I    V trikotnem risu čar ognja v srebrnem kamnu mesečina ost in ostrina — urečem te
rečem si voda                    si moja
rečem
•
II    Odkrhnil si bom zobe nabral jih bom na nit in ti jih dal. Ne rabim več hrane razen tebe.
III     Praviš
da ni prav hlajeno
vino.
Točim ga
pri krvni temperaturi.
IV     V sol v kis
v domače žganje te vložim te shranim za zimo.
Tretje oko
Marko Kravos
869
870
Marko Kravos
v    Iz daljave tisoč let
te gleda moje tretje oko. Med boki je vrisan veliki M. Razširiš noge in postaneš krog mati žena hči troedini bog.
VI    Vzamem bel papir napravim velik križ počez
in ga prebodem. Spusti me — rečem bodi zvok bodi barva bodi vodni prah.
VII    Naj kar zgori ta hiša od temelja do slemena. Ze vem jaz zakaj. Naj se vidi dim naj ostane pepel.
VIII    Odhajajo
ptice na jug. Sem res tako mislil da bodo vedno samo krožile?
IX    Reci strah. — Strah — Reci za mano krč krt smrt in prah.
Reci besedo mir. Rečem besedo mir. Tako je in tako bo.
871                                                                                                     Tretje oko
RAVNOTEŽJE    Na gladini lokvanji glas
je
soj
molka
Bezanje čez kamne
brez
gibanja
ni
ravnotežja
Zvestoba prek roba
teče
odteka
PRIVIDI PODOBE    Ženska na hrbtu POLOŽAJI LEGE    privzdiguje kolena
moški na boku
skrčen
Ženska kleči
z glavo na blazini
moški čepi
Ženska sedi na postelji moški stoji ob postelji
Ženska se sklanja moški leži na hrbtu
Ženska na trebuhu moški na trebuhu
Eden v Indiji eden v Italiji
Oba ne moreta spati
872
Marko Kravos
TOLAŽBA    Denem v usta pest popra, primem cigareto za ogorek stopim na rjast žebelj.
Viš, si potem lahko rečem, da prej ni bilo tako slabo, kot se je zdelo, je vedno lahko še slabše.
REGENERACIJA    Po stoletnih partiturah bobnajo svoj čas hrasti in mah.
V  tisočletnih amplitudah dihajo gore in reke.
Zvezde se pozidavajo enakomerno.
V  trdi ritem stvari se potapljam, zrasejo mi škrge.