gorenj elnformator List za obveščanje delavcev Gospodinjski aparati, Notranja oprema, Procesna oprema, Mali gospodinjski aparati, Elektronika Široka potrošnja, Commerce, Servis, Raziskave in razvoj, Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli, DS Informatika in organizacija Leto XXI Titovo Velenje, 21. januarja 1987 Na kratko... Delo, ki zasluži pohvalo Na področju inovacijske dejavnosti je Gorenje Gospodinjski aparati doseglo lepe uspehe. Seveda je največ odvisno od dela in ustvarjalnosti inovatorjev. Toda, če bi ne bilo dejavne strokovne službe za inovacijsko dejavnost, ki sproti obravnava in pripravlja rešitve številnih inovacijskih predlogov, bi uspeh ne bil takšen. To so sprevideli tudi v enem izmed najuspešnejših tozdov na področju množične inventivne dejavnosti in vodji te strokovne službe Francu Brinovcu izrekli zahvalo za njegovo uspešno delo na inovacijskem področju. Tako se je izvršni odbor osnovne organizacije obrata Zamrzovalne omare tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika odločil na seji 9. decembra 1986. OPOZORILO VOZNIKOM! Osebna vozila, parkirana na prostoru pri tovorni vratarnici zaradi zožanega prometnega prostora ovirajo nemoten tovorni promet. Voznike zato prosimo, da v teh izrednih razmerah svoja vozila puščajo na osrednjem parkirnem prostoru pri avtobusni postaji. Služba varovanja gorenjegpspodDonjslko aparati Zamenjava prašne lakirnice V tozdu Ga Ivana so se pred novoletnimi prazniki odločili za sanacijo prašne lakirnice. Ob praznikih so uspešno opravili zamenjavo. Nova naprava ima nov brizgalni in mešalni del, omogočila pa bo večji prihranek pri materialu. V tozdu Galvana so se pred časom naročili na novo opremo pri firmi Gema v Švici. V začetku meseca decembra 1986 pa so pripravili podroben načrt za zamenjavo prašne lakirnice. Strojni oddelek sektorja investicij v bivšem tozdu Tehnološka oprema je pripravil načrta rekonstrukcije transportnega traku, gasilska služba delovne skupnosti Splošni posli pa je določila nov prostor polavtomatske gasilne naprave. Pred zamenjavo naprave so v oddelku lakirnice, kjer dela 20 delavcev pri lakiranju mrež in košar za zamrzovalne in hladilne aparate ter drugih polizdelkov, pohiteli s proizvodnjo in naredili tudi nekaj zaloge. Tako so končali z lakiranjem 22. decembra, delo pa je na novi napravi steklo 5. januarja 1987. Med tem časom so vzdrževalci tozda Galvana in Poslovne opreme najprej opravili demonta-žo stare kabine za nanašanje laka v prahu, kar je predstav- ljalo najtežje delo pri zamenjavi. Nato so 27. decembra ob prisotnosti monterja firme GEMA začeli z montažo nove kabine in naprav. Hkrati so prilagodili tudi transportni trak in gasilno napravo. Ob predvidenem roku je stekla tudi preizkušnja naprave. Samo Florjan je ob našem obisku povedal: „Ko smo pritisnili na gumb, je naprava stekla.” To pa je pomenilo, da je bilo delo dobro opravljeno. Pozabili so, da so vsak dan delali 12 ali 16 ur. Delali so vse dni, razen na novega leta dan. No, pa tudi na zadnji dan leta 1986 so bili na delu le osem ur. Vodja vzdrževalne službe tozda Galvana Dušan Krivec zasluži priznanje skupaj s sodelavci Albertom Podlogarjem, Samom Florjanom, Veljkom Kullčem, Hermanom Pokleke in Janezom Fajdigo. Iz Poslovne opreme pa so se izkazali ob tem delu skupaj z vodjem Vinkom Švigljem Manc Zupanc, Stipe Kljajič in Franc Štahl. Seveda pa moramo dodati še, da je bilo delo dobro koordinirano, vodil ga je Andrej Helndl, zato bi lahko pohvalili tudi še druge izvajalce in ostale, ki so sodelovali pri tem delu. hj Tudi v drugih tozdih so v času novoletnih praznikov opravili pomembnejša vzdrževalna dela. O večjih obnovitvenih delih bomo poročali v naslednjih številkah Informatorja. Kdaj DIATI? PREDLOG ZA USTANOVITEV DRUŠTVA IZUMITELJEV IN AVTORJEV TEHNIČNIH IZBOLJŠAV Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb Gorenje Gospodinjski aparati je na eni izmed sej v decembru 1986 obravnaval pobudo o ustanovitvi Društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav (DIATI) za delovne organizacije in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju. Aktivi DIATI v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja bi se tako še bolj vključili s svojo inovacijsko dejavnostjo v vse projekte Obnove Gorenja. O tem predlogu je razpravljala tudi družbenopolitična koordinacija Gorenje SOZD. Podprli so predlog o ustanovitvi društva inovatorjev in avtorjev tehničnih izboljšav ter ocenili, da je treba akcijo čimprej uresničiti. Tudi to naj bi pripomoglo k nadaljnjemu razvoju inventivne dejavnosti v Gorenju. Proizvodnja v decembru gorenjegpspodfopkfi aparaGB V Gorenju Gospodinjski aparati so decembra 4.903 zaposleni operativni delovni načrt v celoti izpolnili in izdelali skuppj 115.318 velikih gospodinjskih aparatov, vrednih 9,455.756 tisoč dinarjev. Letni delovni načrt pa so izpolnili 98 odstotno, vrednost 1,510.474 velikih gospodinjskih aparatov pa je 98,134.173 milijonov dinarjev. V tozdu štedilniki so decembra lani izdelali 34.082 različnih štedilnikov, od tega za izvoz 19.669, vrednost vseh izdelkov pa je 1,929.583 tisoč dinarjev. Delovni načrt so tako presegli za 2 odstotka. Vrednost 520.088 lani izdelanih štedilnikov, največ so izdelali električnih in pa vgradnih, je 24,888.883 tisoč dinarjev, letni delovni načrt pa so dosegli 97 odstotno. Konec leta pa je bilo v tej temeljni organizaciji zaposlenih 949 delavcev. V tozdu Pralno-pomlvalna tehnika je 885 decembra zaposlenih delavcev operativni delovni načrt preseglo za 3 odstotke, izdelali pa so 30.489 pralnih strojev, vrednih 3,090.431 tisoč dinarjev. Za izvoz so namenili 15.670 pralnih strojev. Letni delovni načrt so lani presegli za 2 odstotka, izdelali 375.924 pralnih strojev in 8.832 vsadnih korit, vrednost proizvodnje pa je 29,638.768 tisoč dinarjev. V tozdu Zamrzovalna In hladilna tehnika, kjer je bilo konec lanskega leta zaposlenih 1.621 delavcev, so operativni delovni načrt dosegli 97 odstotno, vrednost 50.747 izdelanih zamrzovalnih aparatov pa je 4,435.742 tisoč dinarjev. Za izvoz so namenili 32.125 zamrzovalnih skrinj, omar in hladilnikov. Lani so delovni načrt v tej temeljni organizaciji izpolnili 97 odstotno, izdelali pa so skupaj 89.014 hladilnikov, 253.240 zamrzovalnih omar in 263.376 zamrzovalnih skrinj. Vrednost vseh lani izdelanih aparatov pa je 43,606.522 tisoč dinarjev. gorenje mga V Gorenju MGA Je 418 konec leta zaposlenih delavcev letni delovni načrt izpolnilo 94 odstotno, vrednost izdelanih malih gospodinjskih aparatov pa Je 4,431.949 tisoč dlnaijev. Decembra so v tej delovni organizaciji izdelali 78.082 malih gospodinjskih aparatov, od te- ga za izvoz 34.292, vrednost vseh izdelkov pa je 546.697 tisoč dinarjev. Delovni načrt za zadnji mesec lani pa so presegli kar za 8 odstotkov. Skupaj pa so lani izdelali 979.276 aparatov, največ seveda električnih mešalnikov, 460.519, 256.822 kavnih mlinčkov, 96.673 tehtnic, 64.403 rezalne strojčke, 51.501 varilnik, 33.790 ur in 15.568 podstavkov. gorenje rotamp ©prema Letni delovni načrt so v Gorenju Notranja oprema dosegli 95 odstotno, skupaj pa so lani izdelali za 529.474 pogojnih enot Izdelkov, vrednih 4 milijone 516.885 tisoč dinarjev. Decembrski operativni delovni načrt pa so Izpolnili 89 odstotno, vrednost 43.803 izdelanih pogojnih enot izdelkov pa Je 519.371 tisoč dinarjev, zaposlen pa Je bil konec lanskega leta v tej delovni organizaciji 601 delavec. V tozdu Pohištvo so lani decembra izdelali za 13.767 pogojnih enot izdelkov, kar je le 71 odstotkov načrtovanega, vrednost teh izdelkov pa je 209.015 tisoč dinarjev. Skupaj pa so lani izdelali 90 odstotkov načrtovanega ali 175.478 pogojnih enot izdelkov, njihova vrednost pa je milijon 842.191 tisoč dinarjev. Konec leta pa je bilo v tej temeljni organizaciji zaposlenih 281 delavcev. V tozdu Gradbeni elementi pa je 250 zaposlenih decembrski operativni načrt preseglo za 1 odstotek, izdelali pa so za 30.036 pogojnih enot izdelkov, vrednih 310.356 tisoč dinarjev. Skupaj so lani v tej temeljni organizaciji izdelali za 353.966 pogojnih enot izdelkov, kar je 97 odstotkov načrtovanega, vrednost vseh izdelkov pa je 2 milijona 674.692 tisoč dinarjev. dr gorenjeeOelMroo*® široka potrošnja V Gorenju Elektronika Široka potrošnja so lani izdelali skupaj toliko aparatov, kot so načrtovali, pri čemer pa so televizijskih aparatov izdelali za 7 odstotkov več, radijskih aparatov pa le 35 odstotkov načrtovanega. Decembra lani so operativni delovni načrt dosegli 91,8 odstotno. Izdelali so 3.150 televizijskih aparatov, kar je 97,4 odstotke, in 689 radijskih sprejemnikov, kar je 82 odstotkov načrtovane- ga za zadnji mesec lani. Vrednost decembra izdelanih televizijskih in radijskih sprejemnikov je 869.017 tisoč dinarjev. Skupaj so lani izdelali 51.982 televizijskih in 3.533 radijskih sprejemnikov, vrednost vseh sprejemnikov izdelanih lani, pa je 6 milijonov 799.465 tisoč dinarjev. Za svoje izdelke so tako iztržili za 8 odstotkov več kot so načrtovali. Konec lanskega leta pa je bilo v Gorenju Elektronika Široka potrošnja zaposlenih 232 delavcev. Na kratko... Iz delovnih načrtov za leto 1987 V Gorenju Elektronika široka potrošnja so v delovnem načrtu za leto 1987 med drugim predvideli tudi podelitev 6 štipendij in 4 šolnine na VII. stopnji, 9 štipendij in 6 šolnin na VI. stopnji, 9 štipendij in 4 šolnine na V. stopnji, 7 štipendij in 3 šolnine na IV. stopnji ter 2 šolnini na III. stopnji izobraževanja. Vse to v prizadevanju po stalnem izboljševanju kadrovske strukture zaposlenih, saj naj bi, kot predvidevajo v letošnjem načrtu, imeli predvidoma od skupaj 335 ob koncu leta zaposlenih enega delavca s končano Vlil. stopnjo, kar 6 z visoko izobrazbo, 17 z višjo, 48 delavcev pa naj bi imelo končano V. stopnjo šolanja ter 67 delavcev IV. stopnjo šolanja. Da bi v Gorenju Notranja oprema, tako smo med drugim prebrali v njihovem načrtu za leto 1987, ohranili doseženo raven osebnih dohodkov in se morebiti tudi približali republiškemu poprečju osebnih dohodkov, bodo morali fizični obseg proizvodnje povečati za 12 odstotkov, v. tozdu Pohištvo kar za 21 odstotkov, izvoz pa naj bi povečali za 100 odstotkov. Seveda pa bodo v obeh temeljnih organizacijah še naprej morali izboljševati tudi kakovost svojih izdelkov. V Gorenju Gospodinjski aparati so v svoj delovni načrt za letos zapisali tudi:,,Kakor dosedaj, bo tudi v letu 1987 lastno razvojno-raziskovalno delo predstavljalo eno glavnih osnov za nadaljnji dolgoročni razvoj delovne organizacije. Aktivnosti pa bodo poleg tega usmerjene zlasti še v povečanje učinkovitosti razvoj-no-raziskovalnega dela z uvajanjem novih metod dela, v ustreznejše organiziranje inovacijskega cikla osvajanja novih proizvodov, v večanje vloge Gorenja Raziskave in razvoj pri uresničevanju raziskovalnega programa gospodinjskih aparatov ter tudi v večje vključevanje znanstvenih institucij v uresničevanje načrtovanih razvoj no-raziskovalnih, nalog. Povzetek zapisnika Tudi z inovacijami do višje produktivnosti „Ni naključje, da je največ inovatoijev med vzdrževalci. In prav je tako...” je na pogovoru o inovacijski dejavnosti povedal Franc Krajnc, vodja tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika. Na pogovoru sta sodelovala še Jože Zučko, vodja vzdrževanja v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika, ter Viktor Poznič, ki bo v tozdu skrbel tudi za inova-tivno dejavnost.____________ Lani so v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika prijavili kar 88 inovacijskih predlogov. Skupno so obravnavali 180 predlogov, torej še iz prejšnjih let, gospodarska korist v letu 1986 pa je kar 1.026,616.607 dinarjev. Takšni uspehi so prinesli tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika prvo mesto tudi v občinskem merilu. „Ne gre nam za tekomovanje, temveč želimo Inovacijam dati pravo mesto. V letu 1987 moramo produktivnost povečati za 8 %. Od nas samih In vseh sodelavcev bo odvisno, kako bomo uresničili ta načrt. Nekaj pa je gotovo: z inovacijami bomo lažje dosegli ta cilji je zatrdil Franc Krajnc. V vseh obratih tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika so sodelavcem odprta vrata ustvarjalnosti. Toda, zavedajo se, da lahko zahtevajo več le od strokovnjakov, pa od tistih, ki so odgovorni za nemoteno delovanje strojev in naprav. „Tudl vzdrževalci morajo vložiti kar največ znanja In se boriti za čim višjo kakovost Izdelkov. Ce bo reklamacij manj, bomo vsi imeli korist. Možnosti so pa tudi drugje. Na ravni sozda se pogovarjamo o Inovlranju programov, v tozdih se srečujemo z inovacijami strojev in naprav, opreme. Tudi na novih strojih lahko najdemo nove rešitve.” Tako je menil vodja t^zda, Jože Zučko pa je dodal. „Ze imamo primer novega stroja za vakuumlranje. Naši sodelavci so našli boljšo rešitev, sedaj čakajo le še monterja dobavitelja stroja, ki bo stroj odpri v garancijskem času...” Nedvomno v tozdu Zamrzovalna in hldilna tehnika namenjajo vso pozornost sodelavcem, ki razmišljajo o tehničnih izboljšavah, o inovacijah. V prihodnje bo zaradi prijavljanja in pisanja predlogov nekoliko lažje, saj so za to zadolžili Viktorja Pozniča, a pogovoru je vprašal Jožeta učka, kako se počuti kot inovator? „Če ti inovacija uspe, čutiš veliko zadovoljstvo. Seveda ne moreš prav opisati tega notranjega zadovoljstva. O rešitvi najprej razmišljam. Če dobimo nalogo, da rešimo kakšen problem, potem ponoči včasih tudi ne spim. Včasih razvijam kakšno rešitev, ki pa ji manjka le še tisto zadnje. Recimo: pika na i. In pride kdo drug, pa je zanj vse tako enostavno...” je razmišljal Jože Tudi o nagradah smo govorili. Z novim pravilnikom o inovacijski dejavnosti je tudi to vprašanje ugodno rešeno. Vendar, kdor je inovator, tega vprašanja ne postavlja. »Žilico moraš Imeti.” je dejal Viktor Poznič, Jože Zučko pa ga je dopolnil: „... in vgrizniti v problem. Kdor Je trmast, uspe!” hi Letos bomo pričeli podeljevati interna vozniška dovoljenja za voznike viličarjev. Prvih 70 viličaris-tov, ki so lani jeseni obiskovali seminar ter uspešno opravili preizkus znanja iz varstva pri delu v skladu s 6., 24. in 25. členom Zakona o združenem delu (Uradni list SRS, številka 25/86 in 47/86), so ta dovoljenja že dobili. Ostali vozniki viličarjev bodo ta dovoljenja prejeli, ko bodo uspešno opravili po istem programu organiziran seminar in preizkus znanja. Ob tem velja povedati, da je vsem upravljalcem viličarjev rok veljavnosti potrdil o znanju iz varstva pri delu že potekel. Cimprej se morajo zato udeležiti periodičnega seminarja varstva pri delu, ki ga bo s sodelovanjem Izobraževalnega centra Gorenja organizirala I ■ Delavska univerza v Titovem Velenju. Dokler v službo varstva pri delu ne bomo dobili veljavnih potrdil o znanju varstva pri delu, viličaristi ne smejo upravljati z vozili. Ob neupoštevanju te zahteve bodo za morebitne nesreče odgovarjali njihovi neposredni vodje in vodstveni delavci posameznih temeljnih organizacij. Med mojimi obiski v delavnicah vzdrževanja mi delavci med pogovorom največkrat rečejo: „Uvažamo nove stroje, ki pa jih moramo nato preurejati, saj ne ustrezajo našim predpisom in normativom. Zakaj tokrat, koza nove delovne priprave sklepamo pogodbe, tudi ne zahtevamo, da proizvajalec stroj izdela v skladu z našo zakonodajo. Mi pa vendar moramo stroje in naprave, ki jih izvažamo, vedno izdelovati po zahtevah WGB ali DIN norm kupcev." Vojko Prdovšek V obratu Plastika so ponosni tudi na stroj domače izdelave. Napravo za Izsek okvirja delovne plošče za hladilnike In zamrzovalne skrinje so Izdelali v orodjarni Procesne opreme In Je plod domače ustvarjalnosti. Tudi pri obnovi lakirnice so se izkazali vzdrževalci in drugi, izboljšala pa se Je kakovost končnih Izdelkov. Le z inovacijami bo cilj lažje dosegljiv - to pa Je za 8 % višja produktivnost v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika. Vesel skupinski odhod na malico. Kdo ve, če bodo uživali na njej? Vozniku viličarja je prepovedano: — voziti viličar, če ni strokovno usposobljen, zdravstveno sposoben in star najmanj 18 let — uporabljati tehnično neustrezen viličar — voziti izven označenih transportnih poti — prevažati ljudi na ohišju ali vilicah — obremenjevati viličarz bremeni, ki presegajo dovoljeno nosilnost — voziti s preveliko hitrostjo, sekati ovinke ter neprevidno križati transportne poti (največja dovoljena hitrost zunaj prostora je 10 km/h, v obratih pa največ do 5 km/h) — voziti po neprimernem terenu (prevelik vzpon ali spust, nagib, neutrjena tla) — nepravilno nalagati ali razlagati bremena (po teži, velikosti, vsebini in obliki) — breme prevažati z dvignjenimi vilicami nad transportnim položajem (300 do 500 mm od tal z nagibom jarma popolnoma nazaj) — odlagati breme v bližini prog, transportnih poti, električnih naprav, gasilnih aparatov itd. — obremenjen in pred premikom nezavarovan viličar puščati na poljubnih mestih Delegati so nam povedali Trdnejše delegatske vezi Majda Zagajšek, kontro-lorka v tozdu Pohištvo Gorenja Notranja oprema, je skoraj 17 let zaposlena v Gorenju, že drugi mandat pa predseduje združeni delegaciji za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti. Njeni sodelavci pravijo, da je agilna in odločna delavka, ki zaupane naloge vestno opravlja, svoje in tuje napake pa imenuje spravim imenom. O tem smo se tudi prepričali v krajšem razgovoru, v katerega smo se z Majdo zapletli v zvezi z delovanjem delegacije, ki ji predseduje. Pogovor je tekel neposredno in odkrito, brez ovinkarjenja. „V prvem mandatu je bilo naše delo kar težko, sedaj pa lahko rečem, da so se stvari uredile, veliko lažje delamo. Temu je pripomogel tvoren posvet s poslovodnimi delavci in predstavniki družbenopolitičnih organizacij v naši delovni organizaciji o tesnejšem vsebinskem sodelovanju." Sodeč po Majdinem pripovedovanju je še vrsta vprašanj, ki jih je treba urediti, da bo delovanje tako obremenjene delegacije še bolj uspešno in učinkovito. Resnici na ljubo, uspešnost je veliko odvisna od prizadevnosti in zavestnega hotenja samih delegatov. Najpomembnejše pa je, da se vsi delegati seznanijo s problematiko na celotnem področju delovanja in da le-to posredujejo širšemu delovnemu okolju. „Nekoč je bilo delegatom obljubljeno, da bomo v sklopu Majda Zagajšek obsežnih gradiv za seje skupščin prejeli tudi izvlečke najpomembnejših vsebin in predlogov. To še ni zaživelo, pomagalo pa bi nam pri obravnavi in razumevanju pogosto zelo obsežnih in dokaj nerazumljivih gradiv, " meni Majda. Ko smo se dotaknili načina delovanja in medsebojnega povezovanja delegatov, ki so si razdelili zadolžitve, je Majda poudarila, da prav tu nimajo utrjenih stalnih vezi, skupnih posvetov in dogovorov. Prepričani smo, da bo Majda, prva med odgovornimi v delegaciji, skupaj z delegati odpravila to pomanjkljivost v delovanju delegacije, saj se zaveda, da brez skupnega in temeljitega proučevanja vsebine vseh skupščinskih gradiv ter rednega povezovanja z delovnim okoljem ne more biti niti pravega delegatskega poslanstva niti dejanskega odločanja v interesu delavcev. Prenova zavesti Jendo Korber, sekretar Osnovne organizacije Zveze komunistov tozda Galvana je že 18 let delavec Gorenja. V osnovni organizaciji zveze komunistov tozda Galvana je 22 komunistov, ki so večinoma vključeni v samoupravne organe, komisije, delegacije in ostale družbenopolitične organizacije. Njihovo delovanje se kaže skozi aktivnost in učinkovitost teh dejavnikov. Kot poudarja sekretar, je pomembno tudi povečano razumevanje in aktivno vključevanje poslovodnih delavcev v razreševanju problematike v celotnem tozdu, kar nedvomno prispeva in pozitivno učinkuje. „Proces prenove v naši osnovni organizaciji, Id ga takrat še nismo tako Imenovali, sega v pokongresno obdobje, ko so bile Izvedene nekatere organizacijske spremembe. Ta začetek se je Izražal skozi še doslednejše vključevanje osnovne organizacije v celotna dogajanja v tozdu. Dejansko pa se je prenova naših vrst začela po posvetu sekretarjev v Kumrovcu, ko smo v sekretariatu zastavili pristop k prenovi, seveda izhajajoč Iz ocene stanja. Komunisti so pripravljeni za Izvedbo prenove, kar se kaže v boljšem odzivu na sestankih in resnejšem odnosu do uresničevanja sprejetih nalog. Prav gotovo smo še na začetku in učinke okrepljenega delovanja bo mogoče ocenjevati šele po preteku določenega časa,” meni Jendo Korber. Na prihodnji seji se bodo lotili notranje diferenciacije s ciljem, da ugotovijo svojo dejansko številčno in idejno usposobljenost in pripravljenost za izvedbo vseh prihodnjih nalog. Več- in dejanj Jendo Korber krat so v razpravah osvetljevali moralni lik komunista in to bo, po Jendovih besedah, tudi v prihodnje izhodišče pri prenovi lastnih vrst in lastne zavesti. „Naša osnovna organizacija Je tudi v preteklem obdobju delovala v smeri neposrednega reševanja tekoče problematike v lastnem okolju, vendar ugotavljamo, da pri tem ni bila vedno dosledna. Zaradi tega In pa dejstva, da se lahko večina problemov sproti rešuje, bomo vztrajali na široki odprtosti In odkritosti vseh delavcev za zaznavanje in nakazovanje problemov ter njihovo sprotno reševanje. Seveda bo temeljno vodilo našega delovanja nenehno preverjanje Izvajanja sprejetih nalog, saj neuresničenih dogovorov In obveznosti pri komunistih ne bi smelo biti,” iskreno priznava Jendo Korber. dz Naš pogovor Kdor dela, ta žanje Pred več kot dvajsetimi leti se je Štefka Drame zaposlila v Gorenju kot transporter. Na „rudlcu” je prevažala polizdelke za montažo Nekaj časa je delala tudi na montažnem traku, potem v emajlirnici. Sedaj je Štefka Drame pre-gledovalka končnih Izdelkov v tozdu Pralno-pomi-valna tehnika. Štefka je s svojo družino najprej stanovala kot podnajemnik. Z možem sta pridno delala, ona v Gorenju, mož na rudniku. Ži- vela sta skromno in ves čas vztrajno varčevala. Gradila sta lasten dom na Konovem. Brez velikega truda in odrekanj, pravi, tega ne bi imela. Tudi Stefkin sin je delavec Gorenja, mlajša hči dela v Modnem salonu, najmlajša pa je učenka 6. razreda. Ko je iz rojstne Zibike v občini Šmarje pri Jelšah prišla v Velenje in Gorenje je tu, kjer je Gorenje danes, stala le prva hala. „Ko se spomnim na tisto široko polje, na katerem Je zras-tlo naše sedanje Gorenje, ugotovim, da smo pogumno In Štefka Drame ir hitro korakali naprej. Tako minilo tudi mojih dvajset t. Ponosna sem na vse to. aš napredek ni očiten le po elikosti in številu delavcev, temveč tudi po delovnih In življenjskih pogojih, ki jih na ta ali oni način omogoča tovarna. Če primerjam samo razliko med lansko In letošnjo zimo, ugotavljam, da Imamo sedaj v hali toplo, ni več nenehnega prepiha kot nekoč.” V času krize si je vedno govorila, da se bomo rešili, da bo boljše. Imela je prav, saj se večina naših delavcev zaveda, da je treba delati, kar dokazujejo z dobrimi proizvodnimi rezultati. To je tako, kot denimo pri delu na polju. Kdor na njem dela, ta žanje. „Zato je prav, da moramo dobro In prizadevno delati, kajti le tako se bomo razvijali naprej”, meni Štefka. Pri pralnih strojih je še precej Stefkinih sodelavcev, s katerimi je po prihodu v Gorenje skupaj delala in s katerimi se najraje druži. Ugotavlja namreč, da se danes delavci premalo poznajo med seboj. „Zato Je dobro, da organiziramo skupna srečanja ob kakšnem praznovanju ali pa sindikalne Izlete, na katerih se medsebojno zbližujemo In povezujemo, Istočasno pa spoz- navamo znane delovne kolektive In zgodovinska mesta. Tudi jaz sem bila na Izletu v Cerknem, Lipici In Iskri.” Kolektivne dopuste Štefka preživlja s svojo družino bodisi na morju v organizaciji RLV, kjer je zaposlen njen mož, bodisi v Zibiki, kjer imajo svoj vikend in vinograd. Včasih pa ostanejo kar doma, na Konovem, saj imajo ob hiši večji vrt, na katerem pridelajo zelenjavo in povrtnine, pa tudi sadja jim ne manjka. Po traku prihajajo pralni stroji, Štefka jih pozorno pregleduje, preverja, ali imajo vse potrebno. Preden jih oblečejo v zaščitno obleko, v kateri pridejo v številne domove v Jugoslaviji in svetu, jim priloži še njihovo „osebno izkaznico", garancijski list, navodila in seznam servisov. Tako štiri ure nato jo zamenja sodelavka, Štefka pa izpolnjuje in kompletira to dokumentacijo. Tako vsak dan. V dvajsetih letih delaje bila, pravi, mogoče dvakrat, trikrat v bolniški. Skromna, neposredna, a vendarle ne preveč zgovorna, je na koncu dejala: „Vse skupaj ni tako slabo, le da bi lahko še naprej delali v miru, da bi se dobro razumeli In čimprej poskrbeli za prihodnost naših rodov, kajti karkoli bomo storili, to bo njihova dediščina.” dz NAŠLI SMO Na poti od jedilnice proti glauie-mu izhodu iz tovarne pri avtobusni postaji je delavec Indok službe v ponedeljek, 19. januarja 1987, našel šop ključev. Če jih kdo pogreša, jih lahko dobi tajništvu te službe, ki je v prizidku jedilnice. DANIJELA JEŽOVNIK Ni še dolgo, ko smo si zaželeli vse najboljše, največ pa zdravja in osebne sreče. Vendar, Danica, sreča ni namenjena vsem enako. Tebi ni bila naklonjena. Leta, ki smo jih skupaj preživeli na delu, so kar prehitro minila. Lepo nam je bilo, spoštovali smo se, si pomagali. Ampak usoda je hotela drugače. Želela si še toliko narediti. Ob delu si se tudi izobraževala. In ravno ko si končala šolo in bi pridobljeno znanje lahko z izkušnjami osemnajstletnega dela koristno uporabila, se je usoda kruto poigrala s tabo. V letu, ki se je komaj dobro začelo, bi lahko dosegla še zelo veliko. V trenutkih slovesa je težko govoriti. Danica, ne znamo ti reči drugega kot to, da si bila vedno dobra prijateljica in sodelavka. Pogrešali te bomo na tvojem delovnem mestu, pogrešali tvoje izkušnje in priprav Ijenost, pomagati vedno, če si le znala. Najbolj pa te bo pogrešal tvoj sin, saj te ne bo več, da bi mu svetovala in pomagala kot vedno doslej. Sodelavci Sektorja kakovosti Gorenje Gospodinjski aparati Umik športne rekreacije dan ura objekt dejavnost ponedeljek 16.30- 18.00 17.00- 21.00 16.30- 18.30 19.30- 21.00 18.00- 21.00 strelišče Mrož Kegljišče TES Šoštanj telovadnica osnovne šote Pesje telovadnica CSS-EKS Rdeča dvorana - balkoni streljanje z zračno puško kegljanje košarka namizni tenis, badminton torek 16.00-21.00 16.00- 19.00 19.00- 21.00 Rdeča dvorana - balkoni Gostinska enota Gorenje Bazen Titovo Velenje programi oddelka organizirano šahiranje plavanje srede 19.30- 21.00 19.00- 21.00 14.30- 16.30 16.00- 20.00 velika telovadnica OŠ Bratov Mravljak mala telovadnica osn. š. Bratov Mravljak Rdeča dvorana - parter telovadnica osnovne šote Pesje odbojka aerobni ples tenis prosta rekreacija ali programi oddelka četrtek 16.00-18.00 18.00-22.00 18.00-21.00 telovadnica osnovne šote Pesje Rdeča dvorana - parter Rdeča dvorana - balkoni programi oddelka programi oddelka, zimska nogometna liga badminton, namizni tenis V tree neveden« objekte je prost vstop z delavsko izkaznico Porenje. Pokal Gorenja Tudi na področju športne in rekreativne dejavnosti smo ob prehodu leta opravili obračun dela. Prireditev, na kateri bodo najboljšim ekipam, tozdom in delovnim skupnostim podelili priznanja, bo v petek, 23. januarja, ob 19. uri v jedilnici A. Ko se bodo v petek znova srečali sodelavci iz najrazličnejših oddelkov, tozdov in delovnih skupnosti, bo beseda prav gotovo nanesla tudi na področje športne rekreacije, posebej pa še na tekmovanje za pokal Gorenja. Po nekaj uspešnih letih sodimo, da je morebiti to množično tekmovanje preraslo začrtane cilje, ali pa samo točkovanje ne dosega pravega namena. Zato so amaterski in poklicni organizatorji športne rekreacije že sprejeli nekaj novih določb v točkovanju. Tudi v bodoče bosta najpomembnejši udeležba in množičnost. Zato bodo te točke tudi odločilne. Menjali pa so število točk za posamezne starostne skupine. Doslej so najbolje točkovali udeležence v starosti nad 40 let, odslej pa so kriterije starosti približali. Tudi točkovanje za doseženi uspeh je spremenjeno, tako da bodo prva mesta bolje ocenjena. Cilj množične športne rekreacije pa ni samo zbiranje točk za pokal Gorenja, čeprav je lahko tudi to merilo uspešnosti posamezne temeljne organizacije ali delovne skupnosti. Druženje v športu naj pomeni predvsem medsebojno spoznavanje sodelavcev, tovariško merjenje zmogljivosti, spretnosti, moči. To pa so vrline, ki jih sodelavec, tako za strojem, tekočim trakom ali pisalno mizo še kako potrebuje. Športno geslo „zdrav duh v zdravem telesu" naj bo stalno prisotno v naših skupnih delovnih okoljih. In slovesnost ob podelitvi naj nas ponovno zbliža, zbliža in strne naša hotenja za dosego skupnih ciljev, za naš boljši jutri. hj Prvenstvo Gorenja v sankanju Začela se je nova sezona tekmovanja za pokal Gorenja in za nami je tudi že prvo tekmovanje. Tradicionalnega prvenstva v sankanju se je udeležilo 58 tekmovalcev. Posamezniki in ekipe ponovile lanski uspeh. Nedeljsko jutro ni napovedalo nič kaj obetavnega dne. Toda snežinke, ki so naletavale zdaj bolj, zdaj manj, so vendarle dopolnjevale zimsko idilo. Za tiste, ki imajo radi razvedrilo, ki se ne bojijo snega in mraza, ki radi prihajajo na športno rekreacijo, vreme ni bilo ovira. Navsezadnje pa se je na Tolstem vrhu nad Mislinjo zbralo kar 58 ljubiteljev sankanja. Včasih je snega preveč, drugič premalo. V nedeljo pa na cesti, beri: progi, proti Mislinji ni bilo snega ne preveč, ne premalo, pravzaprav za sankanje snega skorajda ni bilo ali pa preveč. Prvi del proge bi bil zaradi strmine dober, če bi ne bilo dveh, treh ovinkov. Nato dolg, položen del, kjer so prišli v poštev tekači. V zadnjem delu, pod mostom mislinjske skakalnice, je tudi še nekako šlo. Na cilju pri avtomobilu pa si se tako ali tako ustavil. Pravo nasprotje od lanskega leta, ko te je neslo kar do pekarne! Tekmovalnega vzdušja pa to niti ni motilo. Organizator se je potrudil, pripravil radijsko zvezo, štiri elektronske ure za merjenje časa, kontrole. Toda časi so bili rekordno — slabi. Zaradi tega seje tekma zavlekla. Pohvaliti velja prizadevnost vseh tekmovalcev. Sankanje in tek je lepo uspel. Pomembno je bilo, da je šlo navzdol. Kakor pač kdo. Tudi z glavo naprej, čeprav je bilo prepovedano. Nato še podelitev priznanj. Prve točke za pokal v novi sezoni so podeljene. So res le točke tisto, za kar organiziramo rekreacijo? Ali ni več vredno nedeljsko dopoldne na snegu, med smrekami, na sankah in s hojo ter s tekom, pa tudi s pesmijo... pSpJl • S* Ml'] B ■ ™ 1 B Rezultati prvenstva Gorenja v sanka nju: Zenske A: Danica Za cerkovnik (Servis), Marija Perše (ZHT), Rolanda Jager (Servis), Zdenka Matko, Lepa Nunič;Ženske B: Jana Zorko, Slava Tešanovič (obe ZHT), Jolanka Vivod (DSSS GA), Marija Fideršek; Ženske C: Martina Oštir (Servis), Marija Bencik (Iskra Delta), Marija Pincolič (Štedilniki) Moški A: Andrej Oder (Vzdrževanje GA), Tone Šmon, Franc Oder (Procesna oprema), Tomaž Vrhnjak, Martin Kovše, Tone Raz-bornik, Živko Jeseničnik, Jože Založnik, Iztok Krenker, Marko Atlašek, Zvonko Oder, Darinko Založnik, Marjan Globačnik, Jure Slemenik; moški B: Peter Juvan (Vzdrževanje GA), S pašo je Tešanovič (Servis), Stanko Krebl (PO), Vlado Klinc, Martin Lah, Srečko Krajnc, Franc Puncer, Branko Zajc, Marjan Potočnik, Milan Bre-zovnik, Milan Jošt, Boris Bežan, Marijan Rotovnik, Jože Žučko, Iztok Vivod, Boris Šumar, Viktor Podvrptnik, Ivan Napotnik, Ahmed Šubašič, Drago Tomič. Drago Razdevšek; moški C: Ivan Sevčnikar (PO), Jože Zidarn (PPT), Gabrijel Založnik (ZHT), Jože Polh, Anton Gros, Hinko Jerčič, Stanko Kolenc, Jože Pincolič, Marjan Felicijan, Vili Jagodič, Viktor Poznič. Ekipni vrstni, red: Ženske: Gorenje Servis, Zamrzovalna in hladilna tehnika. Moški: Gorenje Procesna oprema. Sektor Vzdrževanje Gorenje Gospodinjski aparati. Zamrzovalna in hladilna tehnika. Prejeli smo... Trdne vezi Ob novem letu, ko si z veliko dobrih želja segamo v roke, pišemo drug drugemu, tudi v uredništvo Informatorja pogosteje prejmemo pisma ali čestitke. Tako sta se nam v teh cheh oglasila tudi upokojenca Gorenja Franc Vrtačnik iz Titovega Velenja in pa Franc Stropnik iz Šoštanja. Žahvaljujeta se za redno pošiljanje Informatorja, saj v njem prebereta marsikaj zanimivega o delu in življenju ter uspehih in željah delavcev njunega nekdanjega kolektiva. Franc Stropnik pa v nadaljevanju pravi tudi: ,,Iskrena hvala nekdanjim sodelavcem in organizatorjem vsakoletnega srečanja upokojencev Gorenja za povabilo na pogostitev in zabavni program ob izteku starega leta. Vesel in zadovoljen sem preživel nekaj prijetnih uric z nekdanjimi sodelavci in prijatelji. Še bolj pa sem bil vesel 15 tisočakov, darila kolektiva ob novem letu. Vsem delavcem Gorenja pa želim v novem letu kar največ delovnih uspehov, tako na domačem kot tujem tržišču!" Iz Sombora pa smo prejeli čestitko Ladislava Majorja, ki pravi, da ima v svojem gospodinjstvu veliko Gorenjevih izdelkov. Že nekaj let ga pozimi greje trajno žareča peč, zadovoljen pa je tudi z našim plinskim štedilnikom, pa hladilnikom in pralnim strojem, električnim mešalnikom, črno-be-li televizor je pred kratkim zamenjal z barvnim, nepogrešljiv se mu zdi tudi glasbeni center. „Vsi aparati delujejo brezhibno, zahvaljujoč vašim prizadevanjem ter natančnemu in kakovostnemu delu. Vsem delavcem Gorenja tako v letu 1987 želim veliko sreče in zadovoljstva, predvsem pa poslovnega uspeha." dr PLANINCI Zimski vzpon na Uršljo goro bo to nedeljo, 25. januarja 1987. Upoštevajte vsa navodila, objavljena v 2. številki Informatorja. NASA MALICA OD ČETRTKA DO ČETRTKA od 22. do 29. januarja 1987 Dan Malica Četrtek Zeljna enolončnica, safalada Petek Pašta fižol, šunka Ponedeljek Kisla repa, fižol Torek Paprikaš špageti Sreda Dušeno kislo zelje, rebrca Četrtek Boranja, pire krompir Dietna Zeljna enolončnica, safalada Rižev narastek, kompot Kisla repa, pire krompir Kokošja juha, pecivo Sirovi štruklji, čežana Boranja, pire krompir IN FORMA TOR - LIST Z/1 OBVEŠČANJE DELA VCEV GO RENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet - predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1986. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1 /72 z dne, 23. 1. 1974.