi strašne vojne.
Toda najlepši dokaz Lincolnovega verskega življenja je bila njegova ljubezen. Tako nežnega, tako prizanesljivega moža ne najdeš izlepa v svetovni zgodovini. Nikdar ni govoril ne prijazno o nikomer, niti o sovražniku. “Take čudi je bil,” je rekel general Grant, “da je imel vedno pri roki izgovore za svoje nasprotnike.” Tako prijaznega in ljubeznipolnega človeka se ne dobi vsak dan. “Nikdar nisem vedoma zasadil trna v nobeno člove ško srce, ampak vedno sem se trudil izdreti trn in zasaditi rožo, kjerkoli bi roža lahko rasla.” Tak izrek napisati kot je ta, je velika zasluga, a živeti po njem — to je bilo vzvišeno in podobno Kristusu.
Ugrabljeni ženin. V vasi Winningen na Nemškem se je hotel neki 601etni posestnik poročiti s 35 letno nevesto. Vse je bilo že pripravljeno, da se srečna dvojica odpelje k poroki v cerkev. Tu se pripelje pred hišo voz. Srečnega ženina so poklicali vun in tu so ga čakali njegovi trije odrasli sinovi. Očeta so prijeli in posadili v svoj voz ter se hitro odpeljali. Nevesta in svatje so zaman čakali ženina, katerega so sinovi na ta način rešili zakonskega jarma.
Japonska razstava. Iz Tokia poro čajo, da se japonska vlada pripravlja na veliko izložbo, ki se naj otvori 1, 1912. Izložba bo mednarodna.
LINCOLN KOT KRISTJAN.
Iz “The Chicago Sunday Tribune” z dne 7. t. m. smo nabrali o tem 'predmetu sledeče vrstice:
Ko je Lincoln še živel, je bilo v nekem časopisu objavljeno sledeče: Nedavno je bilo javno razglašeno, da je neki obiskalec predsednika vprašal, ali ljubi Jezusa. Zakril je svoj obraz v svojo žepno ruto in se zjokal. Potem je rekel: “Ko sem zapustil domačijo, da zavzamem ta državni stol, nisem bil — kristijan. Ko mi je sin umrl— naj hujša skušnja mojega življenja — nisem bil kristjan. Toda ko sem šel v Gettysburg in sem pogledal na grobove tistih, ki so padli v obrambi svoje domovine, tedaj in tam sem se posvetil Kristusu. Da, jaz ljubim Jezusa.”
Več naših duhovnikov je obiskalo Lincolna, iz verskega ozira, s čuvstvi velikega zadovoljstva. Tovrsten obisk je bil opisan v nekem pismu pred nekaj tedni. Ko je obiskal šole in imel sestanke z osvobojenim ljudstvom ter se udeležil drugih verskih opravil v Washingtonu, piše naš prijatelj: “Sedaj sem čutil, da moram obiskati v evangeljski ljubezni našega plemenitega predsednika; obisk mi je bil koj do-
Rim, 25. jan. List “Messaggero” pro rokuje, da se trozveza ne obnovi. Na miguje na novo trozvezo med Italijo Rusijo in Francijo.
Reklama za avstrijska mesta. Pro fesor Feliks Leibinger je z Dunaja odpotoval v Ameriko, da tukaj s pomoč jo skioptiških podob predava o najlep ših mestih Avstrije.
Ženo je umoril župan Dampierre na Francoskem. Žena je imela raka in da bi strašnih bolečin več ne trpela, jo je umoril. Sodišče ga je sedaj izpu stilo iz zapora, češ, da je bil v trenotku dejanja zmešan.
Cesar Viljem in njegovi uslužbenci, Cesar Viljem skrbi zelo za svoje u-službence. Osnoval je v njihovo ko rist mnogo naprav; tako bolnico, zava rovalnico za starost in hranilnico. Ce sar sam bo v to s svojim premoženjem pomogel.
Češko veteransko društvo v Ricanu pri Pragi je sklenilo, da se društvo razpusti, obleke veterancev pa podari jo mestni občini za mestne pometače, Druga češka veteranska društva na meravajo posnemati ricanske vete ranče.
Nemški šovinizem je na vrhuncu. Rektor dunajske univerze je zabranil vstop na dunajsko univerzo osem francoskim dijakom, ki so hoteli ob iskavati univerzo. Rektor je mnenja: da bi se s tem omadeževal nemški zna čaj dunajske univerze.
Pasja zvestoba. Iz Varšave javljajo da so orožniki aretirali nekega revo-lucionarca. Ta se je mudil v svojem stanovanju in pri njegovih nogah je ležal velik pes. Ko so hoteli orožniki revolucionarca odvesti, se je vrgel pes ves divji nanje in branil svojega go spodarja tako dolgo, da so ga usmrtili z bajoneti.
Kje živi največ sto let starih ljudi Evropi? Da solnčna toplota zelo vpli va na dolgo življenje, dokazuje veliko število starcev v toplih krajih. Tako živi n. pr. na Španskem 401, v Srbij 575, na Francoskem le 213, na Angleškem 135, na Švedskem in Norveškem 10 do 23, v Belgiji 5, na Danskem starca čez sto let. Samo v svobodni Švici ni nad sto let starih ljudi.
Kaj je mati. Iz sela Aleksandrova v Srbiji sta šli dve materi s svojo deco, lOletnim dečkom in 15 letno deklico v drugo selo k svojim sorodnikom. Med potom jih je dobila burja in me-tež. Na nekem križpotu sta ženski zašli in dohitela ju je noč. Materi, bo-
Tajna volitev. Smešna dogodbica, ki se je pri zadnjih državnozborskih volitvah izvršila v nekem nemškem kraju, kaže kako je predsednik volivne komisije razumel “tajno” volitev.
Od višje-oblasti je prišlo na dotičnega predsednika brzojavno vprašanje, koliko glasov so dobili posamezni kandi datje. Odgovor na to vprašanje je bil kratek m jedrnat: “Tega ne smemo izdati, to je tajna volitev!”
Siamsko posredovanje za ženitbe. V Siamu se vsaka ženska na lastno željo vpiše v poseben imenik, ako je dosegla gotovo starost, ne da bi bila dobila moža. Tako registrirana dekleta so pod posebnim varstvom vladarja, ki je prevzel nalogo, da jim preskrbi može. Pri tem ženitnem posredovanju se seveda postopa sumarično. Siamci, ki zakrivajo kak prestopek, se ne obsodijo le v ječo ali v globo, temveč morajo prevzeti tudi eno teh vladarjevih varovank. Ako je njihov prestopek majhen, tedaj si smejo vsaj še izbirati. Ako pa ima hujši zločin na vesti, mo ra se poročiti s tisto, ki se mu nakaže In navadno se takemu izbere najgrša in najprepirljivejša. Temu modremu sistemu se imajo zahvaliti Siamčanke, da ima tudi najgrša med njimi vedno u-pa®je, da more prej ali slej vendar še dobiti moža.
Nemci imajo svojega svetopisemskega preroka. Nemci marsikatero slavno osebo zase reklamirajo, dasi je pač znano, da je bilo več njihovih veleumov slovanskga pokoljenja. — Ampak posebno znamenitost je “pogruntal” neki nemški veleum, ko je trdil, da so bili Nemci že takrat na svetu, ko je živel prerok Jonas. — Ko ga je namreč vrgla po trodnevnem prebavljanju riba živega, toda mokrega na suho, obsto pili so ga prebivalci in kažoč nanj vpili: der ist Jo-nass (moker).—Vsled tega doprinešenega dokaza so Nemci za imenitno svetopisemsko osebo na boljšem. Kdor pa misli, da je to izmišljena bajka, naj kacemu svojci starem kraju naroči — A. S. in plača $2.00.
MALI
OGLASI.
•40404040»
JOSEPH JAEGER,
demokratični kandidat za mestnega blagajnika.
Gosp. Jaeger je delavskega stanu, po poklicu slikar in barvar, a se je vspel do znanega in spoštovanega trgovca. On je bil izvoljen šolskim nadzornikom z veliko večino glasov.
On je član W. C. U. in je večletni uradnik društva sv. Alojzija, št. 21., tudi član C. O. F. in tajnik dvora štev. 119.
Ker je vedno spolnjeval svojo dolžnosti prav izvrstno, posebno se odlikuje v uradu šolskega nadzorstva, za to sme pričakovati, da ga bodejo vsi meščani volili ob prvotnih volitvah in ga nominirali z veliko večino glasov dne 9. marca 1909.
Gosp. Jaeger obljublja, da bo, ako nominiran in izvoljn, deloval v prid mesta posebno pa za koristi Slovencev, katerim je v bližnjem sorodu, ker njegova mati je Slovenka.
KJE JE JAKOB JANKO, BIVAL je pred enem letom v Hackett, Pa., Washington Co. Zvedel bi rad jaz kot njegov oče, mati in njegova mlajša sestra Pepca zanj. Mi smo se pred kratkim časom tukaj v Missouri naselili. Kdor mi pošlje njegov pravi naslov, bo dobil dobro pla čilo za to. Alojz Janko, Poplar Bluff, Mo.	11-t.
NAPRODAJ POHIŠTVO. SKORO novo. John Pluth, 1402 N. Broadway, Joliet, 111.	- 11-2
NAPRODAJ DVE HIŠI ZARADI odhoda iz tega kraja; ena na N. Bluff St. 1105, ima 3 sobe, veliko klet in vodo; dobro urejena, za $875. Ena hiša je v Rockdale, popolnoma nova, ima 6 sob s pitno vodo, loto 49x130, na Davis Ave., cena $1100. Ana Gore, N. Bluff St. 1105. Ilt4
VAI\WWW.VAV.%WAWW\i
Sta» & Sleplei
NA PRODAJ HIŠA S 6 SOBAMI na Sterling Parku. Več pove: Joliet Steam Dye House, 622 Cass St, Joliet, 111.	ufn
ANGLEŠČINA V 3 DO 6 MESF-cih. Lepopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna šola, Box 181, Station B, Cleveland, Ohio.	6mo.
FARMO PRODAM RADI DRUŽIN skih razmer. 50 akrov zemlje, 3—4 akre je novourejenega polja, vse lepo ograjeno. Hiša je nova, pod hišo lepa klet. Poleg polja je lep gozd samega belega hrastja brez kamenja. Cena $450.00. Več pove: Alojzija Zainker, Poplar Bluff, Pa. NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ ske cerkve na hribčku, v obrokih po $i.oo na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, iirj N. Broadway, Joliet, 111 KRIJEMO STREHE S MOČNIM črnim “Asphalt” papirjem. Delo jamčimo za pet let. Naše delo je najboljše vrste, ker ni treba barvanja. Elaborated Roofing Co., 113 So. Joliet St., Chicago Phone 7902, Joliet, 111.	8—4t
BLAZNIKOVE PRATIKE SE DO-bijo pri Jos. J. Peshel, Ely, Minn., po pošti v znamkah za 12c.	7—4t
IŠČE SE SLOVENEC ALI HRVAT, ki razume trgovino in izdelovanje raznih pijač (bottling) za manager-ja. Mora imeti dobre reference. Joliet Slovenic Bottling Co., Joliet, Ills.
IŠČEM ANTONA FAŠUN, ROJEN na Ljubnem. Najzadnje bival je v fari Št. Mihel nad Muzerjem, na spodnjem Štajerskem. V Ameriki biva že 16 let, prvo leto se je nahajal v Ind<ani, nadalje pa nič ne vem, kje je. Zatoraj prosim rojake po širni Ameriki, če kdo ve za njega, kje je, ali je živ ali mrtev, naj mi blagovolijo o njem natančno naznaniti. Nagrade mu dam $5.00. Za njega bi rad zvedel njegov sin: Joséph Fašun, 258 Hanover St., Milwaukee, Wis.
KJE JE PETER BAREC IZ KOTA štev. 1, rojen dne 22. oktobra 1862. v tukajšnji župnije. Ali še živi ali je mrtev? Ako še živi, natančen naslov njegovega bivanja, ako je umrl, kraj in čas njegove smrti. Važna stvar. Rev. Kranjec, 9546 Ewing Ave., So. Chicago, 111. ll-8t
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR
o-
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
vwwwwwwvwwwwvwi
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše mesa Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba >s naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
tora N. Broadway.....JOLIET, ILL,
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v Norih Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M. J3
Schuster
Young Building
K. S. K.
JEDNOTA
Organlzovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:...........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:.....Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik: ........John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:___Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec..............Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:........Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St, Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, North Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, 111.
John N. Gosar, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Leo. Kukar, Ely, Minn.
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC.
L	PRISTOPILI ČLANI.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., k društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 2696 Anton Kremesec, 30. jan. 1909.	I. dr. št. 64 članov.
II. dr. št. 141 članov.
Od društva sv. Janeza Evangelista 65, Milwaukee, Wis., k društvu Marija, Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 8812 Franc Sedmak, 7. febr. ’09.
Dr. št. 126 članov. Dr. št. 32 članov.
Od društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., k društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 7268 Anton Brodarič, 30. jan. 1909.	I. dr. št. 32 članov.
II. dr. št. 142 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Vida 25, Clveland, Ohio, 11467 Jakob Berbuč, spr. 8. febr. 1909.
Dr. št. 311 članov.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 9002 Anton Pugel, 9095 Anton Zalar, spr. 16. febr. 1909.	Dr. št. 140 članov.
K društvu sv. Jakoba 124, Gary, Ind., 13179 Jožef Rupčič, spr. 7. febr. 1909.
Dr. št. 17 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 27 Anton Jerman, 8. febr. 1909.
Dr.' št. 141 članov.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 1485 Ignac Legan, 3922 Ivan Klemenčič, 8. febr. 1909.	Dr. št. 196 članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 6417 Štefan Florjančič, 10099 Mihael Jereb, 12. febr. 1909.	Dr. št. 109 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 12595 Janez Zuferli, 8. febr. 1909.	Dr. št. 100 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 71, Crabtree, Pa., 6615 Franc Bende, 13. febr.
1909.	Dr.	št.	32	članov.
Od društva Marije 'Zdravje	Bolnikov	94,	Cumberland, Wyo.,	9808	Gregor
Port, 5483 Josip	Kumprej,	7.	febr.	1909.	Dr.	št.	30	članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 9822 Ivan Režek, 15. febr. 1909.
Dr. št. 76 članov.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 2689 Magdalena Kapele, spr. 17. febr. 1909.	Dr.	št.	28	članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., k društvu Marije Čistega Spočetja 104, Pueblo, Colo., 2537 Karolina Maver, 15. jan. 1909. I. dr. št. 162 članic.
Dr. št. 44 članic.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik, K. S. K. Jednote.
Joliet, 111., 14. febr. — Naznanja se vsem članom društva sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J., da kateri še nima svojega certifikata, da si ga pride iskat ter si ga shrani, kajti ne ve se, kedaj se komu primeri smrt ali kaj podobnega, bodisi poškodovanje; in ako član nima certifikata, se nima s čim izkazati in zaraditega lahko pridejo vsakojake neprilike, bodisi dedičem kakor tudi društvu in K. S. K. J. Zato naj vsaki član in članica skrbi, da si vzame svojo pravico ali certifikate, da se v slučaju ponesrecenja imajo s čim dediči izkazati, kajti to je edino izkazilo vsa-cega člana (članice). Ravno tako tistim članom in članicam, katerim so se certifikati izgubili, naj si preskrbe, da si druge dajo napraviti. Kajti jaz sem bil obveščen, da vsakemu članu in članici naznanim, da si mora vsa-kateri član in članica svoj certifikat vzeti ter si ga shraniti.
Ob koncu bratsko pozdravljam vse člane in članice društva sv. Jožefa, kakor tudi vse člane in članice naše K. S. K. J.
Michael Urshich, tajnik.
Ottawa, 111., 15. febr. — Naše društvo Majka Božja Trsatska, odsj. br. 22 H. Z. of 111. priredi veselico v prid društveni blagajni v Schaefes Hall, Chestnut St. dne 22. febr. Zatorej u-ljudno vabimo vse prijatle in znance, bivajoče v okolici, iz Jolieta, 111. in tudi iz La Salle, 111. Pričetek bode zvečer ob 8. uri. Svirala bode Slovenska godba iz La Salle, 111. Zatorej fantje in dekleta, na noge in požurite se na veselico 1 Ta veselica je prva, ki jo priredi naše društvo. In sploh tem bolj je še zanimivo, ko ni bilo še v tem mestu slovenske ali hrvatske veselice. Zatorej skažimo se, da vlada med nami bratovska ljubezen in pokažimo se javno in očitno pred vsem svetom, da naše srce za naš narod verno bije. Ne smem pozabiti omeniti, da se bo izžrebala zlata ura, kateri ma tako milo srečo, da jo bo dobil. Za postrežbo je vse dobro preskrbljeno in upamo, da se bo vsak udeleženec izvrstno zabaval. Zato smemo pričakovati, da se bodo društveni bratje zavedali svoje dolžnosti in se udeležili veselice, da bo uspeh veselice res društvu v ponos. Zatorej bratje, na svidenje pred veselico 1 Z bratovskim pozdravom.
Frank Žagar, Box 77.
ZA KRATEK ČAS.
Z.— iz So. Omahe.
“To je pa že preveč,” godrnja pismonoša, stopajoč po stopnicah iz neke zasebne hiše v Omahi.
“Kaj vam pa povzroča težave?” vpra ša ga nek mimoidoči meščan, ki je preslišal pismonoševo pritoževanje.
“E,” razloži sivooblečeni mož, “ženska v tej hiši pravi, da bo, če jaz prej ne pridem, dobila svoja pisma od kakega drugega pismonoše.”
Nek zdravnik, ki dva dni ni imel skoro nič spanja, gre k nekemu bolnemu Ircu, ki je bil bolan za pljučnico. Vsede se na stol poleg bolnika, nasloni svojo uho na njegova prša, da sliši Patovo dihanje, ter mu pravi, naj šteje. Pat uboga; ali komaj prišteje do deset, pa Utrujeni doktor z ušesom na bolnikovih prsih zaspi. Ko se prebudi, sliši Pata še vedno šteti: “Deset tisoč in sedeminsedemdeset, deset tisoč in o-seminsedemdeset.”
W. H. Pigg, ki je v zapadni Nebraski začel veliko farmo za rejo losov (elks), razkazuje svoje čede nekej družbi vzhodnih kapitalistov.
“Brezdvomno se vam bo to podjetje obneslo, Pigg,” pravi eden izmed obiskovalcev. “Vi ste vstrajen človek, in za vstrajnostjo vedno pride vspeh.” Pigg se nasmeje. “Jaz se vstrajen,” prizna, “in verujem v vstrajnost. Ob enem je pa ne cenim tako visoko, kakor Vi, gospod. Vstrajnost brez razumnosti ni nič. Kokoš pol leta lahko sedi na ponarejenem jajcu, ali vspeha pa ne bo nobenega.”
Vročekrven star gospod: “Gospica, ako Vas ta moj bedasti fant vzame—” Mlada ženska (vzdigne svoje ljubeznive oči ter ga pogleda): “Potem, gospod Škander?”
Vročekrvni stari gospod: “Hm! — da, da bi ga, ne morem fantu zameriti.”
“On smatra svoj prvi nastop v gledališču za jako laskav uspeh.”
“Ali bil je pozdravljen s ploho jajci” “Vem; toda pomisli, kako draga so zdaj jajca.”
Mož: “Sama neumnost in bedarija je poskušati prepričati otroke, da je kak sv. Miklavž. Bi bilo bolje učiti jih kaj pametnejšega 1”
Žena: “Naših otrok ne bo treba učiti
pametnejšega. Oni vedo, da v tej hiši ni nobenega sv. Miklavža.”
“Izvolite vzeti moj prostor, gospica,” pravi uljudni mož v cestni kari, dočim se odkrije lepemu dekletu.
“Ne. Hvala!” odgovori ona; “sem se drsala celo popoldne in se naveličala vsedati.”
Jurček: “Lizika, jaz se strašno bolnega počutim.”
Lizika: “Ha; Pa ti nič ni, pravi doktor, razVen kronične lenobe in vnetljivega potepuštva.”
Jurček: “Hm! Ali ni to dovolj?”
“Zakaj pa vaša hči tako neutrudljivo igra tisto večno pesem na klavir?”
“Zato, da bom gotov, da res zna kaj igrati, kadar jo prijatelji poprosijo, naj kaj zaigra.”
“Ali kaj pa, če požele, da jim še kaj več zaigra?”
“O, o tem pa ni nobene nevarnosti.”
“Človeška narava je po vsem svetu ista,” pravi modrijan. “Ako človek zapazi, da se kaka postava ne sklada z njegovimi osebnimi koristmi, pa že zahteva, da se jo prekliče.”
“Da,” odvrne senator Tlesk, “jaz pričakujem vsak čas, da nekateri izmed teh tičev prikolovratijo s predlogom, da se odpravi zakon težnosti.”
Priporočila.
Rojakom v Newburg, O. naznanjamo, da je za isto mesto sedaj naš zastopnik g.
John Lekan.
Našim prijateljem ga toplo priporočamo.
Za Eveleth, Minn. je naš zastopnik g. Mart. Katch.
Priporočamo ga ondotnim rojakom.
Za Rocksprings, Wyo. priporočamo našega zastopnika g. Louis J. Pirc-a.
Uprava “Am. Slov.”
Ali Vas nadleguje želodec?
Ali je vaš sestav zabasan? Ste li že čutili neko prenapetost v glavi? Tedaj je čas, da vzamete par Severovih kro-gljic za jetra, ki se lahko spravijo v želodec s pomočjo vode, tudi vsak čas. Delujejo prav dobro brez kakih slabih nasledkov. Samo eden poskus vas bo de prepričal, da so nenadomestno zdra vilo dobrih lastnostij. Cena 25 centov; v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	1
Opomnja.
Vsa ona društva, katera še niso poslala imena uradnikov za leto 1909, so prošena, da to store prej ko mogoče.
Česa ni mogoče utajiti?
Učinkov ni mogoče tajiti, kadar jih lahko vidimo s svojimi očmi. Ako se vedno dosezajo isti učinki, se lahko zanašamo nanje. To je, da se je Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino tako priljubilo. Njegov dobri vpliv na prebavo se ne da tajiti, ker je očivi-den v vsakem oziru. Znaki slabe prebave, kakor izguba slasti, bledo ali rmeno obličje, težave po jedi, slabost, bljuvanje, kisli izmečki, napenjanje, zabasanoSt, ščipanje, izpahki in druge neprilike, se gotovo olajšajo s Tri-nerjevim ameriškim zdravilnim grenkim vinom. Ne odlašajte zdravljenja, ako želite preprečiti dolgotrajno bolezen. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Zdravniški svet zastonj, po pošti.
NASLOVNIK
tigovcev, obrtnikov, gostilničarjev in
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu ▼ Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta.
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih ob’ek.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod lagodnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, 111. šivam, popravljam in čistim obleke. Po nmj-nižji ceni.
HORWAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec > likerji na debelo.
JURIČIČ FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vseh prekomorskih črt
J.	P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, I1L
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave Prodajalec zemljišč, lot, peska io kamenja.
VOGRIN ANTON, 205 Ruby St. Izdelovalec >n popravljalec čevljev.
V/OLK VICTOR, 200)4 Ruby Str. Krojač moških in ženskih oblek. Popravljam, likam in čistim obleke SOUTH CHICAGO. ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenbaj Ave. Salun in prodaja šifkart.
PITTSBURG, PA.
NOLLE C., 5170 Butler St., amerišk' hotel.
DINAN C. M., 5151 Butler St. Pro daja vina in likerjev na debelo.
HOTEL REINHOLD, 5400 Butle. St., R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN. H. A. Dublin last., 5438 Butler St.
MOLITVENE KNJIGE katere je dobiti v knjigarni Amerikan-skega Slovenca/
Bogu kar je božjega, $1.00.
Dušna paša, usnje z zlato obrezo, $i.oo Duhovno veselje, slonokost, $1.00. Gospod teci mi pomagat, usnje z zlat«
obrezo, 75c.
Hodi za Kristusom, usnje z zlato o-
obrezo, 75c.
Hoja za Marijo Devico, usnjt z zlato obrezo, 75c.
Jezus na križi, $1.00.
Jezus in Marija, rud. obr. 40c. Kviško srca, zl. obr., $1.00.
Krščansko devištvo, usnje z zlato o-obrezo, 75c.
Lurška Mati božja, usnje z zlato obrezo, 75c.
Molit. Srca Jezus., meh. vez., $1.00. Mrkun, Voditelj, rud. obr., $1.00. Majnikova Kraljica, usnje zlata obreza, 75c.
Marija Varinja nedolžnosti, usnje zlata obreza, $1.00.
Marija Varhinja nedolžnosti, slonokost, $1.00.
Marija Varhinja nedolžnosti, šag. 50c. Nebesa naš dom, usnje zlato obrezo $1.00.
Otroška pobožnost, bele, 70C.
Otroška pobožnost, platno, 25c. Otroška pobožnost, usnje zlata obreza $1.00.
Prem. o presv. Reš. Telesu, usnje zlata obreza, 75c.
Priprava na smrt, usnje zlata obreza,
75c.
Rajski glasovi, goc.
Rajski glasovi, usnje zlata obreza,
$1.00.
Sv. Ura, zl. obr., $1.00.
Sveti Jožef, usnje zlata obreza, 75c. Skrbi za dušo, usnje $1.00.
Sveta ura, usnje zlata obreza, $i.oa Šmarnice, usnje zlata obreza, 75c.
Sveti rožni venec, usnje zlata obreza, 7 5c.
Slava Gospodu, usnje zlata obreza, ?5c Sveti Angelj Varuh, šagrin, soc.
Slava Bogu, slonokost, $1.00.
Slava Bogu, šagrin, 750.
Ali Vas boli glava?
Dobro veste, da ste naravnost iz sebe, ako vas nadleguje glavobol. Nimate veselja, vse vas nekako nadleguje, Toraj, kadarkoli ste nadlegova-m od glavobola ne glede na vzrok istega, ne trpite dalje. Vzemite nekaj Severovih praškov zoper glavobol in nevralgijo, ker so varni, zanesljivi in prijazni za rabo, ter brez vsake nevarne vsebine. Delujejo prav vspešno in sme se pričakovati gotovo ozdravljenje. 12 praškov za 25 centov; v vseh lekarnah. W. F. Severa, Co., Cedar Rapids, Iowa.
E.WunderlichGranite Go.
804-806-808 N. Hickory St. Joliet, II.
Velika zaloga »pomnikov
Nase prodruznice so: v Chicagt Bethania and Resurrection Cemetarf blizu Summit, Cook Co., in Naperville
111.	Chi. tel. 1872. N. W Phone 49?
JOHN N. GOSAR CO.
5312 BttUer St. Beli Phone, Fisk 1090 J. Pitlsburg. Pa.
Se priporočam sl. društvom za naročila
ZASTAV, Znakov (Rega 1 ij), Gumbov, šarp slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd.
Pečati vsakovrstni, itd.	Prva in edina Hovenska.
t'rdka v Ameriki.
%


8 5
"tí g
tí
•v* Ç»
ÖS
w tí ? o
8
g
v
J
•S
tí
Ki
KRASNI MOLITVENIKI PO ZELO NIZKI CENI.
Anton Nemanich & Son.
1002 N. CHICAGO STREET 205 7 Ohio St.	JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA Chicago Pitone 2273	N. W. 41«
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se to čno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344.
VWWAV/.'.Y.V.VWA'.V.’.Y. WW.V.'.V.V.WAVATAWW
POZOR POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana j; slovenska tvrdka
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj i.snico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči ». Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM!
YW.VAV.,.VAV%WA%\V.W.V.,.,,,,V.V.,,WAVA,JWWWV
Compagnije ^ Generale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111.Paul Starič, agent, 110 South 17th St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, Illinois.
Zdolaj podpisana družba naznanja, da do prvega marca t. 1. se bo še prodajala zemlja za kmetijstvo na Willardu in okolici po 16 dol. en aker zemlje. Potem bode vsak aker zemlje 17 dolarjev. Zatoraj naj si vsak, kateri želi biti farmar, kupi zemljo še ta mesec. Kupi tiket za vlak do Fairchild, Wisconsin. Lahko se oglasiš na naši postaji ali v našem oficu v Fairchild National Bank. Slovenska naselbina na Willardu dokaj napreduje. Slovenec, Anton Trunkel, je kupil od nas 40 akrov zemlje pred 6 meseci. Od tega časa je napravil hišo in drugo poslopje in prodal je za 200 dolarjev lesa, in še za par stotakov ima narejenega, katerega vozi sedaj samo eno miljo daleč na postajo ali dipo. Radi bi, da pride še več takih Slovencev v okolico naše železnice. Clark Co. zemljemerec je zadnje dni razmeril zopet 2000 akrov rodo-vite zemlje za farme. In ta zemlja je poleg Slovenske naselbine in leži ob naši železnični progi. Ker je zmlja poraščena s lepim vrednostnim drevjem, ima vsak aker zemlje za 30 dolarjev in več vrednosti v drevju. Ali mi hočemo naseljence ob naši železnici. Zato pa prodamo za polovično ceno vso našo zemljo. Kupiš zemljo lahko poleg železniškega križja, tako da lahko vsak dan eno karo drv izvožiš in naložiš. Gotovo, da to je edina prilika, da se vsak lahko osvobodi n postane movit farmar. Naši pogoji so za nakupovanje te zemlje: Eno četrtino gotovine ostalo vsoto v teku pet let ali več izplačaš. Ako kupiš 40 akrov zemlje moraš plačat 160 dolarjev to je četrtina. Če prideš v Fairchild, vprašaj za N. C. FOSTER, on je prezident od železnice in on ti da vsa pojasnila in pokazal ti bo kam da moraš iti, da vidiš zemljo. Oe hočeš imeti kako pojasnilo pismenim potom, piši po slovensko na rojaka: Ignac Česnik, P. O. Willard, Wisconsin, Clark County. On ti bo odgovoril na vsa tvoja vprašanja. Česnik je bil s zemljemercem; on zna za vso našo zemljo.
Fairchild North-Eastern Railway Company
GENERAL OFFICE FAIRCHILD, WISCONSI N. C. FOSTER, president in general Superintendent, Willard, Wisconsin.
Kako je nastal pust?
(Pravljica.)
Pred sto in sto leti je živel v daljni deželi zelo mogočen kralj. Ker je bil dober in pameten, ljubil ga je narod in ker je' bil raz ven tega tudi hraber in srčen in je unrel sukati meč, bali so se ga njegovi sovražniki in tako sta vladala v njegovem kraljestvu vedno mir in zadovoljnost. Prava sreča kralja in vse dežele pa je bila mlada princezinja edina kraljeva hčerka, cvetoče dete, sedemnajst let staro, lepa, ko jutranja zarja, ki zdrami s poljubom speče cvetke. V njenih modrih očeh so spale lepe pravljice, večne sanje, čiste ko kapljice rose na nežni, nedolžni liliji
Ljudje niso več videli sobica. Zakrival ga je črn, temen oblak in tudi mo drega neba niso videli več. Ni bilo veselja in ljudje so hodili okoli kakor sence in nič ni moglo razveseliti njih tužnega srca. Še ženiti so se nehali in mladost je odšla, bogve kam. Tudi čebele niso več brenčale po travnikih, črički so utihnili in nobeni puti se ni zljubilo znesti jajca.
Kralj ni prišel nič več med svoje ljudstvo, tudi ni hotel sprejemati ministrov in nobenega ni odlikoval; uboga princezinja je točila grenke solze in postajala od dne do dne bledejša
in spalo je v njih vse veselje življenja.! Od povsod so začeli hoditi h kialju In na mehkem, baržunastem ličicu je .učeni in slavni zdravniki, da bi ozdra-težala vsa otročja radost in veselje in , vili in odpravili strašno bolezen, toda
nobena pijača ni pomagala m z nobe-
nje nositi na nosu'črne naočnike in.nič vedeti o veselju življenja? Ali hočete biti vse! svoje življenje bolni? Proč s črnimi naočniki, vzemite moje rožno-rdeče!'’ In že je bil pri kralju in mu predrzno potegnil z nosa črne naočnike, ki mu jih je hudobni čarovnik pričaral iz pekla s pomočjo hudobnih duhov. Namesto črnih pa mu je nataknil svoje lesketajoče, rožuordeče. Nakrat je začutil kralj, da se mu pretaka nova in sveža kri po žilah; povrnil se mu je stari ponos in kamor je pogledal, vzrl je samo vesele obraze in živahnost in ko je pogledal skozi okno, vgledal je na vrtu vse polno pisanih cvetlic in zaslišal ljubko petje ptic. Objel je in poljubil tujca in se srčno smejal njegovi obleki, plesu in skakanju. Iri strgal je temna pregri n j ala z oken in solnca svetli, zlati žarki so se razlili po dvorani in jo napolnili s svežo svetlobo.
Princezinja in vsi drugi so nosili še črne naočnike in niso videli lepote, kakor kralj. Čudili so se njegovemu obnašanju, toda kmalu jim je bilo poma-gano. Tujec je hitel od enega do drugega in povsod zamenil črne naočnike š svojimi rožnordečimi. Vsi so hoteli imeti rožnordeče naočnike in tujec jih
tako milo je bilo njeno obličje, ko bi	- -
jo poljubila bila večna spomlad. | «im zdravilom niso moghpregnati bo Kralj je ljubil dete z vso iskrenostjo lezni. Zdelo se je, da hoče ki uta uso-1 svoje duše. Saj mu je bila to, kar, da, da ^ izumrje vsa dežela m da vsej
starcu lep spomin na brezskrbna leta P°S'ne-	.... 'je delil radodarnih rok. Hej, to je
mladosti. In ni je bilo najti gube na ’ Zgodilo se je pa, da je prišel nekega yja racjost v deželi! Povsod je bila njegovem obrazu in temnega oblaka dne bilo je pozimi m zunaj je eza goclbaj povsod so pili in plesali povsod na čelu. Z mehko ročico je zbrisala visok sneg v to deželo tuj fant, ve- g • raziegai smeh in ploskanje in tudi
sel popotnik, kakorsnega se nikdo 1111 ljubezen se je povrnila v deželo in z videl v tej deželi. Obleko je imel vso j njQ prišjj ge peSiaiki m ženitev. Prince-rdečo, na zlatih, kodrastih laseh je ,	jg postala lepa> kakor je bila prej
imel kapo, kakorsno nosijo glumači m (in kQ jg sosednjega kralja lepi sin povedno je bil zidane volje. Pel je Pes~ I prosn za njeno roko, oblila jo je rde-mieo o Vincu in veselju in m mogel, ..ca in nasloniia je glavo na mladeni-mirovati - vedno je veselo skakal in	prsi Syatba je trajala ceiih osem
plesal'	|	dni in vse se je vršilo, kakor v raju.
Žalostni prebivalci nesrečne dežele j Tudj tujec je moral biti na svatbi; pri so gledali zelo začudeno mladega, ve-! tej prlložnosti ga je vprašal tudi kralj, selega popotnika — toda niso se mogli k; mu je podaril visok red, kdo je prav
veseliti njegove živahne narave. Š
si nikoli pozdravila in si vedno na-čmerila svoj obraz, kadar sem te srečal, kakor da bi te hotel požreti. Potem sem sklepal iz tega,da ti je čisto po volji, da se nisem več prikazal. In jaz sploh ne bi bil nikdar za te.”
Tedaj je naenkrat začul za seboj mil las: "Janez — ali si me kedaj imel rad?”
On se ni obrnil. Njegov obraz se je stemnil, kakor da občuti hudo bolest, in pesti so se tesno oklenile kos-nika, kakor da hoče celo stvar zdrobiti.
“Da, Minka, mogoče, da sem te imel prav rad.”
Zopet je nastala tihota in zopet se je ponovil oni mili glas.
“In sedaj?”
Gaber tudi sedaj ni obrnil svoje glave. Kosa mu je padla iz rok in rekel je proseče: “Pojdi domu, Minka, ker
drugače ne morem---------”
Začutil je, da sta ga dve roki objeli — tako močno, da se ni mogel braniti proti temu presenečenju. Glas, ki se je sumljivo tresel, mu je šepetal na uho: “Ali mi res nočeš povedati, da me imaš rad? Ali ti ni dovelj, da sem
dve leti na to čakala?”---------
Vesel jo je stisnil na svoja prša — in z gorkimi poljubi ji je ponovno povedal, kako rad jo ima...
JOLIET CITIZENS BEE WING CO.
________- N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.-
z obraza vse mlada princezinja.
Nič ni bilo torej čudnega, da so prihajali od vseh krajev sveta kraljeviči in knezi snubit princezinjo in se bojevali za njo v' turnirjih. Toda mlada princezinja ni hotela zapustiti svojega očeta in vsi princi in snubci so morali brez uspeha oditi. Nekateri so se vdali v svojo vsodo, drugi so šli v kak samostan. — Eden pa je prisegel prin-cczinji osveto. Bil je tih in mrk princ Z Jutrovega. Hladne so bile njegove ©či in iz njih je gledala upornost in sovraštvo.
Princ je bil zvest svoji prisegi. V njegovi deželi je bival zelo znamenit čarovnik, ki se je bahal, da je potomec modrih Indijcev ■— na tega se je princ obrnil. Čarovnik je bil ves vesel, da je mogel služiti mlademu sinu svojega kralja in je začel listati po svojih čarovniških knjigah, delal čudovite kroge in redka znamenja, zaprl se v tihih nočeh v svojo sobo in klical vse hudobne duhove podzemlja na pomoč, da se mu je slednjič res posrečila njegova hudobna čarovnija.
Iz daljave je začel pinti počasi velik, temen oblak, razširil se je nad pokrajino in deželo sta'rega kralja in legel na prebivalce zadovoljne in srečne dežele. Kjer sta kraljevala doslej mir in zadovoljnost, bila je sedaj sama puščoba in brezmejna žalost.
Ni bilo več cvetočih mest in listi dreves v gozdu so se začeli grbančiti til odpadati in nobena cvetlica ni več cvetela. Zelena livada je zginila, vse
njegove živahne 'narave, se hudi so bili nanj, nabili so ga in ga peljali pred sodnika. Toda ta ni znal razsoditi, ker se v deželi doslej nikdo ni upal smejati, kar je pomnil. Zato je sklenil vso stvar kralju povedati. Z veliko težavo se mu je posrečilo, kralja ganiti, da bi pustil vsiljenca pred prestol. Kralj je poklical ministre in vsi dvorniki so se zbrali v široki in visoki marmornati dvorani, ki je bila vsa neprijazna in otožna; po kotih so visele pajčevine, pokrite s prahom. Poleg resnega in mrkega kralja je sedela bleda kraljičina. Okna dvorane so bila vsa zagrnjena, da se še zlate uniforme generalov niso svetile. Ko so bili vsi zbrani, sta pripeljala tujca dva be-riča, ki sta moško in zelo resno stopala. Odvzela sta mu vezi, s katerimi je bil v ječi zvezan in ga peljala pred prestol. Kralj je dal malomarno z roko znamenje in minister je začel brati obsodbo.
Toda ni še dobro končal, ko plane, v začudenje vseh, mladi tujec kvišku in pravi: “Kaj pa vam je vendar, oj
je bilo zavito v neprodirno meglo, i nesrečniki? Ali hočete vse svoje življe-
zaprav in kako mu je ime. In tujec je odgovoril:
“Jaz sem princ Karneval in prihajam iz dežele, kjer vlada vedno nekra teno veselje. Sedaj je pa tudi prišel čas, da moram iti s svojim spremstvom domov. Ampak, ker mi pri vas ugaja, obljubim vam, da pridem vsako leto o tem času. In če se vam med tem ubijejo moji naočniki, prinesem vam novih!’
Nato se je srčno poslovil od kralja, neveste princezinje in od vseh ostalih; kralj je pa ukazal, da se imenuje red, katerega je podaril tujcu, temu na čast “Karnevalov red.
Princ Karneval je ostal mož beseda. Naslednje leto je prišel ravno o istem času, kakor je obljubil. Prinesel je s seboj rožnordeče naočnike in jih razdajal med ljudstvom. In spet ni bilo veselja ne kraja ne konca.
In princ je ostal do danes mož beseda. Vsako leto pride v deželo godbo in plesom. In tedaj odlože ljudje lahko črne naočnike in nataknejo princove rožnordeče.
(Konec.)
Gabrov Janez je bil sicer čislan v vasi, priljubljen pa ni bil. Vsakdo ga je moral čislati, ko se je toliko trudil, da je spravil kmetijo, katero je podedoval po očetu, zopet kviško. Tega mu nihče ni mogel odreči. Če pa eden ne praznuje cerkvenega žegnanja z dru gimi, če ne pije, če se ne tepe, in če celo niti ne igra kart, potem seveda ni mogel hiti priljubljen pri svojih so-drugih.
Gaber ni imel časa, da bi se ukvarjal s temi stvarmi. Če enega vedno skrbi in težave tro, potem je tudi vedno rad sam zase. Sicer se ga ljudje niso ravno ogibali, vendar pa niso iskali njegove tovarišije. Tako je živel Gaber na svoji kmetiji kakor puščavnik.
Brhka Minka, hči vaškega poštarja, ga ni nele ne ljubila, ampak ga celo čislati ni hotela. Da, ona ga je naravnost črtila. Če ga je srečala, je našopirila gornjo ustnico in ga s takim zaničevanjem gledala, kakor da je prišel ravno iz ječe. Če se je v njeni prisotnosti o njem govorilo, jo je nemudoma obšla tihota in spregovorila ni besede z nikomur. Če se je pa kdo drznil o njem hvalno govoriti, je bil gotov, da je zgubil njeno naklonjenost. To pa nobenemu ni bilo pogodu. Bila je namreč ne. le najlepše dekle v vasi, ampak tudi najbogatejša in fantje so bili kar zatelebani v njo. Če je šla čez cesto, jo je vsakdo nagovoril in se pošalil ž njo — le Gabrov Janez ne. če jo je srečal, jo je tiho pozdravil ih se je ravno toliko menil za njeno nenaklonjenost, kakor za njeno zaničevanje. Če se je slišalo, da pojde na ples, so se vsi fantje trgali za to brhko plesalko — le Gabrov Janez ne. Minita» ga je sovražila ne radi tega — naj bi se on le drznil prositi jo za ples — črtila ga je marveč, no —, zato, ker ga je črtila. Nekateri so se hoteli Spominjati, da sta bila Minka in Janez svoje čase dobra prijatelja — takrat, ko je še stari Gaber živel, in ko se je Trudil svojo kmetijo zadolžiti, kakor je bilo možno. Takrat je bil Janez na naboru. Če je potem prišel v nedeljo na pošto, se mu je Minka jako ljubez-njivo smejala. Stari Gaber je pa umrl, in breme razpadle kmetije je padlo na široka ramena njegovega sina Janeza. Tu so se končala nedeljska razveseljevanja. Ko Janeza ni bilo nekaj tednov okrog, je nastal ta črt v srcu poštarjeve Minke. Tako je bilo sedaj že
dve leti, odkar nista več skupaj govorila.
Necega lepega nedeljskega popolu-dne je nanesel čuden slučaj, da sta se srečala zunaj na polju. Minka se je igrala z majhnim psičkom, ki je skakal okrog nje in kazal svojo umetnost v lajanju. Ko je zagledala Gabra, ki je korakal proti nji, jo je, naenkrat oblila rudečica. Pokazala mu je hrbet in ker je hotela svojo jezico na kak način izliti, ker je tako nenadoma, in nepričakovano srečala Janeza, je začela z vrbovo šibo mahati po nesrečnem psičku.
Naenkrat ji je bila šiba iz rok. iz-maknjena in zaslišala je moški glas: “Pozdravljena Minka. — Zdi simi, da bi ti ne bilo treba udrihati po psičku zato ker mene ne moreš trpeti.”
Psiček je porabil to priliko in je urnim potom zapustil pozorišče svoje nepričakovane nesreče. Predno je pa mogla od jeze se tresoča Minka kaj odgovoriti, Janeza tudi ni bilo več pri njej.
Tako je st«la osupno na prostoru in jeza ji je silila kri v glavo. Ta človek, ta nesramni človek! Sicer se bode že maščevala za to. • Strašno se mora maščevati. Če bi le vedela, kako naj vse napravi.
Spustila se je v' gosto travo, da se pošteno zjoka. Potem se ji je porodil njen maščevalni načrt. Janez je bil ponosen in če bi mu mogla tu zadeti rano, bi bila popolnoma zadovoljna. Hoče ravnati tako, da se on zaljubi v njo in da jo prosi za ljubezen. Tu hoče potem iskati zadoščenja in ga hoče odkloniti, kakor neljubega gosta. Ponižati ga hoče, kakor kakega psa. Jako zvito je začela razvijati svoj pogubonosni načrt.
Vedela je, da je dopoludne na trati, kjer kosi seno. Zjutraj je oblekla svoja najlepša oblačila, ves lišp, kar ga je imela, je nataknila na se, da bi bolj čarala. Ko je stopila pred zrcalo, se je zadovoljno nasmehnila. Da, lahko je bila zadovoljna. Če nima Janez mesto srca kamena v prsih, in če ni njegova kri popolnoma suha, je gotovo, da bode napravila zaželjeni vtis.
Počasnih korakov je zapustila vas. Bilo je jako vroče — tako, da ji je srce močno bilo in neka opoteklost in slabost se je je polaščevala. Že oddaleč je zagledala Gabra. Golorok je delal. Premikal se je jednakomerno in zdelo
se je, kakor da bi bila kosa njegovi roki priraščena. Bil je vendar lep —
Lep človek? On? Kje je vendar imela svoje oči? Veliki nos — in sploh — nobene moči nima -— celo Klemež se ga ni bal. Sedaj je prišla do njega. Ko se je ozrl, je postal njegov obraz temnejši.
“Bog s tabo,” je rekel nekako ne gotovo. Gotovo se je spomnil na vče rajšnji dogodek.
“Zdrav,” je rekla prijazno. Morala je biti vendar jako prijazna, če hoče svoj načrt izpeljati. Ko se v njo za ljubi, potem šele napne drugo struno “Kam pa greš?”
“I—kam naj pa grem?”
“Menim no, ker si se tako lepo napravila.”
Z nekako posiljenim začudenjem je pogledala na svojo obleko in ponovila “Lepo napravila? Tega ne vem, hotela sem le nekoliko s teboj govoriti.” Gaber je s tako silo mahnil s koso po travi, da se je Minka prestrašeno umaknila za korak.
“Govoriti si hotela z menoj?” je vprašal nekako surovo. “Tega že dolgo nisi.”
“Saj te nisem nikoli videla.”
“Imaš že tako preveč častilcev brez mene.”
Temna rudečica jo je polila pri teh besedah. To se ji je drznil predbaci vati, da ima rada, če se ji dvori. Ta predrzni človek — ta —. Kaj bi mu vse najrajše povedala, pa mu ne sme če noče zaigrati svoje igre, mora biti pač prijazna.
“Zdi se mi, da ti nisem pokazala, da mi tvoja druščina ni več po godu.” Pokazal ji je hrbet in je mirno na dal je val svojo delo. Niti obraza ni mogla videti.
“No — tega mi nisi ravno pokazala,” je rekel. “Sicer pa takrat nisem vedel kako stoji moja kmetija. Vsak je mi slil, da imamo denar — ti tudi. Po tem je moj oče umrl, in zvedel sem, pri čem da je z mojo kmetijo. Vem, da sem revna miš in da za par let ne bom imel druzega, ko delo in trud. Če bi dobro šlo — sicer je pa šlo vse izvrstno — no, pozneje zna še bolje iti. Če bi pa ne šlo dobro, no potem —. Tvoj oče je bil bogat in mislil sem si, da bi tebi drugo bolj ugajalo, kakor pa hudo in trdo delo, nobenega veselja. Obljubljena si tako nisva bila. Tako sem pač ostal proč.”
Da bi le ne bilo tako vroče. Minka je zopet čutila to neznosno vročino in ono slabost. — “Nisem mogla za teboj letati,” je o'dgovorila mirno.
Janez je zmajal z glavo in rekel: “Seveda ne, sicer pa tudi nisem hotel tega. Ampak pomisli, pozneje me ni-
Fiite “Elki Brand” -pi^ro
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklinicah,
C. W. BROWN, R. PILCHER,
predsednik.	podpieds.
W. G. WILCOX, kasir.
I
Kapital $100,000.00.
BARBER UriiDlNG. OLIET.ILL.
Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota. če ne dvignjen» pripiše glavnici na prvi dan mesec* januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti n tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam. ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo pc 5 odst. obresti od vsak« vsote, ki j» bila utožena šest mesecev.
Ta banka je odprta od 9. ure zjn a: pa do 4. ure pop.
FRANK MEDOSH
9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVENSKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO, ILL.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v nota skadela, prodaja ši karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu.	Telefon 123, South Chicago.
pivo
Rojakll Pijte
“Elk Brana”
dobite je pri
Mike Kočevar,
coi. Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. Joliet, Illinois.
POZOR, ROJAKI!
Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 583 So. Center Ave., Chicago, 111. On j« v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro in hitro vožnjo po najniijih cenah.
MOHOR MLADIČ,
583 S. Center Ave. Chicago, IU.
Ustanovljena 1*71.
Iti
Of Joliet Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
The Joliet National Bant;
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $
100,000.0«
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Prejema raznovrstne denarne ulogr ter pošilja denar na vse dele sveta
J. A. HENRY, predsednik C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,

Phoenix Buffet
ejer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Sk-off,
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St,	Joliet
SSSHBi
ZNAK NEVARNOSTI.
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so
naravni znaki nevarnosti
Ti so; bolečine, želodčni neredi, žaba sanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti
Trinerjevo zdravilno grenko vin«
To zdravilo hitro deluje. Okrepča že lodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne nared i.
Í03SFH T*nTHR>*

Dajo zdrav okus, stori prebavnost, pospeši sladko spanje, krepča živce in mišice, čisti kri,
daje zdravo barvo obraza, krepča energijo, okrani zdravje.
«SOiSTSKli«
Ohranilo bode. vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj i zprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeedtao pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabit« sdrav niških nasvetov, pišite nam in naš adr avnik vam ga pošlje brczplačara.
R ibite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS.
620-622 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
vrv a ^n/ > ffi 14
(Nadaljevanje z 2. strani.)
maj je prišel čez cesto, že ga je povozil avtomobil, katerega je bil Everet Wilson iz Pekina, 111., malo na sprehod popeljal, in kateri ima sedem sedežev, in vaga okoli 3,000 funtov. Rojaki so hitro pobrali ranjenega John Wenzla ter nesli k Andreju Wenzlu, kjer je v par minutah izdihnil svojo dušo. Kajti eno kolo mu je štiri rebra zlomilo in vrat.
Ranjki John Wenzel je bil rojen v Spodnjem Logu pod Mangartom na Primorskem. Ker kakor navadno naši vrli slovenski fantje knapi gredo po. svetu, tako je tudi ranjki John bil na Nemškem, kjer je delal v premogoko-pih. Prišel je v Ameriko leta 1892 in delal tukaj v premogovih rovih. Oženil se je tukaj leta 1895 z gospodično Terezijo Klutt, katera je rodom Nemka iz Leipziga na Nemškem in katera sta imela troje otrok, od katerdi dva živita, stareji je star 13 let, fantek. Ranjki John je bil 47 let star, skrben oče svoje družine, dober Slovenec, ki se ni sramoval svojega maternega jezika in je bil ponosen nanj in na svojo katoliško vero. Pokopan je bil tukaj z mašo zadušnico iz nemške katoliške cerkve sv. Bonifacija na nemško pokopališče sv. Jožefa. Bog mu daj večni mir in pokoj in večna mu luč sveti! Na svidenje nad zvezdami! A rodbini Wenzel naše sočutje.
Matthew Papich.
Tower, Minn., 1.0. febr. •— Tu se je
poročil dne 8. febr. v cerkvi sv. Martina g. Janez Majerle z gospodično Ano Bajuk iz Soudana. Svatba se je vršila na domu nevestinih starišev. Drug je bil g. Jos. J. Peshel iz-Ely, a družica gospica Katarina Bajuk, Ženit-nine se je udeležilo mnogo prijateljev in sorodnikov iz tamošnje okolice in iz Ely. Ob zaključku ženitnine je imel drug kratek a ganljiv govor. Med drugim se je prav pohvalno izrazil o miroljubnosti in slogi, katera vlada' med našimi rojaki v tej okolici. Mladi par si je odločil svoj dom v Toweru. Želimo jima največ blagoslova in sreče.	P.
Tower, Minn., 9. febr. — Dva Slovenca sta dobila urad v mestnem svetu za Tower, Minn. Math Mihelich je bd izvoljen pri zadnjih občinskih volitvah za aldermana in John Jakše za asesorja. Obema častitamo na njih izvolitvi!	P.
Trinidad, Colo., 7. febr. —- Od mnogih krajev slišati je toženje o slabih delavskih razmerah kot tudi od tu Vam nimam veselejše poročati. Okoli Trinidada je mnogo premogokopov, v katerih vkvarja se nad tisoč Slovencev. Ali dela se ponekod od 2 do 4 dni v tednu. Ob času volitve delalo se je vsaki dan le par mesecev, ali sedaj jelo je pojemati z delom; in povrhu tega pa sem vedno še prihajajo rojaki iz starega kraja kot od drugod. Svetovati bi bilo rojakom ne se prenagliti in hoditi iz kraja v kraj dela iskat sedaj, ki le splošno rečeno, ni nikjer povoljnega dela.
Zimo imamo tu lepo milo, da ob času ko se ne dela hodimo na lov. Zanimivi so dopisi in drugo čtivo v slovenskih listih, ki nam kratkočasijo nedelavne dneve. Le nekateri dopisniki včasi kar butajo v svojih dopisih, če je prav ali ne.
Tako n. pr. nek dopisnik v G. N. z dne 1. febr. popisuje nek žalostni dogodek na neki slovaški botrinji v Carney, Pa., ko je neki Kranjec zabodel Slovaka. Kar se vej, da posebno pri slovaških botrinjah se mnogo pije in včasih kar domače narejeno žganje, in v pijanosti se mnogo gorja napravi; in skoro gotovo je bilo tako tudi v Carney, Pa., dasi dopisnik v G. N. tega ne pove, ampak le po popisu žalostne razmere pravi: “Sramota za slovenski narod!” kot še nazadnje pristavlja: “Kdo je temu kriv? Surovost ljudstva!” Dotični dopisnik se je podpisal “Slovenec”. Slovenec, kako morate na cqji narod in ljudstvo bljuvati zaradi enega dogodka, skoro gotovo v pijanosti narejenega? Ali ni nespametno celi narod s sramoto klicati? Zato ako ste Slovenec kot ste se podpisali, ali se tudi Vi čutite jednako sramotnega u-beglemu zločincu kot ga Vi opisujete? Da, zdite se mi jednako nezmišljen, kot oni, ki ga je mazinec bolel, pa si je pustil glavo mazati zato. Da, ako ste že tako skrbni, učite ondotne Kranjce z lepo besedo, ne pa zlivati kar na celi narod brez mišljenja kot bi bili vsi slabi.	S. Kranjec.
Willard, Wis., 14. febr. — Slavno uredništvo Am. SI., prosim, da natisnite teh par vrstic naših dnevnih novic v nam priljubljeni list Am. Sl. Zadnji pondeljek je prišel zopet nov naseljenec iz Victor, Colo. In ta je Franc Kokalj. In uže napravlja bolce na svoji zemlji, katero je kupil od Fairchild Northeastern železnice. Njegova zemlja leži severno od Štif Plav-ca farme. Poleg Frank Kokalj zemlje nam je dal prezident od železnice N. E. Foster dva cela akra zemlje. En aker bomo imeli za državno šfelo, en aker pa za našo slovensko cerkev, seveda, cerkve ne bomo preč zidali, ali sedaj je čas za dobiti zemljo zastonj. Clark County inženir nam je uže odmeril akre. In sedaj bomo dali les sekat in tako bomo začeli zbirati denar za grad njo male cerkvice. V ameriški in nemški naselbini bodo tudi zidali cerkev v kratkem. Ali ta bo nekake dunkar vire, ker ti naši sosedje imajo uže svojega duhovna, kateri je kupil 160 akrov zemlje in živi kot farmar in je
Finančno poročilo K, S K, J, za januar 1909
Ime, številka in kraj društva.
1.
2.
3.
4.
5.
7.
8. 10. 11: 12.
13.
14.
15.
16. 17. 20. 21.
23.
24.
25.
29.
30.
32.
33.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60. 61. 62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
76.
77.
78.
79.
80. 81.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98. 100. 101. 102.
103.
104.
105.
106.
107.
108.
109.
110. 111. 112.
113.
114.
115.
117.
118.
119.
120. 121. 122.
123.
124. 126. 127.
Sv. Štefana, Chicago, 1111....................
Sv. Jožefa, Joliet, 111.......................
Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111................
Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn.............
Sv. Družine, La Salle, 111....................
Sv. Jožefa, Pueblo, Colo......................
Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111.............
Sv. Roka, Clinton, Iowa.......................
Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111..............
Sv. Jožefa, Forest City, Pa...................
Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn............
Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont..............
Sv. Roka, Allegheny, Pa.......................
Sv. Jožefa, Virginia, Minn....................
Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark.............
Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich...........
Sv. Jožefa, Federal, Pa.....................
Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio.................
Sv. Barbare, Blocton, Ala.....................
Sv. Vida, Cleveland, Ohio.....................
Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111..........*.....
Sv. Petra, Calumet, Mich......................
Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash............
Matere Božje, Pittsburg, Pa...................
Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans.........
Sv. Jožefa, Riggs, Iowa.......................
Sv. Barbare, Hibbing, Minn....................
Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa.....................
Sv. Alojzija, Steelton, Pa,...................
Sv. Jožefa, Anaconda, Mont....................
Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111........
Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont.......
Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y..........
Sv. Alojzija, Chicago, 111....................
Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa.............
Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa...........
Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich.......
Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind...............
Sv. Jožefa, Waukegan, 111.....................
Srce Jezusa, Chisholm, Minn...................
Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo...............
Sv. Jožefa, Leadville, Colo...................
Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y....................
Sv. Jožefa, Haser, Pa.........................
Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn...........
Sv. Janeza Krstnika. Wenona, 111..............
Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O.............
Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111..............
Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio.................
Sv. Jurija, Etna, Pa.;........................
Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wiss............
Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio................
Sv. Nikolaja, Steelton, Pa....................
Sv. Barbare, Irwin, Pa........................
Sv. Jožefa, Great Falls, Mont.................
Srce Jezusa, St. Louis, Mo....................
Sv. Antona Pad., Goff, Pa.....................
Sv. Antona Pad., Ely, Minn....................
Sv. Jurija, Toluca, 111.......................
Sv. Barbare, Springfield, 111.................
Vitezi sv. Martina, La Salle, 111.............
Sv. Jožefa, La Salle, 111.....................
Marije Vnebovzete, Forest City, Pa............
Marije Pomagaj, Chicago, 111..................
Marije Pomagaj, Waukegan, 111.................
Matere Božje, So. Chicago, 111................
Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa...........
Sv. Alojzija, Fleming, Kans...................
Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich.......
Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio_____
Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo............
Sv. Antona Pad., Joliet, 111..................
Sv. Alojzija, Mohawk, Mich....................
Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa..................
Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr.........
Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa................
Sv. Barbare, Pittsburg, Pa....................
Friderik Baraga, Chisholm, Minn...............
Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo..
Sv. Alojzija, Broughton, Pa...................
Sv. Barbare, Kaylor, Pa.......................
Sv. Barbare, Mount Olive, 111.................
Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111...............
Sv. Jurija, Sunnyside, Utah...................
Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio........
Novi Dom, Newark, N. J........................
Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis....................
Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo.........
Sv. Ane, New York, N. Y.......................
Sv. Ane, Chicago, 111.........................
Sv. Barbare, Moon Run, Pa.....................
Sv. Genovefe, Joliet, 111.....................
Sv. Družine, Aliquippa, Pa....................
Sv. Jožefa, Barberton, Ohio...................
Sv. Srca Marijinega, Barberton, Ohio..........
Sv. Jožefa, Ely, Minn.........................
Sv. Roka, Denver, Colo........................
Marije Milosti Polne, Steelton, Pa............
Sv. Veronike, Kansas City, Kans...............
Sv. Srca Jezusovega, Murray, Utah.............
Sv. Pavla, Little Falls, N. Y.................
Marije Pomagaj, Rockdale, 111.................
Sv. Ane, Forest City, Pa......................
Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y............
Sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo.................
Sv. Ane, Bridgeport, Ohio.....................
Sv. Jakoba, Gary, Ind.........................
Sv. Martina, Mineral, Kans....................
Sv. Ane, Waukegan, 111........................
Skupaj.
Plačali v jan. 1909.
$ 128.70 293.80
221.85
170.55 146.75 385.40
102.05
23.60 •	32.00
284.50
59.30
173.85
118.65
430.25
74.10
39.70
123.55 41.35
15.60
294.20 226.35
725.10
65.90
114.85
62.45
20.55
124.05
71.90
161.10
62.30
185.25
46.25
30.50
101.65
33.15
128.30 31.20
67.25
436.15
97.85
104.30
447.65
82.70
97.30
212.15
54.30 125.95
14.05
102.20
30.15
123.45
56.70
74.85
105.50
21.30
66.90 33.00
69.70
23.50
50.10 62.75
133.85
77.65 89.60
66.40
69.65
93.90
78.40
21.10
30.50
70.00 44.20 36.15
9.35
56.40
25.25 71.70
34.40
72.55
51.65
54.50
31.90
35.40
48.40
13.25 37.95
48.40
11.50
16.90
11.50
14.35
11.35 6.30
9.25 93.80
68.55
16.00
79.55
4.90
6.70
22.70
25.55
119.10
21.65
17.00 11.50
34.00
$ 9,914.00
nam Slovencem jako dober in postrež-ljiv. Pred letom nazaj tu ni bilo nobenega poslopja, danes pa imamo post ofic, šolo, parno žago; Farmers Mu--5Srl Trading Co. iz Fairchild je postavila prodajalno na Willard, v kateri moreš vse kupiti kar rabiš. Še nikoli ni nobena naselbina tako napredovala kot naša, pravijo naši sosedni stari farmarji. Tukaj kedor hoče delati vsak dan 10 ur pošteno, gotovo zasluži čez 2 dol. in zraven še sebi čisti zemljo. Premoga ne rabi kupiti, renta ne rabi plačevati. Namesto pive pijemo vodo, ker voda tu je dobra'. In to pomaga do napredka. Človek da je na svežem zraku ne hrepeni tako po pijači, kot da bi delal kje pri kakem fa-nezu ali v tovarni. Bolcev bomo oddali v Greenwood Heading and Lumber Co. kakih 10 kar lod iz naše slovenske naselbine. Omenjena kompa-nija kupi bolsev kolikor jih imamo, ker ima veliko tovarno za izdelovanje dog za različne posode. V Greenwood katoličani bodo dali prošnjo za katoliškega duhovna, da bo nameščen v mestu Greenwood, ker katoliška fara v Loyal je jako narastla in katoliški duhovnik ne more več hoditi v Greenwood maševat. Mi Slovenci bi jako radi, da bi prišel v Greenwood kak slovenski duhovnik, kar bi bilo za nas Slovence jako prav. V spomladi bo naša slovenska naselbina štela čez 100 prebivalcev. Mi smo vsi skupaj naseljeni, eden poleg druzega imamo svoje farme. Greenwood je prijazno mesto, inkorporirano. Black reka teče poleg mesta. Mestni župan je katoličan in v mestu je največ prebivalcev Nemcev. Po kontri s.o pa bogati nemški in češki farmarji. Ena cerkev katoliška je na farmah, tako da bi bil ta kraj jako ugoden za slovenskega duhovnika. Cerkveni odbor v Greenwood je uže nas vprašal, če bi se hoteli pridružiti k njim. In mi smo rekli, da se pridružimo, če se dobi duhovnik, da ga bomo-mi razumeli. Kakih 21 milj od tu je zopet nova slovenska naselbina, katera obstoji iz kakih 6 družin. Tam so se naselili Slovenci iz Calumeta, Mich. Zemljo so tam jako drago plačali in so kupili zemljo 10 milj od mesta. Dosti nam ni znano o tej naselbini, ali v kratkem bo jih šel naš rojak ^Česnik obiskat z njegovim Illinois itonjičem. Z božjo pomočjo pa malo prilično delati za par let bomo preskrbljeni precej dobro. Tako imamo mi za sigurno. Če pa žinsek bomo začeli saditi, kakor nameravata Česnik in Trunkel, bomo pa postali milijonarji pred ko umremo. Žinsek pa tu jako rad raste, ker se ga najde povsod pod drevjem. Indijanci so ga nabrali za 600 dol. lansko leto v naši okolici. Ali sedaj ne smejo več hoditi tu, ker so napisi pribiti po vseh naših potah. Žinsek se proda po 7 dol. do 12 dol. en funt. In če bi imel en aker žinsek obsajen, v petih letih je vreden 26 tisoč dolarjev. Vsako leto dobi se seme, katero se proda po 80 dol. en funt. Ali pa se ga vseje in se proda fiance po 5 do 8c eden. P. W. Gullord, farmacist v Greenwood, je dal in preskrbel natančna pojasnila,' kako mora žinsek se saditi in obdelavati. To je jako lahko. Tu bogati farmarji kupijo seme ali fiance in tu se zložijo več skupaj in nasadijo po cele akre žinsek. Tako imajo 4 milje od Greenwood pol akra žinsek, kateri je imel biti prodan za 14 tisoč dol. Ali ga še ne prodajo, ker bodo seme si nabrali, da druzega nasadijo. Le vprašajte kakega drugista, kaj je žinsek. Pozdravljam vse čitatelje Am. Sl. In tebi, Am. Sl., pa želim, da bi še enkrat toliko ime! naročnikov tukaj v prihodnjem četrtletju. Z Bogom!
Jožef Tomšič, farmar.
Op. ur. Po natisku teh smo prejeli še več dopisov, ki jih pa radi pomanjkanja prostora priobčimo šele prihodnjič. Gg. dopisnike prosimo potrpljenja.
— Vsled petrolejne svetilke umrl. Fotograf Roth iz Gradca je v Mariboru hotel upihniti gorečo petrolejno svetilko. Svetilka je eksplodirala in Roth se je tako opekel, da je v bolnici umrl.
Pozor, rojaki,
vsi, kateri mi dolgujete na hrani in stanovanju, da pred ko mogoče plačate svoj dolg, ako ne, jaz sem primoran vas obelodaniti s polnim imenom. Anton Mezek,
Meadow Lands, Box 4, Pa., Wash. Co.
Očistite jetra Flexer’s Pink Liver JPills
čistijo jetra zdravijo nered in za basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica.
FLEXER & REICHMANU
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Street*. JOLIET, ILL.
POZOR, ROJAKI!
urejeno
,\f oclerno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, 111
Preostanek 1. jan. 1909... .$107,390.28 Plačanega od društev ..............$9,914.00
Matija in Pavlina Kambič plačala na
posojilo ............. 400.00
Obresti od te svo-te za 6 mesecev. 10.00	10,324.00
$117.714.28
Izplačana posmrtnina za—
Jakob Matesič ..$ 500.00 Alojzijo Godec.. 1000.00 John Verbajs
(del) ............. 100.00	$	1,600.00
Izplačano za razne stroške:	610.41
Preostanek 31. jan. 1909... 115,503.87
$117.714.28
OPOMBA: Nekatera društva po slala so asesment za mesec december 1908, prepozno, tako da se je letni ra čun zaključil brez njih; radi tega sem prištel v poročilu vse one svote k ja nuarskemu asesmentu. Vsa društva, ki so v temu prizadeta, naj blagovolijo to jemati v poštev.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik, Joliet, 111.
Kdor svoje hiše ne zavaruje proti ognju — mu pravijo, da je nemaren. So hiše, katerih ne bo nikdar požar p okončal. Veliko večji nemarnež je oni, ki si življenja ne zavaruje, ker prav g otovo bode istega enkrat konec. Zavaruj se pri močni in zanesljivi družbi —K. S. K. Jednote.	—A. S.
Fred E. Stoddard
Republikanski kandidat za mestnega blagajnika. Gosp. Stod« dard živi v Jolietu okoli 10 Jet in je posebno priporočljiv ter zmožen mož za ta urad.
ILL.
FI3ST0 PI70 V STEKLEUICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. at,
'	WWVV“V▼’/▼VT*«’▼vTV▼	VV
J. J. KUKAR,
WAUKEGAN, ILL.
Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182.
ZASTOPNIK
jvseh parobrodtiih družb.
Pošiljatti denar v staro domovino po najnižjera dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brig. Co. Razva žam pivo na dom. Postrežba ♦ točna.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
‘Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c gal., Riesling vino po 55c galon. Sladki mošt, 24 steklenic za $5. Fino muškatel vino po 40c gal. Na zahtevanje pošljem uzorce. Vsa naročila pošljite
Stephen Jakše,
BOX 77.
Crockett, Contra Costa Co., California
Ana Vogrin
Izkušena babica
Midwife
205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo vi«* e j postregli z najnižjimi tržnimi conami. . Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki iti m trdi les, late, cederne stebre, deska in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines nlidl blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi sc pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mi t# bomo zadovoljili in ti prihrinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON STS.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero isde-luje slavnoznana Joliet Citizens Brewery Rojakom se toplo priporočani
IMENIK PODREJENIH DRUŠTEV KRANJSKO-SLOVENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE.
1.	Društvo sv. Štefana, Chicago, 111. Predsednik: Max Omerzelj, 237 Grand Ave.; tajnik: Frank Gril, 103 W. 23d St.; delegat: Martin Lavrič, 82S W. j 22d St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
2.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: Anton Fric, 1216 Hickory St.; tajnik: Mih. Uršič, 115 Indiana St.; delegat: Ant. Glavan, 1119 Broadway. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
3.	Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet,
111.	Predsednik: John N. Pesdertz, 1506 Centre St.; tajnik Jos. Panian, 1001 N. Chicago St.; delegat: Math Nemanich, 1005 N. Chicago St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
4.	Društvo sv. Cirila in Mttoda, Tower, Minn. Predsednik: Geo. Nemanich, Box 1230; tajnik: John Lovšin, Box 1230; delegat: Janez Tekavc, Box 1230. Vsi v Soudan, Minn. Mesečna seja se vrši četrto nedeljo.
5.	Društvo sv. Družine, La Salle,
111.	Predsednik: Jos. Debevec, 327 So. Harpe St.; tajnik: Chas. Okleščan, 1043 — 2th St.; delegat: Ivan Klemenčič, 1016 Main St. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Ivan Snedec, cor. B and Palem St.; tajnik: Math Novak, 300 Spring St.; delegat: Jurij Thomas, 904 E. B St. Mesečna seja vsakega 14 dne v mesecu.
8.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: John Gregorčič, 1222 Broadway; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway; delegat: Mart. Kambič, 1204 Cora St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
10.	Društvo sv. Roka, Clinton, la. Predsednik: John Štefanič, 608 Pearl St.; tajnik in delegat: John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, Iowa. Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo.
11.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Predsednik: Mart. Zelenšek, Box 262; tajnik: Anton Fajfar, 356 So. River St.; delegat: Alfons Kessler, 231 Middle Ave. Mesečne seje vsako prvo soboto ob 8. uri zvečer.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Andrej Oražem, Sus-quehana St.; tajnik: Chas. Zalar, Box 547; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box 11. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
13.	Društvo sv. Janeza Krst., Bi-wabik, Minn. Predsednik: Mat. Tomec, Box 150; tajnik: Jos. Grahek, Box 97; delegat: Anton Urili, Box 106. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Predsednik: Nik. Požek, 268
E,	Park St.; tajnik: J. Malerich, 1260 Talbot St.; delegat: Jožef Bezek, 1259 Talbot St. Seje se vrše prvi in tretji četrtek v mesecu.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 4625 Hatfield St., Pittsburg, Pa.; tajnik: Nick Klepec, 1 Peach Alley, Allegheny, Pa.; delegat: Ivan Arch, 79 High St. Seja vsako tretjo nedeljo.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik in delegat: Frank Trampuš, Box 306; tajnik: Math Ko-s.tainšek, Box 306, Virginia, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
17.	Društvo Marije Pomoč., Jenny Lind, Ark. Predsednik: Fr. Planov-šek, Box 76; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: And. Novosat, Box 8. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu po 20.
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Peter Mu-kavec, 207 East Bundy St.; tajnik: Jos. P. Movrin, 132 Luxmore St.; delegat: Paul Mukavec, 207 E. Bundy St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
21.	Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Frank Petrovčič, Box 267; tajnik: John Demšar, Box 237; delegat: John Tavčar, Box 82. Vsi v Bur-dine, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
23. Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Frank Spen-dal, Box 235; tajnik: Mih. Hočevar, R.
F.	D. 2 No. llj/ž; delegat: And. Hočevar, R. F. D. 2 No. 78pž. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
24. Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Frank Dremelj, Box 382; tajnik in delegat: Frank Keržič, Box 33, Pi per, Ala. Seja vsako drugo nedeljo.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Delegat: John Grdina, 6011 St. Clair Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
29.	Društvo, sv. Frančiška, Sal., Joliet, III. Predsednik: Peter Rožič, 512 Lime St.; tajnik: Mihael Wardjan, 903 N. Scott St.; delegat: Mart. Težak, 1201 N. Hickory St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
. 30. Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsed.: Ivan Gazboda, Lau-rium, Mich.; tajnik in delegat: Paul Špehar, 210 5th St. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
32.	Društvo Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash. Predsednik: Bernard Šmalc; tajnik in delegat: Josip Malnarič, R. F. D. No. 1. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
33.	Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsednik: Nikolaj Satov-šek, 5121 Dresden Alley; tajnik: Anton Mišica, 5129 Dresden Alley; delegat: Ivan Balkovec, 5129 Dresden Alley. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
38. Društvo sv. Petra in Pavla, Kan sas City, Kans. Predsednik: Ivan Kr-
stinc, 613 Sundusky Ave.; tajnik: M. Majerle, 413 5th St.; delegat: Peter Majerle, 319 Barnet Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, la.
Predsednik:	Jakob Butala, Delmar
Junction R. R. No. 2; tajnik: Jos. Lu-kežič, Browns, Iowa; delegat: John Skala. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu.
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Tomaž Vever, 305 3th Ave; tajnik: Ant. Kramar, 216 3rd Ave.; delegat: Peter Stark, Rebrod St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri.
41.	Društvo sv Jožefa, Pittsburg, Pa. Predsednik: John Bojane, 571 Butler St.; tajnik: Franc Gregorič, 634 Howard St.; delegat: Frank Boštjančič, 201—57 Butler St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
42.	Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Mark. Kofalt, 848 S. 2nd St.; tajnik: Anton Hren, 229 So. Front St.; delegat: Jurij Marentič, 128 Frederick St. Mesečna seja vsaki tretji četrtek.
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Franc Petelin, 622 E. 3rd Ave.; tajnik in delegat: Mihael J. Kraker, 503 E. 3rd St. Mesečna seja vsako prvo in tretjo nedeljo.
44.	Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Matija Pirnat, 168 — 95th St.; tajnik: Math Černetič, 9384 Kreiter Ave.; delegat: Anton Skala, 9627 Ave. M. Mesečna seja prvo nedeljo v mesecu.
45.	Društvo sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont. Predsednik: Jos. Lozar, Box 32; tajnik: Martin Ovniček, Box 185; delegat: Nick Veržuh. Seja vsakega 14 in 18 dne.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 319 — 90th St.; tajnik: Mihael Zobec, 416 E. 9th St.; delegat: Jos. Stern, 424 E. 9th St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. Predsednik: Franc Kozjek, 127 W. 23rd St.; tajnik: John Vukšinič, 1317 Trumbull Ave,; delegat: Martin Nemanich, 813 W. 22d St. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu.
49.	Društvo Jezus Dober Pastir,
Pittsburg, Pa. Predsednik:	Nikolaj
Klepec, 4834 Plum Alley; tajnik: Geo. Veselič, 4834 Plum Alley. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
50.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa.' Predsednik: Mih. Hu-šič, 12 Elbow St.; tajnik: Frank Mra-vinc, 1039 Perry St., Pittsburg, Pa,; delegat: Marko Ostronič, 92 Villa St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
51.	Društvo sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich. Predsednik: Anton Podgornik, 515 Smith St.; tajnik: M. Badovinac, 6 Evine; delegat: Math. Kozan, 516 Smith St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: Ivan Hribernik, 711 Warman Ave.; tajnik: Ivan Matelič, 740 Warman Ave.; delegat: Jakob Strgar, 736 Warman Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: Franc Barle, 1424 McAlister Ave.; tajnik: Peter Srnovrš-nik, 1426 McAlister Ave.; delegat: Fr. Opeka, Box 257. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. Predsednik: Karol Zgonc, Box 313; tajnik: Frank Firšt, Box 147; delegat: Martin Zallar, Box 541. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
55.	Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. Predsednik: Ivan Bolden; tajnik in delegat: M. Krašovec, Box 63. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. Predsednik: Ant. Anžiček, 514 W. Chestnut St.; tajnik: Anton Korošec, 506 W. Chestnut St.; delegat: John Keržan, 701 Elm St. Mesečna seja vsakega 14. dne.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., N. Y.; tajnik: J. Zupan, 135 Montrose Ave.; delegat: Pet. Vogrič, 799 Flushing Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Tušar; tajnik: Frank Demšar, Box 66; delegat: Anton Rozina. Vsi v Irwin, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda,
Eveleth, Minn. Predsednik:	Martin
Šukle, Box 626; tajnik: Jakob Osbolt, Box N; delegat: Ant. Račul, Sparta, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
60.	Društvo sv. Janeza Krst., We-nona, 111. Predsednik: Jos. Brance,
: Box 204; tajnik: Ivan Hartel, Box 76; i delegat: Martin Pirman, Box 62. Me-i sečna seja je v šolski dvorani prvo | nedeljo.
•	61. Društvo Vitezov sv. Mihaela,
Youngstown, Ohio. Predsednik: Nikola Gračan, 2 Bridge St.; tajnik: John Jerman, 619 W. Federal St.; delegat: Mart. Žlogar, 523 Crescent St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
62. Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik: Alojzij Sile; tajnik: John Jerina; delegat: Frank Drašler, Box 90. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu, i 63. Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, O. Predsednik: A. Marinčič, 8100 Aetna Roard, S. E.; tajnik: John Šušteršič, 7713 Astell Place; delegat: And. Slak, 7713 Astell Place, S. E. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
64. Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: George Novak, 42 R. R. St.; tajnik: Geo. Novak, Jr.; delegat:
John Škof, 571 Butler St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Franc Kolenc, 725 St. Paul Ave.; tajnik: Josip Vindišman, 391 Grove St.; delegat: Blaž Hren, 238 Florida St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v nemški dvorani.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: Jos. Zupančič, 323614 Hamaten St.; tajnik: Egidi Verhovc, 2560 E. 75th St.; delegat: Ant. Šuštaršič, 1816 Ater Ave. Mesečna seja vsako zadnjo nedeljo.
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: John Žlogar, 234 Frederick St.; tajnik: Josip Krašovec, 234 Frederick St.; delegat: Miko Matjašič, 558 S. 3rd St. Mesečna seja vsak tretji ponedeljek.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: Jos. Klažter, Box 88, Adamsburg, Pa.; tajnik: John Ferbots, Box 276, Monroe, Pa.; delegat: Frank Pervinšek, Box 90, Adamsburg, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednika Mat. Urih, Box 441; tajnik John Ramuta, Box 605; delegat: Jac. Stariha, 1711 6th Ave. N. Mesečna seja vsako tretjo soboto.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: Ivan Lu-kežič, 2855 Lyon St.; tajnik: Rob. Kun stel, 2118 N. llth St.; delegat: Anton Bukovec, 3400 Cosciusco St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
71.	Društvo sv. Antona Pad.j Goff, Pa. Predsednik: Aleš Demšar, Box 94, Crabtree, Pa.; tajnik: John Tome, Box 94; delegat: Franc Ogrin, New Alexandria, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely,
Minn. Predsednik:	Ivan Zupančič;
tajnik: Jac. Muhvič, Box 1003; delegat: Jurij L. Brozich. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
73.	Društvo sv. Jurija, Toluca, 111. Predsednik: Lukas Rački, Box 319; tajnik: Jacob Cesar, Box 328; delegat: Štefan Polič, Box 280. Mesečna seja prvo nedeljo po 15. dnem vsakega meseca v Poličev.ih prostorih.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik:	Štefan Lah,
1913 Grand Ave.; tajnik: A. Kužnik, 1201 S. 19th St.; delegat: J. F. Kren, 912 S. 16th St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
75.	Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: Franc Mal-ly, 1216 — 3rd St.; tajnik: Jos. Barbarič, 28 La Harpe St.; delegat: Anton Mežnarič, 659 Sterling St. Seja vsako tretjo nedeljo.
77.	Društvo Marije Vnebovzete, Fo rest City, Pa. Predsednik: Franc Končar, N. Main St; tajnik: John Osolin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 548. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chicago, 111. Predsednica: Marija Jorga, tajnica: Kat. Koenig, 75 W. 23rd Pl.; delegatinja: Ana Ulašič, 580 W. 21st St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
79.	Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: Anton Turk, 1426 McAlister Ave.; tajnik: Matija Jereb, 834 —- 10th St.; delegat: Ivan Gregorka, 818 — 10th St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
81. Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa. Predsednica: Neža Gorišek, 907 S. Canal St.; tajnica: Jožefa Fortun, 4822 Plum Alley; delegatinja: Marija Flajnik, 4636 Hatfield St. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: Avgust Končar, R, R. No. 2, Pittsburg, Kans.; tajnik: Anton Skubic, Box 175; delegat: Frank Špehar. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik: Pet. Šikonja, Box 215; tajnik: Math Grgu-rič, Box 173; delegat: Anton Tintar. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
85.	Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Gertrude Virant, 50.0 Globe St.; tajnica: Amalia Bombach, 565 — llth Ave.; delegatinja: Neža Ambrožič, 562 llth Ave. Mesečna seja vsapo prvo nedeljo.
86.	Društvo sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Johana Šubic, Box 227; tajnica: Johana Putc, Box 233; delegatinja: Ivana Ferlič, Box 399. Mesečna seja vsako'zadnjo nedeljo v mesecu.
i 87. Društvo sv. Antona Pad., Jo-i liet, 111. Predsednik:	Math Judnič,
j 1101 Bluff St.; tajnik: Math Laurich, 1010 N. Broadway; delegat: Math Vidmar, 203 Bridge St. Mesečna seja ; vsako drugo nedeljo v mesecu.
|	88. Društvo sv. Alojzija, Mohawk,
' Mich. Predsednik: Jurij Hribljan, Al-j lonez, Mich,; tajnik in delegat: Ferdinand Požek, Box 255. Mesečna seja i vsako prvo nedeljo.
89. Društvo sv. Petra in Pavla, ] Etna, Pa. Predsednik: John Erdeljac, | 46 Railroad St.; täjnik: Ivan Kulišič, j 34 Railroad St.; delegat: Nikolaj Erde-' ljac, 25 Ganster St. Mesečna.seja vsako prvo nedeljo.
I 90. Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr. Predsednik: Mar-| tin Derganc, 18th V St, No. 547; tajnik: Anton Ostronič, 1408 So. 12th St.; delegat: Jožef Švajger. Društvene seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
;	91. Društvo sv. Petra in Pavla,
Rankin, Pa. Predsednik: Ivan Halo-| vanič, 13 Orchard Alley; tajnik: Nikolaj Žarkovič, 334 — 3d Ave.; delegat: Math. Kozan, 332 — 3rd Ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburg, Pa. Predsednica: Mil. Car, 46th St.; tajnica: Marija Zivčič, 4925 Plum Alley; zastopnica: Helena Okovic, 4931 Harrison St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v Bennett, Pa.
93.	Društvo riderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: Ant. Bevc, Box43; tajnik Štefan Zgonc, Box 43; delegat: John Kochevar, Box 123. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
94.	Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik: rank Klančar, Box 161; tajnik in delegat: Ivan Pagon. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
95.	Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. Predsednik: Anton Petrovčič, Box 71; tajnik: Ant. Demšar, Box 135; delegat: Jakob Oblak, Box 213. Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo.
96.	Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Mat. Starešinič; tajnik in delegat: John Jelovčan, Box 60. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo.
97.	Društvo sv. Barbare, Mount Olive, 111. Predsednik: Ivan Plesnik; tajnik: Math Gaishek, Box 518; delegat: Ivan M. Knez. Mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu.
■ 98. Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: Fr. Bolte, 510 Moen Ave.; tajnik: Ivan Zalar, 506 Ottis Ave.; delegat: Jernej Lavrič, 200 Ruby St., Joliet. Mesečne seje vsako prvo nedeljo.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Predsednik: Anton Težak, Box 35; tajnik: Anton Modic, Box 35; delegat: Jakob Lončarič, Box 8. Mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, O. Predsednik: Ivan Piškur, 2435 So. Broadway; tajnik: John Juha, 562 — llth Ave.; delegat: Jos. Svete, 960 — 10th Ave. Mesečne seje se vrše vsako zadnjo nedeljo.
102.	Društvo Novi Dom, Newark, N. J. Predsednik: Stefan Ivanc, 44 Stone St.; tajnik: Franc Intehar, 285 Norfolk St. Redne seje vsako drugo soboto v mesecu.
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Anton Gazvoda, 293 Grove St.; tajnik: Jurij Sagadin, 664 — 62th Ave.; delegat: Ivan Kastelic, 535 National Ave. Mesečna šepa prvo nedeljo.
104.	Društvo Marije Čist. Spočetja,
Pueblo, Colo. Predsednica:	Johana
Kochevar, 207 E. Northern Ave.; tajnica: Katarina Luksetič, 1220 Eiler Ave.; delegatinja: Marjeta Terdina, 1209 Mahren Ave. Mesečna seja vsa-ceka 15. dne v mesecu.
105.	Društvo sv. Ane", New York City, N. Y. Predsednica: Ivana Stern, 424 E. 9th St.; tajnica: Marija Kokalj, 59 Union Ave.; delegatinja: Fany Pirnat, 124 — 1st Ave. Mesečne seje vsako 1 nedeljo.
107.	Društvo sv. Barbare, Moon Run, Pa. Predsednik: Pavel Ko'ren-čan, Box 92; tajnik: Franc Strmljan, Box 238; delegat: Franc Gašpari, Box 122. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
108.	Društvo sv. Genovefe, Joliet, 111. Predsednica: Iv. Ogulin, 604 Hickory St.; tajnica: Marija Dunda, 1002
N.	Chicago St.; delegatinja: Marija Stanfel. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
109.	Društvo sv. Družine, Aliquip-pa, Pa. Predsednik: Jos. Žagar, Box 207; tajnik: Janez Vrečar, Box 213; delegat: Jakob Derglin, Box 131. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
110.	Društvo sv. Jožefa, Barberton,
O.	Predsednik: Ivan Rataj, 643J4 Newell St.; tajnik: Ivan Gabrovšek, 520 Van St.; delegat: A. Kranjc, 167 Cornell St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
111.	Društvo sv. Srca Marijinega Barberton, Ohio. Predsednica: Ivana Žgajnar, 643 Newell St.; tajnica: Antonija Rataj, 643j4 Newell St.; delegatinja: Neža Kranjc, 167 Chisnell St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
113. Društvo sv. Roka, Denver,
Colo. Predsednik: Al. Andoljšek, 615 Elgin St.; tajnik: John Klun, 4881 Washington St.; delegat: Štefan Prelesnik, 4466 Penn' St. Mesečna seja vsak 13. dan v mesecu.
114.	Društvo Marije Milosti Pe’2?; Steelton, Pa. Predsednica: Barbara Kambič, 542 So. 3th St.; tajnica: Mary Starašinič, 617 S. 2d St.; delegatinja: Marija Butala, 768 So. 2d St. Mesečna seja vsako tretjo soboto v mesecu.
115.	Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Predsednica: Neža Žagar, 33 Ferry St.; tajnica: Mary Majerle, 413 N. 5th St.; delegatinja: Ana Rit-manič, 441 Ferry St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
118.	Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. Predsednik: Fr. Gregorka, 2 Casler St.; tajnik: Ig. Malovašič, 624
E.	Mili St.; delegat: John Gregorka, 2 Casler St. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
119.	Društvo Mar. Pomagaj, Rockdale, 111. Predsednica: Mary Koste-lec; tajnica: Marija Zalar, 506 Moen Ave.; delegatinja: Ana Marentič. Mesečne seje četrto nedeljo.
120.	Društvo sv. Ane, Forest City, Pa. Predsednica: Ana Gerčman; tajnica: Mary Spec, Box 611; delegatinja:
Terezija Tomšič. Hesečne seje vsako tretjo nedeljo.
121.	Društvo Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y. Predsednica: Ana Rožič, 4 Seeley St.; tajnica: Jerica Gruden, 22 Danube St.; delegatinja: Marija ŽefieJ, 624 E. Mili St. Mesečne seje vsako drugo nedelj0,
122.	Društvo sv. Jožefa, Kock-srings, Wyo. Predsednik: Matevž Ferlič, Box 399; tajnik: Frank Gosar, Box 523; delegat: Maks Keržišnik, Box 383. Mesečne seje vsako drugo nedeljo.
123.	Društvo sv. Ane, Bridgeport, Ohio. Predsednica: Mary Perko, Box 57, Lansing, O.; tajnica: Jos. Hočevar,
R.	F. D. 2 No. 11 yi; delegatinja: Uršula Kovačič, Box 101. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
126.	Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. Predsednik: Ivan Jakše, Pittsburg, Bradley B. R. 1, Kans., tajnik: Ignac Šluge, E. Mineral, Box 47, Kan.; delegat: Ivan Bernik, E. Mineral, Kan., Box 85. Društvene seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
127.	Društvo sv. Ane, Waukegan,
111.	Predsednica: Marija Brunet, 10th St. & McAlister Ave.; tajnica: Angela Mensinger, 620 — 10th St.; delegatinja: Marija Kirn, 1416 Wadsworth St. Mesečne seje vsako-----nedeljo.
Î, Kje ie naibolj varno naložen denar.
Hranilnih ulog je: 32 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: 800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejii denarni zavod te vratc po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana 1 vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarao varen denarni zavod.
Rojaki v Amerikil Mestna hranilnica ljubljanska vam daje, trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O.
♦
t
Y ♦ ❖
Y ? i
i
i
I
s
t
?
Y
Y
FRANK SAKSER
isr-A-Zisr-A-isr j jamo i
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
910 N. Chicago Stree JOLIET, ILL.
B. BERKOWITZ
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne te« izdelujemo vsa v to »troh. ■padajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWERY izdelovalci
ULEŽANE FIVE
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER.
I
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem._________________________
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta t907. nad 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
82,000,000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ....37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam ..... 2,048,214	K
Menice .......... 676,000	K
Vrednostni papirji.30,028,626 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ..... 2,925,746	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.