Ptuj, petek, E« 23. decembra 2005
1° letnik LVIII • št. 93 odgovorni urednik: ^ Jože Šmigoc cena: 280 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993

Golf s klimo že za 3.333.000 Sir
Dominko d.o.o., Zadruini Irg 8, 2251 Phij 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
V
Štajerski
Nove naročnike Štajerskega tednika bodo grâu izdelki BavarieWolltex Company.
.ší^ymibTEDNIK Več na strani 28!
Kidričevo o Na seji vroče zaradi ogrevanja Stran 2
Bori o Se bo kulturno ministrstvo zresnilo
Stran 7
PARADA 2005
ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ
ponedeljek, 26.12.2005, ob 16. uri
Predprodaja vstopnic: Radio - llcdtiik Ptuj, Menjalnica Luna
{iiasiřio


i
Spoštovane ptujčanke in ptujčani i
Z mnogimi lepimi željami smn se lotili načrtovanja razvoja našega mesta. Veliko poleta in ljubezni smo vhžiU v številne naloge, ki smo jih v preteklosti opravili. Pridružite se nam s svojimi željami in ljubeznijo, da bodo na koncu rezultati skupnega dela res veliki.

Kidričevo • Zavrnili predlog za 20-odstotno povišanje cen
Na seji vroče zaradi ogrevanja
Zadnjič v letošnjem letu se je v torek, 20. decembra, na 23. redni seji sestal tudi svet občine Kidričevo, ki je na pobudo podžupana Jožeta Murka sklepal o kar 14 zadevah. Svetniki so zavrnili predlog za 20-odstotno povišanje cene ogrevanja, sprejeli rebalans letošnjega proračuna, za novi vrtec ob šoli pa izbrali idejno zasnovo arhitektke Mojce Gregorski.
pravilnik soglasno sprejeli, uporabniki pa lahko nove položnice pričakujejo februarja prihodnje leto.
Brez bistvenih pripomb so po krajši predstavitvi Staneta Napasta soglašali tudi z vsebino Odloka o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov v občini. Veliko več razprave pa so namenili obravnavi zahteve Komunalnega podjetja Ptuj za spremembo cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za daljinsko ogrevanje v občini Kidričevo. Kot je
Z nekaj pripombami in dopolnili so vendarle sprejeli zapisnik prejšnje seje, nato pa so se v drugi obravnavi lotili vsebine pravilnika o tarifnem sistemu za obračun cen zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov na območju občine. Nekoliko popravljen in dopolnjen predlog omenjenega pravilnika, o katerem so kidričevski svetniki že razpravljali, je ponovno predstavil Stane Napast, vodja skupne občinske uprave. Po krajši razpravi in nekaj dodatnih pojasnilih pa so zadnji med 15 občinami
Uvodnik
Sami zase
v lokalnih skupnostih je letošnje leto na nek način obračunsko, saj bo že v naslednjem potrebno dajati končne ocene o štiriletnem lokalnem vladanju. Naslednje leto pa bo tudi v znamenju ustanavljanja novih občin, kot je bilo vsaka štiri leta pred novimi lokalnimi volitvami.
Kaj je pravzaprav lokalna skupnost? Lokalno skupnost predstavljajo prebivalci na določenem teritoriju, ki so povezani v skupnost. Ob tem se postavlja vprašanje, kakšno mora biti najmanjše število prebivalcev, da lahko govorimo o lokalni skupnosti. Slovenski parlament je v začetku ustanavljanja novih občin določil kriterij najmanj 5000 prebivalcev za ustanovitev občine, vendar se že v začetku tega kriterija ni držal, zato je imel vedno probleme, ko so prihajale želje po ustanovitvi novih občin, kot jih ima tudi sedaj, ko je celo znižal limit najmanjšega števila prebivalcev za občino na 2000.
Cilj samouprave temelji na ideji, da naj bi prišel vsak posameznik in vsaka družbena skupina do besede in vpliva pri stvareh, ki se nanašajo na njihove interese in koristi, da torej o zadevah odločajo tisti, ki se jih te zadeve tičejo, da torej interesenti sami upravljajo svoje naloge. To je tudi zgodovinsko povezano, saj se država za nekatere javne naloge včasih sploh ni zanimala in jih ni reševala.
Sicer pa o načrtnem nastanku zakonodaje o lokalni samoupravi na Slovenskem lahko govorimo od leta 1849 naprej. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na več pokrajin, pokrajine na okraje in občine. Župane je imenoval cesar. Ptuj je bil samostojni okraj. Na slovenskem ozemlju je bilo 21 okrajev in 1073 občin. 1929. leta so se ukinile oblasti in nastalo je 10 banovin za takratno celotno Jugoslavijo. Slovenija je postala Dravska banovina s sedežem v Ljubljani. Bana je postavljal kralj. Obstajali so okraji (srezi) in občine (ki naj bi imeli vsaj 3000prebivalcev). Obstajale so tudi mestne občine (Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj).
Po letu 1945 je bilo ozemlje Slovenije najprej razdeljeno na 5 okrožij, 28 okrajev in 1583 krajev. Po 1952. letu seje Slovenija razdelila na mesta, okraje in občine. Okraj Ptuj je imel 24 občin. Leta 1955je imel okraj Ptuj 10 občin, 1960 leta seje število okrajev in občin zmanjšalo. Ptuj je postal velika občina in je spadal pod okraj Maribor. Po letu 1980 pa je bilo v Sloveniji 60 občin.
Zgodovina nas torej uči, da je bilo v Sloveniji včasih več, včasih manj občin, kot se je pač oblast odločila. Ampak oblast se je držala nekaterih pravil, ki si jih je določila. Zakaj se jih sedanja ne drži?
Franc Lačen
pojasnil Janez Polanec
iz Komunalnega podjetja Ptuj, je podjetje Silkem, ki je dobavitelj toplotne energije za odjemalce v naselju Kidričevo, upravljavcu daljinskega ogrevanja, Komunalnemu podjetju Ptuj povišalo ceno dobavljene energije, predvsem zaradi višje cene energenta - zemeljskega plina in delno tudi električne energije, kar po izračunih za uporabnike pomeni za 20 odstotkov višjo ceno ogrevanja. Opozoril je tudi na velik likvidnostni problem, ki ga predstavlja dolg neplačnikov v višini 47 milijonov, saj okoli 25 odstotkov uporabnikov v naselju Kidričevo ogrevanja ne plačuje, nekateri že po nekaj let ne.
V primerjavi cen, ki so sestavljene iz fiksnega in variabilnega dela, je dosedanja cena za megavatno uro z davkom na dodano vrednost 10.972 tolarjev v fiksnem delu, k temu pa je treba prišteti še variabilni del, ki z davkom znaša 43,94 tolarjev na kvadratni meter posameznega odjemalca.
Nova, za 20 % višja cena pa naj bi znašala v fiksnem delu 13.140 tolarjev za me-gavatno uro in 43,94 tolarjev po m2 površine (oba zneska sta z DDV). Zanimivo je, da je cena toplotne energije v Kidričevem nižja kot v Ptuju, vendar je strošek za ogrevanje po besedah Po-lanca v Kidričevem zaradi energetske potratnosti in toplotnih izgub precej višji. Sicer pa so cene ogrevanja v naselju Kidričevo zadnjič spremenile januarja letos. Ogrevanje v Kidričevem postaja resen problem namreč tudi zaradi tega, ker država priznava le okoli 6 % toplotnih izgub, v Kidričevem, kjer ogrevajo 445 stanovanj, oziroma 27.500 m2 površin, pa je zaradi starih stanovanj in slabe toplotne izolacije tudi po 14 % toplotnih izgub in še več.
Svetnik Vlado Forbici je v razpravi menili, da gre pri dvigu cene ogrevanja le za pokrivanje plačila dolga neplačnikov, kar je predstavnik Komunalnega podjetja sicer zanikal, Forbici
Foto: M. Ozmec
Janez Polanec iz Komunalnega podjetja Ptuj (levo) kidričevskih svetnikov nI uspel prepričati, saj predloga za povišanje cene ogrevanja ni podprl nihče.
pa je menil, da s sistemom ogrevanja v Kidričevem nekaj ni v redu, saj so toplotne izgube prevelike, merjenje porabe energije pa naj ne bi bilo dovolj natančno. Ob ugotovitvi, da je Kidričevo socialna bomba, kar pomeni tudi za občino resen problem, pa je zaradi verbalnega nesporazuma s podžupanom Jožetom Murkom sejo protestno zapustil. Svetnica Milena Purg je menila, da bi zadevo poskušali omiliti z varčevanjem pri ogrevanju v jutranjih urah, da bi začeli ogrevati kakšno uro pozneje kot sicer ter da bi sprejeli le 10-odstotno povišanje cen, saj so mnoge družine stanovalcev resnično socialno ogrožene. V razpravi pa so vsi skupaj ugotovili, da je potrebno v kratkem sklicati sestanek med predstavniki Komunalnega podjetja, Silkema in občine, kjer naj bi se o problematiki ogrevanja podrobneje dogovoril.
Ker je predlagano 20-od-stotno povišanje cene ogrevanja po mnenju večine svetnikov vendarle prevelik skok in udarec po žepu uporabnikov, se je pri glasovanju izkazalo, da predloga Komunalnega podjetja Ptuj kljub pozitivnemu mnenju občinskega odbora za go-
spodarsko infrastrukturo ni podprl niti eden. Sicer pa zaradi zavrnitve povišanja cene situacija ni enostavna, morda je celo kritična, saj se lahko po besedah predstavnikov Komunalnega podjetja pripeti, da bo Sil-kem prenehal dobavljati energijo. To pa pomeni, da lahko brez ogrevanja ostaneta tudi šola in vrtec.
Kar nekaj razprave so namenili tudi združeni obravnavi predloga rebalansa občinskega proračuna za letošnje leto, s katerim so skupne prihodke načrtovane za dobrih 1,2 milijarde tolarjev znižali na 1,08 milijarde, predvsem na račun nižjih davčnih, nedavčnih in kapitalskih prihodkov. Skupne odhodke načrtovane v višini dobre 1,2 milijarde tolarjev pa so zmanjšali na dobre 1,1 milijarde tolarjev, pri čemer so stroški za obrtno cono nižji za dobrih 105 milijonov, Ministrstvo za kmetijstvo pa je že letos prispevalo 61 milijonov za komasacije.
Skoraj brez razprave pa so v prvi obravnavi na predlog in z dopolnitvami odbora za družbene dejavnosti soglašali s predlogi treh odlokov o ustanovitvi javnih zavodov Vrtec Kidričevo, Osnovna šola Kidričevo ter
Osnovna šola Cirkovce.
Ob obravnavi pripomb za tri idejne zasnove za gradnjo novega vrtca v Kidričevem, po sklepu občinskega sveta naj bi ga zgradili pri osnovni šoli Kidričevo, ki so bili predstavljeni krajanom ter predstavnikom vrtca na javni predstavitvi, so na predlog odbora za gospodarsko infrastrukturo sprejeli sklep, da izberejo idejno zasnovo, ki jo je za novi vrtec izdelala arhitektka Mojca Gregorski, vendar je potrebno v največji meri upoštevati pripombe omenjenega odbora in vodstva vrtca, katerih seznam so priložili sklepu.
V nadaljevanju so soglašali še s predlogom odbora za gospodarjenje s premoženjem in sklenili, da ne prodajo 2.933 delnic Cestnega podjetja Ptuj, soglašali so s predlagano oprostitvijo plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za nekatere upoprabnike parcel, s predlogom za sklenitev neposredne kupoprodajne pogodbe za nakup stanovanja v novem poslovno-stanovanjskem objektu ter z nekaterimi predlogi komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
M. Ozmec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročje 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • 36. seja sveta MO Ptuj
Proračun z luknjo pod streho
Ptujski mestni svetniki so na zadnji, 36. seji v letu 2005 spravili pod streho 18 točk dnevnega reda, tudi proračun za leto 2006, z luknjami in tekočim primanjkljajem v višini več kot 700 milijonov tolarjev.
Velike investicije na področju infrastrukture zahtevajo svoje, takšna je bila tudi zahteva občanov, za manjše, tudi potrebne, pa je ponovno zmanjkalo denarja. Na koncu so glasovali samo o županovih amandmajih k predlogu proračuna za leto 2006, ki so ga pripravili skladno s predlogi pristojnih odborov mestnega sveta, zmanjšali so delež MO Ptuj k prevozom učencev za 2,5 milijona tolarjev in nakup opreme za 530 tisoč tolarjev, sredstva pa prenesli na postavke mladinski svet MO Ptuj, prireditve in akcije, profesionalni trenerji, ki so tako dobili dva milijona tolarjev več, in CID-mladinski klub ter CID-informiranje in svetovanje za mladino in spletna kavarna. Za 500 tisoč tolarjev so znižali tudi občinski program varstva okolja, ki so jih prenesli na novo postavko Čiščenje in poglabljanje obcestnih jarkov v naselju Pod-vinci, kjer že od leta 2000 ni bilo opravljeno čiščenje obcestnih jarkov.
V razpravo o županovih amandmajih se je oglasil Er-vin Hojker, svetnik Zelenih in ravnatelj OŠ Olge Meglič, ki je dejal, da je župan prav odločil, ko je zmanjšal postavko
šolskih prevozov za 2,5 milijona tolarjev, kljub temu bo ta postavka še vedno debela 69,6 milijona tolarjev, kar je absolutno preveč. "Znižanje stroškov avtobusnih prevozov gre v pravo smer, saj naši otroci sploh ne znajo več hoditi; avtobus deluje nanje nev-zgojno, otroci, ker jim tega ne dopustimo, se ne znajo obnašati v prometu. Zato se raje odločimo za gradnjo pločnikov in javne razsvetljave, kjer tega še ni," je še poudaril Hojker. Do avtobusnega prevoza naj bi bili upravičeni le tisti učenci, ki imajo do šole več kot štiri kilometre ali pa jih šolska pot vodi po cestah, kjer resnično ni mogoče zagotoviti varnega prihoda v šolo. Če bodo prihajali v šolo peš, bo tudi dobro zanje, ker bodo bolj zdravi. S 70 milijoni tolarjev bi se v nekaj letih dalo urediti varne poti v šolo za skoraj vse ptujske otroke. Hojkerjevo razmišljanje so podprli tudi drugi ptujski svetniki.
Sodeč po razpravi svetniških skupin in posameznikov ter odborov sveta nihče s predlogom proračuna za leto 2006 ni zadovoljen, v redu je samo »oblika« proračuna, je slikovito ugotovil predsednik
statutarno-pravne komisije Milan Petek, ki kot svetnik SDS tudi ni opazil nobenih dodatkov, ki so jih bile deležne primestne in mestne četrti od druge do tretje razprave o proračunu za leto 2006, v PČ Grajena so ostali »žejni sredi Ptujskega jezera«. Še vedno pa je najbolj »žejna« ostala MČ Ljudski vrt, ki so ji, potem ko je bila na dveh razpravah proračuna njena postavka »nula«, zdaj dodelili za preplastitev cest 3 milijone tolarjev, dva pa sta rezervirana za nadomestne volitve v četrtni svet, ki se je razpolovil, od desetih članov jih ima še pet.
Ormoška ponovno izpadla
Peter Pribožič, N.Si, je ugotovil, da je Ormoška, kot ena najpomembnejših vpadnic v mesto, ki je popolnoma neurejena, brez pločnikov, avtobusnih postajališč in kolesarskih stez, zato pa s kolonami avtomobilov, ki jim v zadnjem času ni videti konca, v celoti izpadla. Obljube iz začetka leta, ko je bilo zaradi problemov ob tej cesti najbolj vroče, so ostale v zraku, mestna oblast je takrat obljubila,
da bodo zadeve letos uredili papirno, v letu 2006 pa bo Ormoška postala gradbišče. Projekti se sedaj prenašajo v začetek leta 2007, ker, kot je pojasnil ptujski župan dr. Štefan Čelan, ko se bodo tudi zaključevala dela povezana z izgradnjo Puhovega mostu oziroma izgradnjo ceste Dra-ženci-Puhov most-Ormoška, v tem času res ne kaže urejati ceste, ki bo z gradnjo krožišča čez eno leto dobila povsem novo podobo. Za t. i. skupno rabo je manj kot 25 odstotkov denarja, kar lahko pomeni, da bo Ptuj še manj čist, kot je sedaj, ko nekateri svetniki, ki se sprehajajo po mestu konec tedna, komaj spoznavajo, kakšen nared puščajo mladci ob koncu tedna, čeprav jih v Štajerskem tedniku redno »seznanjamo« s stanjem na terenu. Grožnja z zaporo deponije, v MČ Jezero so jo napovedali s prvim januarjem 2006, se ne bo uresničila, ker bodo akterji zgodbe, mestna oblast in četrtna oblast, imeli novo seanso za skupno mizo, srečali se bodo 16. januarja, ko bodo ponovno dali karte na mizo glede uresničevanja pogodbe za CERO Gajke, ki tej četrti prinaša za blizu dve milijardi infrastrukturnih objektov po novih izračunih, ob podpisu pogodbe v letu 2002 je šlo za 1,5 milijarde tolarjev. V mestnih in primestnih četr-teh ne bodo pospeševali športa in kulture, ker je postavka brez sredstev, tudi postavka za jubilejni 10. balonarski praznik je prazna, postavke, ki pa zagotavljajo delovanje oblasti (politični sistem), so »stoodstotne« oziroma v celoti pokrivajo zakonsko povišanje plač. Tudi v Podvincih so imeli delni zbor krajanov že v začetku leta 2004, uresničevanje njihovih zahtev po
ptuj-0n.net
www.ptuj-on.net
pločniku, razsvetljavi in kanalizaciji se ne uresničuje. Za pločnik skozi Podvince naj bi sedaj potrebovali že sto milijonov tolarjev zaradi posebnega sistema kanalizacije in izgradnje prečrpališča, pri čemer bi denar morala priložiti tudi država. Nekaj denarja pa bodo kljub vsemu namenili za čiščenje obcestnih jarkov v Podvincih. Mirka Kekca, svetnika SDS, je zanimalo, kje so poniknili silni milijoni, ki so bili namenjeni za ureditev ceste skozi Zabjak, v letu 2006 so še samo trije milijoni, v načrtih razvojnih programov jih je bilo še leta 2004 81 milijonov tolarjev. Tudi dve postavki za televizijo, pri čemer eno ukinjajo (Kabelska televizija - informativni program), eno pa postavljajo na novo (Informativni program na televiziji), čeprav naj bi bil v obeh primerih zadaj Tinček Ivanuša s svojo informativno oddajo ob sobotah in nedeljah, burijo duhove. Nekateri so podvomili, da je res tako, morebiti pa le gre za »županovo« oziroma ptujsko televizijo, ki je pričela na Tinčkovem kanalu poskusno oddajati vsak torek in petek, dokler ne bodo rešeni vsi sodni spori okrog KTV Ptuj. Razpravo o proračunu za leto 2006 so na 36. seji hitro zaključili, ker so se po treh mesecih razprav svetniki že utrudili, ker denarja enostavno ni, velike investicije zahtevajo svoje. Proračun MO Ptuj za leto 2006 je določen v višini 5,415 milijarde tolarjev.
Novi vrtec Zvonček ob OŠ Breg?
O DIIP-u za vrtec Zvonček na Bregu pa svetniki v ponedeljek sploh niso razpravljali, ker je zahteva ministrstva za šolstvo in šport, ki naj bi izgradnjo financirala v višini 30 odstotkov, da se pripravi še varianta izgradnje v montažni obliki. Z MČ Breg, informacijo je podal svetnik N.Si Janez Rožmarin, pa
po novem predlagajo, da bi vrtec umestili pri OŠ Breg. Delovno gradivo odloka o prenosu upravljanja s premoženjem mestnim in primestnim četrtim MO Ptuj je dvignilo precej prahu, zato se bodo o tem še pogovarjali, Milan Čuček, LDS, je predlagal, da naj se o tej zadevi najprej pogovorijo s predsedniki četrtnih svetov oziroma v četrtih, saj ko gre za zadeve, ko se »enim jemlje, drugim daje«, takšno birokratsko obnašanje ni pravo, poleg tega je na terenu še kar nekaj nerazčiščenih zadev, Dom krajanov Ljudski vrt še sploh ni vpisan v zemljiško knjigo, v Domu krajanov Rogoznica pa je potrebno razčistiti tudi vprašanje glede stanovanja, ki se nahaja v zgradbi, »saj ne moremo prenašati v upravljanje lastnine, ki je zasebna«, je opozoril svetnik DeSUS-a Ignac Vrhovšek. Dobre pol leta je trajalo, da so v ptujskem mestnem svetu »ugotovili«, da so izgubili še enega svetnika, svetnika SLS Maksa Leč-nika, ki se je preselil v drugo občino. Nadomestil naj bi ga Stanko Zupanič z Mariborske ceste na Ptuju, je mestni svet obvestil predsednik MO SLS Ptuj Robet Čeh. Nadzorni odbor MO Ptuj je pregledal investicijo v OŠ Olge Meglič na Ptuju, izgradnja je potekala skladno z zakoni, pri pregledu niso ugotovili nobene nepravilnosti, je v poročilo napisala predsednica NO MO Ptuj Dragica Palčič. Pod točko informacije pa so ptujski mestni svetniki dobili vpogled v informacijo o aktivnostih pri rekonstrukciji baročne fasade minoritske cerkve v obdobju 20012005, poročilo komisije za preveritev možnosti vpisa kulturne dediščine Ptuja na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, kjer so se svetniki spraševali, če je kurent res naše edino bogastvo, povrhu pa še prihaja iz druge občine, ali ne premoremo tudi kakšne stavbe, in informacijo o poslovanju delniške družbe Komunalno podjetje Ptuj v obdobju desetih mesecev leta 2005 z racionalizacijo stroškov, o kateri bodo sicer še razpravljali, pri kateri pa že sedaj manjka tabelarni pregled, ki bi natančneje pokazal, katere stroške so zmanjšali, je med drugim opozorila Marija Magdalenc, svetnica SD, sicer tudi predsednica odbora za finance.
MG
Ptuj • Pogovor z direktorjem LTO Ptuj Aleksandrom Dolencem
Gospodarski subjekti še niso pripravljeni na večje povezovanje
6. decembra je postal direktor zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj Aleksander Dolenc, ki je ta zavod že doslej leto dni vodil kot vršilec dolžnosti direktorja.
Na razpis za direktorja se je prijavilo pet kandidatov: Anton Butolo, Angelca To-ure - Šijanec, Irena Pernat, Marko Čuš in Aleksander Dolenc, ki so vsi izpolnjevali razpisne pogoje. Svet zavoda je vse povabil na pogovor, eden se vabilu ni odzval. Na seji sveta zavoda, ki je bila 21. novembra, so ugotovili, da pričakovanjem sveta LTO Ptuj o vodenju zavoda najbolj ustreza kandidat Aleksander Dolenc, univ. dipl. ekon., ki je tudi svetovalec generalist za mala in srednja podjetja, svetovalec ekspert za marketing, turizem in e-poslovanje, končal pa je tudi študij na MBA v Mariboru, iz Lovrenca na Dravskem polju.
Svet je odločitev o njegovem imenovanju za direktorja, ki mu je petletni mandat pričel teči po pridobitvi soglasja ustanoviteljice zavoda, MO Ptuj, 6. decembra letos, sprejel soglasno. Ob imenovanju smo Aleksandru Dolencu postavili nekaj vprašanj.
Št. tednik: Eno leto vašega vedejevstva je poteklo. "Miklavž" vam je prinesel imenovanje za direktorja LTO Ptuj. Kaj ste v tem letu spoznali, kakšna je vaša vizija dela LTO na Ptujskem in širše?
A. Dolenc: »Imenovanje direktorja je prinesel Miklavž ali Parkelj, kakor gledaš. Odgovornost funkcije je zelo velika, saj ima Ptuj velik turistični potencial, ki pa ga enostavno ne znamo dovolj dobro izkoristi-
ti. Prvo leto se navajaš na delo, ki se odvija v zavodih, počasneje lahko delaš premike, veliko je birokracije, čas posvečaš spoznavanju igralcev na „bojnem" nacionalnem in mednarodnem polju. V postopku sanacije si ne moreš privoščiti novih investicij in le stežka, zaradi dolgov, razvijaš pozitiven imidž v okolju. LTO je bil vsa leta delovanja usmerjen v izvedbo prireditev, za kar pa vemo, da ne moreš pričakovati rentabilnega delovanja. MO Ptuj nam zagotavlja okrog 40 % vseh sredstev za delovanje. V tem letu smo se usmerili v projektno delo in poskušali zasnovati nove programe, ki bodo v letu 2006 prinašali finančno uspešnost in povečali likvidnost zavoda. LTO Ptuj bo v letu 2006 naprej izvajal projekt razvoja destinacije Ptuja, Haloz, Slovenskih goric in Ormoža. V letu 2005 smo imeli s tem projektom kar velike težave, saj gospodarski subjekti še niso bili pripravljeni na večjo povezovalno zgodbo, zato smo morali nekatere aktivnosti preskočiti. V Sloveniji se razvijajo turistične destina-cije in s tem regijske turistične organizacije, v katerih se sreča javni in privatni interes, to je za nas edina rešitev.«
Št. tednik: Kakšen poudarek dajete pri svojem delu Ptuju, ki je vendarle srčika turističnega prostora v ožjem in širšem pomenu?
A. Dolenc: »Ptuj je zame pravljično mestece, ki se pre-
Foto: Črtomir Goznik
Aleksander Dolenc, novi direktor LTO Ptuj
buja, je najstarejše slovensko mesto, ima najlepšo veduto od vseh mest v Sloveniji. Ptuj predstavlja os razvoja turizma v destinaciji. Zavedam pa se, da se ta os brez vetrnic (Haloz, Slovenskih goric, Ptujske Gore, Ormoža ...) ne bi vrtela. Že od malega velja zame pravilo „najprej moraš počistiti pred svojim pragom, šele nato si dovolj zrel, da lahko greš drugam". V Ptuju moramo še marsikaj postoriti. Vedno več oseb prihaja k nam, ki želijo pomagati. Pričakovati od LTO Ptuj, da sama premakne to goro problemov, ni mogoče. V meni ostaja pozitivizem, kajti s pravim zavodom in z ljudmi, ki imajo podobno
mišljenje in pozitiven odnos do mesta, je vse mogoče.«
Št. tednik: V kateri smeri se bo v naslednjih letih razvijala ponudba Ptuja? Turisti, teh ni malo, so namreč razočarani z mestno ponudbo ob sobotah in nedeljah.
A. Dolenc: »Največ svojega časa namenim ravno razvoju turističnih produktov v mestu in okolici. V tem letu smo zasnovali tri zelo dobre turistične produkte, s katerimi se bomo prijavili na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev. Ali bo prišel turist k nam, je 75 % odvisno od dobro zasnovanega produkta, 25 % pa od promocije. Če gremo 160
km stran, v Madžarsko, imamo štiri termalne vrtine, več kot 40 hotelov in razvit produkt jezerskega turizma; če gremo na avstrijsko Koroško, vidimo, kako so razviti vino-toči, vinske ceste in naravni parki, če gremo v avstrijsko Štajersko, vidimo, kako imajo razvit rimski produkt Romeo in Julija. Z nekaj novimi produkti, novim hotelom v Termah Ptuj, ureditvijo ptujskega jezera, žitnice in Panorame, si lahko obetamo boljše čase. Ko bomo imeli kritično maso stacionarnih turistov vsak dan na Ptuju, bo mestna ponudba ob sobotah in nedeljah boljša. Zagotovo pa bo že naslednje leto potrebno, pred glavno
sezono, nekaj postoriti, da bo ponudba bolj pestra.«
Št. tednik: Kaj se dogaja z novimi prostori TIC-a, lokacija je določena, obnova pa se še ni začela, zakaj?
A. Dolenc: »Nova lokacija TlC-a je določena že kar lep čas, vendar smo se najprej pogajali o celotni investiciji in razmerju sofinaciranja MO Ptuj in LTO Ptuj. Potem smo prešli na pregled pogodbe in najemnine, v kateri smo morali dodati en člen, ki pa je bil povezan s spremembo oziroma dopolnitvijo odloka o ustanovitvi LTO Ptuj. Selitev želimo izvesti do ku-rentovanja 2006, torej do 18. februarja.«
Št. tednik: Koliko pa v tem trenutku lahko poveste o pripravah na 46. ku-rentovanje?
A. Dolenc: »Aktivne priprave potekajo od septembra. Program je izdelan, organizacijski odbor nam veliko pomaga. Glavna novost je selitev prireditve nazaj v mesto in obujanje starega mestnega jedra s karnevalskim sejmom, fašenk bazarjem, vključevanje vseh lokalov in prodajaln v nori pustni čas. Velik poudarek dajemo maskiranju skupin, kvalitetnemu animacijskemu programu čez cel dan in bogatim nagradam za maske. Podrobneje bomo program kurentovanja predstavili na prvi novinarski konferenci, ki jo bomo pripravili te dni.«
MG
Ljutomer • Znova se je govorilo o kopališču
Obnove sedanjega kopališča najbrž ne bo
V letošnjem letu ljutomersko letno kopališče prvič v svoji 30-letni zgodovini ni bilo odprto. Zaradi težav pri zagotavljanju sredstev za obratovanje se je svet krajevne skupnosti (KS) Ljutomer, ki je doslej upravljal kopališče, odločil, da ostane kopališče zaprto.
Od leta 1975, ko so v Ljutomeru odprli kopališče z olimpijskim bazenom, se v infrastrukturo ni veliko vlagalo, zato je danes kopališče v takšnem stanju,
da ni atraktivno za obiskovalce. Letno kopališče Ljutomer je leta 1982 v celoti v upravljanje prevzela KS Ljutomer in z njim do leta 2000 dokaj uspešno go-
Foto: Miha bostaric
Ljutomersko kopališče še ne bo doživelo prenove.
spodarila tudi na račun krajevnega samoprispevka. Od leta 2000 naprej dejansko nastajajo pri obratovanju kopališča vedno večje težave zlasti glede zagotavljanja finančnih sredstev in dotrajanosti objektov, ki zahtevajo temeljito prenovo. Člani občinskega sveta so konec junija letos sprejeli sklep, da se kopališče vseeno odpre, v letu 2006 pa se pristopi k temeljiti prenovi. Kopališče je tako ostalo to poletje zaprto, med drugim namreč niso več uspeli pridobiti kopaliških mojstrov, po mnenju članov ljutomerskega občinskega sveta na minuli seji pa verjetno do prenove ne bo prišlo.
Vodstvo občine si je pridobilo projektno dokumentacijo za obnovo letnega kopališča,
vendar se člani sveta niso odločili za pristop k prenovi. Po pridobljeni dokumentaciji, ki jo je pripravilo koprsko podjetje Makro 5, bi bilo v prvi fazi, ki bi jo pričeli izvajati v prihodnjem letu, potrebno iz občinskega proračuna zagotoviti 270 milijonov tolarjev, investicija pa bi bila končana najpozneje do konca leta 2009. K investiciji po omenjenem predlogu bi se pristopilo le, če bi vsaj 30 odstotkov predračunske vrednosti dodala Fundacija za šport. Po daljši razpravi so sklenili, da se v proračunu za prihodnje leto zagotovi pet milijonov tolarjev za začasno obratovanje ljutomerskega letnega kopališča, prav tako pa se pristopi k izdelavi študij, ki bi pokazale, ali je boljše pristopiti
k gradnji novega kopališča na sedanji lokaciji ali pa se odločiti za izgradnjo večnamenske
dvorane s pokritim bazenom prav tako na lokaciji, kjer se nahaja sedanje ljutomersko kopališče. Večnamenska dvorana je v Ljutomeru potrebna, saj sedanja telovadnica pri Gimnaziji Franca Miklošiča ne ustreza normativom, zemljišča ob sedanji stavbi ljutomerske Gimnazije pa so predraga, zato do gradnje na tej lokaciji naj ne bi prišlo.
Miha Šoštarič
v imenu Mestne občine Ptuj vas vljudno vabim na osrednjo slovesnost
ob dnevu samostojnosti Republike Slovenije v ponedeljek, 26. decembra 2005, ob 19. uri
v kulturni dvorani Gimnazije, Volkmerjeva cesta 15, Ptuj.
Iskrene čestitke ob prazniku !
Program proslave:
Slavnostni govornik dr. Št^an Čelan, Pihalni orkester Ptuj in ansambel Štajerskih 7.
Dr. Štefan Čelan, župan
Ptuj • Obiskali smo Društvo strokovnih delavcev za varnost in zdravje Ptuj
Da bi jih cim vec delalo v zdravem in varnem okolju
Društvo strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu Ptuj je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje ljudi, ki so se povezali zaradi druženja, izmenjave izkušenj in strokovnih informacij s področja varnosti in zdravja pri delu. Člani društva so lahko vsi, ki želijo delati na področju varnosti in zdravja pri delu, požarnega varstva, ekologije ter na področju humanizacije dela. Predvsem pa je njihova želja prispevati k dvigu ravni varnostne kulture in strokovnosti ter spremljanje varnih in zdravih delovnih razmer.
V okviru prednostnih ciljev svojega delovanja želijo povezovati in spodbujati strokovnjake s področja varnosti zdravja, da bi v korist gospodarstva izmenjevali znanja in izkušnje, s tem pa povečali učinkovitost svojega dela, da bi čim več ljudi delalo v varnih in zdravih delovnih pogojih. Za dosego ciljev svojega delovanja, ki bi morali biti v prvi vrsti cilji menedžerjev, se povezujejo z univerzami, znanstvenimi institucijami, ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, gospodarstvom in šolstvom. Društvo strokovnih delavcev za varnost in zdravje Ptuj se aktivno vključuje v delo Zbornice varnosti in zdravja pri delu Slove-
nije, ki je bila ustanovljena 29. novembra leta 2000, od 23. aprila leta 2004 pa na Ptuju dela tudi Območni odbor Zbornice varnosti in zdravja, ki deluje kot sekcija društva, pri čemer se še posebej zavzemajo za krepitev njene vloge. Od 29. junija leta 2004 pa je društvo tudi član Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije.
Prvi sestanek Društva strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu Ptuj je bil 20. januarja leta 2003 v gostilni Pri Tonetu, registrirano pa je bilo 17. aprila istega leta. Danes ga sestavlja 34 članov, strokovnih delavcev s področja varnosti in zdravja pri delu, nadzornih organov varstva pri delu ter
zaščite in reševanja. Ob rednih ima društvo tudi častne člane, naziv častnega člana lahko dobi vsak član društva, ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo društva. Na predlog upravnega odbora društva naziv častnega člana podeljuje občni zbor.
Društvo ima sedež pri predsedniku, sestajajo se v gostilni Majda v Spuhlji, seminarje organizirajo v Delavskem domu Franca Krambergerja, posvete in delavnice pa v prostorih GD Ptuj. Kot so povedali predsednik Franc Stopajnik, tajnik Dušan Bezjak in blagajnik Peter Jančič, se trudijo po najboljših močeh, delajo strokovno in timsko. Delajo
iniciativi in svetu staršev. Takšno dejanje je označil za podlo in skrajno neodgovorno.
Drugačnega mnenja pa je bil Franc Planinšek, ki je predstavnikom sveta staršev odkrito povedal, da se iz več razlogov, predvsem pa zaradi tolikokrat poudarjene racionalizacije stroškov, zavzema za to, da bo novi vrtec zgrajen ob osnovni šoli, saj so vse študije in tudi strokovna mnenja pokazala, da je lokacija primerna in varna tako za malčke iz vrtca kot za šolarje. Zato so na občinskem svetu z veliko večino glasovali za varianto vrtca pri šoli.
Predsednik sveta staršev Tomislav Valenko je povedal, da sicer ne nasprotujejo niti ne nameravajo nasprotovati odločitvam občinskega sveta, ker se zaveda pristojnosti in odgovornosti. To so povedali tudi na nedavnih pogovorih s predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport, kjer so jim predlagali, naj tesneje sodelujejo z občino, kot starši pa imajo pravico sodelovati pri načrto-
Foto: Črtomir Goznik
Franc Stopajnik, predsednik Društva strokovnih delavcev za varnost in zdravje Ptuj, je letos prejel tudi nagrado Avgusta Kuharja, staroste slovenskih varnostnih tehnikov, za izjemne dosežke na področju varnosti in zdravja pri delu.
Foto: M. Ozmec
Na svetu staršev sta dan pred sejo občinskega sveta sodelovala le svetnika Vlado Forbici in Franc Planinšek.
Kidričevo • Svet staršev vztraja pri odločitvi
Je gradnja politični konflikt?
Čeprav sta se povabilu predsednika sveta staršev vrtca Kidričevo Tomislava Valenka odzvala le dva občinska svetnika, je sicer konstruktiven pogovor v ponedeljek, 19. decembra, izzvenel v prazno, saj je potekal v senci odločitve občinskega sveta, da bodo nov vrtec gradili ob šoli.
v povabilu, ki ga je Tomislav Valenko naslovil na svetnike občine Kidričevo je zapisano, da se zaradi različnosti interesov in pogledov na gradnjo novega vrtca v Kidričevem po mnogih javnih izjavah funkcionarjev sodeč civilno družbeni konflikt spreminja v političnega. V pogovoru, na katerem sta poleg osmih članov sveta staršev in direktorice Vrtca Neže Šešo sodelovala svetnika Vladimir Forbici in Franc Planinšek, ostale je zaradi že prej sklicanih sej odborov in komisij opravičil podžupan Jože Murko, so se ponovno zavzeli izključno za sodoben in otrokom prijazen vrtec v Kidričevem.
"V svetu staršev delujemo ljudje različnih političnih opredelitev, zato ne moremo dovoliti, niti si zaradi vrtca ne želimo nikakršnih delitev ob bližajočih se volitvah. V proračunu RS za prihodnje leto so že rezervirana sredstva za gradnjo novega vrtca v Kidričevem, odlašanje in odlaganje odločitve o gradnji bi bilo zelo neodgovorno, zato nosijo odgovornost za pravilno in pravočasno odločitev ter za posledice izključno svetniki občine Kidričevo," je poudaril Valenko.
Vladimir Forbici je trdno prepričan, da bi bil novi vrtec tik ob sedanjem za malčke v vseh pogledih ugodnejši in primernejši kot tisti pri osnovni šoli, "tistim na občini" pa je očital, da zadevo namerno politizirajo in zavlačujejo, tako da prihodnje leto sploh ne bi prišlo do gradnje vrtca in bi jim bilo najlažje, da bi vso krivdo za to pripisali pač Vrtcu, civilni
za ljudi, pri čemer ugotavljajo nasplošno, da se premalo vlaga v ljudi, v delovne pogoje. Aktualne teme s področja varnosti in zdravja pri delu predstavljajo zainteresirani javnosti (direktorjem, pravnikom, svetovalcem, kadrovikom in drugim) na strokovnih posvetih z delavnicami, posebno pozornost posvečajo osveščanju javnosti in promocijski dejavnosti o delovanju društva na lokalni, državni in evropski ravni. Letošnji strokovni posvet z delavnico so namenili invalidom, stresu in hrupu na delovnem mestu, s čimer so se odzvali na letošnji evropski teden varnosti in zdravja pri delu 2005, ki je bil posvečen
varstvu pred hrupom, s sloganom Prenehajte s tem hrupom. Delo v lanskem letu so pregledali na občnem zboru, ki je bil aprila, ocenili so ga kot dobro, sedanjemu vodstvu pa podaljšali mandat še za dve leti. V začetku decembra, natančneje 2. in 3., so izvedli strokovni izlet na Dunaj. Ogledali so si podjetje Siemens SGP, bili gostje avstrijskega TUV-a, kjer so se seznanili z njihovim delom, ogledali so si nekatere pre-izkuševalne laboratorije in oddelke, spoznali pa so tudi delo avstrijske zveze varnostnih inženirjev, njeno strukturo in namen.
Odprti so za pobude in predloge, sprejemajo jih na
elektronski naslov dsdvz-ptuj@volja.net, njihovo delo je javno, vpogled ga dajejo na spletni strani www. dsdvz-ptuj.gajba.net. Če so zadovoljni z odzivom na svoje delo, ki ima v strokovni javnosti vedno več veljave, kljub občasni »faušiji« pa jih najbolj muči finančni del delovanja društva. V glavnem so odvisni od članarine, želijo si pridobiti čim več sponzorjev in donatorjev, čeprav je njihovo delo opazno in ima pravi namen, tega ne priznavajo v MO Ptuj, ker so jih samo zaradi formalnega razloga, sedeža društva, ki je pri predsedniku, ki prihaja iz druge občine, obšli, ko so delili sredstva v okviru razpisa Ptuj za zdrav način življenja. V državnem pogledu pa Društvo strokovnih delavcev za varnost in zdravje Ptuj zaseda vidno mesto, predsednik Franc Stopajnik je letos prejel nagrado Avgusta Kuharja, staroste slovenskih varnostnih tehnikov, za leto 2005, za izjemne dosežke na področju varnosti in zdravja pri delu. To je že druga nagrada, ki je z države prišla na Ptujsko za izjemne dosežke na področju varnosti in zdravja pri delu. Ko so Ptujčani še delovali v mariborskem društvu, je nagrado leta 1998 prejel Janez Šterbal iz Taluma.
MG
Ormož • Trideset let Društva invalidov Ormož
Ob jubileju izdali bilten
Člani Društva invalidov Ormož so v sredo obeležili trideset let delovanja. V ta namen so v Hotelu Ormož pripravili svečanost, na kateri so podelili priznanja, ob tej priložnosti pa so izdali tudi bilten.
vanju novega vrtca tudi s svojimi pogledi in pripombami. In to bodo storili, četudi bo novi vrtec ob šoli.
V svetu staršev pa so še vedno prepričani, da je gradnjo vrtca na stari lokaciji možno racionalizirati tako, da bi zgradili nov vrtec le za 8 oddelkov, ob tem da bi zadržali del sedanjega vrtca "za potrebe staršev oziroma zaposlenih delavcev".
O problematiki je razpravljal tudi svet zavoda ter strokovni svet zavoda z ravnateljico Vrtca, ki se prav tako še vedno zavzemata za izgradnjo na stari lokaciji, torej tik ob sedanjem vrtcu. Če pa zaradi sklepa občinskega sveta do tega ne bi prišlo, potem se izmed treh na novo predlaganih variant vrtca pri osnovni šoli zavzemajo za najugodnejšo varianto 3, ki jo je izdelala arhitektka Mojca Gregorski, vendar želijo, da pri končni izdelavi projekta upoštevajo tudi njihove strokovne predloge in pripombe, ki so jih dostavili v pisni obliki.
M. Ozmec
Predsednik društva Josip Po-točnjak je poudaril, da je bila ves ta čas glavna naloga društva pomagati invalidom pri reševanju njihovih težav, člani pa so se družili tudi ob športnih aktivnostih. Danes šteje društvo 328 članov in je eno manjših v državi, kot je izpostavil Potočnjak, pa opaža, da je v občini precej invalidov, ki niso vključeni v društvo - zato so si med drugim zadali nalogo, da v naslednjih letih število članov povečajo.
Zbrane goste je ob tej priložnosti pozdravil tudi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije in prvi predsednik ormoškega Društva invalidov Miran Krajnc, ki je izpostavil vrsto socialnih programov, ki jih v društvu izvajajo, poleg tega pa se povezujejo s sorodnimi organizacijami ter sodelujejo s Centrom za socialno delo in občinsko upravo. Kot je dejal, se je lokalna skupnost doslej izkazala kot občutljiv partner pri urejanju razmer na področju invalidskega varstva, k sprejemanju različnosti in
večjemu razumevanju invalidnosti pa so pripomogli tudi številni prostovoljci. Kot enega največjih problemov, s katerimi se invalidi srečujejo, je izpostavil brezposelnost invalidov, saj je v tem trenutku po njegovih izračunih v Sloveniji brezposelnih približno 23.000 invalidov, kar pomeni 4,5-krat več kot pred desetimi leti.
Na slovesnosti so podelili
devet priznanj, ki so jih poleg župana občine Ormož Vilija Trofenika prejeli še ustanovni člani Društva invalidov Ormož: Štefan Kostel, Jože Pirc, Franc Vrečar, Julka Kelc, Ana Švetak, Štefka Petek, Konrad Žunec in Miran Krajnc - slednjemu je društvo podelilo še posebno priznanje in naziv častni predsednik društva.
ns
Sedanji predsednik Josip Potočnjak (levo) ter prvi predsednik Društva invalidov Ormož Miran Krajnc
Kmetijska politika • S posveta svetovalnih služb na Bledu
Velike spremembe v naslednjem obdobju
Na Bledu se je pred nedavnim končal 20. redni posvet slovenskih kmetijskih svetovalnih služb. »V ospredju tokratnega srečanja je bila reforma kmetijske politike in bodoča vloga svetovalnih služb v tem procesu. Novosti je kar nekaj, gotovo pa prihajajoče obdobje nikakor ne bo lahko ne za kmete, ne za svetovalce,« je jedro pogovorov povzel vodja ptujske svetovalne službe Peter Pribožič.
»S strani ministrstva za kmetijstvo so bile predstavljene priprave na spremembe, ki bodo potrebne v luči evropske kmetijske politike v obdobju od 2007 do 2013. Poudarek bo vsekakor na razvoju podeželja in lider programih. Sicer pa bodo večje spremembe tudi v modelu oziroma načinu izplačila sub-vencijskih vlog.«
Sistem regionalnih izplačil subvencij
Pribožič v zvezi s temi spremembami pojasnjuje, da naj bi se iz sedanje oblike izplačil prešlo v obliko regionalnih izplačil. »Seveda bo pri tem potrebno najti in določiti najbolj ugodno opcijo za slovenske razmere. Pričakovati je, da pri nas ne bo uveljavljen »čisti« sistem regionalnih izplačil, pač pa bodo uveljavljene določene specifike.«
Bistvo sistema regionalnih izplačil je v izplačilih pavšalnih oz. povprečnih vsot posameznim kmetijam, ne glede na različnost kmetijskih kultur na določenem gospodarstvu: »Pri nas še vedno velja, da kmet dobi subvencijo glede na velikost oz. glede na posamezno kulturo. Po novem sistemu pa naj bi dobil neko povprečno vsoto, pri čemer naj bi se kot osnova vzelo sta-
nje izplačil za zadnja tri leta. Pravzaprav bi šlo za neke vrste rento. Vendar je treba povedati, da gre zaenkrat le za predloge, variante. Pričakovati pa je, da bomo ohranili premije za krave dojilje, za ovce ipd.«
Sicer so na posvetu govorili tudi o dohodninskem zakonu za kmetijske in dopolnilne dejavnosti, Pribožič pa med pomembnejše novosti prišteva način in rok reševanja subvencijskih vlog: »Z zakonom se podaljšuje rok odpravljanja napak, kar po eni strani podaljšuje rok izplačil, po drugi strani pa se vstavlja določilo, da pritožbe (kmetov) ne zadržijo več izvršbe. To pomeni, da se kazen ob morebitnih napakah na vlogah obračuna kmetu takoj, ne glede na morebiti kasneje pozitivno rešeno pritožbo. V praksi to niti ne pomeni bistvenih sprememb, saj so »kaznovani« kmetje letos ob izplačilih že dobili manj, torej odšteto kazen, čeprav njihova pritožba na lansko odločbo še ni bila rešena.«
Svetovalne službe vedno bolj na trgu
Spremembe pa se očitno obetajo tudi v načinu dela kmetijsko svetovalnih služb. »Dejstvo je, da bodo naše
Kmetijska svetovalna služba se bo v prihodnosti morala obnašati vse bolj tržno.
službe v naslednjem obdobju gotovo zelo angažirane zaradi vseh nujnih in predvidenih sprememb ter ukrepov kmetijske politike. Kmetije oz. kmetje sami teh sprememb ne bodo mogli izvajati brez strokovne podpore, za katero so in bodo zadolžene svetovalne službe.«
Glede programa razvoja podeželja pa imata vlada in ministrstvo nekoliko drugačen pogled na delo in status
svetovalnih služb. »Gre za to, da na ministrstvu sam razvoj podeželja bolj povezujejo z vključevanjem drugih institucij ter razvojnih agencij in tu si bo morala svetovalna služba še izboriti svoj položaj. Vendarle je treba vedeti, da svetovalci zelo dobro poznajo lokalna območja in lokalno kmetijsko problematiko, zato smo prepričani, da je naša vloga v razvoju potrebna, tako po strokovni kor
organizacijski plati.«
Kar avtomatsko pa je svetovalne službe ne bodo dobile, kot priznava tudi Peter Pribo-žič: »Svoj status si bomo torej na določenih področjih morali šele izboriti. Prav gotovo gre tu za področje projektnega dela in kandidature na različnih državnih ter evropskih razpisih. Potrebno si bo torej izboriti svoje mesto na trgu, za to pa se bo treba učinkovito povezati z različnimi part-
nerji v lokalnem okolju.«
In kaj to pomeni glede bodočega financiranja svetovalnih služb? V osnovi naj bi bile službe še vedno financirane iz državnega proračuna, vsaj kar zadeva delo na področju svetovanja pri izvajanju ukrepov kmetijske politike: »Drugi del financiranja pa bo gotovo tržen, torej se bomo morali znajti sami. Do leta 2007 sicer še ni predvidenih sprememb, saj je reforma kmetijske politike zelo zahtevna. Je pa že jasno izražena ideja, da se bo specialistični del službe moral bolj usmeriti na trg in tam poiskati vir zaslužka. Splošni del službe pa naj bi vse do konca leta 2013 ostal financiran z državnega proračuna.«
Pri tem nikakor ne gre zanemariti dejstva, da bo obseg del in nalog splošnega sektorja svetovalne službe sčasoma zmanjšan; prvič zaradi uveljavitve elektronskega načina poslovanja in ureditve vseh potrebnih baz podatkov, posledično temu pa bodo nato potrebe po delavcih oz. svetovalcih manjše kot danes.
V okviru Ptujskega KGZ je danes v svetovalnih službah na vseh izpostavah zaposlenih 37 ljudi, od tega šest specialistov.
SM
Reportaža • Strojni krožek posestnik v BiH
V	Sloveniji si takega kmetovanja ne predstavljamo več
V	skladu z letnim programom dela, sprejetim vsako leto na redni letni konferenci, je strojni krožek Posestnik v letošnjem letu organiziral še eno ekskurzijo.
Sicer se člani tega interesnega in stanovskega združenja zelo radi spogledujejo z zahodnoevropskim tržnim in inovacijskim prostorom kmetijske mehanizacije (letos so tako že obiskali odmevni sejemski prireditvi SIMA v Parizu in AGRITECHNICA v Hannovru), tokrat pa so se odpravili v Bosno.
Namen ekskurzije je bil pridobiti informacije o kmetovanju v Bosni, o njihovih predpisih, standardih, obsegu proizvodnje, trženju kmetijskih proizvodov. Obisk kmetije v okolici Sarajeva je odražal nivo in obseg proizvodnje mleka, kot smo ga v povprečnem merilu v Sloveniji poznali pred vsaj 15 in več leti. Živali mnogi rejci redijo še vedno v vezani reji, v hlevih z nizkimi stropovi (neustrezna hlevska klima), jasli so betonirane in za naše pojmovanje nerazumno visoke,
kar predstavlja nepotreben delovni napor za rejca.
Dejstvo je, da je Bosna in Hercegovina še pred desetimi leti bila v vojni. Razvoj kmetijske dejavnosti je tako močno podrejen temu dejstvu tako v smislu reje živali in kmetijske pridelave kot v smislu strojne opremljenosti kmetijskih gospodarstev. Morda je udeležence bodlo v oči skladiščenje gnojil organskega izvora, vendar v Bosni pač EU standardi (nitratna direktiva, FFS, ZVZD) še ne veljajo, se ne izvajajo. Strokovne službe v kmetijstvu se sicer trudijo doseči napredek v selekciji živali, njihovi povečani proizvodnji, pasemski sestavi, v smislu vzpostavitve večje biotske pestrosti, umnega, naravi prijaznejšega pridelovanja poljščin, vendar ti postopki tečejo počasi iz mnogih razlogov. Morda v primerjavi s slovenskimi raz-
merami predstavlja bistveno razliko način trženja kmetijskih pridelkov, saj se veliko le-teh trži neposredno na tržnicah večjih mest v Bosni in Hercegovini. Predvsem sveže mleko ponujajo strankam kot direktnim konzumentom.
V nestrokovnem delu ekskurzije so si člani SK Posestnik ogledali še znamenitosti nekoč obkoljenega Sarajeva, obiskali znamenito Baščar-šijo, izvir reke Bosne in pot nadaljevali po dolini reke Neretve v Hercegovino, kjer so obiskali Mostar.
Epilog prisotnega na ekskurziji navdaja z mešanimi občutki. Vse videno nam zveni in izgleda tako domače in grozljivo hkrati. Zelo očiten pečat sicer obnavljajočim se mestom in državi so pustila premnoga pokopališča, ki so vidna na domala vsakem koraku.
Ekskurzija je brez dvoma
uspela dobro. Vodstvo SK Posestnik pa si že prizadeva za nove zanimive, strokovno
in zgodovinsko bogate desti-nacije, ki bi jih bilo vredno obiskati.
Kmetijska svetovalna služba Ptuj Jože Murko
Foto: Jože Murko
Borl • Kako dolgo še nič?
Se bo kulturno ministrstvo zresnilo?
Ob obisku ameriškega veleposlanika Thomasa B. Robertsona v Halozah, sicer v prvi vrsti namenjenega uradni otvoritvi E-točke v poslovnem centru Halo v Cirkulanah, so domačini visokega politika seznanili še z eno veliko, nerešeno težavo - gradom Borl.
Lastnik gradu, kulturno ministrstvo, namreč že več let, kljub menjavam ministrov in neprestanim obljubam, ni naredilo prav nič za prihodnost tega haloškega grajskega velikana. Obljube o razpisu, na katerega naj bi se lahko prijavili vsi interesenti s kakšnim pametnim programom namembnosti ter seveda obvezno še s kakšnim tolarjem vložka, so se očitno izgubile v megli, saj od razpisa letos ni bilo nič. Občina Gorišni-ca je tudi umaknila »prste« stran od vlaganja, saj ji je bilo indirektno nakazano, da povračila za že vložena sredstva ne bo in da je torej vsakršno vlaganje v grad stvar njihove dobre volje v smislu, češ, saj vas nihče ni nič prosil. To sicer ne pomeni, da vodstvo občine ni bilo zainteresirano za kakšno pametno obliko upravljanja ali najema gradu,
verjetno v obliki konzorcija z drugimi partnerji, zanimanje pa je zdaj gotovo manjše, že iz razloga predvidene ustanovitve samostojne občine Cirkulane, pod katero bo v prihodnje spadal ta grad. V tem pogledu v Cirkulanah ne mirujejo, saj so v ponedeljek sklicali ustanovni občni zbor Društva za grad Borl. Kaj in koliko bo lahko to društvo naredilo za grad, dokler se bo kulturno ministrstvo obnašalo tako kot doslej, je sicer veliko vprašanje, korak naprej pa vendarle.
Velike upe v rešitev gradu pa Cirkulančani gotovo polagajo v svojega sokrajana, sicer s tujim državljanstvom in živečega v tujini, Antona Krajnca, ki se je včlanil v Društvo za grad Borl. Ta že več kot tri leta ponuja vladi in ministrstvu svoj program vsebine in celo obnove gradu, v
iiiiiiiiiiii
Anton Krajnc že tri leta poskuša (zaman) prepričati kulturno ministrstvo, da bi z njegovim projektom in nemajhnim finančnim vložkom lahko vrnil življenje grajskemu mogotcu v Halozah - gradu Borl.
katerem bi rad uredil umetniški atelje ter razstavne, galerijske in druge prostore. Izkušenj mu ne manjka, saj je
podoben projekt že izvedel v enem od avstrijskih gradov, ki je zaživel prav po njegovi zaslugi. Njegova zahteva pa
je, da bi si v prostorih gradu uredil tudi stanovanje za čas bivanja, pri čemer je pripravljen, kot je že javno povedal, v grad vložiti milijonske vsote. Zanimivo ob tem je tudi dejstvo, da gradu nima namena odkupiti, saj potomcev nima, kar pomeni, da bi kasneje spet prešel v last države ali kogarkoli že.
Anton Krajnc je s svojo ponudbo seznanil tudi ameriškega veleposlanika. Čeprav Roberston v tem primeru nima konkretne moči karkoli rešiti, pa bi gotovo prišlo prav vsaj njegovo lobiranje z našo vlado oz. okostenelim kulturnim ministrstvom, da se zadeve vendarle vsaj malo premaknejo.
Kot je namreč slišati, gre sicer za povsem neuradne informacije, so na pristojnem ministrstvu zelo dobro obveščeni o Krajnčevem pred-
logu in ponudbi, vendar pa naj bi hoteli iztržiti več kot je mogoče ali sploh sprejemljivo: grad bi radi kar prodali, in to za takšno vsoto, da v naši dolžini vrstice krepko zmanjka prostora za vse ničle _
Kdo bi lahko res kupil takšen grad in predvsem zakaj naj bi ga kupil?! Že tako ni malo tistih, ki se čudijo takšnemu entuziastu, kot je Anton Krajnc, še toliko bolj neresno pa izpade ministrsko obnašanje do tega gradu ob dejstvu, da interesentov za nakup velikanskega grajskega kompleksa sploh ni. In zelo težko je pričakovati, da kdaj sploh bodo. Dolgoročno tako lahko grad le še »crkuje«, s tem pa se izničujejo tudi že vložena državna sredstva v višini okrog 70 milijonov tolarjev za obnovo strehe in enega grajskega kraka.
SM
Ptuj • Luč miru v Mestni hiši
Da bodo prazniki še lepši!
Luč miru iz Betlehema je skupina skavtov minuli petek prinesla tudi v ptujsko Mestno hišo. Gre za tradicionalno decembrsko akcijo, ki v sebi nosi sporočilo miru in medsebojne povezanosti. Plamen luči miru iz Betlehema prihaja v Slovenijo že petnajsto leto zapored.
"Geslo letošnje akcije je Mladost in Ti. Mladost je namreč tisti čas, ko odkrivamo
smisel in poslanstvo življenja. Bistvo mladosti naj bi bilo v tem, da prepoznamo sočlo-
Lučko miru je prejel tudi direktor bolnišnice Lojze Arko.
veka, in najdemo v njem ne samo prijatelja, ampak tudi Njega. To je tisti Ti, ki nas nagovori, ki nas spremlja naprej v življenju in nas ohranja mlade v srcu, našem sprejemanju sveta in naših dejanjih," je o poslanici luči miru iz Betlehema v ptujski Mestni hiši povedala skavtinja Veronika Emeršič.
Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov vsako leto s pomočjo Zveze tabornikov Slovenije, Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov in Slovenske zamejske skavtske organizacije plamen iz Betlehema ponese v številne slovenske domove.
«
Luč miru iz Betlehema je minuli petek prispela tudi v ptujsko Mestno hišo.
Letos so predstavniki omenjenih organizacij plamen miru prejeli 10. decembra na Dunaju, in sicer na ekumen-skem bogoslužju, na katerem so bili zbrani skavti iz vse Evrope.
Luč miru iz Betlehema pa ima tudi dobrodelni namen. Letos zbirajo sredstva za skupnost Cenacolo z Vrha pri Škocjanu pri Novem mestu. V njej živi 20 fantov iz sedmih držav, ki so rekli drogi ne in se odločili, da bodo zaživeli lepše, boljše, prijaznejše in kvalitetnejše življenje, življenje brez drog. Skupaj delajo, molijo in se trudijo bolje živeti. Hrano si pridelajo sami, nikoli nič ne prosijo, so pa zelo hvaležni za vsakršno pomoč, ki jo dobijo. Življenjska preizkušnja, ki so jo prestali, jih je utrdila. Pot, h kateri stremijo, je zajeta tudi v letošnjem geslu luči miru iz Betlehema.
Lansko leto je plamen luči miru iz Betlehema na božični večer gorel v 150.000 slovenskih domovih. Ideji akcije so se pridružili predsednik države Janez Drnovšek, dr-žavnozborski poslanci ter ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran. Odprava je ponesla plamen tudi na Triglav. Zbranih je bilo 555.000 tolarjev prostovoljnih prispevkov, ki so jih podarili zavodu Zarja.
Tudi letos si organizatorji želijo, da bi na božični večer luč miru iz Betlehema gorela pri čim več družinah in jim prinašala mir.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Oto Mesarič
»Človeku pomagal s srcem, ne pa z denarjem!
Kjer je Pika, tako je namreč ime njegovi psički, je tudi Oto Mesarič, Brežan (Ptujčan), ki je 22. decembra letos stotič daroval kri. Čeprav Ota bolj ali manj poznamo vsi Ptujčani, le redki vedo, da je tudi krvodajalec.
Bolj ga poznamo kot odličnega amaterskega igralca, tudi slikarja narave, ki je pripravil že štiri samostojne razstave, in s Piko uspešnega udeleženca tekmovanj v agilitiju, v kategoriji small 1 sta letos postala tudi državna prvaka. V komediji En pri-šparan jurij je doslej nastopil že 55-krat, z Atovo domačo nalogo ali Nekoč in danes pa je od leta 1984, prvič jo je zaigral 18. decembra tistega leta, nastopil že več kot 150-krat. Prvič pa je na oder stopil leta 1973 v Pohujšanju v dolini Šentlorjanski.
Njegovi upokojenski dnevi so izpolnjeni do potankosti, ko se je pred tremi leti upokojil, je še dokaj pogosto obiskoval nekdanje sodelavce, zdaj odhaja mednje bolj poredko. Pika in vsi ostali hobiji mu vzamejo večino časa, poleti največ časa preživi na vrtu. Da je psička prišla k hiši, je zaslužna snaha. Nekdo jo je pustil v škatli od čevljev pred veterinarsko bolnico na Ormoški, tri tedne je nato še presunljivo jokala v boksu. Danes si brez Pike Oto in njegovi ne morejo zamisliti življenja, Pika ve, da je on njen gospodar, pri katerem mora spoštovati red in poslušnost, crkljajo jo drugi, čeprav jo crklja tudi on, vendar do neke meje.
Oto je ob jubilejnem odvzemu krvi povedal, da jo je prvič daroval v vojski leta 1963, spominja se, da se je zgodila nesreča in so potrebovali kri. Po vrnitvi domov nekaj časa ni dajal krvi, ponovno je začel, ko je bila žena noseča, bolj ali manj je redni krvodajalec že dobrih 40 let. Spominja se, da je v času, ko je bil še zaposlen in organizator krvodajalskih akcij, včasih na odvzem pripeljal tudi do 40 sodelavcev.
Foť^^omirGoznik
Brežan, "Strašilov otrok", tako se je nekoč imenovala gostilna na Bregu, v bližini katere je preživljal otroštvo, Oto Mesarič je 22. decembra stotič daroval kri.
»Eni so se krvodajalskih akcij udeležili zaradi prostih dni, jaz pa sem šel na odvzem vedno, ko sem imel dopust.« Danes je krvodajalstvo v upadu, veseli pa ga, da se zanj odloča vse več srednješolcev."
Tudi ob stotem odvzemu se mu ni zdelo, da je storil nekaj posebnega. To pač moraš imeti v srcu, to je dejavnost, za katero ni potrebno, da je v javnosti, to je humana dejavnost, pomagaj človeku v stiski, če lahko, je prepričan. Oto nasprotuje kakršnemu koli plačilu za odvzeto kri, kot to počnejo že v nekaterih sosednjih državah. »Človeku pomagaj s srcem, ne pa z denarjem, tisto, kar lahko daš, daj brez plačila,« še poudarja. Ob stotem odvzemu krvi so se mu še posebej zahvalili v ptujski bolnišnici, transfuzijskem oddelku in Območnem združenju RK Ptuj.
MG
Foto: SM
Foto: MZ
Foto: MZ
Podlehnik • Z zadnje letošnje seje
Tokrat so lizali
Sadne bonbone, da ne bo kakšnega zmotnega razmišljanja. Tako je tudi lažje razumeti (in upravičiti ?) dejstvo, da razen svetnika Petra Feguša in župana Vekoslava Frica svetniki na seji praktično niso rekli nič, celo glasovali niso ^
Dnevni red je imel sicer najprej 15 točk, župan pa je na začetku izločil dve v zvezi s spremembami statuta in poslovnika občine, potem pa je začel s trinajsto po vrsti, ki je govorila o osnutku proračuna za naslednje leto. Feguša je namreč zanimalo, zakaj tega osnutka svetniki nimajo na mizi, saj brez njega ne morejo razpravljati o ničemer. Župan Fric pa si je predstavitev osnutka letos pač predstavljal po svoje in povedal, da bodo dokument dobili na mizo ob koncu seje, ker še ne želi nobene razprave o proračunu, pač pa naj si ga svetniki dobro ogledajo doma, pripravijo pripombe, potem pa bodo o njem debatirali naslednje leto.
Grobna tišina in roke utrinek s podlehniške seje: svetniki so se gioboko zamislili nad rebalansom in še bolj na mizi	proračuna za naslednje leto - rekli niso nič, glasovali pa tudi ne ^
Foto: SM
nad osnutkom
Ker je bila njegova odločitev o takšnem poteku predstavitve osnutka neomajna (čeprav ni jasno, zakaj potem osnutka proračuna, če ga je že uvrstil na dnevni red, ni že pred sejo poslal na vpogled svetnikom domov), zbranim pač ni preostalo drugega, kot da začnejo obravnavo ostalih točk. Najprej je bil to rebalans proračuna za letošnje leto, kjer pa se je oglašal edino Feguš, ki ga je zanimalo marsikaj; od tega, zakaj niso asfaltirani načrtovani odseki cest, na kar je župan odgovoril, da pač niso bila pridobljena soglasja lastnikov zemljišč. Potem je sledilo vprašanje, zakaj je postavka za plače občinske uprave znižana z 18 na 10 milijonov tolarjev, kar sicer ni nič slabega, toda kaj takega se je zgodilo prvič, saj je bil vsa prejšnja leta ves denar s te postavke vedno porabljen. Po prepričanju Feguša takšna drastično zmanjšana poraba dokazuje, da se je v prejšnjih letih lahko ta denar - tudi 20 in več milijonov letno - porabljal nenamensko in bogve za kaj vse, če se je letos dokazalo, da je dovolj 10 milijonov. Župan Fric ni mogel reči drugega, kot da se denar letos pač ni porabil in da so se plače zaposlenih pač znižale, kar je bilo pospremljeno s smehom ali muzanjem prisotnih. Koliko je imelo s tem opraviti računsko sodišče, je druga zgodba, ki je ni odpiral nihče. Feguš je imel pripravljenih sicer še cel kup vprašanj, vendar je župan želel slišati pripombe in mnenja tudi ostalih svetni-
kov. Ti pa so se zavili v grobno tišino in ker ni nihče rekel nič, je šel predlog rebalansa na glasovanje. Dva svetnika sta glasovala za, eden proti, ostali pa sploh niso hoteli glasovati. Ne da so se vzdržali, ampak sploh niso hoteli nič, kot da rebalansa ni bilo na mizi. Glede na takšen izid je predsednik NO Roman Cesar glasno povedal, da rebalans ni in ne more biti sprejet, kar pa očitno nikogar ni motilo. Podobna situacija se je nato ponovila ob točkah sprejemanja odloka o odvozu odpadkov, novih cen za te storitve ter odloka o izbiri koncesionarja, ki bo v bodoče opravljal to dejavnost. Svetniki sploh niso hoteli glasovati o nobeni točki, le svetnica Svenškova je dejala, da se vzdrži. Popolno apatijo vseh zbranih je sicer čisto možno razumeti z vidika, da jim v preteklosti niti potrjevanje sklepov ni prineslo njihovega uresničevanja, torej je čisto vseeno, ali sploh še kaj sprejmejo ali ne. Da situacija ne bi bila tako mučna, so se svetniki raje spravili na skodelico bonbonov na mizi, da so imeli vsaj kaj početi in so jo nato pridno praznili do konca seje.
50-odstotna podražitev stavbnega nadomestila
V naslednjih točkah so nato ugotovili, da je Odlok o nadomestilu za stavbno zemljišče v določenih členih napisan protislovno, zato ga bo treba do prihodnje seje uskladiti. Malo več po-
zornosti je bilo namenjene vrednosti točke za izračun nadomestila. Župan je predlagal, da naj znaša nova vrednost 0,95 tolarja, saj bodo z več pobranega davka dobili tudi več denarja iz državnega proračuna. Svetniki pa se z županovim predlogom o skoraj 100-odstotnem povišanju stavbnega davka niso strinjali, z izjemo enega glasu proti pa so sprejeli 50-odstotno povišanje, ki ga je predlagal svetnik Vidovič. Po približnem izračunu, ki so ga imeli na mizi, bo to pomenilo, da bo prihodnje leto lastnik hiše s 85 kvadratnimi metri površine plačal občini slabih 12 tisočakov (za večjo površino pač sorazmerno več), za opuščen objekt iste kvadrature nekaj manj kot 18 tisočakov itn. Seveda pa se s tem dvigne tudi znesek davščine pri vikendih ter nezazidanih stavbnih parcelah.
V osnutku proračuna 2006 skoraj 200 milijonov primanjkljaja!
No, in na koncu je počil še »bič božji«: župan je držal besedo z začetka seje in vsem razdelil osnutek proračuna za naslednje leto z besedami: »S tem zdaj pojdite domov. Dokler proračun ne bo sprejet, ne želim, da se naokrog govori, da hočem občino zadolžiti. Mislim pa, da ni treba v tem gradivu ničesar brisati, kvečjemu lahko še dodate kakšno postavko na odhodkih. Država nam daje številne možnosti, ki jih lahko
izkoristimo, če hočemo kaj narediti za lepšo prihodnost mladih.« Iz županovega pojasnjevanja je bilo še razumeti, da brez kreditov ne bo več naložb in da bo tudi tiste že začete (kot je npr. dvorana) treba plačevati v naslednjem letu, denarja za to pa brez zadolževanja ni oz. ne bo.
Lep »ravnateljski« nagovor pa je izzvenel v prazno, ker so svetniki vseeno pokukali v pripravljen osnutek, iz katerega sta zazevali dve številki: po osnutku naj bi namreč občina naslednje leto imela 358 milijonov tolarjev prihodkov, predvidenih odhodkov pa kar za dobrih 546 milijonov tolarjev! Skoraj dvestomilijonska razlika seveda jasno kaže, kakšno je finančno in splošno stanje v občini, za katerega je sicer že marsikdo v preteklosti napovedoval, da se bo slejkoprej pokazalo. Občinska blagajna je torej brez skrivnosti prazna, kje in kako se je v preteklosti porabljal denar, lahko svetniki bolj kot ne le ugibajo, pokazalo pa se je tudi, da se je novogradnja večnamenske dvorane začela brez vsakega pametnega finančnega načrta in brez možnosti plačila, razen če bo občina najela kredit, na kar je župan računal in predlagal ves čas, svetniki pa predlogov o sto-milijonskih kreditih (vsaj doslej) niso hoteli potrditi.
Prva naslednja seja po novem letu, kjer naj bi se obravnaval osnutek proračuna, zna biti tako še zelo zanimiva. Z lizanjem bonbonov ali brez _
Od tod in tam
Ptuj • Viktorinov Božični koncert
Kot pride za adventom božič, tako sledi adventnemu večeru božični koncert. Na Viktorinovih večerih, seveda. Na letošnjem koncertu, ki bo v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na sam božični dan, 25. decembra, ob 19.30 uri, se nam bodo predstavili naslednji izvajalci: kvartet bratov Fe-guš, baritonist Matevž Kink, akademski glasbenik in profesor solopetja, Komorni zbor Emanuel iz Celja, ki sodi med najvidnejše slovenske zbore, poznan pa je tudi v tujini, in ženski sekstet, ki ga sestavljajo članice Komornega zbora Emanuel. V izvedbi kvarteta Feguš boste slišali Godalni kvartet v G-duru, KV156, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Valček za godalni kvartet, op. 54, št. 1, Antonina Dvořaka in Menuet za godalni kvartet Josefa Suka. Zbor in solisti pa bodo zapeli koroške ljudske božične pesmi ter božične samospeve Stanka Premrla. Vabljeni!
DE
Ptuj, Zavrč • Iz dekanijske Karitas
Redno mesečno srečanje predstavnikov sodelavcev župnijskih Karitas ptujske in završke dekanije so v decembru pripravili v župnijski Karitas sv. Ožbalt na Ptuju. Vodil ga je naddekan Marijan Fesel. Uvodnemu pozdravu in pesmi je sledila duhovna misel, ki jo je pripravil p. Milan. Prebrali so zapisnik predhodnega srečanja in poročila župnijskih Karitas, iz katerih je bilo razvidno, da so sodelavci vseh župnijskih Karitas v decembru obiskovali ostarele in bolne po župnijah in domovih upokojencev ter jih priložnostno obdarili pred prihajajočimi božičnimi prazniki.
Župnijska Karitas sv. Trojica v Halozah potrebuje posteljnino in odeje, župnijska Karitas sv. Barbara pa potrebuje posteljo.
Pripravljalni odborje podal poročilo o dobrodelnem koncertu ter odboru za razdeljevanje sredstev predal denar, ki se je zbral s koncertom. Vse župnijske Karitas so bile pozvane, da zaradi razdelitve zbranega denarja do naslednjega srečanja pripravijo predloge, skupaj s prošnjami, ki jih bo pregledala komisija za razdeljevanje sredstev zbranih s koncertom in odločila o predlogih ter razdelitvi sredstev.
Sodelavci župnijskih Karitas so poudarili tudi, da so bili zadovoljni s programom in izvajalci, pa tudi z obiskom koncerta. Ob tej priložnosti se zahvaljujejo vsem obiskovalcem in sponzorjem, ki so ob koncertu podarili svoje prispevke.
Ob iztekajočem se letu se sodelavci župnijskih Karitas ptujske in završke dekanije iskreno zahvaljujejo vsem, ki so jim vse leto na kakršen koli način nesebično pomagali lajšati stisko ljudi, ki jim je življenje manj naklonjeno. Ob božičnih praznikih želijo vsem veliko dobrega, miru in moči za življenje. Bog naj obilo blagoslovi vsak korak, vsako besedo, vsak košček dobrega, ki pomaga, da je svet prijaznejši, bolj ljubezniv, bolj topel za ljudi.
A. T.
Ljutomer • Tri kadrovske štipendije iz občinskega proračuna
Vsako študijsko leto občina Ljutomer razpiše štipendije, s katerimi želi vzpodbujati študente k določenim poklicem. V minulem študijskem letu so iz občinskega proračuna štipendijo prejemali štirje študentje, in sicer so od 1.10. 2004 do 1. 8. 2005 mesečno dobili 42.508 tolarjev, od 1. 8. 2005 naprej pa 44.682,40 tolarjev. Za uspešnost so prejemali tudi dodatek v višini 10 odstotkov zajamčene plače, dodeljena pa je bila tudi študijska pomoč osmim prosilcem v zneskih od 50.000 do 214.302 tolarjev bruto. Skupaj je bila razdeljena študijska pomoč v višini milijon tolarjev. V tem šolskem letu bo občina Ljutomer izplačevala štipendijo študentki drugega letnika defektologije, ki bo pozneje nadaljevala študij za logopeda, po proučitvi potreb po kadru v javnih zavodih na področju družbenih dejavnosti pa so člani omenjene komisije ugotovili, da je največ potreb po defektologih in glasbenih pedagogih. Na podlagi sklepa občinskega sveta je bil objavljen razpis za kadrovsko štipendijo za dva defektologa in enega glasbenega pedagoga, v primeru, da ne bo prošenj za defektologa, pa se podelita dve štipendiji za glasbenega pedagoga.
NŠ
_PE Ptuj =ši PE Avlohiša Maribor * PE Ormoř * PEI lUtoimer
. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LE'10 ^ Q Q ^
Peto^'^vt^lll
Pâioviâ avia. d.d., Ormcika 23je\.: 0Z''330-270{), PE Avlohi^ htarílxír, eířlof;ran^k^ utiu Maritiar, t^l.:
WWW, P eioV i a ■ avto. S i
Gorišnica • Usoda opuščene občinske stavbe
Rušenju se ne bo možno izogniti
Čeprav gorišniški svetniki na zadnji seji niso ravno podprli podpisa pisma o nameri, po katerem naj bi prišlo do zamenjave občinske in zadružne lastnine - v konkretnem primeru gre za zamenjavo stav-bišča in parcele v lasti KZ za opuščeno občinsko stavbo s kulturno dvorano - pa je po njihovem odzivu jasno razumeti, da bo zgradba prejkoslej porušena, na njenem mestu pa bo zraslo nekaj novega.
z morebitno podporo podpisu tega pisma bi bilo bolj kot ne že zakoličeno, da bo delna lastnica oz. so-financerka novogradnje na mestu sedanje zgradbe že ptujska KZ. Svetniki pa želijo dopustiti možnost še komu drugemu, morda celo boljšemu ponudniku.
Po mnenju gorišniškega župana Jožefa Kokota bi bila sicer potrditev podpisa zelo pametna, saj naj bi bila zamenjava v obojestransko zadovoljstvo in korist: »Po dogovoru, ob seveda poprejšnji ocenitvi premoženja enega in drugega podpisnika, bi mi pridobili za občino zelo aktualno območje v samem centru, KZ pa bi se preselila na lokacijo ob glavni cesti, kar je z njihovega vidika poslovanja gotovo bolje. Poleg tega bo enkrat v prihodnje izbran investitor novogradnje tako imel vsaj enega že znanega kupca oz. soinvestitorja.«
Da se bo stara občinska zgradba rušila takoj, praktično ni več vprašljivo, odprto vprašanje ostaja le čas: »Obnova te velike, dotrajanje stavbe je nerentabilna in v kaj takega se ne bi oz. ne bo spuščal nihče s količkaj zdrave pameti. Za občino pa prav tako ni smiselno vzdrževanje takega objekta brez namena. Nobena skrivnost ni, da je ostrešje popolnoma zanič, prav tako tudi vsi leseni stropovi. Ostaja torej le golo zidovje. Adaptacija se torej nikakor ne splača!«
Prva tako je župan dal jasno vedeti, da občina za to lokacijo nima nobene potrebe in tudi ne interesa: »Gre za to, da bi to lokacijo ponudili investitorju po razpisu, ki bi nato z znanimi kupci zgradil nekaj novega. Predvideva se poslovno-sta-
Rušenje zapuščene občinske stavbe s kulturno dvorano je praktično le še vprašanje časa ^
novanjski objekt v približno enakih gabaritih. Če bi se realiziralo pismo o nameri med občino in KZ, bi to pomenilo, da bi izbrano inve-stitorsko podjetje zgradilo stavbo, katere spodnji del (pritličje) v približni izmeri 600 kvadratnih metrov bi bilo v lasti zadruge, kjer bi si ta uredila sodobno trgovino z vsemi potrebnimi poslovnimi in skladiščnimi prostori. Zgornji del stavbe z ločenim vhodom pa bi bil namenjen stanovanjem. To bi bila tudi za naše kmete velika pridobitev, saj imamo v občini zdaj le eno majhno kmetijsko trgovino, nekoč pa smo imeli že tri,« pojasnjuje župan.
Po drugi strani bi občina z izpeljano zamenjavo pridobila stavbne parcele v samem središču, nedaleč od občinske stavbe in večnamenske športne dvorane. Same stavbe, ki tam še stojijo, sicer niso v dobrem sta-
nju in bi jih bilo potrebno porušiti, nekaj za namene parkirišč, večinoma pa za pozidavo: »Na tem prostoru bi lahko zgradili marsikaj zelo pomembnega za naše občane. Če gledamo malo v prihodnost, se vendarle moramo zavedati, da zgolj razvijanje obrtnih con in trgovskih središč ne more biti edina opcija razvoja občin. Potrebno je razmišljati tudi o stanovanjski izgradnji in ta lokacija, ki je zdaj v lasti KZ, je idealna za tovrstne projekte. Tu bi lahko občina kot lastnica zgradila kakšne stanovanjske enote ali pa manjši dom za upokojence, saj je vse več ljudi, ki želijo preživeti jesen svojega življenja v znanem, domačem okolju. Ob glavni cesti je graditi takšen doma ali varovana stanovanja veliko manj primerno. Seveda pa so na razpolago še druge možnosti,« razmišlja Kokot.
No, zadeva se je s stališ-
čem svetnikov, da je treba dati možnost še komu drugemu, nekoliko zapletla ali pa vsaj časovno odmaknila. Morda pa se najde kupec, ki bi bil prav tako ali finančno morda še bolje pripravljen plačati za lokacijo ter nastopiti kot soinvestitor bodočega poslovno-stanovanjskega objekta. Neuradno je slišati, da se kot interesent pojavlja tudi mesnopredelovalni podjetnik Anton Žerak iz Podlehnika, verjetno pa bi se ali se bo našel še kakšen ponudnik, ker lokacija nikakor ni nezanimiva. Vsaj zaenkrat ne. Bi pa bilo morda vseeno dobro pohiteti, saj se pričakuje izgradnja hitre ceste med Ptujem in Ormožem, ki bo tekla čisto mimo te lokacije, po zadnjih svežih informacijah pa naj bi bila dokončana celo že čez tri leta. Takrat je lahko cena, ki bi jo občina lahko iztržila, precej nižja.
SM
CI510
ČISTO MESTO PTUJ,
Podjetje 2a gospodarjenje z odpadki, d.o.o.
DORNAVSKA C. 26,2250 PTUJ
TEL.: (++386) 02 780 90 20, FAX (++386) 02 780 90 30
Želimo vam vesele božične praznike,
v novem letu pa veliko zdravja, sreče in zadovoljstva.
Od tod in tam
Dornava • Z mažoretkami v novo leto
# fî®I® se"'
Dornavske mažoretke so že sredi decembra pripravile novoletno predstavo, ki so si jo ogledali številni domačini. Dekleta, stara od deset do osemnajst let, pod vodstvom Klavdije Majcen in trenerke Karmen Ciglar vadijo šele dobri dve leti, v tem obdobju pa so nastopile na več prireditvah. Tokrat so, skupaj z dornavsko pihalno godbo, pripravile samostojni nastop v dvorani osnovne šole ter pokazale in dokazale, da že odlično obvladajo zahtevne veščine plesa in ravnanja s palico. Ob njih pa so se predstavile še mažoretke iz Lenarta, Ruš in Ormoža. Občinstvo je bilo navdušeno, kar je dokazalo z glasnimi aplavzi, domače mažorete pa bodo tudi v prihodnjem letu s svojimi veščinami popestrile prireditve v domačem kraju.
SM
Markovci • Prednovoletna obdaritev otrok
Občina Markovci je minulo soboto v kinodvorani v Markovcih pripravila prednovoletno obdaritev predšolskih otrok. Vzgojiteljice vrtca Markovci so za otroke pripravile predstavo o Mojci Pokrajculji, božiček pa jih je nato obdaril še z bomboni in darili, ki jih otrokom za praznike poklanja markovska občina.
MZ
Ptuj • Zlata poroka Matjašičevih
Foto: Langerholc
Natanko po petdesetih letih od prve poroke, 19. novembra leta 1955 na Ptuju, sta si prstane izmenjala Alojz in Štefka Matjašič iz Vičave 48 na Ptuju. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, danes ju razveseljujejo trije vnuki. Zlati ženin je iz kmečke družine s šestimi otroki, nevesta je edinka iz delavske družine. Alojz je bil zaposlen kot šofer v Cestnem podjetju Ptuj, Štefka je delovno pot začela v Perutnini, zaključila pa v Cestnem podjetju Ptuj. Matja-šičeva sta vesela, da sta še zdrava in želita, da bi tako bilo še naprej. Zlatoporočencema tudi naše iskrene čestitke.
MG
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel božič in srečno novo leto.
TRGOVINA Z AVTODELI
Avtomehanika - avtokleparstvo - vulkanizerstvo
Milan Dobič s.p.
Mihovce 51, 2326 Cirkovce, Telefon.: 02/ 792-30-91
Foto: MZ
Cirkulane • Ameriški veleposlanik v Halozah
Ameriška pomoč Halozam
»V LPC Haloze smo si že dolgo prizadevali za ureditev E-točke, vendar naše ministrstvo za kaj takega ni imelo posluha. Zato vam, gospod veleposlanik, še toliko večja zahvala, da ste nam to omogočili,« je med drugim v nagovoru ameriškemu veleposlaniku Thomasu B. Robert-sonu ob uradni otvoritvi nove E-točke dejala vodja LPC Haloze Sonja Golc.
E-točko v LPC Halo v Cirkulanah je uradno odprl ameriški veleposlanik Thomas B. Robertson (na sredini), v spremstvu soproge: »Otvoritev in zagon E-točke z našo pomočjo vidim kot dodatno možnost razvoja teh krajev, vendar je najpomembnejše, da boste znali to možnost učinkovito in uspešno uporabiti!«
Dornava • Z letošnje zadnje občinske seje
E-točka (računalnik z in-ternetno povezavo) je urejena v prostorih poslovnega centra Halo v Cirkulanah, namenjena pa je vsem, ki želijo pridobivati dodatna znanja s spleta ali katerekoli druge informacije, najsi bodo to brezposelni, predstavniki društev, študenti, dijaki in nasploh vsi prebivalci s področja Haloz. Uporaba računalnika je brezplačna, vsem, ki bodo to želeli, pa bo na voljo tudi strokovna pomoč. »Elektronski mediji so danes najhitrejša pot do informacij in znanja, pogosto pa zlasti na podeželju ljudem praktično nedosegljivi, zato je tovrst-
na pridobitev za naše kraje še toliko pomembnejša,« je poudarila Golčeva.
S tem se je strinjal tudi veleposlanik Robertson, ki je zbrane goste pozdravil v neverjetno tekoči in lepi slovenščini: »Najprej bi želel povedati, da je meni in moji soprogi v izjemno veselje, da sva lahko prvič obiskala Haloze, o katerih sva slišala veliko lepih stvari. In danes lahko potrdim, da so ti kraji resnično lepi. Zelo sem počaščen, da smo vam v vaši razvojni viziji lahko pomagali. Američani se zelo dobro zavedamo ekonomskih težav in vemo, da je vseživljenjsko učenje
nujnost, brez katere ne gre. Otvoritev in zagon E-točke z našo pomočjo vidim kot dodatno možnost razvoja teh krajev, vendar je najpomembnejše, da boste znali to možnost učinkovito in uspešno uporabiti!«
Ameriška ambasada je ureditev E-točke v Cirkula-nah sofinancirala na podlagi razpisa, na katerega se je uspešno prijavil tudi LPC Halo, s 7000 dolarji. Skupno pa je projekt, ki je ob instalaciji računalnika z internet-no povezavo vključeval tudi strokovno usposabljanja kadra, zahteval 8500 dolarjev.
SM
Kot adventni venček
Decembrska dornavska seja je bila še najbolj podobna lepo okrašenemu adventnemu venčku s prižganimi, mirno plapolajočimi svečkami. Sicer niso bile samo štiri, ampak jih je bilo enajst (točk dnevnega reda), prav nobena pa ni povzročila kakega (besednega) požara.
Čisto na začetku je svetnik Rajko Janžekovič v skladu z zahtevo župana s prejšnje seje le-temu predal kompletno dokumentacijo s certifikatom za 3-colski membranski ventil, vendar se temu ni posvečalo (več) nobene pozornosti. Potem je Janžekovič povedal še, da so na svetu šole sprejeli sklep, da naj bo prioriteta pri izplačilih domače šole poravnava dvemilijonskega računa Jasni Šeguli. Povsem mirno je bil sprejet tudi rebalans proračuna za minulo leto; nekaj besed povprek je padlo le okoli postavke za baročni grad, na kateri naj bi bila nepregledno združena sredstva ministrstva, ki jih dodeljuje za vzdrževanje dvorca, ter sredstva za Ču-šekovo domačijo, izcimilo pa se iz vsega skupaj ni nič, kar pomeni, da je in bo tako tudi ostalo.
Višje cene vrtca
Tudi s predloženo sistematizacijo delovnih mest v vrtcu in ceno posameznih programov svetniki niso izgubljali besed, saj je posredovana sistematizacija v skladu z zakonodajo, predlagane nove cene pa naj
bi bile po mnenju župana tudi približno takšne kot v ostalih občinah. Tako bodo, glede na to, da so svetniki cene programov v vrtcu potrdili, prihodnje leto veljale naslednje cene: za prvo starostno obdobje dobrih 86,5 tisoč tolarjev, za drugo starostno obdobje 62,8 tisoč tolarjev, za kombiniran oddelek pa skoraj 74 tisoč tolarjev. Župan je ob tem predlagal le, da se pri predvidenih materialnih in storitvenih stroških za vrtec ne upošteva predlagana 3,5-od-stotna inflacija, pač pa takšna stopnja, ki je normativno priznana, znaša pa 2,6 odstotka, s čimer so se svetniki strinjali. To sicer lahko še za kakšen tolar poceni tudi potrjene cene programov.
Glede odloka za podelitev koncesije prihodnjemu »pobiralcu smeti« so svetniki podprli mnenje županov, izraženo že na županskem
kolegiju, da naj bi novoiz-brani koncesionar imel primerna vozila za teren ter zagotavljal odvoz s praktično vsakega dvorišča, prav tako pa so podprli mišljenje župana, da se koncesnina ne plačuje na račun občanov, ampak iz dobička izvajalca dejavnosti.
Kje bodo individualni priključki?
Glede poteka izgradnje občinske hiše in kanalizacijskega omrežja ni bilo slišati nič novega, vse naj bi teklo v redu, svetnik Vili Mar pa je postavil vprašanje, kje točno naj bi se vgrajevali individualni priključki za posamezne hiše: »Gre za to, da imajo nekateri med hišo in vodom njive, travnike, vrtove ^ Ali se bo kanalizacijski vod potegnil čez te površine do stavbne parcele ali ne?« Župan Franc Šegula je pojas-
nil, da bo vod oz. priključek v vseh primerih pripravljen do stavbne parcele, kjer stoji objekt, kar vsakemu naročniku pojasnijo tudi ob podpisu pogodbe. Kljub temu pa je ostalo precej nejasno, kaj to dejansko pomeni. Namreč, morebitno razumevanje, da bo občina individualni priključek za posamezno hišo vgradila tik ob njej, je napačno. Naloga občine je, da priključek vgradi na robu stavbne parcele, kar v praksi pomeni, da če ima nekdo pred hišo še velik vrt ali dvorišče, potem bo čezenj do same hiše oz. hišnega priključka moral sam prekopati in financirati položitev cevi. To je bilo jasno povedano že na zborih občanov. Medtem ko se v nižinskem delu ukvarjajo že s čisto praktičnimi vprašanji izvedbe kanalizacije, pa so v gričevnatem delu še zelo daleč od tega. Po zakonodaji naj bi se izvedba
kanalizacijske mreže v takih predelih morala rešiti šele tam do leta 2017, kljub temu pa je svetnika Jožefa Hojnika zanimalo, ali se bo prej pripravil vsaj kakšen idejni projekt. Župan temu ni nasprotoval, kaj konkretnejšega pa tudi ni bilo slišati.
Za malo denarja, malo muzike ^
Nekoliko močneje pa so dornavske adventne svečke zaplapolale šele ob koncu seje, ko se je razvnela razprava okoli programa domače kabelske televizije. Svetniki so povedali, da je program »zanič«, da se pritožujejo tudi občani, da še za tisto oddajo, ki se odvrti v sklopu skupnega mrežnega programa, ni jasno vidno, da prihaja iz Dornave. Kritike na vse skupaj so letele vsepoprek, češ da to ni več ničemur podobno in da bo treba nekaj
storiti, saj nimajo več niti redne oddaje Kronika in da je njihov program v primerjavi z Markovci, Gorišnico in Destrnikom daleč najslabši. Kot se je pokazalo v nadaljnji debati, je ključ težav v financiranju, saj so izvajalcu Branku Veseliču s podpisano pogodbo zagotovili vsega skupaj borih 100.000 tolarjev, druge občine pa za svoje programe namenjajo precej več sredstev. »Pogodba za takšno ceno je bila podpisana in se mora izpolnjevati,« je bil neomajen župan. Po drugi strani pa, kot so povedali nekateri svetniki, naj bi Veselič dal jasno vedeti, da za takšen denar ne more ustvarjati kvalitetnih oddaj in kot je bilo še slišati, naj bi zaradi pomanjkanja sredstev celo »bojkotiral« nekatere domače prireditve, pri tem pa se je opravičeval, da ga o njih nihče ne obvešča in zato ne more pripraviti posnetkov. Stališča svetnikov do takšnega obnašanja domačega izvajalca so bila enotna: s takšnim delom se seveda niso strinjali, vse težave pa bi lahko rešili s kakšnim dodatnim tolarjem, kot so to storile ostale občine, le da na glas tega ni povedal nihče. K vsaki pogodbi se pač lahko doda aneks - s tem dornav-ski svetniki vendarle nimajo ravno malo izkušenj _
SM
Maj v novem letu sreča doseže vrh.
Sredstva namenjena čestitkam in darilom smo letos namenili v humanitarne namene, za izgradnjo materinskega doma na Jelovcu.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Podravje
Foto: SM
Vinogradništvo • S tretje seje odbora za sadjarstvo in vinogradništvo
Prodaja vina obdavčena tako ali drugače
Konec novembra so bile sprejete nekatere spremembe davčne zakonodaje, ki bodo začele veljati od januarja. O tem, koliko in kako posegajo v vinogradništvo ter pridelavo in prodajo vina, je na redni seji odbora za sadjarstvo in vinogradništvo pri ptujski OE KGZS podrobneje spregovoril Andrej Rebernišek s svetovalne službe.
»Zgolj za pridelavo in prodajo grozdja ter lastno, domačo uporabo vina ni nobenih sprememb, kar pomeni, da so kmetje v teh primerih še naprej obdavčeni po katastrskih dohodkih. So pa spremembe za tiste kmetije, ki vino proizvajajo in prodajajo. Ti kmetje bodo za prodajo vina obdavčeni, imajo pa več možnosti, za kakšen način obdavčitve se bodo odločili,« je uvodoma napovedal Rebernišek.
Možnosti pa so naslednje: če kmetije vino prodajajo samo nekajkrat letno, se lahko odločijo za obdavčitev na temelju doseženega dohodka. V tem primeru se jim prizna le 10 odstotkov stroškov, od ostalih 90 odstotkov prihodka pa bodo plačali 25 odstotkov akontacije dohodnine. Če pa kmetija vino prodaja pogosteje, lahko izbere tri vrste vodenja evidenc, in sicer; če je prihodek od prodaje manjši od 6 milijonov letno in na kmetiji ni zaposlen noben delavec, se lahko odloči za pavšalno obdavčitev (po normiranih stroških, ki so po novem priznani v višini 70 odstotkov!), na preostalih 30 odstotkov prihodka pa plača akontacijo dohodnine (25 %). Če pa kmetija letno od prodaje iztrži več kot 6 milijonov tolarjev ali če zaposluje delavce, mora sprejeti obdavčitev po dejanskih stroških, kar avtomatsko pomeni, da je nujno tudi vodenje enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva (glede na višino prihodka). Ob tem morajo vinogradniki upoštevati dejstvo, da sistem obdavčitve po dejanskih stroških velja pet let in ga prej ne morejo prekiniti. Sicer se za omenjeno obliko obdavčitve lahko odločijo vse kmetije pač po želji, predpisana in nujna pa je za tiste z višjimi prihodki. Način obdavčitve, ki so jo izbrali, morajo vinogradniki oz. kmetije prijaviti na davčni upravi. Prav tako je treba vedeti, da je kmetija s prihodki nad 5 milijonov letno po zakonu tudi davčni zavezanec za DDV.
Težave za male kmete in zaposlene
»Za velike vinogradnike
Prodaja vina ostaja obdavčena, Stane Leskovar pa se zavzema za to, da se manjšim vinogradnikom - vinarjem, ki imajo do en hektar velik vinograd, omogoči obdavčitev po katastrskem dohodku, morda z uvedbo kakšnega dodatka za prodajo vina.
je ta sistem pravzaprav zelo ugoden, saj dejansko ne bodo plačali nobenega dohodninskega davka. Slednji bo namreč v bistvu strošek vodenja knjigovodstva. Težava je morda le v tem, da bodo obvezni zavezanci za plačilo DDV. Večja bo težava za male vinogradnike, ki si ne bodo mogli privoščiti stroška za vodenje knjig in bodo morali plačevati dohodnino od prodanega vina.« Pri normiranih stroških pa naj bi bili v največjih težavah »polkmetje«, torej tisti, ki so zaposleni. Tem se bo k redni plači prištela tudi osnova za obdavčitev vina, zato bodo praviloma obdavčeni po precej višji davčni stopnji, kot bo obračunana akontacija.
Precej vinogradnikov je že povedalo, da ne vedo, kako se bodo lahko spopadli z dodatnim delom in skrbjo okoli vodenja knjig. »Zato bi bilo smiselno, da se zlasti manjšim vinogradnikom - vinarjem, ki imajo, recimo, do en hektar velik vinograd, omogoči obdavčitev po katastrskem dohodku (kd), morda z uvedbo kakšnega dodatka za prodajo vina. Če je kd za vinograd npr. 100 tolarjev, naj bi bil s tem »dodatkom« ta kd 110 tolarjev. Vinogradniku pa naj bi bila dana možnost, da se na začetku leta odloči, na kakšni površini bo prideloval grozdje in vino
zase ter kakšno površino oz. količino vina bo namenil za prodajo. To bi se lahko uredilo s podzakonskim aktom k Zakonu o dohodnini,« je, glede na pričakovane težave manjših vinogradnikov, predlagal Stane Leskovar.
Če bi bilo to možno, ostaja odprto vprašanje. Morda s spremembo oz. imenovanjem novega kmetijskega ministra, kar je kot možnost napovedal (ponovni) poslanec Franc Pukšič, ki se je prav tako udeležil seje odbora.
Z vlogami za obnovo vinogradov na
upravno enoto
Zatem je stekla beseda o novostih v Zakonu o vinu. Znano je že, da v državi odslej obstajata le dve vinorodni deželi namesto prejšnjih treh ter štirje vinorodni okoliši namesto prejšnjih sedmih v vzhodni Štajerski. »Vinarje pa bi rad opozoril še na nekaj zadev: od konca novembra je potrebno na vinskih etiketah obvezno označevati, ali vino vsebuje žveplo ali ne. Višina vsebnosti ni pomembna, biti pa mora zapisano. Uvedba sistema Hacap zaenkrat ni zakonsko obvezna, bodo pa sledile kontrole inšpekcije glede upoštevanja higienskih predpisov. Zavzemali
se bomo, da bi te preglede opravljala vinarska in ne zdravstvena inšpekcija. Novost prinaša tudi uredba o obnovah vinogradov. Tisti, ki se odločajo za razširitev oz. obnovo vinograda, lahko poslej vloge oddajo na Upravnih enotah in jih ne rabijo več pošiljati na ministrstvo,« je najpomembnejše zadeve povzel Andrej Rebernišek.
Okoli vprašanja državnega sofinanciranja obnov vinograda pa v ptujski svetovalni službi nikakor niso zadovoljni: »S podzakonskim aktom je namreč določeno, da je najvišja vsota podpore lahko 4,5 milijona tolarjev, ne glede na težavnost terena in s tem različne stroške obnove. Prav gotovo ima manj dela in stroškov z obnovo vinogradnik, ki ima površino bolj na ravninskem področju. Po našem prepričanju bi pri velikosti podpre moral biti upoštevan faktor težavnosti področja, zato predlagamo, da bi bila ta zgornja omejitev različna, razdeljena v tri kategorije glede na naklon terena, in sicer od 0 do 15 stopinj, od 15 do 50 stopinj in nad 50 stopinj.«
Če bo kaj takšnega možno doseči, so zbrani na seji (spet) zadolžili poslanca Pukšiča. Ta je obljubil, da bo postavil poslansko vprašanje, potem pa bo znan tudi odgovor.
SM
Od tod in tam
Ptuj • Otroci se veselijo
Včeraj so se končale letošnje prireditve Veselega decembra, ki so se pričele 17. decembra, ob 17. uri na Slovenskem trgu, otroci pa so si lahko ogledali še zadnje lutkovne prireditve, dedek Mraz pa seje poslovil že dan prej. Letošnje prireditve, potekale so v Mestnem gledališču na Ptuju, so pripravili Društvo prijateljev mladine Ptuj, Center interesnih dejavnosti Ptuj in Mestno gledališče Ptuj, Vrtec Ptuj pa je pripravil lutkovne predstave z obdarovanjem otrok v mestnih in primestnih četrteh; darila je letos prejelo okrog 1150 otrok, ki so tudi prejeli osebno povabilo na prireditev. Pri izvedbi programa Veselega decembra, katerega pokroviteljica je bila MO Ptuj, so sodelovali tudi prostovoljci DPMPtuj, CID Ptuj, Gimnazije Ptuj in plesalci PC Mambo.
MG
Markovci • 5. Miklavžev koncert
Godba na pihala občine Markovci, ki jo od ponovne ustanovitve pred nekaj leti vodi zborovodkinja Helena Bezjak, je tudi letos pripravila tradicionalni Miklavžev koncert.
Program prireditve, ki je v telovadnico markovske osnovne šole pritegnil veliko poslušalcev, je povezovala Milka Liponik. Markovski godbeniki pa so tokrat zaigrali 12 skladb: Pomp and circumstance, Italian holli-day, Europa mars, A country christmas, Happy marching band, Gorenjska, Walzengrusse aus Oberkrain, Po jezeru bliz' Triglava, La bamba, Polka s pozavno, Silvestrskipoljub in Radetzky march.
MZ
Tržec • ED sprejelo program dela
Etnografsko društvo Tržec, ki ga vodi Ivan Božičko, je na sestanku v decembru že sprejelo obširen program dela za naslednje leto. Med stalnimi nalogami društva, kot je osveščanje javnosti o pomenu kulturne dediščine, so si za v prihodnje zastavili izvedbo okrogle mize o etnološko-etnografskih značilnostih podravskih vasi ter razstavo o antikvitetah z domačega dvorišča. Sicer pa v društvu nameravajo naslednje leto aktivno začeti obnovo t. i. Djočanove kmetije, za katero bodo pripravili vso potrebno projektno dokumentacijo ter ustanovili tudi gradbeni odbor, v teku pa so že priprave za obnovo tipičnega starega koruznjaka. Ob omenjenem velikem projektu bodo nadaljevali še druge, kot so Štirje letni časi, Kmečka orodja ter Mladi etnograf. Seveda pa jih bo prihodnje leto ponovno videti na pustnih po-vorkah tako na Ptuju kot v Vidmu, obiskali bodo tudi parlament, sodelovali na cvetni nedelji in v okviru kulturnega programa ob prazniku občine Videm ter prireditev v Leskovcu in Tržcu, jeseni pa se bodo udeležili še tradicionalnega pohoda.
SM
Foto: SM
Foto: MZ
Foto: SM
Ptuj • Novo vodstvo KPŠ
Novo vodstvo - novi nacrti
Člani in Članice Kluba ptujskih študentov (KPŠ) so se konec novembra zbrali na rednem letnem ob-Cnem zboru in izvolili novo vodstvo. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Ptujčan Luka Žižek.
Št. tednik: Volitve v vodstvo KPŠ-ja so običajno začinili kakšni zapleti. Kako je bilo tokrat?
L. Žižek: "Letos je bilo podobno kot lansko leto. Za mesto predsednika ni bilo protikandidata. Zdi se, da smo v zadnjem času ugotovili, da je nasprotovanje nesmiselno. Mladi smo se povezali in sestavili močen team, ki bo klub vodil prihodnje leto."
Št. tednik: In kdo bo naslednje leto vodil KPŠ?
L. Žižek: "Podpredsednik je Primož Potočnik, blagajnik Rok Kolarič, tajnik Uroš Potočnik, vodja odbora za kulturo Saša Ljubec, vodja odbora za šport Jernej Oblak, vodja odbora za informiranje pa Mihaela Medved. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Nina Horvat, Uroš Bunderla in Miroslav Sarkičevič, v disciplinsko komisijo pa Lovro Centrih, Tine Janežič in Maša Samoljenko."
Št. tednik: Kaj pa načrti? Program dela?
L. Žižek: "Potrudili se bomo zmanjšati fiksne stroške. To so stroški klubske pisarne in Infotočke. Večjih sprememb naši člani in uporabniki infotočke ne bodo čutili, vendar mislim, da lahko z nekaj manjšimi spremembami čez celo leto kar nekaj prihranimo. Naše tradicionalne projekte - Vino ni voda, Bazeni energije, Film-
Luka Žižek
ski kompas in Ptujski triatlon - bomo zagotovo nadaljevali. Potrudili se bomo, da bi vpeljali še kakšen nov projekt. Z letošnjimi volitvami se je vodstvena ekipa KPŠ-ja pomladila in mislim, da novih, svežih idej ne bi smelo primanjkovati."
Št. tednik: Kot je videti iz projektov, ki jih izvedete, je KPŠ izredno aktiven vse leto. Kako pa delo kluba izgleda od znotraj?
L. Žižek: "Nič pretresljivega. Začrtamo si projekte, ki jih potem skozi leto poskušamo tudi izvesti. O vsem se načeloma dogovorimo: kdo bo vodja projekta, kdo ima na katerem področju več izkušenj, kdo katero področje obvlada ... Pri projektih sodelujemo
vsi, če pa vodja projekta želi tudi zunanje sodelavce, temu ne nasprotujemo in skupno izvedemo projekt."
Št. tednik: Koliko pa se skozi leto nabere v blagajni KPŠ-ja?
L. Žižek: "Že letos se je naš proračun zaradi sprememb v načinu financiranja zmanjšal. Upamo, da bomo tudi v naslednjem letu imeli podoben proračun kot letos. V bližnji prihodnosti se bomo zaradi predlaganih vladnih reform potrudili čimveč denarja privarčevati, primorani pa bomo tudi iskati sponzorje in donatorje, ki bi nam bili pripravljeni pri naših projektih pomagati."
Št. tednik: Na kakšen način nameravate izvesti re-
organizacijo kluba? V mislih imam klubsko pisarno in Infotočko.
L. Žižek: "Klubska pisarna je v zadnjem letu zelo izgubila na funkcionalnosti, saj smo uradne ure kluba preselili na Infotočko. Razmišljamo, da bi pisarno, ki jo imamo nad novo pošto na Vodnikovi ulici, dali v najem. Infotočka nas mesečno veliko stane in zato razmišljamo, da bi stroške poskušali znižati s sponzorskimi sredstvi ali donacijami."
Št. tednik: Razmišljate o tem, da bi pisarno na Vodnikovi prodali?
L. Žižek: "Tudi ta ideja je že padla. Po drugi strani pa razmišljamo o tem, da pisarna ostane v naši lasti, kajti če bi se naš proračun drastično znižal, bi pisarno prodali šele v skrajni sili. Če pa bi se nam v tem letu ponudila priložnost, da po ugodni ceni odkupimo kakšno drugo pisarno in jo uredimo, smo pa obstoječo seveda pripravljeni prodati."
Št. tednik: Kaj pa prostori stare vojašnice? Se poraja ideja, da bi svoje prostore namestili tam?
L. Žižek: "Tudi to je že bila ena izmed možnosti. Zadnje čase pa smo najbolj navdušeni nad idejo, da bi svoje prostore imeli v ptujskem Mestnem kinu. To poslopje bi bilo namreč za nas zelo uporabno."
Mojca Zemljarič
Skorba • Premiera gledališke skupine
Dobrodošla, Miss Agata
Gledališka skupina KD Skorba je v nedeljo, 11. decembra, premierno uprizorila komedijo z naslovom Dobrodošla Miss Agata, avtorja Vlada Novaka. Tudi v letošnji sezoni je režisersko vlogo prevzela Marija Černila, premiero in prvo ponovitev v Gerečji vsi, pa si je ogledalo že veliko ljudi.
»Dobrodošla Miss Agata je satira na tiste malomeščanske pohlepneže in sebičneže, ki jim je največja skrb in poglavitni cilj, kako si pridobiti
čim več osebnih koristi. Na pošten ali nepošten način, v škodo drugega ali ne - vse to pri njih ni pomembno. Na drugi strani pa je kopica
ljudi, ki so dobrosrčni in pošteni. Zgodba govori o teti, ki se po dolgih letih iz Amerike vrne v domovino. Sprejme jo družina Kokovih, ki si od nje
Gledališčniki v družbi z režiserko Marijo Černila in predsednikom KD Skorba Ivanom Ogrincem
obetajo veliko bogastva in koristi. Ko pa teta pride le z enim samim kovčkom, se začnejo stvari zapletati. Edina, ki ji ostane zvesta in ji vedno stoji ob strani, je služkinja. Kako se bodo stvari zapletle in kdo bo »potegnil kratko«, pa si oglejte sami.
Na koncu pa se igralci zahvaljujemo vsem, ki nam iz leta v leto ostajajo zvesti in pridejo na naše predstave. Načrtujemo še mnogo gostovanj po okoliških odrih in obljubljamo, da smeha še zlepa ne bo zmanjkalo. Lepo vabljeni!« je po premieri dejala ena od igralk v predstavi Tanja Furek.
Režiserka Marija Černila pa je po prvi predstavi povedala: »Po dveh burkah v domačem narečju smo se letos odločili za komedijo v knjižnem jeziku. Pričakovala sem, da bodo s tem nastopile težave, saj igralci doslej niso bili vajeni v predstavi govoriti v knjižnem jeziku. Do neke mere smo to sedaj »izpilili«, na jeziku pa bomo delali tudi
Tednikova knjigarnica
Naj bodo hiške vesele!
Toliko prazničnih besed in želja roma te dni po svetu, daje težko še kakšno zapisati. Pa sem izbrala pesmico pravljičarke Anje Štefan iz imenitne slika-niške novosti Iščemo hišico, ki je te dni izšla pri založbi Mladinska knjiga z ilustracijami Ančke Gošnik Godec.
Iščemo hišico, iščemo hišico z eno kamnito stopničko do vrat, z majhnimi okenci, starim balkončkom, majhno kot kajžico, lepo kot grad.
Iščemo hišico v čudežnem kraju, kjer se godijo le lepe reči, kjer na podstrešju se skrivajo zgodbe, v vrtu za hišo pa sadje zori.
In če bi našli še prave sosede, same prijazne in dobre ljudi, potlej gotovo bi srečno živeli, naše tri muce in kuža in mi.
Naj bodo vaša domovanja take hiške te dni: naj se godijo le lepe reči! Le kakšno snežinko vam zraven še poželim, če ne zares, pa v slikanici z debelo, bleščečo snežno odejo, ki tke zgodbo o prijateljstvu in je te dni izšla pri založbi Učila. Avtorstvo sta podpisali M. Christina Butler in Tina Macnaughton, za prevod je poskrbela Petra Piber.
Zimski prijatelji - tak je tudi naslov slikanice - so mali medo, vidra in zajček. Medvedka je nekaj premotilo in sredi zimskega spanja se je zbudil. To je bil začuden, ko mu je pogled iz brloga zaslepila lesketajoča se snežna odeja. Jasno, ves navdušen je poskočil po snežni ponjavi, se malopodrsal in otepal sneg z bogato belo obloženih smrek. Nikjer naokoli pa žive duše! Samotno igranje ni za dolgo, je pomislil nadebudnež in začel valiti svetlikajočo snežno kepo. Vsaj snežaka si bo naredil za družbo! Tako je bil zaverovan v svoje početje, da ni opazil, da je opazovan Slikanica je zares praznično ilustrirana, lesketava, kot se za decembrske dni tudi spodobi, zgodba pa lepo govori o prijateljskem druženju.
Vse dobro in mnogo čudežnih zgodb želi Liljana Klemenčič
v prihodnje.
Občinstvo je bilo z igro zadovoljno, zelo so sodelovali zraven, se smejali, skratka opaziti je bilo, da uživajo ob spremljanju dogajanja na odru, pa tudi igralci so bili zadovoljni po premieri. Vesela pa sem, da smo v ljubiteljskem gledališču naredili korak naprej in da vsi v igralski skupini napredujejo. V prihodnje bomo morali še bolj naštudirati zakonitosti gledališča.«
Gledališko skupino v Skor-bi letos sestavljajo: Drago Brumec, Špela Horvat, Sandra Kamenšek, Mitja Furek, Tanja Furek, Anita
Polanec, Uroš Krajnc, Janko Turnšek, Damjan Ogrizek, Emil Ogrizek, Jernej Hazimali, Janko Polanec in Patricija Kikl. V vlogi režiserke znova srečamo Marijo Černila, s katero KD Skorba sodeluje že tretje leto, za tehnična in vsa ostala organizacijska dela pa je tudi letos poskrbel predsednik društva Ivan Ogrinc.
TM
ptuj-®n.net
www.ptuj-on.net
Foto: MZ
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem žeiimo vesel Božič in srečno novo leto!
O

KOVINOSTRUGARSTVO
izdelava zobnikov in reduktorjev
IVAN GOMILŠEK (st). s.p.
Maistrova 50,2250 Ruj
tel. 021771-11-71, 771-40-61, fax: 02/776-14-11
e-mail: info@gomilsek-sp.si, internet: www.gomilsek-sp.si
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje. Želimo Vam vesel božič in srečno ter uspešno novo leto 2006!
AVTOPRALNICA in bar Plava laguna
Maistrova 50, 2250 Ptuj tel. 02/771-11-71, 02/771 11 70, fax: 02/776-14-11
Uf
VETERINARSKA AMBULANTA
MAJŠPERK d.0.0., Lešje)4
Prijeten božič in vse lepo v letu 2006 želimo vsem, ki ste nam tekom leta izkazali svoje zaupanje.
Kolektiv Veterinarske ambuiante i\^ajšperk
14 ŠtajerskiTEUHlK
Božićno-novoletne čestitke
petek • 23. decembra 2005
znamsnju, ionaa -dviitiaaxna dušika 4£ vzi-sfi z
vi-zmL, ki itz 17 [ztu 2005 u njE,j
naïti íaj zaíE. Ln za uaÍE. diage..
<S'j£.t[oÊra Soziaka, ki jruÂaja, naj vam nafioùiL íxaz, da Ěro novo Léo za uai. mimo, tjuJjzaE., xaAoi-tno Ln gotovo.
xoÁoíti ms-Á xozami tudí VÍZ dni 2006.
Minoritski trg 1, 2250 Ptuj 02/772-40-61
Župan občine Videm 2 občinskim svetom in občinsko upravo, vam želi mirne in vesele božične praznike. Novo leto 2006 pa naj bo leto novih priložnosti, v katerem vas naj spremljajo sreča, zdravje, uspehi in osebno zadovoljstvo.
župan občine Videm Friderik Bračič
06
OieseCc bogižfiG p/iog«ifee in s/icžno noťo kto
Dominto d.0.0.
Center rabljenih vozil

al ŠmiERGRAMNG
d.0.0. PTUJ_
2250 PTUJ, Rajšpova 13 Tel., Fax: 02 787 87 70
Vesele božične praznike in srečno novo leto 2006!
ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d PE Maribor - Predstavništvo Ptuj
Trstenjakova ulica 7, 2250 Ptuj
leto široko odprtih src modregp miru ... zelenega upanja ... modrozehne Ipbezai ...
Judo
Priznanja v prave roke, tudi Leine
Stran 16
Mojca Derčar
»Z malo sreče bi lahko bila uvrstitev višja«
Stran 16
Srečko Glivar
»Dvignjene roke mi poženejo kri po žilah« Stran 17
Strelstvo
Teodor Pevec na dolič-nem 2. mestu
Stran 17
AMD Ptuj
Za dosežke v letošnjem letu tri priznanja
Stran 18 MRK Drava Ptuj Boljši časi za ptujski moški rokomet?
Stran 18
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Piše: Jože Mohorič
Ronaldinho
Ob koncu leta se vrstijo izbori najboljših športnikov ta-korekoč na vseh področjih: lokalnih, občinskih, državnih in na mednarodnem. Med športniki so posebej cenjeni nazivi najboljših v posameznih športnih panogah. To je v bistvu najmerodajnejši izbor, saj ocenjujejo strokovnjaki za posamezni šport.
Najodmevnejši te vrste je zagotovo izbor za nogometaša leta po izboru svetovne nogometne organizacije. Letos je drugič zapored naslov najboljšega osvojil brazilski »čarovnik« Ronaldinho, ki igra za špansko Barcelono. Na zmagovalnem odru sta mu delala družbo Anglež Frank Lampard (Chelsea) in klubski soigralec, Kamerunec Samuel Eto'o. Brazilec je zmagal z veliko prednostjo, kar je bilo tudi za pričakovati, saj je trenutno »svetlobno leto« pred tekmeci. Takšne izvirnosti in tehnično dovršene izvedbe, kot jo je v preteklem letu demonstriral Brazilec, že kar nekaj časa nismo videli na nogometnih terenih. Predvsem zaradi njega je Barcelonina igra šampionska in navdušuje množice nogometnih navijačev. Po osvojenem naslovu državnih prvakov v lanski sezoni, so tudi letos na dobri poti, da ponovijo ta dosežek, še posebej zato, ker se pri njihovih največjih konkurentih iz Madrida ubadajo z velikimi težavami.
Doslej sta le dva nogometaša osvojila lovoriko nogometaš leta trikrat, in sicer Francoz Zinedine Zidan in Brazilec Ronaldo. Če ga ne bodo ustavile poškodbe, bo Ronaldinho (po mojem mnenju) postavil nove mejnike glede osvojenih tovrstnih nagrad že čez dve leti.
Prav zaradi Ronaldinha bo obračun v osmini finala evropske Lige prvakov med Barcelono in Chelsejem dobil posebno težo. Pomerila se bosta namreč ekipi, ki v državnih prvenstvih svojih držav vodita najbolj suvereno (podobno kot francoski Lyon, italijanski Juventus in nemški Bayern). Obenem gre tudi za ponovitev lanskoletnega obračuna, ki ga je s skupnim izidom 5:4 dobil angleški klub. Ne bo šlo toliko za maščevalnost, kot za dvoboj dveh različnih slogov igre: pri Chelseu gre za odlično selekcioniran in uigran stroj z daleč najvišjim proračunom, pri Barceloni pa gre bolj za navdih tria Ronaldinho, Eto'o in Deco. Kdo bo potegnil krajšo?
tednik
im na imlomm mcíu!
RADIOPTUJ
fui d^ietcc
www.radio-ptuj.si^
E-mail: sport@radio-tednik.si
Rokomet • h tabora Jeruzalema Ormoža
V Ribnici na klopi vendarle Prapotnik?
Za zanimivo predbožično dogajanje so v sicer malem in "nezanimivem" mestu Ormož poskrbeli rokometaši Jeruzalema. Bronasti iz minule sezone so po tekmi s Preven-tom in petem zaporednem porazu ostali brez trenerja. Klop ormoških vinarjev sta skupno zapustila glavni trener Saša Prapotnik in pomočnik trenerja Silvo Kirič: "Mislim, da je tako najbolje za moštvo. Mogoče bo šok terapija pomagala fantom, da prebrodijo krizo", je po odstopu jasno razočaran povedal najmlajši trener v zgodovini 1. A-lige 32-letni Saša Prapotnik. Odstop trenerja Prapotnika je predsednik kluba Mladen Grabovac komentiral: "Mislim, da je Sašo prehitro potegnil potezo in ponudil odstop. Zmeraj je potrebno noč prespati in šele naslednji dan povleči tako pomembne odločitve kot je odstop. Prapotnik je pokazal, da je trener iz pravega testa, kar je dokazal z rezultati. Tudi letos rezultati niso slabi, saj v bistvu nismo imeli nobenega pravega spodrsljaja.
Foto: Črtomir Goznik
Bo rokometaše Jeruzalem Ormoža danes v Ribnici vendarle vodil Sašo Prapotnik?
Takšna je letos naša realnost in jo moramo sprejeti. Prapotnik pa je za prihodnost ormoškega rokometa velikega pomena in njegove odločitve o odstopu jaz kot predsednik ter upravni odbor na ponedeljkovem sestanku nismo sprejeli. Prapotni-ku smo dali možnost ob nekaterih dogovorih, da se odloči, ali ostaja za krmilom ormoškega 1. A-li-gaša. Še enkrat naj pouda-
rim, da v klubu stojimo ob strani Prapotniku."
Natančen odgovor, ali Prapotnik ostaja trener ali ne, bomo tako izvedeli danes, ko jeruzalemčki zaključujejo leto 2005 z gostovanjem v Ribnici.
Po pogovorih z nekaterimi igralci je jasno izražena želja, da si želijo nadaljnjega sodelovanja s Prapotnikom, ki je imel tudi močno podporo s strani javnosti in ljubiteljev rokometa v Ormožu. Kot za-
nimivost omenimo, da se je v anketi kar 87 odstotkov ljudi strinjalo, da bi Prapotnik moral ostati na klopi Jeruzalema, preostalih 13 odstotkov pa meni, da je trener leta v sezoni 2004/05 po slabih rezultatih ravnal prav in ponudil odstop. Kakorkoli že, v Ormožu bodo do pričetka drugega dela prvenstva (13. februarja 2006 bo domača tekma proti Gold Clubu) imeli dovolj časa, da najdejo prave rešitve in se dobro pripravijo. Iluzorno pa bi bilo pričakovati, da bodo jeruzalemčki v preostanku sezone še vedno ujeli vlak za uvrstitev v ligo za prvaka. Realnost Ormoža-nov v tej sezoni je liga za obstanek, pa če koga to moti ali ne. Zato je potrebno najprej dobro selekcionirati ekipo za nadaljevanje sezone in se pri tem že pripravljati na novo sezono v letu 2006/07. Seveda 1. A-ligaško sezono, da ne bo pomote! Primarni cilj v rokometnem klubu Jeruzalem za boljši jutri in mirno nadaljevanje sezone pa je nekaterim visokoletečim fantom porezal krila!
Uroš Krstič
Anketa med športniki
Ocena preteklega in želje v naslednjem letu
Mesec december za veliko večino športnikov in športnic pomeni, da si bodo vsaj malo oddahnili, nato pa ponovno stopili na igralne površine. Med športniki smo opravili anketo o tem, ali je bilo leto 2005 za njih uspešno in kaj si želijo v prihajajočem letu 2006.
DEJAN ZAVEC - PROFESIONALNI BOKSAR:
»Zame je bilo to izjemno leto, najboljše v celotni karieri. V petih dvobojih sem dosegel pet zmag, med katerimi je bil tudi naslov interkontinental-nega prvaka. Vse to me je z 68. mesta premaknilo na deseto mesto jakostne lestvice v velterski kategoriji.
Za prihodnje leto pa si želim, da se ne bi zaključilo, kot se je to - s poškodbo, da bi še izboljšal mesto na jakostni lestvici. Čez dobrih štirinajst dni mi poteče pogodba z mojimi delodajalci. Sedaj se
bomo pogajali o pogojih itd. Zanimanje so pokazali tudi iz ZDA. Skratka, pričakujem uspešno leto.«
META ŠIJANEC - ROKO-METAŠICA: »V tem letu nismo dosegle začrtanega cilja, ki smo si ga zadali v klubu. Izgubile smo nekaj točk, ki jih ne bi smele. Seveda si želim uspeha ekipe, za katero tekmujem. Kako pa bo v pri-
hodnje, še ne vem, saj zaradi službenih obveznosti po vsej verjetnosti ne bom več igrala v naslednji sezoni.
V letu 2006 pa se moramo dobro pripraviti, vsako srečanje odgarati in le tako bomo dosegle cilj, pa tudi malo sreče bo potrebno. Sem optimistka.«
EMIL ŠTERBAL - NOGOMETAŠ: »Minulo leto je bilo
izjemno za nogometaše Drave. V spomladanskem delu prvenstva smo dosegli peto mesto v slovenski ligi za prvaka in zaigrali v Intertoto pokalu. V novo sezono smo krenili dobro, potem pa nas je malo zmanjkalo. Po spremembi na trenerski klopi smo se potem ponovno pobrali in se s serijo štirih zmag močno dvignili. Vsekakor bi lahko bilo še bolj-
še.
V letu 2006 pa si želim, da bi ponovili zmagoviti niz in se približali mestu, ki vodi v Evropo, saj za to obstajajo možnosti.«
LEA MURKO - JUDOIST-KA: »Leto 2005 je bilo zame eno najuspešnejših let do sedaj! Dosegla sem dve zlati kolajni, prvo na evropskem kadetskem prvenstvu in drugo na olimpiadi mladih! Ta dva rezultata sta me »vlekla« dalje na evropsko mladinsko prvenstvo, kjer pa žal nisem dosegla dobrega rezultata, saj
Dejan Zavec, Meta Šijanec, Emil Šterbal, Lea Murko, Danilo Piljak
sem bila že precej utrujena.
Z letom 2006 prestopim v višjo starostno kategorijo (mladink), do sedaj sem namreč bila kadetinja. Vedno težje se bo dokazovati ... Moj cilj je uvrstitev v mladinsko reprezentanco za svetovno in evropsko prvenstvo. Za ti dve vstopnici se bom morala zelo potruditi, kajti normi sta zelo zahtevni.«
DANILO PILJAK - IGRALEC NAMIZNEGA TENISA: »Leto se je kljub vsem mojim nevšečnostim s poškodbo dobro končalo. Viden je napredek v igri, kar me zelo veseli, saj imam v naslednjem letu kar visoko zastavljene cilje. Najprej želim z ekipo dobro odigrati ligaški del tekmovanja. Naša forma se dviguje, upam, da se bo to pokazalo pri uvrstitvi na lestvici. V posamični konkurenci pa bom startal na naslov državnega prvaka do 21 let starosti, v članski konkurenci pa bi se rad uvrstil od 9. do 16. mesta.«
Danilo Klajnšek
Mojca Derčar, slovenska rokometna reprezentantka:
»Z malo sreče bi lahko bila uvrstitev višja
«
Prejšnji konec tedna se je v ruskem St. Peterburgu končalo svetovno prvenstvu v rokometu za ženske. Naslov je ostal kar doma v Rusiji, medtem ko je slovenska reprezentanca osvojila končno 14. mesto. V slovenski reprezentanci so bile tudi tri članice ekipe Mercatorja Tenzorja iz Ptuja Mojca Derčar, Ana Mihaela Ciora in Martina Strm-šek. Najpomembnejšo vlogo v ekipi je imela Mojca Der-čar, s katero smo naredili po koncu prvenstva tudi kratek intervju za Štajerski tednik.
Kakšna bi bila splošna ocena igre slovenske ženske rokometne reprezentance na svetovnem prvenstvu v Rusiji?
Mojca Derčar: »Prisotno je malo razočaranja, saj smo po prvih dveh, treh tekmah bile na dobri poti, da se uvrstimo v nadaljnje tekmovanje. Na koncu pa ste sami videli tisto nesrečno tekmo proti Angoli, ko nam nič ni šlo in smo žal izpadle. Na tej tekmi smo igrale slabo tako v obrambi kot tudi v napadu in na koncu je zmagal kakšen zadetek, ki bi nam prinesel uvrstitev v nadaljnji krog.«
Kako ste zadovoljni s končnim 14. mestom?
Mojca Derčar: »Kot ekipa smo pričakovale več. Upale smo na uvrstitev v naslednji krog tekmovanja, čeprav smo igrale v izredno težki skupini.
Foto: Črtomir Goznik
Mojca Derčar (rdeči dres), ZRK Mercator Tenzor Ptuj in slovenska reprezentantka
Javnost nas je sicer pred prvenstvom že odpisala, vendar igralke smo bile velike optimistke. Šle smo na prvenstvo, da se uvrstimo v drugi krog in tam bi se potem naprej lahko zgodilo marsikaj.«
Ali ste zadovoljni s svojo igro na SP?
Mojca Derčar: »Lahko bi igrala še boljše oziroma lahko bi dobila še več žog na desno krilo.«
V slovenski reprezentanci sta bili tudi vaši klubski so-
igralki Ana Mihaela Ciora in Martina Strmšek. Kakšni sta bili njuni vlogi v reprezentanci?
Mojca Derčar: »Martina Strmšek je še mlajša igralka, tako da je dobila manj priložnosti. V bistvu je dobila priložnost za igro le proti Avstraliji. Miki oziroma Ana Mihaela Ciora pa je imela nekaj težav s poškodbo kolena, tako da je zaradi tega manj igrala. Bi pa jo vsekakor bolj potrebovali v ekipi.«
Zgodbe, ki spremljajo življenje športnikov
Športnikom se vse zgodi
Posamezni rezultati športnikov se ob koncu leta ponavadi združujejo na različnih lestvicah, ki (objektivno) prikazujejo kvaliteto tekmovalcev. V hitrem tempu tekmovanj in treningov pa večkrat pride do trenutkov, ko je potrebno uporabiti domišljijo in biti iznajdljiv, da se ob koncu leta lahko športnik pohvali z rezultati. Ključni dogodki, ki vplivajo na dosežke, so večkrat skriti za rezultati, zanje v medijih ponavadi ni niti prostora. Zanimivosti iz sezone so za Štajerski tednik razkrili nekateri uspešni in znani športniki.
Lea Murko, judoistka JK Drava:
"Med vožnjo na evropsko prvenstvo v Zagreb sem vzela s seboj pesmarico. Fantom iz reprezentance smo dale nalogo, da se eno pesem iz
knjižice naučijo na pamet in so nam kasneje tudi zaplesali koreografijo. Drugače smo med vožnjo precej tiho."
Gregor Gazvoda, kolesar Perutnine Ptuj:
"Na poti na dirko v Franciji se nam je sredi Pariza na šest-pasovnici pokvaril avtomobil. Bilo je prav spektakularno, saj je bila 100 metrov okoli nas dimna zavesa. Organizator nam je za dva dni posodil njihovo škodo, ob zmagi Božiča pa so bili ti slabi trenutki pozabljeni. Zgodb je kar precej, zanimiva je tudi tista s Kube, ko so nam odvzeli radio zveze, ki jih imamo za pogovor z vodjo ekipe v avtomobilu. Razlaga je bila, da ogrožamo narodno varnost, tudi pojasnjevanje, da je to zgolj del opreme kolesarjev v 21. stoletju, ni nič pomagalo."
Martina Strmšek, roko-
metašica ŽRK Mercator Tenzor:
"Večkrat se mi zgodi, da kaj pozabim dati v torbo in si potem sposojam stvari od soigralk. Se mi je že zgodilo, da sem pozabila spodnje hlačke in sem seveda morala iti domov brez njih. Dan pred tekmo grem ponavadi na pijačo. Enkrat pa se je ta pijača spremenila v žur, ki je trajal do jutra. Tega sicer več ne prakticiram, se pa spomnim, da sem imela zelo slabo vest in sem igrala zelo dobro, dosegla sem deset golov."
Nina Kolarič, atletinja AK Keor Ptuj:
"Letos smo imeli nekaj težav s prevozi na tekmo. Dvakrat se nam je pokvaril spon-zorski avtomobil, le nekaj kilometrov pred Brežicami sem bila tudi sama zraven. S Ptuja so potem poslali šoferja
Končni vrstni red svetovnega prvenstva je Rusija, Romunija in Madžarska. Vaš komentar?
Mojca Derčar: »Rusija je igrala celo prvenstvo zelo dobro in so vsekakor zasluženo osvojile naslov svetovnih prvakinj. Malo so me presenetile Romunke, ki so igrale zares dobro, medtem ko so me Madžarke glede na spremembo generacije še najbolj presenetile s končnim tretjim mestom.«
Kako bi ocenili kvaliteto rokometne igre na SP?
Mojca Derčar: »Glede na to, da se je veliko ekip pomladilo oziroma je to neka mešanica izkušenih igralk in mladih, moram reči, da je bila igra na dokaj visokem nivoju. V roku dveh, treh let tja do olimpijskih iger v Pekingu bodo ekipe še bolj uigrane in lahko pričakujemo še boljši rokomet.«
Kakšni so cilji slovenske ženske rokometne reprezentance v prihodnosti?
Mojca Derčar: »Prvi in osnovni cilj reprezentance v prihodnosti je ta, da se le-ta redno uvršča na velika tekmovanja. Stvar trenerja in stroke pa je, kakšna bo usoda malo starejših igralk, ali bomo še v reprezentanci ali bodo dobile priložnost za dokazovanje mlajše igralke.«
David Breznik
z drugim avtomobilom, tako da smo prispeli še pravočasno. Nisem pa prišla pravočasno na ekipno tekmo v Novo Gorico, ker mi v klubu niso javili, da je bila prestavljena. Prispela sem, ko sta bili do konca le še dve seriji trosko-ka, brez ogrevanja pa je bil rezultat slabši, kot bi lahko bil."
Mladen Dabanovič, vratar NK Drava:
"Letos je bilo tako leto, da mi se še avto ni niti enkrat pokvaril. Zanimiva pa je zgodba, ko sem se poškodoval sedem minut pred koncem tekme. Izkoristili smo vse menjave, sam nisem mogel več stati, zato sem rokavice predal Aljažu Zajcu. Ob tesnem rezultatu je moral enkrat posredovati, na srečo uspešno. Doživel je bučen aplavz, kot ga verjetno ni še nobeden v ekipi in mu zdaj večkrat rečemo, da je svoj vrhunec kariere doživel kot vratar, ne kot igralec."
UG
Lea Murko, Gregor Gazvoda, Martina Strmšek, Nina Kolarič, Mladen Dabanovič
Judo • Zaključek sezone
Priznanja v prave roke, tudi Leine
Slovenska judo zveza je v Slovenski Bistrici organizirala prireditev ob zaključku koledarskega leta, kjer so podelili priznanja najboljšim ju-doistom in judoistkam v letu 2005. Pri članicah je prvo mesto pripadlo Urški Žolnir (Sankaku), pri moških Sašu Jerebu iz JK Olimpija, ta je bil najboljši tudi v kategoriji mlajših članov, pri mlajših članicah pa je priznanje dobila Vesna Đukič iz JK Sanka-ku. V mlajših kategorijah so dobili priznanja: Rok Dragšič
(JK Sankaku) pri mladincih, pri mladinkah še enkrat Vesna Đukič (JK Sankaku), pri kadetih Kristjan Crnič (jK Impol Slovenska Bistrica), pri kadetinjah Lea Murko (JK Drava Ptuj), pri starejših dečkih Alen Pulko (JK Impol), Tim Lešnik (JK Duplek) in Uroš Kavčič (JK Murska Sobota), pri starejših deklicah pa Kristina Vršič (JK Duplek) in Nina Miloševič (JK Železničar).
Danilo Klajnšek
Vesna Đukič, Urška Žolnir in Sašo Jereb
Strelstvo
Prioriteta EP 2006
Strelski Center Gaj pri Pra-gerskem si je pridobil velik sloves s svojo paleto raznovrstne ponudbe in organizacijo številnih tekmovanj - od Grand Prixa do vrste nacionalnih in regionalnih. Na več kot osemnajstih hektarjih površine in z odlično infrastrukturo je možno zadovoljiti vse potrebe v strelstvu. Tam se nahajajo strelišče za trap, skeet, double trap, pa-intball, compak sporting in lokostrelstvo. Ob vsem tem pa je tukaj še trgovina s strelsko opremo, možno je pridobiti strelska dovoljenja, na voljo so inštruktorji in trenerji, večnamenska športna dvorana z velikim in urejenim parkirnim prostorom ter seveda tudi gostinska ponudba.
Na dobro obiskani tiskovni konferenci so v petek predstavili delo v letu 2005 in
cilje za naslednje leto, predstavili pa so tudi priprave na evropsko prvenstvo s puško šibernico, ki bo potekalo naslednje leto od 28. avgusta do 4. septembra. Na tem tekmovanju pričakujejo okoli šeststo tekmovalcev in številne spremljevalce. Predsednik organizacijskega odbora Igor Rakuša in direktor tega tekmovanja Branko Brumen sta podrobno predstavila to tekmovanje, na koncu pa je svoje dodal tudi predsednik SZ Slovenije Gorazd Maloič. Konec avgusta in začetek septembra bo torej v znamenju strelcev s puško šibernico. Ne smemo pozabiti tudi na preostalih šest velikih tekmovanj v letu 2006, ki bodo prav tako zaznamovala dejavnost olimpijskega strelišča v Gaju pri Pragerskem.
Danilo Klajnšek
Predsednik strelskega centra Gaj Igor Rakuša, direktor Branko Brumen in predsednik SZS Gorazd Maloič
Odbojka
Z zmagami zakljucili letošnje leto
Prav vse tri ekipe, ki jih spremljamo v Štajerskem tedniku, so letošnje nastope končale z zmagami. Minulo soboto so bili odigrani zadnji dvoboji v letošnjem letu, prav vse ekipe pa odhajajo na zaslužen odmor z uvrstitvijo v zgornjem delu konkurence, v kateri nastopajo. Najvišje, na samem vrhu, so prvi del prvenstva končale ptujske odbojkarice, ki so v 11 krogih drugoligaške konkurence zbrale 31 točk in imajo pred drugouvrščenimi Prevaljami pet točk naskoka. Pod vodstvom Sergeje Lorber, odlične igralke, ki z rezultati ptujske ekipe dokazuje, da je tudi dobra trenerka, so Ptujčanke minulo soboto premagale peto-uvrščeni Broline iz Kamnika ter se veselile zasluženega jesenskega naslova. Le en poraz v prvem delu sezone zgovorno priča o kvaliteti Ptujčank, ki so sedaj edine prave kan-didatinje za osvojitev naslova ter uvrstitve v prvo ligo.
Z odliko so letošnji del sezone v prvi državni ligi opravile tudi odbojkarice Benedikta, ki so po 14 odigranih krogih na visokem tretjem mestu. Zmagale so šestkrat ter zbrale
21 točk. Na začetku sezone so Benedičanke imele kar nekaj težav, po prihodu odlične Ane Kutsay, ki si je prvoligaške izkušnje nabirala na Ptuju in v Ljutomeru, pa so se zvrstile dobre igre, ki so prinesle tudi rezultate. Benedikt je minulo soboto slavil na Jesenicah pri najslabši ekipi prvoligaške konkurence, po kratkem odmoru med prazniki pa bodo varovanke Dušana Jesenka že pričele priprave za nadaljevanje sezone, ko bodo poskušale zadržati pridobljeno visoko pozicijo.
Najbolj nezadovoljni z uvrstitvijo po prvem delu sezone so izmed odbojkarskih ekip, ki jih spremljamo v Štajerskem tedniku, odbojkarji Svita iz Slovenske Bistrice. Osvojili so peto mesto, za vodilnima ekipama druge lige Logatcem in Triglavom pa zaostajajo osem točk. Po izpadu iz prvoligaške konkurence tako Svitu verjetno ne bo uspel že v prvi sezoni povratek med najboljše slovenske odbojkarske ekipe, z dobrim, načrtnim delom pa bodo pripravili ekipo, ki bo v prihodnje znova posegala po višjih uvrstitvah.
Miha Šoštarič
Strelstvo • 3. liga s puško
Teodor Pevec na odliCnem 2. mestu
Foto: Matija Potočnik
Ptujčan Teodor Pevec zaseda v skupnem seštevku posameznikov visoko drugo mesto.
S 3. krogom 3. državne strelske lige s standardno zračno puško, v kateri nastopajo tudi strelci SK Ptuj, se je zaključil prvi del tekmovanja. Po treh krogih je ekipa SK Ptuj, ki v skupnem seštevku zaseda 3. mesto, dosegla 4781 krogov, oziroma v povprečju 1593,7 kroga na tekmo. Med posamezniki je pred nadaljevanjem v odličnem položaju Ptujčan Teodor Pevec, ki v povprečju dosega 562 krogov na tekmo in v skupnem seštevku zaseda odlično 2. mesto za najboljšo (17-letno!) strelko iz Ruš Majo Weingerl, ki ima 17 krogov prednosti. Od ostalih dveh strelcev SK Ptuj je trenutno boljši Marjan Zupanič, ki v povprečju
dosega 521,3 kroga na tekmo in v skupnem seštevku zaseda 9. mesto pred Marjanom Grilom, ki povprečno dosega 510,3 kroge na tekmo in zaseda 10. mesto. V drugem delu tekmovanja čaka Ptujča-ne lažji razpored tekmovanja, saj jim v goste pride prvouvr-ščena ekipa Impola iz Slovenske Bistrice in v zadnjem krogu »ranjeni lev«, ekipa I. pohorskega bataljona iz Ruš. V predzadnjem, 5. krogu bodo Ptujčani gostovali še pri drugouvrščeni ekipi SD Franc Lešnik Vuk iz Hotinje vasi, s katero imajo po tesnem domačem porazu še nekaj neporavnanih računov.
Simeon Gonc
Portret Srečka Glivarja, Dolenjca na začasnem delu na Ptuju
»Dvignjene roke mi poženejo kri po žilah«
»Klub se počasi prebija in iz leta v leto se vidi napredek,« pravi Srečko Glivar, ki vidi pri perutninarjih svetlo prihodnost.
Srečko Glivar je bil član zlate generacije dolenjskega kolesarstva, saj je tekmoval s slovitimi imeni, kot so Sandi Papež, Brane Ugrenovič, Gorazd Štan-gelj in še s kom. Kot član jugoslovanske in kasneje slovenske reprezentance pa je bil v ekipi tudi z Bojanom Ropretom, Primožem Čerinom in Juretom Pavličem. Čeprav je bil odličen že kot kolesar, pa se že tri leta uveljavlja kot izjemen strateg na čelu ptujskega kluba.
"Nisem bil rojen zmagovalec, slovel sem kot izredno dober pomočnik, kajti odgovarjale so mi izredno težke dirke, teh pa takrat v 'jugovi-ni' ni bilo. Klub vsemu sem se uvrščal med prve tri na takrat prestižnih dirkah Alpe Adia ter Dirka po Jugoslaviji. Drugi sem bil na prvi izvedbi dirke Po Sloveniji, ljudje pa so si me najbolj zapomnili kot 'hribolazca', kajti zmagal sem Vršič ter Grossglockner. Štirikrat sem vozil na svetovnem prvenstvu in dokaj klavrno končal, moja specialnost pa, kot sem že omenil, so bile težke etapne dirke, a žal največjih nisem dočakal," se 39-letni Novomeščan spominja svoje tekmovalne kariere.
V matičnem klubu je doživel vrhunec ob zmagi San-dija Papeža na Balkanskem prvenstvu, ko je sponzorstvo prevzela Krka, za tiste čase pa pove, da so na račun tega rezultata živeli še kar nekaj let. Ptujčanov takrat ni bilo
Srečko Glivar, KK Perutnina Ptuj
v vrhu slovenskega kolesarstva: "Prva kolesarja, ki sem si jih zapomnil, sta bila Kelner ter Mahorič. Spomini so bolj bežni, takrat sem tekmoval v članski konkurenci in se ne spomnim, da bi se komu uspelo uvrstiti na višja mesta."
Prihod na Ptuj
Perutnina Ptuj, ki se je z leti počasi prebijala v vrh slovenskega kolesarstva, je postala pred tremi leti nova sredina, ko za Glivarja v Novem mestu ni bilo več plodnih tal za delo: "Po 'zamenjavi oblasti' v klubu ni bilo pravega posluha zame, zato sem sklenil, da je po 23
letih Krke čas, da zamenjam klub," pove in doda, da ima s ptujsko ekipo še velike načrte: "Klub se počasi prebija in iz leta v leto se vidi napredek. Tujci na začetku še imena Perutnina Ptuj niso znali izgovoriti, sedaj pa to ime po 50 zmagah v treh letih nekaj pomeni. Izredno težko se je uvrstiti na močne dirke, saj se na dirko prijavi tudi do 100 ekip, starta pa jih le 20. V zakulisju kolesarstva poteka prava vojna. Že novembra se moraš dogovoriti, kje boš dirkal septembra naslednje leto." Kje bodo Ptujčani nastopali drugo leto, še zagotovo ne ve,
bodo pa vsekakor startali na nekaterih težkih in prestižnih dirkah kot v zadnjih sezonah: "Cilj so dirke prve kategorije ne glede, kako se imenujejo ali kje so."
V njem še vedno ostaja potrebna tekmovalnost iz kolesarskih let, vse rezultate doživlja skupaj s kolesarji: "Dvignjene roke na cilju s črko P na prsih mi poženejo kri po žilah, da še včasih spati ne morem," zato ima s ptujskim klubom tudi visoke ambicije: "Čez pet let se vidim v vlogi športnega direktorja na Tour de France, s Perutnino Ptuj seveda."
UG
Košarka • Omrezje.net & parkl
Prva »stotica« ekipi Dornave
Odigrane so tekme petega kroga in sledi tritedenski počitek ekip. Tekmovanje se nadaljuje s povratnimi tekmami drugi teden v januarju naslednje leto. V prvem delu letošnje sezone se je pokazalo, da izrazitega favorita letos ni. Vsaj po štiri ekipe so v vsaki skupini izenačene in lahko vsaka premaga vsako.
Presenečenji v skupini A sta ekipi Veteranov s Pragerske-ga ter Din don Neman, razočarali sta ekipi ŠD Slam in Rač. Prav tako bo zanimivo v skupini B, kjer bodo štiri ekipe odločale za vrh lestvice. Trenutno kaže bolje ekipama iz Starš in Cirkovc, za petami sta jima ekipi iz Majšperka in Good guysi.
Ekipa Rač
Foto: Radko Hojak
V	petem krogu lige Parkl so prvovrstno presenečenje pripravili igralci Veteranov s Pragerskega, ki so v zaključku tekme premagali prvaka, ekipo ŠD Slam, ki letos še ni pokazala vsega, kar zna. Ekipa Din don Neman je na gostovanju premagala ptujske Veterane in si na široko odprla vrata za vrh lestvice. Ekipa Rač je dosegla prvo letošnjo zmago nad ekipo Dornave, hkrati ji je »podarila« članstvo v »klubu 100«.
V	skupini B so »dobri dečki« gostili »tiskarje«, ki so jim pokvarili zimsko spanje na vrhu lestvice in jim odvzeli pomembni dve točki v boju za vrh. V drugih dveh tekmah sta po pričakovanjih zmagala favorita iz Starš in Majšperka proti ekipama Ptujske Gore in Kidričevega, ki sta kandidata za zadnji dve mesti te skupine. Vse ostalo in še več lahko preberete na spletnem naslovu: www.omrezje.net/parkl.
Rezultati 5. kroga:
Good guys - Tiskarna Ekart design 68:80 (15:16, 12:25,
20:16; 21:23), KK Veterani Pragersko - ŠD Slam 78:72 (23:20, 16:21, 20:18, 19:13), Veterani - Din don Neman 63:71 (26:15, 14:24, 11:9, 12:23), KK Starše - ŠD Ptujska Gora 96:56 (25:14, 16:9, 28:22, 27:11), ŠD Kidričevo - Picerija Špajza 73:85 (21:20, 15:27, 21:26, 16:12), KK Rače -KMO Dornava 113:69 (36:12, 22:22, 19:16, 36:19), Din don Neman - KK Veterani Prager-sko neodigrano (tekma 7. 1. 2006) SKUPINA A
1.	ŠD SLAM	5 3 2 +53 8
2.	DIN DON NEMAN 4 4 0 +24 8
3.VETERANI	PRAGERSKO 4 3 1 +29 7
4.	VETERANI PTUJ (-1) 5 3 2 - 4 7
5.	KK RAČE	5 1 4 +23 6
6.	KMO DORNAVA 5 0 5 -125 5
SKUPINA B
1.	KK STARŠE	5	4	1 +57	9
2.	TISKARNA EKART DES. 5	4	1 +41	9
3.	PICERIJA ŠPAJZA	5	3	2 +24	8
4.	GOOD GUYS	5	3	2 +23	8
5.	ŠD KIDRIČEVO	5	14- 44	6
6.	ŠD PTUJSKA GORA	5	0	5 -101	5
Lestvica strelcev po 5. krogu:
1. Davor Bauman (KK Rače) 141, 2. Boštjan Meglič (KK Ra-če)120, 3. Uroš Goričan (ŠD Cirkovce) 112 košev.
Radko Hojak
Karting • Uspešna sezona za AMD Ptuj
Za dosežke v letu 2005 tri priznanja
35-letno delovanje in uspehi kartinga pri AMD Ptuj so bogati, saj so Ptujčani to športno zvrst z navdušenjem sprejeli, ko so na ptujskih ulicah ob praznovanju spoštljive 1900-letnice najstarejšega slovenskega mesta leta 1969 prvič videli zanimive dirke z »malimi cart avtomobilčki«.
Po zaslugi Franca Krajnca, ki je že od leta 1966 tekmoval na dirkah po domovini, je zbral več pristašev in tega leta so ustanovili Karting klub Ptuj v sklopu dejavnosti Ljudske tehnike Ptuj. Od ustanovitve vse do danes je neumorni in predan svojemu delu Jože Čeh, od katerega so bile marsikatere odločitve merodajne in njegov doprinos z bogatimi izkušnjami je dal pečat k zlatemu obdobju ptujskega kartinga. Med ustanovitelji so bili tudi štirje, ki so vozili na prvi meddru-štveni dirki - Franc Krajnc (ki je zmagal v svoji kategoriji), Rene Glavnik, Uroš Langerholc in Slavko Pislak. Razvoj je bil nadvse uspešen in po petih letih dirk na platoju avtobusne postaje in Osojnikove ceste je marljivim entuziastom ob velikem razumevanju Dravskih elektrarn, vodilnih gospodarstvenikov v občini in UO AMD
Foto: Langerholc
Dejvid Nistor, Uroš Langerholc in Sašo Stamenkovič na svečani proglasitvi v Logatcu, kjer so poseljevali priznanja za letošnje dosežke.
Ptuj uspelo v Hajdošah izgraditi edinstven tovrsten objekt v Jugoslaviji. Od leta 1975 se vsako leto vrstijo prireditve v kartingu, motoristične dirke, kolesarske dirke in spretnost-ne vožnje. Klubske vitrine krasijo zmagovalni pokali, ekipne lovorike - državni prvaki 1972, 1976 in 1977, nekajkrat tudi vi-ceprvaki Jugoslavije. V tem obdobju so osvojili naslove prvakov Armando Hvala, mladinski prvak, v razredu ICA 100 ccm Uroš Langerholc in Otmar Ar-
tenjak in v razredu F 125 ccm Slavko Pislak in Milan Slana, viceprvak pa je postal Rene Glavnik _
Osamosvojitev Slovenije je AMD prinesla novih uspehov. Ekipno drugi so bili leta 1999 in 2002, tretji 2001 in 2004, najvišje lovorike naslov leta so osvojili leta 2003 in 2005. Kot posameznik je leta 1992 naslov v razredu F 125 ccm osvojil Mitja Zaman, 1994 je mladinski naslov dosegel Zvonko Dominko, ki je leta 1999 v razredu F 125
ccm osvojil državno prvenstvo Leta 2003 je v mladinskem razredu postal prvak Alex Damiš V mozaik uspehov v letošnjem letu dodajajo vozniki AMD Ptuj novo lovoriko - ekipni naslov ki ga je na slovesni proglasitvi v Logatcu v družbi najboljših voznikov v vseh zvrsteh avtomoto športa prejel predsednik Uroš Langerholc, mlada perspektivna voznika Dejvid Nistor in Sašo Stamenkovič pa sta osvojila naslov državnega prvaka Prejeli so kristalne pokale AMZ Slovenije. Ostali ptujski tekmovalci so dosegli naslednje uvr stitve: v razredu Gazela Free 6 mesto Žan Žabret, v razredu 100 ccm junior Blaž Božak 2 mesto, Matjaž Dominko 3. me sto, v razredu Rotex senior 3 mesto Darjan Klobasa, 9. me sto Damjan Švancer-Butinar v razredu F 125 ccm Zlatko Oman 7. mesto, Jože Šeruga 12 mesto in Angelo Vežnaver 13 mesto. V dirkah za Pokal Sport stila je Dejvid Nistor osvojil 1, mesto in pokal, saj je od 6 dirk petkrat zmagal. V teh letih si je AMD Ptuj pridobil večkrat priznanje najboljšega organiza torja dirk, za kar gre priznanje vsem športnim funkcionarjem, med njimi nekaterim preka ljenim tekmovalcem na čelu
z neumornim predsednikom - legendo kartinga Urošem Langerholcem.
Vse pa čaka v prihodnjem letu nov izziv in delo, premostitev kartodroma navzgor ob kanalu na novo lokacijo, kjer bo izgrajena daljša tekmovalna
steza s spremljajočimi objekti, ki bodo pogojevali predpisom, da se bodo lahko izvajale dirke za evropsko in svetovno prvenstvo, kar bo dalo nove športne užitke pristašem avtomotori-stičnega športa.
anc
Rokomet • Skupščina MRK Drava
Boljši časi za ptujski moški rokomet?
Športni napovednik
ROKOMET
1. A SRL MOŠKI
PARI 15. KROGA - PETEK, 23. 12.: Ribnica Riko Hiše - Jeruzalem Ormož, Slovan - Krka, Termo - Cimos Koper, Gold club - Celje Pivovarna Laško. Že odigrano: Trimo Trebnje - Gorenje in Prevent - Rudar Trbovlje.
MALI NOGOMET
LIGE MNZ PTUJ
SOBOTA, 24. 12. ob 9.00: Poetovio Petlja Vitomarci - NK Skorba, 9.40 Kozminci - Jure MTS Hajdina, 10.20 Podgorci - Poetovio Petlja Vitomarci, 11.00 Skorba - Kozminci, 11.40 Jure MTS Hajdina - ZOO Trans Lancova vas, 12.20 Cafe bar Furči - Gerečja vas, 13.00 Klub ptujskih študentov - Rim, 13.40 Hobit Pub Apače - Juršinci, 14.20 Rožice - Ptujska Gora.
SILVESTRSKI TEK
Športno društvo Kidričevo organizira vsakoletni tradicionalni Silves-trski tek po ulicah Kidričevega. Tekmovanje se bo pričelo ob 16.30 v parku pred vrtcem, v soboto, 31. decembra. Tekmovalci bodo lahko tekmovali v naslednjih kategorijah:
-	otroci, start ob 16.30, proga je dolga 800 m
-	ženske, start ob 16.45, proga je dolga 1500 m
-	moški, start ob 17.00, proga je dolga 2400 m.
Prvi trije v vsaki kategoriji dobijo pokal in darilo. Poskrbljeno bo za topli napitek.
Danilo Klajnšek
ŠAH
Memorialni turnir v Spuhlji
Šahisti iz Spuhlje vabijo vse ljubitelje šahovske igre, da se udeležijo tradicionalnega šahovskega turnirja, ki bo v ponedeljek, 26. decembra, ob 9. uri v okrepčevalnici Pri Majdi v Spuhlji.
Turnir je v spomin na preminulega člana ŠS Spuhlja oziroma ŠD Ptuj Milana Šeruga in Ferdinanda Supančiča. Za prve tri so pripravljeni pokali. Vabljeni so vsi šahisti ne glede na kategorijo. Tisti, ki imajo šahovske ure, naj prinesejo tudi te, zraven pa še obilo dobre volje. Vabijo šahisti iz Spuhlje
Ta teden je bil zelo pomemben za ptujski moški rokomet. Dolgo časa najavljena skupščina MRK Drava Ptuj se je tudi dogodila. Verjetno pa bo pomenila nov zagon, saj je ptujski moški rokomet doživljal težke trenutke. Pridobiti v klub nove ljudi in sponzorje k delu ni majhna stvar in ravno to je uspelo rokometnim delavcem iz RK Drava Ptuj. Sprememba je v tem, da bo ob predsedniku kluba Ivanu Gomilšku glavno besedo v klubu imel Slavko Očko, ki je tudi predstavil vizijo kluba v prihodnje. Ob njemu je novo ime še Iztok Jurij, ki bo vodja marketinga. Zelo pomembno je predvsem to, da so si zadali cilje, ki naj bi ptujski moški rokomet peljali naprej in navzgor v rokometnih ligah. Igralci in vsi ljubite-
lji rokometa na Ptuju so s tem verjetno zadovoljni, žal pa ne s tem, da ni bilo nikogar od povabljenih iz ptuiske šport-
ne politike, pa naj si bo to iz Športnega zavoda, Športne zveze ali MO Ptuj.
Danilo Klainšek

Novi vodilni možje MRK Drava so si zastavili ambiciozne načrte.
Planinski kotiček
28. pohod po poteh Pohorskega bataljona
Mineva 63 let od poslednjega boja Pohorskega bataljona. Tragične bitke se bomo ptujski in ormoški planinci spomnili 7. januarja 2005, ko se bomo udeležili 28. tradicionalnega pohoda po poteh Pohorskega bataljona, ki ga organizira PD Zreče. Pohod bo potekal od Peska do Kota mimo prizorišča poslednjega boja pri Treh Žebljih. Hoje bo 5 do 6 ur. Na startu na Pesku bo vsak udeleženec proti plačilu startnine 200,00 SIT prejel kontrolni kartonček, ki je pogoj za spominski žig pohoda. V kraju Kot bo zagotovljen topli napitek. Zaključna prireditev pohoda z bogatim srečelovom in s podelitvijo priznanj bo v športni dvorani pri OŠ Zreče. Tam si bomo lahko odtisnili žig pohoda, kupili topli obrok in se zavrteli ob zvokih ansambla Zreških 6.
Na pohod se bomo podali z minibusom ob 6.30 uri izpred železniške postaje na Ptuju. Potrebna bo planinska oprema za zimske razmere. Prijave s plačilom 2.500,00 SIT sprejemamo v društveni pisarni ob uradnih urah v torek in petek med 17. in 19. uro do 3. 1. 2006 oz. do zasedbe 17 prostih mest. V ceno je vključen prevoz in organizacija. Pohod bo vodil Tone Purg s sovodnikom.
Tenis
Zimska liga 2005/6
2.	liga
V soboto, 17. decembra, je bilo v dvorani Goya v Hajdošah odigrano 4. kolo v 2. ligi. Doseženi so bili naslednji rezultati: Okrepčevalnica Patruša - Sortima, d. o. o. 2:1, Tigri
-	TC Kidričevo 1:2, TK Štraf - TK Gorišnica 1:2.
Lestvica 2. lige: 1. Sortima, d. o.
0.	10 točk, 2. Okrep. Patruša 9 točk,
3.	TK Štraf 6 točk, 4. TC Kidričevo 5 točk, 5. TK Gorišnica 4 točke, 6. Tigri 2 točki.
1.	liga
Pari 5. kola, ki bo odigrano v soboto, 7. januarja 2006: TK Neptun
-	Veterani, TK Skorba Gad - TK Skorba, TC Luka - Nedog, s. p.
Družba za geodetske dejavnosti
Ptuj, Potrčeva cesta 4/a telefon: 02/ 749 1130, faks: 02/ 749 7 737 E-mail: info@merilo.si
Najbolj dragoceni SO tisti trenutki, ki dajejo lepoto preteklosti in smiselprihodnosti Naj zahlestijo tudi v letu 2006, božični večer pa prinese topline in miru.
Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo!
Kolektiv Merilo
družba za izvajanje geodetskih storitev
SAMOBOR & ILEC dno
Ulica heroja Lacka 10 2250 PTUJ DŠ: SI58041915
Tel.:+386 (0)2 787 62 10 Fax: +386 (0)2 787 62 11
Vesele božične praznike in srečno novo leto 2006!
TRGOVSKO PODJETJE NAVELIKO IN MALO d.0.0.
KEMIKALIJA, Zagrebška 30, 2251 Ptuj, tel.: 02/78-37-621, 02/78-85-000 KEMIKALIJA, Zabovci 4b, tel.: 02/76-63-951
SREČNO 2006!
Se priporočamo s svojimi storitvami:
-	mešalnica fasadnih barv in ometov
-	mešalnica mobihel 2K in metalik
-	mešalnica tesarol in helios barve v vseh niansah
€MITÏ„oo
TRGOVINA IN STORITVE STOJNCI19,2281 Markovci tel. 02/788 81 60, faks 02/788 81 61
Vsem našim cenjenim strankam
in poslovnim partnerjem želimo blagoslovljen božič, v letu, ki prihaja, pa veliko zdravja, sreče in zadovoljstva!

ASFALTI PTUJ
d.ao.
PODJETJE ZA NIZKE GRADNJE
KVALITETA IMA SVOJE IMEÎ
ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 13,2250 PTUJ TEL. 02/749-26-10, FAX 02/749-26-12
Želimo Vam vesel božič ter uspešno novo leto 2006Î
Ti
M
DINVESTd
.0.0.
Podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve
Prešernova 30, 2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, faks: 787-91-11, e-pošta: tmd@amis.net
Srečen in vesel božič
ter uspešno in zádovou no leto 2000
želi vsem strankam in poslovnim partnerjem družba TMD INVEST d.o.o., Prešernova 30, Ptuj.
Vesele božične praznike ter uspešno
2006!
Vesele božične praznike ter obiio posiovnili uspeliov v ietu 2006!

o J živinozdravniška ambulanta, d.0.0.


Cirkovce 50, 2326 Cirkovce m.: (02) 789 01 70, tel./fax.: (02) 789 01 71 E-mail: kríza@siol.net
Dežurni telefon: 041 640 466
Vesel božič ter srečno, uspešno in zdravja polno 2006.
MIPIS
PROJEKTIRANJE, NADZOR TER SVETOVANJE V GRADBENIŠTVU
PROJEKTIRANJE STANOVANJSKIH HIŠ, VIKENDOV, GOSPODARSKIH OBJEKTOV, POSLOVNIH OBJEKTOV, LOKALOV,...
LEGALIZACIJE VSEH OBJEKTOV, TIPSKI PROJEKTI.
Prijetne božične praznilce ter uspešno 2006!
Irena Mesaric s.p.. Breg 20,2322 Majšpeik, tel.: (02) 794-55-71, GSM: (031 ) 722-302
Gradbene storitve in avtoprevoiništuo -
ZolperJože s.p. Ma/šperic Ma. 2322 Majšperk tel 02 795 02 50
Svojim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in jim želimo vesele božične praznike ter srečno novo leto 2006!
Se priporočamo!
PROIZVODNJA, SERVIS IN ZASTOPSTVO SIEMENS VDO Trading Ges.m.b.H
Mlinska 1a, SI-2251 Ptuj, Tel.: 02/788-09-10, Fax: 02/ 788-09-30, E-mail: taho@tahografi.si
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesele božične
praznike in uspáno novo leto,
-^-^
C Priporočamo se s svojimi proizvodi, servisnimi storitvami in kontrolo vseh ^ vrst tahografov po evropski zakonodaji;
it

kolektiv TAHOGRAFI
20 ŠtajerskiTEUHlK
Božićno-novoletne čestitke
petek • 23. decembra 2005
DA éi !>■ Častu^ ùfmsiuÂnit' do&rí ées&é' in t/^êi tř^ut&i, za mno^ êe^ik ...
Oé èozièa. mir hêimo mnífo čoM^ni/i' trt^natiov-s sv^'mi iêià^imi k noifm êeta. mnog^ zii^zd
Bukvica, knjigama in papirnica, Zagrebška cesta 4 in Osojnikova 21 - pri Tušu
RENAULT
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel božič ter srečno, zdravo in uspehov polno ^^ novo leto.
'^Zahvaljujemo se jim za izkazano zaupanje in se priporočamo t^^ v prihodnje.
AH Terbuc d.o.o.
Dornava 116/b- 2252 Dornava, Telefon.: 02/754-0080
PTUJSKA
LET
VINARSTVO
Članica skupine Perutnina Ptu]
Ptujska klet Ptuj želi vsem kupcem, poslovnim partnerjem, sodelavcem in prijateljem blagoslovljen BOŽIČ in SREČNO 2006. Naj se tudi leto 2006 vrti v vrtincu harmonije okusov.
PTUJSKA KLET VINARSTVO, d.o.o. Vinarski trg 1,2250 PTUJ Tel. 02 78 79810
AGR®ENTER KRAJNC
Ormoška 21, 2250 Ptuj, tel: 02/748-02-10, fax: 02/748-02-11 Trgovina z rezervnimi deii za TiVUCTOiUE in KiVIETiJSKO iVIEHANiZACiJO
>0
CENJENIM STRANKAM, VSEM POSOLOVNIM PARTERJEM TER SODELAVCEM ŽEUMO VESEL BOŽIČ TER SREČNO NOVO LETO 2006.
Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj
Ormoška cesta 25, 2250 Ptuj tel.: (02) 749 36 10, fax: (02) 749 36 20 E-poíta: kgz@kgz-ptuj.sl www.kgz-ptuj.si
VESEL BOŽIČ IN SREČNO, ZRAVO IN USPEŠNO LETO 2006, VAM ŽELIMO DELAVCI KMETIJSKO GOZDARSKEGA ZAVODA PTUJ IN ČLANI OBMOČNE ENOTE KGZS.
V KMETIJSKI SVETOVALNI SLUŽBI, KONTROLNI IN SELEKCIJISKI SLUŽBI V ŽIVINOREJI, OSMENJEVALNEMU CENTRU IN LABORATORIJIH, SI ŽEUMO DOBREGA SODELOVANJA ZA SKUPNI NAPREDEK V KMETIJSTVU.
NAJ BO LETO, KI JE PRED NAMI BREZ NARAVNIH NESREČ, VREMENSKIH NEPRILIK, S POSLUHOM IN ZAUPANJEM DO DOBROT KI JIH PRIDELUJEMO V NAŠEM DOMAČEM KMETIJSTVU.
Kolektiv
Jurovci 1/b, Viilem pri Ptuju, tel.: 02/ 764-21-01, PE: Osojnikova 3, Ruj, tel.: 02/ 778-05-41 in
OKREPČEVALNICA
p\ZZERlA-IGRAí.yv/c^
Juravci 1/b, Videm pri Ruju, tel.: 02/ 764-21-01 iz Jurovcev želi svojim strankam in gostom vesel božič ter veliko zdravja in uspehov v letu 2006.
SDS
Slovenska demokratska stranka
Prihodnost je nepopisana helina papirja. Na vsakem je, Ja sam stori korak v njo. Zariše svojo stezo ali skupaj z drugimi začrta možno pot.
V prihajajočem prazničnem času Vam želimo veliko lepih trenutkov, božičnega miru. Voščimo ob dnevu samostojnosti in naj bo leto 2006 polno zadovoljstva, zdravja, osebnih in poslovnih uspehov.
Mestni odbor SDMPtuj predsednik Andrej Korpar
Mestni odbor SDS Ptuj predsednik lO Rajko Fojt, univ. dipl. inž.
Tesarstvo, brunarice, knauf, šiviljstvo N€-Jn
Silvester Šešerko, s. p. Senešci 2a, Velika Nedelja
S svojimi storitvami se priporočamo tudi v letu 2006. Srečno!

Štajersko sadje in zelenjava
Štajersko sadje in zelenjava odl<up in prodaja d.d. Miklošičeva ulica 12, 2250 Ptuj, Slovenija
IHvaia vsem strankam, poslovnim partnerjem In prijateljem za izkazano zaupanje v iztekajočem se letu. Želimo vam prijetne praznike, v novem letu pa zdravja, sreče, miru In še veliko okusnih plodov.
Koleiđiv podjetja Štajersko sadje in zelenjava.
-k
LDS
LIBERALIMA DEIVIOKRACIJA SLOVENIJE
Liberalke in liberalci ter svetnica in svetniki svetniške skupine LDS v Mestni občini Ptuj Vam iskreno voščimo vesele božične praznike, obilo uspehov, zdravja in sreče v prihajajočem
letu 2006
ter ponosno praznovanje ob dnevu samostojnosti naše Slovenije.
Gregor Šmigoc Predsednik MO MLD Ptuj
Lidija Majnik Predsednica MO LDS Ptuj
Emil Mesaric Vodja svetnike skupine LDS
Vesele božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 2006!
želimo vam bogatih doživetij, predvsem takšnih, v katerih boste našli prostor za osebno srečo ter uspeh in zadovoljstvo v vašem delovnem okolju.
PBS.
POŠTNA BANKA SLOVENIJE. d.d.
Bančna skupina Nove Kreditne banke Maribor d.đ.



Kuharski nasveti
RoziCi
Rožiče so vCasih uporabljali kot hrano v sili, uporabljali so jih tudi za prehrano živali in mogoče tudi zaradi tega niso bili cenjeni, čeprav lahko iz njih pripravimo okusne jedi, saj so že sami stroki okusen posladek. Kako dragoceni so rožiči oziroma semena, nam morda pove tudi dejstvo, da so včasih draguljarji uporabljali semena kot enoto za tehtanje dragih kamnov.
V prehrani lahko uporabljamo rožiče-vo moko oziroma mlete rožiče in rožičeve stroke. Roži-čevi stroki so temno rjavi in dolgo približno 10 do 25 centimetrov. Rožičevo drevo uspeva v Dalmaciji in drugod po južni Evropi. Rožičeva moka vsebuje največ ogljikovih hidratov, kar 80 %, v glavnem škrob in nekaj sladkorjev, zelo malo beljakovin in maščob ter nekaj vlaknin. Zaradi velike vsebnosti škroba so primerni za številne druge jedi, pri katerih je osnovno živilo bogato s škrobom.
Cele rožiče lahko kupimo pozno v jeseni. Rožičeva moka oziroma mleti rožiči pa so na razpolago skozi vso leto. Mlete rožiče lahko kupimo v različnih stopnjah mletosti, od precej grobo mletih rožičev do skoraj v prah zmletih rožičev. Fino mleti rožiči so primernejši za uporabo, sploh če jih uporabimo za različne kreme ali nadeve pri slaščicah. Nekateri še danes raje kupijo cele rožičeve stoke in jih meljejo tik pred uporabo, tako so rožiči okusnejši. Naj-
okusnejši so mleti rožiči, če jih uporabimo dva do tri mesece potem, ko so dozoreli.
Rožiči si zelo koristni tudi za prebavo. Iz njih so včasih kuhali sirup proti kašlju, še danes pa iz njih pripravljajo tudi rožičev liker. Danes jih vse pogosteje vključujemo na jedilnik tudi zaradi zdrave prehrane, ko v veliko jedeh nadomeščajo kakav. Iz praženih rožičevih semen si lahko pripravimo tudi kavni nadomestek. Zmlete rožiče pa lahko uporabimo tudi za zgoščevanje juh in omak, ta podatek lahko izkoristimo ravno sedaj, ko pripravljamo sladko slane omake za mesne jedi in tako je rožiče-va moka kot nalašč primerna za zgoščevanje omak pri divjačini, ko pripravljamo srnine steake v omaki.
Rožiči so zelo okusna hranilna naravna hrana. Danes jih še vedno najpogosteje uporabljamo za pripravo slaščic, sladkih krem, nadevov za kvašeno testo, kot so potice, kvašeni rogljički, metuljčki, mini potice in podobne kvašene jedi. Mlete rožiče lahko uporabljamo tudi kot dodatek pri peki kruha ali mešani črni kruh obogatimo z dodatkom roži-čeve moke. prav tako lahko
Mokri smrček
Leptospiroza
Vprašanje bralca Damirja iz Ptuja: Doma imamo psa. S prijateljem sem se pogovarjal in mi je povedal, da je njegov pes cepljen tudi proti leptospirozi. Zanima me, ali je to možno in kakšna bolezen je to ter kako se prenaša. Hvala za odgovor.
Odgovor: Leptospiroza je akutno ali kronično potekajoča bolezen, ki se začne z znaki septikemije in konča s poginom ali s krvavim vnetjem želodca, črevesja _ Bole-
zen se pojavlja pri različnih domačih in divjih živalih pa tudi ljudeh, zato sodi v skupino zoonoz. V starejši literaturi je bolezen opisana pod imenom tifus psov. Povzroči-
ostalo pekovsko pecivo izboljšamo z dodatkom mletih rožičev.
Rožiče pogosto mešamo tudi z bučami, tako lahko poljubne buče, kot so zu-kini, fino zmeljemo in bučkam dodamo enako količino rožičeve moke. Zmes dobro premešamo. Če želimo, da je narastek slan, začinimo s soljo, rahlo popramo, dodamo sesekljan drobnjak in peter-šilj in vsujemo v pomaščeni pekač. Zmes naj sega v pekaču vsaj 4 centimetre visoko. Pred peko čez narastek prelijemo mešanico kisle smetane, jajc in parmezana. Narstek večkrat prebodemo in pečemo 30 do 40 minut pri 200 oC.
Tako pripravljeno zmes pa še pogosteje ponudimo kot sladki narastek, takrat rožičem in bučam dodamo sladkor, vaniljev sladkor, malo mletega cimeta in klin-čkov, sok limone, po želji pa ga lahko izboljšamo še z mletimi orehi in naribanimi
telj je bil dokazan in izoliran šele leta 1935. Povzročitelj je mikroorganizem, ki pride v organizem preko kontakta z bolno živaljo, oz. urinom bolnih živali, ki urinirajo v naravi (parki, zelenice, ulice Prav tako se živali kontaminirajo z okuženo hrano, vodo (luže, ribniki, močvirja) ter skozi manjše poškodbe na koži ali celo nepoškodovano kožo. Pomemben način okužbe je parjenje - lizanje spolovil druge živali. Bolezen izbruhne po razmeroma kratki inkubaciji - 5 do 10 dni - in poteka v različnih oblikah.
jabolki. Zmes damo v dobro pomaščen pekač, prav tako naj sega vsaj 4 centimetre visoko in po vrhu prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc. Narastek večkrat prebo-demo in pečemo 30 do 40 minut pri 180 oC. Že mlačen narastek potresemo s sladkorjem v prahu in ponudimo zraven čaja ali kave.
Pripravimo pa lahko tudi rožičeve kroglice. Vzamemo skodelico rožičeve moke in skodelico namočenih rozin. Rozine namočimo skozi noč v mešanici ruma in sladkorja v prahu; nato jih odcedi-mo in jim dodamo rožičevo moko in fino naribano jabolko. Po potrebi sladkamo s sladkorjem v prahu. Iz mase oblikujemo manjše kroglice, ki jih povaljamo v mletih orehih na vrh vsake pa damo polovičko celega oreha. Kroglice damo za nekaj časa v hladilnik, da se str-dijo in jih nato ponudimo.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti:
nabiralnik@radio-ted-nik.si.
Bolezen potrjujemo na osnovi preiskav krvi ter ugotavljanja specifičnih protiteles. Zatira se po zakonu. Ker je možnih virov za okužbo živali veliko in jih je praktično nemogoče v naravi zatreti, je smiselno pse ustrezno zaščitno cepiti. Sodobne polivalentne vak-cine nudijo ustrezno zaščito psa, ki traja 12 mesecev, zato je priporočljivo pse cepiti vsako leto ter cepljenja redno obnavljati.
Vojko Milenkovič,
dr. vet. med
IM/
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
VM.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Vrtna narava ob začetku zime
Z najdaljšo nočjo se je jesen prevesila v zimski leti čas. Vrtna narava v tem obdobju zimsko miruje, da si nabere moči za ponovno vegetacijo. Pri počitku je ni dobro motiti, kljub temu pa se v tem turobnem zimskem času od časa do časa sprehodimo po vrtu, spremljamo stanje vrtnega rastja in pomagamo pri odpravi motenj, da bo lažje prezimilo.
Vrtna narava je v urejenem in negovanem okolju v vsakem letnem času po svoje lepa in prijetna. Mikavna je tudi v času zimskega počitka, ko se prekrije s snežno odejo, vejevje pa obda z ivjem. To zimsko idilo še popestrijo ptice pevke, ki se v teh zimskih dneh zatečejo na vrtove, ko jim v naravi že primanjkuje hrane, da jim z nastavljanjem zatočišč, hrane in vode pokažemo priljubljenost do njih in pomoč pri premagovanju zime. Ko del časa namenjamo pticam pevkam se zavemo, da so naše prijateljice in zavetnice skozi vse leto, ne le tedaj, ko nam z jutranjim žvrgolenjem popestrijo dan, marveč tudi tedaj, ko po vrtu pridno pobirajo razne škodljivce in prispevajo k zdravemu pridelovanju vrtnin. Ptičje krmilnice postavimo na mesta, kjer jih ne bodo ogrožale in plašile domače živali, mačke in psi. Za ptičjo pito namenimo le hranila, ki jim ne bodo škodovala in jim bodo energetsko najbolj koristila, voda pa naj bo zmeraj sveža in mlačna, saj se od ledu ne morejo odžejati.
Načrtovanje vrta in setve se prične s pripravami že v začetku zime. Stanje s semeni, njihovo uporabnost in potrebe po nabavi je priporočljivo opraviti takoj. Doma pridelana semena pregledamo v shrambi, da zrnatih semen ni morebiti napadla plesen ali druga skladiščna bolezen ali škodljivci, gomoljev in korenov pa gniloba. Zrnata semena morajo biti hranjena na suhem in zračnem prostoru, gomolji pa v temnem, prav tako v zračnem in pred zmrzaljo varnem prostoru z ne previsoko zračno vlago. Ostanke semen iz minule sezone hranimo v izvirni embalaži, na kateri je označena njihova uporabnost. Semena, ki jim je potekel rok uporabnosti, zavržemo. Semenom z dvomljivo kaljivostjo
opravimo kalilne preizkuse, ki bodo lahko zaključeni do uporabe semena za setev. Neuporabna semena ločimo na razkužena in nerazkužena pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci. Razkužena semena skupaj z drugimi nevarnimi odpadki oddamo podjetju za zbiranje tovrstnih odpadkov, nerazkužena neuporabna semena vrtnin in cvetlic pa lahko uporabimo za ptičjo pito. Po ugotovitvi stanja s semeni si na osnovi setvenega načrta izračunamo potrebo po nabavi, kar je še zlasti potrebno za tiste vrste semen, ki jih bomo potrebovali že v zgodnjih zimskih mesecih za setev v sejališča za pridelavo zelenjavnih sadik v toplih gredah.
Hrambi ostankov škropiv je potrebno posvetiti posebno pozornost. Hraniti jih moramo v originalni embalaži, da je izključena vsakršna možnost zamenjave pri uporabi. Hranimo jih na varnem in nedostopnem mestu za nepoklicane - otroke in domače živali. Tekoča škropiva hranimo v prostoru, kjer ne zmrzuje. Zmrznjenim kemikalijam se fizikalne in kemične lastnosti spremene v njihovo neuporabnost in škodljivost. Neuporabljena škropiva z iztekom njihove uporabnosti, enako kot s kemičnimi pripravki razkužena semena, oddamo podjetju za zbiranje nevarnih kemičnih odpadkov.
Motorne škropilnike, pršilnike, kosilnice za trato, motorne kose in agregate za namakanje po uporabi očistimo, kovinske dele proti rji naoljimo, delovna telesa naostrimo, opravimo potrebna popravila in zamenjavo obrabljenih delov, pogonske motorje pa servisiramo. Servisiranje naj opravijo specializirane servisne delavnice še v predsezoni uporabe, da bodo stroji do spomladi zavarovani pred rjo, spomladi pa nared za brezhiben pričetek vrtnih opravil.
Ob prazničnih dneh in prihajajočem Novem letu, želim ljubiteljem vrtnega okolja, mnogo zadovoljstva, delovnih užitkov in zdravja!
Miran Glušič, ing. agr.
'i 21'29.12. 2Ú0S
23 Petek A-*"	24-Sobota	25-Nedelja S-	26-Ponedeljek
27-Torek	28-Sreda	29-četrtek	
Upravljati ali ne upravljati?
Teorija pravi, da pravilna razporeditev sredstev, ki jih razporedimo med različne vrste naložb, prinaša kar 90 odstotkov dolgoročnega donosa. Vse ostale komponente postanejo skoraj nepomembne.
Vsak portfelj naj bi bil sestavljen iz več vrst naložb, med katerimi ne smejo manjkati
•	obveznice in obvezniški skladi,
•	nepremičnine,
•	delnice in različne vrste delniških skladov,
•	alternativne investicije, med katere prištevamo hedge sklade različnih strategij, naložbe v surovine in energente _ in
•	visoko rizične naložbe v različne vrste izvedenih instrumentov, kot so opcije, terminski posli in finančna vzvodja.
Preden takšen portfelj sestavimo, je v skladu s kratkoročnimi cilji, načinom življenja in dinamiko finančnih prilivov priporočljivo nekaj sredstev preprosto pustiti v gotovinskih rezervah v obliki gotovine. S tem se izognemo poseganju v portfelj zaradi nepričakovanih potreba po denarju.
Portfelji se oblikujejo prilagojeno vsakemu investitorju glede na njegove finančne cilje in finančne sposobnosti.
Prodati točke vzajemnih skladov pred novim letom ali po njem?!
Po novem letu bo davčna zakonodaja precej bolj preprosta in pregledna ter poštena za vse igralce na trgu kapitala.
Kaj storiti, če ste kapital investirali po 1. 1. 2003? V kolikor boste naložbe prodali pred novim letom, se vam obeta 25-od-stotna akontacija dohodnine (50 % v najvišjem dohodninskem razredu) za vse dobičke (obresti, dividende, kapitalski dobički). Po novem letu pa vse to odpade. Pri prodaji naložb bo namreč potrebno plačati samo 20 % dobička (pozitivne razlike med nakupom in prodajo), kar pa je še bolj pomembno - dobiček se vam ne bo prištel k dohodnini. Torej se tudi v tem primeru izplača prodajati naložbe šele po novem letu.
Z novimi spremembami pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov bomo po novem letu precej lažje zadihali. vsi bomo imeli enake možnosti na borznem parketu. Davek, ki je vedno bil in tudi vedno bo, bo po novem postal sprejemljiv za vsakogar!!!
Pa veliko sreče pri investiranju vaših sredstev!!! Če tega ne znate, se obrnite na ljudi, ki to znajo!!! Imeti osebnega finančnega svetovalca je v tujini velik privilegij. Pri nas pa trenutno še ne poznamo prave vrednosti njihovih nasvetov. Slovenija v tem trenutku premore morda 100 takšnih ljudi, ki neobremenjeno svetujejo strankam, kako »prihraniti na kupe denarja« pri nakupu avtomobila, hiše, vikenda _ Potrebovali bi jih 5000!
Ali ste vedeli, da se v tujini dajo dobiti krediti, kjer bi naslednjih npr. 10 let plačevali banki le obresti, glavnico pa bi plačali po preteku 10 let?
Mitja Petrič,
neodvisni finančni svetovalec z evropsko svetovalno licenco Tel.: 041 753 321
E-mail: mitjapetric@yahoo.com
Astrolog svetuje
Bik
(20. april-20. maj)
Ženska rojena v znamenju Bika je zelo, čutna, nežna in romantična. Njen nasmeh vas bo spravil v dobro voljo. Nakazano je, da ima prefinjen čut za barve in barvno usklajenost. Ima pa kar nekaj priložnosti, toda je izbirčne narave in ji morate znati pihati na dušo. V primeru, da se ji postavite po robu, boste izkusili, kaj pomeni trma. Slovi po tem, da je dobra kuharica, čutna ljubica in ljubeča žena. Seveda pa ima rada drobne pozornosti, kot je cvetje. Nezvestobe pa vam ne bo nikoli odpustila in tudi polovičarstva ne pozna.
Moški rojen v tem znamenju je užitkar in rad ima čutnosti. Zna vztrajati in na njegovo ponavadi široko ramo se lahko naslonite in tudi sami občutite to energijo, ki jo oddaja iz sebe. Ker je zemeljsko znamenje, ima razvite vrline privlačnosti in šarmantnosti. Pri njem ne gre nič na silo, ampak počasi in sigurno. Rad ima udobja in se zelo rad razvaja - da se le preveč ne. Preudarnost in razum sta njegova
aduta. Je pa zelo pozoren in vas bo presenetil tako za rojstni dan kot tudi drugače. Vedno poskrbi za urejen videz.
Splošni nasveti: Osebo rojeno v znamenju Bika boste spoznali po elegantnosti in detajlih. Tudi če je zabava glasna, so oni mirni in tihi. Do prvega zmenka bo potrebno malo počakati in vendarle je to dobro. Najbolj jih boli, če nekdo razmetava, naj si bo z denarjem ali s stvarmi.
Bik-Oven
Bik je nekoliko bolj počasen in Oven drzen, zato se gresta igrico vroče in hladno. Biku nekoliko primanjkuje domišljije in Oven je tisti, ki mu lahko piha na dušo. Med njima se lahko razvije prijateljstvo in zavezništvo. V zakonu pa se mora Bik nekoliko bolj prilagoditi.
Bik-Bik
Pri tej kombinaciji pride do izraza njihova lastnost - trma. Ženska predstavnica je nekoliko bolj čustvena in moški predstavnik stvaren. On rad pogleda za lepo žensko, ona pa tega ne bo prenesla. Seveda se lahko dobro zabavata, prognoza za zakon pa je srednja.
Bik-Dvojčka
Drug pri drugem vzbujata domišljijo, Bika privlači Dvojčkovo zanimanje za vse in obratno je zanimiv čut za umetnost. Ta položaj pokaže tudi nekaj več Bikove pose-sivnosti in Dvojčkove nestanovitnosti. Drug od drugega pa se učita, zakonsko življenje pa je pestro.
Bik-Rak
Posrečena kombinacija, ki pripoveduje o ujemanju in spoštovanju. Bik je stabilen in Rak mu pri tem pomaga, dobro se tudi razvajata, si kuhata in pripravljata raznovrstne dobrote. Rak stopa rajši korak nazaj, toda Bik ga spodbuja. Če se odločita za zakon, je sreča večna.
Bik-Lev
Tu se poraja neka logična odločitev, kdo bo koga nadvladal. No-
beden ne bo stopil koraka nazaj, Bik iz trme in stabilnosti in Lev iz ponosa. Bik se od Leva uči radodar-nosti in obratno nekega stabilnega odnosa. V primeru skupnega življenja se začne večno prilagajanje.
Bik-Devica
Devičina natančnost Bika moti in spravlja v obup. Seveda pa imata celo paleto skupnih točk, nobeden od njiju ne prenese sprememb. Poleg tega sta vsak po svoje stabilna in trdna. Devica od Bika prejema romantičnost in se počasi sprosti. Zakon pa je ocenjen s čisto odliko.
Bik-Tehtnica
Romantika, pozornosti in srčki v očeh. Tehtnica vnaša v razmerje toplino in čustvenost. Modni nakupi in obiski trgovin z raznimi dodatki so nujnost in popestritev razmerja. Dobro se skladata tudi v intimnem razmerju. Prijetna avantura lahko preraste v srečen zakon.
Bik-Škorpijon
Prav zanimiva kombinacija, ki ji botrujeta tako strast kot tudi posesivnost in ljubosumnost. Oba se vsak po svojih močeh trudita ustvariti neko prijetnost. Čeprav pa je magnetičnost močna in tako združuje kot tudi odbija. Nekaj strpnosti bo potrebno za življenje v dvoje.
Bik-Strelec
Strelec je znamenje svobode in Bik ga bo privil na vajeti. Seveda pa je uspeh odvisen od tega, kako trdna bo Bikova volja. Seveda ta kombinacija sodi med bolj skrite zveze in ljubezenska razmerja, ki so neopazna. To Strelcu ugaja, Bik pa tako ali drugače zahteva pozornost.
Bik-Kozorog
Zdi se, da sta vsak po svoje tradicionalna in da je to neka kombinacija, ki je nadvse klasična in zrežirana naprej. Točno se ve, kdaj se vstane, kdaj je kosilo in kdaj se gre spat. Ljubezensko razmerje bo temeljilo na neki treznosti in pre-mišljenosti. Trajnost pa je naravna danost.
Bik-Vodnar
Kombinacija zemlje in zraka,
Duševno zdravje
Ločitev in skupno gospodinjstvo
Anton seje že pred nekaj leti ločil, a je z bivšo ženo ostal v skupnem gospodinjstvu, ker se ni želel ločiti od otrok. Po desetih letih takšnega življenja, ki ni bilo drugo kot vegetiranje, se je odločil to prekiniti. Otroci so odrasli in razumejo, da tako ne gre naprej. Poiskal sije stanovanje, zaživel na novo, zdaj pa ga nadleguje bivša žena, ki se ne more sprijazniti s tem, daje njunega življenja pod skupno streho nepreklicno konec. Potem ko je zaživel sam, se ne more načuditi, kako je lahko tako dolgo vzdržal, da se ni že prej izselil, če sta se že z ženo ločila.
Tisti trenutek, ko se je Anton odločil, da ostane skupaj z bivšo ženo v skupnem gospodinjstvu, ne glede na razlog (torej zaradi otrok), je naredil napačen korak, saj ga je bivša žena razumela, da pravzaprav želi ostati z njo, vsakodnevno pa je to dokazoval s tem, da je vztrajal, in to celo celih deset let. Moram reči, da težava ni pri bivši ženi, temveč pri njem, saj pravzaprav on ni razčistil sam s sabo. Desetletno vztrajanje je dokaz, da je Anton iskal sam sebe in končno je spoznal, da nima nič skupnega z bivšo z ženo, da nimata skupnih interesov, da ji ne zaupa in je tudi ne spoštuje, da so njene vrednote popolnoma drugačne, torej je sam pri sebi potrdil, da je ne ljubi in končno sprejel odločitev, da odide za vselej.
Bivša žena seveda sedaj tega ne sprejema, saj ji je desetletje dokazoval, s tem, da je živel z njo, da mu ona nekaj pomeni. Po njegovem odhodu se čuti popolnoma razvrednotena in zapuščena in seveda si želi, da se vrne in nadaljuje skupno življenje.
Moje mnenje je, da je koristno za oba partnerja, če sta osebnostno in čustveno zrela, da po ločitvi ne živita več v skupnem gospodinjstvu, temveč vsak sam zase (pri enem seveda običajno ostanejo otroci) in si seveda tako omogočita nadaljnjo osebnostno rast in življenje, ki ustreza vsakemu od njiju.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Biku je pomembna telesna bližina in Vodnarju duhovnost kot tudi širni svet. Vodnar se rad pogovarja, Bik pa tega ne prenese in želi čutiti, kako ga ima nekdo zares rad. Avantura je lahko zanimiva in se ponavadi konča že naslednji dan.
Bik-Ribi
Oba sta romantična, čeprav je
Riba nekoliko bolj neotipljiva in zelo rada plava po širnih morjih. Potrebuje tudi tišino, Bik pa stabilnost. Zdi se, da drug drugemu dajeta manevrski prostor, zato so obeti za uspešnost zakona dobri. Bik govori in Riba tuhta in tuhta.
Tadej Šink,
horarni astrolog
Svetovanje za otroke in mladostnike
Kako svoja dejanja usmerjamo k uspehom?
Za izboljšanje svoje samopo-dobe si je potrebno vzeti nekaj časa zase. Seveda, za vse drugo imamo čas; da gremo ven s prijatelji, da lenobno sedimo v ka-fiču in se nam nič ne da kako je vse skupaj brezveze. Kaj če bi kakšen dan naredili malo drugače, če bi si vzeli samo eno uro in malo razmislili o sebi, o tem, kako smo zadovoljni s tem, kar smo do sedaj doživeli. Naredimo si majhno inventuro našega življenja. Sedaj se bliža konec leta in prav sedaj je čas, da pregledamo, kaj nam je bilo v preteklem letu všeč, kaj smo dosegli in kaj nam je spodletelo. Pri tem bodimo pošteni do sebe; seveda, kdo bo pošten do nas, če še sami nismo.
Zapišimo si na list, kaj se nam je v preteklem letu dogajalo. Najbolje je, da gremo kar po mesecih. Na prvi list si napišimo, kaj se nam je dogajalo v januarju, kaj nam je bilo všeč in kaj ne. Nato malo premislimo, zakaj so se nam dogajale dobre stvari. Za vsakim dejanjem stoji vzrok. Po-iščimo vzrok, kaj smo takrat razmišljali, kaj smo naredili, da nam je šlo dobro. Nato poglejmo nasprotje, kaj pa je bilo takšnega, kar nam ni odgovar|'alo, kaj smo takrat naredili, oz. kaj je bilo na narobe, da nam je spodletelo. Če si bomo vzeli čas in premislili o teh stvareh, napak drugič, ko bomo v podobni situaciji, ne
bomo več naredili. Kar pa nas je pripeljalo do dobrih rezultatov, lahko uporabljamo tudi naprej, oz. se lahko vprašamo, kaj lahko drugič, ko bomo v podobni situaciji, naredimo še boljše, da bo uspeh še večji. Tako nadaljujemo z inventuro po vseh preteklih mesecih. Seveda se ne bomo v trenutku spomnili vseh pripetljajev, ki so se nam dogajali čez vse leto. Na listu bo počakalo, vsak dan, ko se bomo še česa spomnili, pa lahko dodamo. Ko bomo tako očistili leto, ki se poslavlja od nas, lahko začnemo s postavljanjem ciljev za novo obdobje, za leto 2006.
Najprej si moramo postaviti manjše, kratkoročne cilje, to je dnevne ali tedenske. Najbolje bi bilo, da takoj zjutraj, ko se zbudimo, napišemo za dan, ki je pred nami, vse, kar bi radi storili, oz. najprej napišemo tisto, kar nam je prioriteta, kar moramo storiti. Določimo si, kaj bomo tisti dan naredili, razrešili. Morda se moramo pripraviti za test, potem si določimo uro, kdaj se bomo učili, kdaj bomo imeli odmor in nato zopet učenje. Vmes bo morda čas za malico ali klepet po telefonu. Vse to si zabeležimo, saj morajo biti med učenjem tudi odmori za razvedrilo. Vendar se moramo določenih ur, ki smo si jih določili, držati.
Napišimo si kratkoročne cilje,
tedenske, napišimo pa si tudi srednjeročne, npr. mesečne. Kaj bi želeli, da se nam v mesecu dni spremeni? Na katerem področju si najbolj želimo spremembe? Na vse skupaj moramo pomisliti tudi realno, ne moremo si napisati, da bomo v mesecu dni končali šolo ali naredili kakšen večji projekt. Razmišljajmo v mejah, ki so dopustljive. Zmeraj pa moramo imeti v svojih mislih, da smo to zmožni narediti. Najprej pomislimo, ali imamo kakšne omejitve, da cilja ne bi mogli uresničiti. Potem te omejitve v mislih odpravimo, vse, kar si lahko zamislimo, lahko tudi ustvarimo. Moramo vedeti, da so bile vse velike zamisli znanstvenikov in genijev najprej v njihovih glavah. Najprej so morali uporabiti svojo domišljijo, da se je potem lahko ideja uresničila. Vendar, če bi znanstveniki in geniji oklevali, če bi se omejevali z mislimi, ali mi bo uspelo, potem marsičesa danes ne bi bilo. Ko si v domišljiji ustvarimo idejo, moramo vliti vanjo polno mero zaupanja, da nam bo uspelo, da smo zmožni uresničiti to, kar smo si zamislili. Naj bodo najprej majhni cilji, ki jih bomo z lahkoto dosegli, da bomo preverili, kako zadeva deluje. Tako kot smo najprej morali iti v 1. razred, tako tudi pri uresničevanju ciljev postopno preidimo na težje dosegljive
cilje, ki pa potrebujejo že dolgoročnejše planiranje. Skupaj z majhnimi uspehi, ki se jih bomo razveselili vsak dan, pa se bomo tudi učili, kaj delamo pravilno in kaj ne, da ne bomo kasneje razočarani. Pri doseganju ciljev lahko vključimo tudi vizualiza-cijo, to je gledanje v mislih naprej, kot da smo cilj že dosegli. Vidimo se, kaj je takrat okrog nas, kaj nas osrečuje, kako nam je lepo, saj smo uresničili svojo domišljijsko idejo. Pohvalimo se, da smo to naredili dobro in pohvalimo tudi ljudi, ki so zraven nas, zahvalimo se jim, da so nam pomagali na naši poti, da smo lahko uresničili svoj cilj. Ne moreš zadeti tarče, če je ne vidiš. Prav tako ne moremo doseči svojega cilja, če nismo prepričani v to, da nam bo uspelo, če cilja ne vidimo, kot da je že realiziran. Če imate npr. tremo pred učiteljem, pred tem, da stojite pred tablo, si večkrat na dan predstavljajte, kako stojite sproščeno pred tablo, kako odgovarjate, se smehljate in vse teče gladko. Večkrat si boste to v mislih ponavljali, bolj vam bo prešlo v navado in ko boste res poklicani pred tablo, boste to že obvladali, ne bo več cmoka v grlu, ker ste to že večkrat doživeli in ste dobro opravili. Zaupajte v sebe. Vsak zmore narediti toliko, kolikor je pripravljen verjeti, da zmore. To se
pravi, če boste verjeli, da lahko šolsko leto zaključite z dobrim uspehom, ga boste s takšnim tudi naredili, saj ste si že naprej določili, svoje možgane ste programirali za dober uspeh. Zakaj pa ne bi enkrat poskusili nekaj več, zakaj ne bi svojih možganov programirali na prav dober uspeh? Seveda, morate potem ves čas imeti v mislih prav dober uspeh, za katerega pa se je potrebno malo več potruditi. Vendar se da. Kamor usmerjaš svoje misli, tja potujejo. Če želimo velike dosežke, bodo naše misli stremele za vedno novimi dognanji, vedno bodo iskale, kje je kaj novega, česar še ne poznamo, kje lahko napredujemo. Če pa bomo lenobni in bomo rekli, eh, kaj mi vse skup mar, bodo tudi naši možgančki utrujeni, zaspani in se tudi njim ne bo dalo razmišljati. Zavedajmo pa se, da smo se za vse odločili sami - za uspeh ali neuspeh.
Toliko bo za danes dovolj.
V novem letu vam vsem želim, da bi si postavili čim več visokih ciljev ter da bi verjeli, da jih lahko dosežete. Jaz vem, da smo jih mi vsi zmožni uresničiti in da jih tudi bomo. Vsi smo rojeni za uspeh.
Milena Jakopec
Društvo FENIKS - kvaliteta življenja 051 413 354
Info Glasbene novice
Medtem ko iz vsakega kotička igrajo božične in novoletne uspešnice, vam še zadnjič letos ponujam nekaj prihajajočih hitov, ki bodo prišli do prave veljave v začetku leta 2006.
Majhen po višini, vendar velik glasbenik po dejanjih je PRINCE, ki se je rodil 7. junija 1949. Potem ko je pod imenom Symbol plul v napačno smer, se je ta ponovno obrnila v pozitivno oziroma pravo smer z lanskim albumom Musicology. Novi pohod proti vrhovom lestvic pevec napoveduje za leto 2006 in dober razlog temelji na tem, da njegova nova soul balada TI AMO CORAZON (****) zveni zares prefinjeno in hkrati tudi sočno!
Britanska glasbenica LISA STANSFIELD se je ob koncu 80. ujela v skupino Cold Cut, vendar je z njimi zdržala le dobro leto. Nato je sledil bum, saj je uspela s skladbo All Around The World. Skozi 90. je nato nizala uspešne albume in single, vendar je njena zvezda v zadnjih letih žal v zatonu. To pa je vse skupaj nerazumno, saj je njena glasba vedno kvalitetnejša in skladba HE TOUCHES ME (***) bi lahko bila vzorec kvalitetne soul in r&b harmonije z dobro vokalno interpretacijo.
Sredi devetdesetih smo zaznali še en fenomen, imenovan BACKSTREET BOYS. Fantje z ulice so Kevin Scott Richardson, Alexsander James McLean, Howard Dwaine Dorough, Brian Thomas Litrell in Nick Gene Carter. Se še spominjate njihovega prvega hita We've Got It Going On? Kaj pa zadnjega Just Want You To Know? Nedvomno je slišna razlika, saj so "poli-zan'' pop zamenjali za zrelejšega in mu dodali še malo rock primesi v dinamični novi skladbi I STILL (***) sneti z zgoščenke Never Gone.
Nemško glasbeno tržišče je glede na količino prodanih originalnih nosilcev zvoka trdno na tretjem mestu v svetu. Pri njih je trenutno največji frajer Xavier Naidoo s soul zadevo Dieser Weg in albumom Telegram Fuer X. Njegova prava konkurenca v domovini pa bodo kmalu TIC TAC TOE. Omenjen ženski trio je zgladil vse medsebojne spore in ponuja zahteven spoj popa in soula v pesmi SPIEGEL (***).
MS DYNAMITE je dobesedno eksplodirala pred leti s hitom Dy-na-mi-tee. Leta 2004 je prejela tudi kultno britansko glasbeno nagrado Mercury Music Prize za najboljšo žensko izvajalko v Veliki Britaniji. Letos sem pričakoval njeno novo zmagoslavje z zgoščenko Judgment Days, vendar je prodaja le-te sila skromna. Je pa zato glasba na njej vrhunska in enako velja za valujočo FALL IN LOVE AGAIN (****), v kateri med seboj vibrirajo in se mešajo sekvence reggeaja, r&b-ja in tudi skaja!
Reklama za projekt NIZLOPI je "megalomanski" in rezultati vloženega denarja so že vidni. Luke Concannon in John Parker je nevsakdanji dvojec, ki goji posebni slog glasbene umetnosti v mirnem komadu JCB SONG (***). Celoten pop in soul lahkoten beat prekrije škandalozno besedilo in glasba je mala kopija glasbe zasedbe The Streets. Pesem je celo v tem tednu na 1. mestu britanske lestvice malih plošč in celo kandidira za prestižni božični No 1.
Britanska pianistka in odlična vokalistka LUCIE SILVAS je svoj razkošen talent pokazala na debitantskem projektu Breathe In. Meni osebno je z njega najbolj všeč popevka What You're Made Of. Drzno potezo je pevka naredila v teh dneh, ko je na popolnoma umirjen klavirski in orkestralen način priredila klasiko NOTHING ELSE MATTERS (*****) skupine Metallica.
Igralka in pevka LINDSAY LOHAN se smeji z vseh plakatov, vendar je zgrožena že lep čas, saj je njen oče Michael Lohan že lep čas v zaporu zaradi posilstva. Iz tega izvira tudi simboličen videospot za pesem CONFESSIONS OF A BROKEN HEART (*****), ki vsebuje sovražno besedilo in baladno stilsko sledi glasbi Kelly Clarkson.
David Breznik
MsaVjO sredû in neddp med 19-1^ in 20. urû
Kdo je režiser filma King Kong?
Odgovor;_
NAGRADNO
K Î M VPRAŠANJE
in
o
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Andreja Klep, Zg. Pristava 31a, Ptujska Gora. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore poiljite do torka, 27. Decembra, na naslov: Radio-TednikPtuj, Raičeva 6,22S0 (za Info).
Glasbeni kotiček
Ancora - Il Divo
D
(2005 - Sony - Menart)
Prezreti album Ancora mednarodnega kvarteta Il Divo bi bil velik greh! Njihova glasba združuje elemente klasične vokalne interpretacije in pop melodije. Magično! Kdo sploh so Il Divo? So uglajeni gospodje in šolani vokalisti oziroma poimensko ameriški tenorist David Miller, francoski popevkar Sebastian Izambard, švicarski tenorist Urs Buhler in španski baritonist Carlos Marin. V hipu je kvartet navdušil resnejše poslušalce in istoimenski prvenec se je prodajal za med. Enako se dogaja z reprezentančnim nadaljevanjem Ancora, saj se enajst skladb zliva v mogočno celoto. Steve Mac je bil glavni nadzorni člen oziroma produkcijsko srce zgoščenke, na kateri je slišna v ozadju tudi mogočna orkestralna spremljava. Dodatna pestrost je ta, da gospodje prihajajo iz različnih koncev sveta in to omogoča jezikovno igranje, saj je na plošči slišno petje v angleškem, francoskem, italijanskem in španskem jeziku.
Premočrtnost balad na albumu Ancora je nedvomno prisotna, vendar izredni pevci poskrbijo s svojo vokalno izraznostjo
za pravo moč vsake skladbe. Edina gostja je tako izkušena Celine Dion, ki vedno znova dokazuje svoj neizmeren talent in tudi ob izjemnih Il Divo ni bila potisnjena v kot v romantični dvojezični popevki I Belong To You. Iz angleškega dela besedila sem presodil, da mladenič piha na dušo svoji izbranki na nenavaden način in jo prepriča v končni fazi, da sodita skupaj. Kot v kakšnem ljubezenskem filmu s »happy endom«! Sicer pa je kvartet ponovno poiskal nekaj biserov iz svetovne glasbene zakladnice. Preprosto so posneli nekaj priredb z bolj starinskim in klasičnim pristopom. Že uvodna Heroe vam bo takoj znana, saj je "cover" hita Mari-ah Carey. Klavirska spremljava in občasno izvrstno večglasno petje naredita splošno znano temo še bolj melodično, skratka čarobno. Zaprtost baritonista Marina in tenorska spremljava ostalih v priredbi All By Myself oziroma Sola Otra Vez zveni skrivnostno, bolj prvinsko in si zasluži čisto pop oznako. Še bolj svečano zvenita Ave Maria in O Holy Night, ob katerih lahko dobite tudi kurjo kožo. Resnejši
Filmski kotiček
Senca preteklosti
Tokrat velja začeti kar s posebnimi učinki, saj je King Kong pravzaprav kulten film, ki ga pač morate videti. Jasno je, da gre za najbolj dovršeno različico do zdaj, predvsem pa vredno ogleda. Samo v ekipi za posebne učinke je bilo 450 ljudi in že ta podatek sam po sebi je dovolj zgovoren. Že za sam Otok lobanj so izdelali 53 miniatur, več kot 100.000 kosov umetnega zelenja, skoraj 5000 najrazličnejših vitic, 3100 vitic, pa 25.000 miniaturnih rastlin, 220 miniaturnih dreves in še kaj. Po podatkih ustvarjalcev so nekateri dinozavri celo povsem izmišljeni. Sicer naj bi za osnovo vzeli anatomsko korektno okostje, pri nanašanju mesa in kože pa so si vzeli precej pesniške svobode, pravijo. Ustvarili so celo povsem novo vrsto in jo poimenovali wetazaver. Zanimiv podatek pa je tudi, da je ekipa za posebne učinke Weta ustvarila več bitij kot za vso trilogijo Gospodar prstanov! Tudi mesto New York je nastalo kar v računalniku, in sicer s pomočjo tridimenzionalne kon-
King Kong
fantazijska avantura Dolžina: 188 min Leto: 2005
Država: Nova Zelandija, ZDA Režija: Peter Jackson
Scenarij: Peter Jackson, Fran Walsh, Philippa Boyens po zgodbi Merian C. Cooper in Edgarja Wallaca
Igrajo: Naomi Watts, Jack Black, Adrien Brody, Andy Serkis, Jamie Bell, Kyle Chandler, Lobo Chan idr.
in manj komercialni del plošče sestavljajo nežne ode Isabel, Si Tu Me Amas, Hasta Mi Final, En Aranjuez Con Tu Amor in Esisti Dentro Me. Pop klasika Unchained Melody skupine Righthous Brothers je doživela že na tisoče priredb, a Il Divo so ji dali dodatno dimenzijo, saj so jo vsi skupaj v en glas zapeli v italijanskem jeziku. Še en biser je skrit na zgoščenki in se imenuje Pour Que Tu M'aimes Encore. Pesem je sicer je v izvirniku prepevala Celine Dion, a se ta francoska melodija z večglasnim petjem zlije v pravljično celoto.
Ob napisanem ste mogoče
dobili občutek, da pretiravam. Morda res, vendar album Anco-ra ponuja popolno sprostitev po napornem dnevu in kvalitetna instrumentalna in vokalna pop glasba presegata prenizke meje sodobne glasbe. Vrnimo se h koreninam glasbe ali h klasični glasbi in iz nje črpajmo ideje, saj je le-ta brezčasna. Ves sodobni pop ima kratek rok trajanja, medtem ko so si Il Divo z zgoščenko Ancora postavili večni glasbeni spomenik. In še nasvet. Ce iščete pravo darilo v teh prazničnih dneh, vam predlagam in priporočam album Ancora!
David Breznik
žrtvujejo mladenko. Kong jo odnese, se nekaj časa z njo za-moti, potem pa se naveliča in jo ubije. A ko se na oltarju znajde svetlolaska, ki ni vdana v usodo, ampak skuša zbežati, se upira in se obnaša precej drugače od prejšnjih žrtev, jo Kong začne opazovati z drugimi očmi. Ko v njegovo življenje vstopi to nenavadno dekle, Kong nenadoma ni več tako osamljen. Tako, pa ga imamo. Sodobnega King Koga namreč. Ne zamudite v vašem kinu!!!
Grega Kavčič
strukcije navideznega mesta, v kateri stoji več kot 90.000 virtualnih stavb. Veliko se je namreč spremenilo od leta 1933, ko so ljudje na platnih prvič videli King Konga ^ In temu primerne so ostale tudi stvari v filmu. Prej okoren stvor je zdaj postal gorila s pravo obrazno mimiko in gibi, kar daje še posebej učinek realnega. V navidezno go-riljo kožo so tako kot v Gospodarju prstanov, ko je igral Golu-ma, ponovno postavili Andyja Serkisa. In še ena zanimivost: ko je bil scenarij napisan, so se vsi trije scenaristi in glavna igralka skupaj srečali z legendo izvirnega filma, slovito Fay Wray, ki je sicer na pol v šali za začetek poudarila, da je edino ona prava Ann Darrow, vendar je mlajši kolegici Naomi Watts zelo podrobno opisala, kakšno je bilo življenje igralca v času ekonomske krize. Pogovarjali so se tudi, da bi se Fay Wray tudi pojavila v filmu, a ji je to preprečila smrt leta 2004. Druga zanimivost pa je, da je bila mojstrovina iz leta 1933 za tiste čase vrhunski filmski dosežek z izjemnimi posebnimi učinki (miniature, animacija, projekcija ozadja ...). Ko so ga prvič prikazali v kino dvoranah, je film porušil vse dotedanje rekorde gledanosti in zaslužil za tiste
čase izjemnega 1,75 milijona dolarjev. Film so redno vračali na redne filmske programe vse do petdesetih let 20. stoletja. Naslednja zanimivost pa je, da je režiser Peter Jackson že pri dvanajstih letih prvič posnel svojo različico filmske klasike, pri čemer si je od mame sposodil in razrezal krzneni plašč. Newyorške stavbe je naredil iz kartona oziroma jih narisal na rjuho. Ste se v mladosti tudi vi nad čim tako navdušili? Morda se bodo pa vaši otroci nad King Kongom v kinu! Film je nedvomno prava poslastica za različne generacije.
Zgodba
Ceprav zgodbo nedvomno poznate, je vseeno vredno nostalgično pokukati v zaplet. Ustvarjalci pravijo, da so se že na samem začetku odločili, da King Kong ne bo pošast, ampak gorila, ki je po naključju visoka 7 metrov. Je zadnji preživeli svoje vrste in zato zelo osamljen. Vsak dan se z dinozavri, ki so prav tako po naključju preživeli na tem zapuščenem otoku, bori za preživetje. Živi trdo, kruto življenje in odkar nima več mame, nima nikogar, do katerega bi kaj čutil. Domačini njegovo vrsto že od nekdaj častijo kot bogove in nekajkrat na leto zadnjemu opičjemu bogu
CID vabi!
FILMSKA PROJEKCIJA
V novem letu bodo filmski večeri ob petkih ob 19. uri dvakrat mesečno. RAZSTAVA
Na ogled je prodajna razstava slik Tomaža Plavca. Izkupiček od prodaje slik je namenjen socialno šibkim družinam na Ptuju. Slike si lahko ogledate vsak delavnik med 9. in 15. uro. Kupci naj po ogledu slik svoj interes za nakup sporočijo informatorju v CID. KONCERT
petek, 23. decembra, ob 19. uri: Kitarski večer. Nastopili bodo učenci Marka Korošca in Sama Šalamona z gosti. Vstop je prost!
CID Ptuj je odprt vsak delavnik od 9. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. Center interesnih dejavnosti Ptuj, Osojnikova 9, 2250 Ptuj. www.cid.si
tel. 02 780 55 40 in 041 604 778
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
INDUSTRIJSKO NASELJEPRI CELJU
Štajerski TEDNIK
PRST S PRSTANOM
SLAVNOSTNA PRIREDITEV
PONUJANJE IZDELKOV
DEL SEDLA ZA JAHANJE
DOMAČE MOŠKO IME ANTON
100 m2 100 m2
100 m2
KRATEK KOS SUKANCA
HRVAŠKI KIPAR IN SLIKAR (IVAN)
GORA V ŠVICI (2969 m)
NEZAUPANJE
TEKOČINA V ŽILAH
BREST (LJUDSKO)
IGRALKA (MARIJA)
SEV. ATLANTSKI PAKT
IVO ZUPAN
SRBSKI SLIKAR (RISTA)
IZ BESEDE OVICA
KRALJEVIČ (STARINSKO)
OMEJEN ČLOVEK, TEPEC
NAPOTNIK
AVSTRIJSKI ZGODOVINAR
ORGAN V USTIH
AMERIŠKI MILIJONAR (DONALD)
BOLEZEN ZARADI VDORA IKER
REKA
RASTLINSKI ZAJEDAVCI
NINO ROBIĆ
ZAPUŠČINA
MOŠKI POTOMEC
NOETOVA BARKA
SODOBNA BOLEZEN
EDVARD KOCBEK
SCARPIJEV AGENT IZ TOSCE
NOVI SAD
OVOJNICA
JULKO, JULE
GRŠKA ČRKA
KRSTNIK
ALENKA RIBIČ
OLGA IVANOVIĆ
FRANCOSKI EKONOMIST
OBLAZINJENO LEŽIŠČE
MESTECE V DALMACIJI
MRZEL LETNI ČAS
VRH NA FRUŠKI GORI
HRVAŠKA PEVKA
KMETIJSKA ZADRUGA
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: vzvod, lutka, aleat, Dukla, Gak, Irka, VL, Kostrena, KT, radiant, Astaire, pretiskanje, ptoza, pravost, Liu, lek, Amiet, Straight, Jilemnicky, Saar, AR, Italiano, LO, LN, Toni, Cicar, Elton, Idrijec, asana, Raisa, špeca.
Ugankarski slovarček: CAVIO = gora v Švici (2969 m), ĆINKULOV _ srbski slikar (Rista, 1922-), EKERT = hrvaški kipar in slikar (Ivan, 1891-1953), SANTIFALLER = avstrijski zgodovinar (Leo, 1890-1974), SPO-LETTA = Scarpijev agent iz Puccinijeve opere Tosca, STARETINA = planina v Bosni.
Zanimivosti
Prvi lezbični par v Belfastu dahnil usodni "da"
Belfast (STA/dpa) - Lezbijki Shannon Sickles in Grainne Close iz Belfasta sta v ponedeljek kot prvi legalizirali svojo zvezo po novem britanskem zakonu o istospolnih civilnih partnerstvih. Sicklesova in Closeova sta si med manjšo slovesnostjo v mestni hiši prisegli večno zvestobo, že v naslednjih tednih pa bo njunemu primeru sledilo še tisoč parov iz Velike Britanije in Severne Irske. Partnerki, oblečeni v moška oblačila, sta novinarjem ponosno kazali poročna prstana in izrazili navdušenost, ker je njuna zveza končno legalizirana. Pred magistratom v Belfastu seje zbralo tudi kakih 40 protestnikov, nezadovoljnih z novim zakonom, vendar so njihove proteste preglasili izlivi odobravanja zagovornikov porok istospolnih partnerjev. Severna Irska je tako v ponedeljek postala prvi del Združenega kraljestva, kjer je poslej mogoče skleniti is-tospolno partnersko zvezo po novem zakonu, ki je začel veljati 5. decembra.
Ruski dedek Mraz skrbi tudi za kozmonavte
Moskva (STA/Itar-Tass) - Dedek Mraz letos ne bo pozabil niti na kozmonavta na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Rusko tovorno vesoljsko plovilo Progres jima bo namreč na ISS dostavilo darila, so sporočili iz Centra za nadzor poletov. Moskovske oblasti sicer niso
vedele za stroga pravila glede pošiljanja pošiljk na ISS, zato so za darilo izbrale steklene okraske za novoletno jelko. Ker bi bila s tem, kot so jim pojasnili strokovnjaki, ogrožena varnost posadke, je dedek Mraz steklene okraske s "čarobno palico" spremenil v čokoladne. Kozmonavt Valerij Tokarev in astronavt William McArthur bosta tako dobila po eno rdečo kapo z belimi čokoladnimi okraski, ki jih bo namesto sank z jelenjo vprego do ISS dostavil Progres. Poleg tega bo dedek Mraz 28. decembra obiskal Center za nadzor poletov, da se neposredno lahko pogovoril s Tokare-vom in McArthurjem ter jima čestital za novo leto 2006.
Francoski minister brez dokumentov v vlaku
Pariz (STA/AFP) - Francoskega ministra za enakopravnost državljanov Azouza Bega-ga, ki je potoval z vlakom brez osebnih dokumentov in denarja, je skoraj kaznoval vestni kontrolor, ki ga ni prepoznal. Begag je potoval z vlakom v Pariz, kjer naj bi sodeloval v neki radijski oddaji. Ko je k njemu pristopil kontrolor, mu je minister pokazal vozovnico. Ker pa je šlo za brezplačno vozovnico, ki jo koristijo vsi francoski ministri, kontrolor pa ga ni prepoznal, je možakar zahteval tudi osebne dokumente. Minister jih pri sebi ni imel, zato ga je kontrolor vprašal, kdo mu zagotavlja, da je dejansko tisti, za katerega se izdaja, ter začel pisati kazen. Begag se je izognil globi, potem ko je mimo prišel drug kontrolor, kipa ga je prepoznal.
Lujzek • Dober den vsoki den
Predzodjič se srečuvlemo v totem leti dvataužntpet, ki nam zapušča globoko sled, na pleča nalaga eno leto več, kijih imamo ta stori že itak preveč. Pred nami je božič, ki ga praznuvlemo v nedelo, ko naj bi blo se belo in veselo. Družina ob jaslicah zbrona, deca obdarovona, sred noči bomo k polnočnici šli in si z baklami kurili ter v svetlo bodočnost gledali. Naša vloda nam je glih ne kože, saj preveč laže, kak bo že drugo leto vse vredi, ko nam bodo njene oblube pozeble na vrtni gredi. Potli jih bo še toča potukla in nas, kaj se toga tiče, čoka letina podmukla ^
Mija z Mico sma že naredla letno inventuro, pogrešama eno kuro, enega prešiča in trdega tiča, močka pri sosedovih živi in tam miši lovi, družinski proračun je v riti in skoro nede več kaj za jesti in piti. Na penzijo čokama vsoki mesec kak pes na kost in bog ne daj, da pride k hiši še kokšni gost ^ Ta bogati se vsoki den bogatijo,
si bančne račune debelijo, mi siromaki pa živimo kak žabe v suhi mlaki. Socializem je gnili kapitalizem zameja, tak ke niti naša krava več neče biti breja. Boji se kdo ji bo telička redija, tak pa razmišla tudi naša svija in nam je vsem povprek zaškodla evropska vunij. V Ormoži bi radi cuker fabriko zaprli, da bi cukeraši vmrli. Kumer smo se kmetje navučili cukrno repo pridelovati, že so nam začeli evropski in na žalost tudi domoči politiki na glavo srati. Jaz bi vsem priporoča hujdo sladkorno bolezen, da bi bli vsi pijani in nibeden trezen, da bi jih gospod vrag k sebi vzeja in za poštene lopove zameja ^
Na našem Suhem bregi bomo meli v nedelo božični in novoletni dobrodelni koncert. Nastopli bodo veseli plehači, žalostni trubači, poskočni ble-savci, poskočne frajtornarice, store device, ki majo povešene cice in še druge skupine, ki pojejo in igrajo in se fino imajo
Tejko te za gnes, hejajmo, da nede priša kdo vmes. Želim vam veselega božička in dosti dobrot za celi vaš rod.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz SOBOTA, 24. decembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čve-karije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
NEDELJA, 25. decembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji
dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav, Jesenice).
PONEDELJEK, 26. decembra:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žu-
nec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje).
TOREK, 27. decembra:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kum, Trbovlje).
SREDA, 28. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30,
11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
ČETRTEK, 29. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost.
17.30 POROČILA. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
PETEK, 30. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www. radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Teden brez večjih sprememb. Veliko boste poslovno potovali, živahno boste navezovali stil<e in urejali vse podrobnosti glede pisanja in beleženja. Največ dela boste imeli v sredo in četrtek, v ponedeljek boste počivali. Več pozornosti na ljubezenskem področju.
BIK
Lep teden je pred vami. To je pravi čas, da naredite enoletni poslovni plan, kje se boste najbolj potrudili, kaj si še želite doseči. Zelo prijetno in ugodno se boste imeli v ponedeljek in torek. Vikend pa boste preživeli s svojimi najdražjimi.
DVOJČKA
V vaše življenje se bodo vračali ljudje iz preteklosti. Priložnost za vas, da nadomestite zamujeno, lahko obnovite prijateljstvo ali celo ljubezensko partnerstvo. Najbolj boste uživali v petek, torek in sredo. Ponedeljek bo naporen.
RAK
Vaša vnema bo popustila in všeč vam bo, če vas bodo ljudje pustili pri miru, da se boste lahko posvetili sebi in hobijem, pri katerih uživate, branju knjig ali zanimivih člankov. Najlepše bo in najbolj boste uživali v soboto in sredo. V službi bo vladala majhna zmeda.
LEV
Tiho, a vztrajno boste rinili naprej. Glede poslovnih zadev boste imeli veliko energije, zato boste mnogo dosegli. V četrtek boste najbolj zagreti in uspešni, dobro boste sodelovali tudi s prijatelji obeh spolov. V soboto boste uživali srečo v domačem ognjišču.
DEVICA
Ti dnevi bodo za vas nekoliko tesnobni, saj se v veselem decembru ne boste mogli sprostiti, kot bi si želeli, a počakajte še malo, kmalu bo bolje. V četrtek boste blesteli na poslu, saj se vam bo posrečil dober posel. V nedeljo pa boste uživali v družbi najdražjih.
TEHTNICA
Vaša družabna narava bo v teh dneh malo trpela, saj boste imeli občutek, da se ljudje brez razloga umikajo ali pa vam ne zaupajo. Bodite brez skrbi, z vami ni nič narobe. Zelo dobro razpoloženi boste v prijetni družbi, in sicer v ponedeljek in torek.
ŠKORPIJON
Napet teden je pred vami. V službi bo zelo veliko dela in precej stresno, na čustvenem področju pa vas bo nekdo »napadal«. V ljubezni bo vsekakor zelo strastno, toda vprašanje je, če bo šlo vse gladko. Najlepše se boste imeli v torek, ko boste tudi zelo romantični.
STRELEC
Dokaj srečen teden. Na poslovnem področju boste koristno uporabili izkušnje iz preteklosti, zelo boste ustvarjalni in uspešni. Manj uspeha boste imeli na ljubezenskem področju. Čustva bodo na preizkušnji. V domačem okolju bodo napetosti.
KOZOROG
Teden brez posebnosti. Na delovnem mestu se bodo razmere izboljšale šele v sredo, v soboto boste odvisni od dobre volje drugih. S partnerjem bosta imela majhen spor, ki se bo zavlekel do sredine tedna, ko se bodo strasti pomirile in bo tudi več miru, ljubezni in tihe sreče.
VODNAR
Odličen teden je pred vami. Vztrajno se boste spodbujali za dosego ciljev. Imeli boste veliko energije in tudi veliko dosegli. Na osebnem področju pa boste zelo privlačni, kar lahko izkoristite za osvajanje nasprotnega spola. Največ možnosti in uspeha boste imeli v četrtek.
RIBI
Nemiren teden, predvsem glede posla. Zaradi neurejenih razmer bo prihajalo do zmede, zamud, negotovosti. Nikar brezciljno ne begajte sem ter tja, ampak se ustavite in počakajte na boljše čase. V torek se boste imeli prijetno z ljubljeno osebo.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
Iščete svoj stil
Minka v pričakovanju prazničnih trenutkov
Minka Feguš je frizerka, zaposlena v Frizerskem salonu Stanka in sodelavka ekipe akcije Iščete svoj stil.
Mlado dekle, ki išče različne izzive v življenju. Že od nekdaj obožuje motor, z njim je prevozila že marsikateri km, kreativnost izraža skozi oblikovanje pričesk, ličenje in izdelovanje nakita. Tako kot večina žensk se Minka tudi sama želi videti v drugačnem svetu, skozi drugačna oblačila. Do sedaj se je glede na svojo mladost in delo večinoma odločala za športni način oblačenja, za vedno zadnjo rešitev, če ne že kar prvo, pa seveda kavbojke. Ker se z Minko tudi za letos poslavljamo od akcije Iščete svoj stil v letu 2005, mimogrede poteka že šest let in pol, smo se sodelavci akcije tudi odločili za nekoliko spremenjen potek in drugačna oblačila, takšna, ki so primerna za slavnostne dni, ki prihajajo in v katerih naj bi ženska blestela.
"Glede na prihajajoče slavnostne dni in pričakovanje
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Minka prej...
. in pozneje.
îïjosKO m tensKOi
FÏÎIZeKSCVO Slomákovsi 22
10 % popust v decembru i
novega leta sem se odločila, da Minko oblečem v svečano obleko, ki poudarja ženstvenost. Vse premalo se namreč ženske odločamo za tako imenovane večerne toalete, kot da bi ne hotele pokazati, da smo ženske, ampak bi hotele biti v hlačah enake moškim. Vsaj enkrat na leto pa je vendar primeren čas, da posežemo tudi po takšni vrsti oblačila," je ob izbiri večerne toalete povedala stilistka Sanja Veličkovič.
Obleka je izbrana med predstavljenimi oblekami minule modne revije, ki so jo v hotelu Mitra na Ptuju pripravile Sanja in Entuiziastke. V obleki so minimalistični
detajli nakazani le skozi kombinacijo dveh različnih dizajnov materiala, tako barva kot kroj pa sta zelo umirjena. Obleka kratkomalo sledi liniji telesa. Detajli, ki še dodatno poudarijo samozavest in dodajo kanček glamurja, so uhani in ogrlica, ki jih je izdelala Maja Tofant, ki jih povezujejo enaki detajli, v obliki viseče spirale ter kratek krznen pončo. Sa-lonarji v barvi starega zlata so iz trgovine Tamara. Celotna slika Minke spominja na stare čase oziroma na svet, ki je bil Minki do danes znan samo iz kakšne revije, ki se ukvarja z modo ali kakšnega filma.
Minka bi lahko poizkusila z bolj drznim videzom tudi na
svojem delovnem mestu, saj nikjer ni prepovedano biti frizerka v kakšnem elegantnem kostimčku, ki poudarja ženstvenost skozi svojo silhueto, z dodanimi detajli pa izraža mladost, drznost in samozavest. Tudi »njene« kavbojke v kombinaciji s kakšnim korzetom in višjimi petami na obuvalu, ne bi delovale več tako vsakdanje. Vsekakor pa je to primerno tudi za pot do službe in iz službe ter za vse proste trenutke, ki jih je gotovo kar nekaj, pa je Sanjin nasvet Minki pri oblačilih za vsak dan.
K svečani obleki sodi tudi svečana pričeska, ki jo je v Frizerskem salonu Stanka uredila Stanka Peršuh. Minkine dokaj kratke lase je natopira-la in nato oblikovala po občutku in navdihu, pri čemer je uporabila Wella trdilec in lak. Primeren priložnosti je tudi make up, oči so močneje poudarjene v rjavi barvi v kombinaciji z zlatordečo. Za svečane priložnosti si lahko tudi pri ličenju privoščimo več. Pri glamurju temno na-ličene oči pridejo še bolj do izraza, svečani make up pa lahko obogatimo še s kristal-čki ali bleščicami.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Minka v svečanem stilu
cr
<
Û <
cr
o <
>M
O ÛÛ
CENTER
TH60VINÍI. PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZInlTVOId.oA 1250ITUU. Voftmajeva aďa 32 a
Tigoúia: + (0) : 7S 7» ^
FaKs: + |D) 2 Te stí
F£ PROIZVODNJA
MlaishilJj
T«t.:i-aíe(i))í7a«2io
e^iirita: Ishcaiter.ilihraglH.a ^plEtna siran: iniw.lsiKenIH.Si
PROIZVODNMINDU5TRU5KE OPPEME
4 JflhlíMhDnslriác^jnifKfusttijstitamuriuTí
*	Oprefsa. sisttmindet £aml«nĐbjlikct«dc]stt^o
•	Opftna, $i!t4niilnclelz9^uniňij$t:í iodustri» « Opfcraaincldza^lezïn«
*	lldriivQDrodij Inpripfov
« LdriavaïobnikdvnraduklQnïv « Izdtiï^ valjev in gredi < Izdriarvadsttm.zbÉihtAtn in «hohjf hit posod
•	SloiilvBstnjHiiii, rízhanplnbruí«n|aiidíl(ov « SlOfilve rair^ aganja in upogibalka m^eitsb
TRSOMNá
■ ŮnuinbafvnamMIurgqa « Varintindwaiin vatlrutehnha
•	SíMiiíno orodje • Pnívmaskooro*
•	floćno orodje * RezifriĐOfĐdSft
•	Merilno oroi^n Stroji in napraví
•	Ijl^ • illrige In bcemenikt nïi
FRANCOSKI AVTOMOBILSKI DIRKAČ (ALAIN)
OBSEČNICAPRI MOŠKIH
VRTSNI RED
KRAJ PRI KOČEVJU
100
KITAJSKA UTEŽNA MERA
DOHODEK IZ LASTNIŠTVA
DVORANA ZA GLASBO IN PLES
SADNA PIJAČA
14
SODNIK NA STARTU
RADIJ
BRUSNI KAMEN
15
TONE SELIŠKAR
ERBIJ
SMILJAN ROZMAN
ŽEN. OBLEKA
SESTAVIL: EDI KLASINC (SINDIKALEC)
GLAVNO MESTO ČEŠKE
RANOCELNI-ČARKA
NOVOGORIŠKA SKUPINA
PERZIJSKA KRALJICA
HRVAŠKA SMUČARKA KOSTELIČ
KANADSKA
PEVKA MORISSETTE
LAŽJE OBOLENJE DIHAL
SPIKERICA BAŠ
SOVRAŽNICA ŽELEZA
10
PRITOK MILA V SUDANU
USPESNO 2006!
VEČANJE
RASTLINA Z UŽITNIMI MESNATIMI PECLJI
NEPROFESIO-NALEC
OBRAT ZA PRIDOBIVANJE SOLI
TRIKOTNA PLOSKEV
RIMSKI BOG LJUBEZNI
INDONEZIJSKI OTOK
PRVI RIMSKI ZALOŽNIK
ITALIJANSKI POPEVKAR (TEDDY)
PUBLICIST (DRAGO)
BLIŽNJI SORODNIK
LETOVIŠČE PRI KOPRU
IZ BESEDE SALONI
NEMŠKI FILOZOF
ČRT MARINČEK
SLABOUMEN ČLOVEK BEBEC
PTUJSKO BRODARSKO DRUŠTVO
SVINČENO RDEČILO PROTI RJI
PESNIK ŽUPANČIČ
ITALEC
NAŠ HOKEJIST KURET
LEPOTNA CVETICA
TIPALKA PRI ŽUŽELKAH
HRVAŠKI GENERAL GOTOVINA
MESTO V SEVERNI
ITALIJI
ADAM BOHORIČ
PESNIK
MRLIŠKI STRUP
PREBIVALEC KANAAMA
NIT ZA KVAČKANJE
REKA V KAZAHSTANU
SL. FILMSKA IGRALKA
OBLIKA KISIKA
JANKO LEBAN
ZGODOVINSKA POKRAJINA V ŠPANIJI
ITALIJANSKI PISATELJ (PIETRO)
KANTAVTOR SMOLAR
AM. MARATONEC (MARK)
HRV. KOŠ. KLUB
PROSTOR ZA NASTOPANJE
ARTHUR
BELO ITALIJANSKO VINO
LEVSTIKOV JUNAK
11
PRIPADNIK SASOV
BODEČ PLEVEL
GOJENEC ZAVODA
12
16
BRANKO RAJŠTER
POZNA ŽIVLJENSKA DOBA
KUBANSKA MARINA
BLJUVALO
SILVO TERŠEK
PETER O'TOOLE
KAREL HABA
NEPREGAŽEN SNEG
ANT. MESTO V
SIRIJI
OLGA ORLOVA
SPOKORNIK
MESTO V
TURČIJI
AM PEVEC MCENTIRE
ELDA VILER
JOŽE EKART
OBLIKA ŽENSKEGA IMENA
IZ BESEDE TRASA
PESNIK (ZBADLJIVO)
PRŠILO V DOZI
RIBA Z BRKI
HRVAŠKO ŽENSKO IME
KRALJICA ŠPORTA
18
SLAVKO RANČIGAJ
RESONANČNO TELO
NEMŠKI KOŠARKAR
(TIM)
ZADOVOLJNO 2006!
AMERIŠKO GLASBENO PODJETJE
PIŠKOTI
19
PIKAJOČA ŽUŽELKA
MODEL LEXUSA
NEMŠKI ILUSTRIRAN TEDNIK
MIHAEL TOMAN
TINA MAZE
KARMEN TERŽAN
NAJVIŠJA GORA V TURČIJI (5165 M)
VELIKA BOŽIČNA NAGRADNA KRIŽANKA -TEHCENTER
1.	nagrada: darilni bon v vrednosti 15. 000 SIT
2.	nagrada: darilni bon v vrednosti 10.000 SIT
3.	nagrada: darilni bon v vrednosti 5.000 SIT
Nagrade prispeva podjetje TEHCENTER d.o.o., Volkmerjava 32a, Ptuj.
Nagrade niso prenosljive na druge osebe in jih ni mogoče zamenjati za gotovino. Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk na označenih poljih (številke od 1 do 29). Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran!), ga nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva 6, Ptuj, do petka 31. decembra 2005. Imena nagrajencev bodo objavljena v Štajerskem tedniku, ki izzide 6. januarja 2006. Potrdila o nagradah bodo nagrajenci dvignili v TEHCENTRU, Volkmerjava 32a, Ptuj.
1	2	3	4	5
6	7	8	9	1
11	12	13	14	15
16	17	18	19	SREČNO 2006
Ime in priimek:__________
Naslov:
Davčnašt.:
Tel.:
1
8
3
17
Cenik malih oglasov v Štajerskem tedniku		
Fizične osebe	d0100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	830,00	8,30
z okvirjem	1.320,00	8,30
z okvirjem in simbolom	1.820,00	8,30
Pravne osebe in s.p.	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	1.100,00	11,00
z okvirjem	1.760,00	11,00
z okvirjem in simbolom	2.420,00	11,00
z okvirjem in logotipom	3.080,00	11,00
Níwčnikom Štajerskega tednika prznavamo 20% popusi na male oglase. Vse cene so v SIT brez DDV.		

AKTALd.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo FŤň^ Tel.: 02/799 04 30 VlLX Faks: 02/799 04 31
RSRMlhZAVIĐJIDlNRjfA^

&
Arion ltd I
Pomagali smo mnogim, zakaj ne bi tudi vam? J
ASTROLOGIJA ■ VEDEŽEVANJE
090 43 61
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
V
Štajerski
TmNIK
PETKOVO IZDAJO
DO en-mKA ZJUTRAJ DO 8. URK
TORKOVO IZDAJO
>479 09! VETft^iNd i PRIHODNOSTViNGELSKIH KARTAH t PRIHODNOSVCIGANSKIHKARTAH ^ PRIHODNOSTVIGRALNIHKARTAH !
DELOVNI CAS V DECEMBRU:
ponedeljek - petek: od 8.00 do 20.00 ure sobota, 24.12. 2005: od 8.00 do 18.00 ure nedelja, 25.12. 2005: zaprto ponedeljek, 26.12. 2005: od 8.00 do 14.00 ure
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Nagipsijujemo nove m^iroâiike $tsi|erskegsi tedn&si Tsofleloviiiiju zBavarioWoUtex
Comply!
Štajerski TEDNIK Novi naročniki lahko izbirajo med nagradami Bavarie WoUtex Company.
Njihove izdelke prejmejo na sedežu Radia-Tednika Ptnj d.o.o.
ob izteku akcije.
Akcija tn^a od 12.12.2005 do 23.12.200$.
Zidanškova 17, Zg. Polskaya
Radio Tednik Ptuj d.0.0.
Tilničnl valj iz čiste merino volne za popoldanski počitek, za poležavanje pred TV
Potovalni vzglavnik iz najbolj kakovostnih volnenih vlaken. Nujei sopotnik za krajša in daljša potovanjavvašem vozilu.
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, s.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
Izdelujemo in montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh
-	žlebovi in kleparski izdelki
-	suhomontaža Knauf, Armstrong
-	stenske in stropne obioge
-	laminati, lesene stopnice
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE
Ta teden prejme ^	""
osem brezplačnih obiskov Centra aerobikeT
TAl CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, VADBA ZA NALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA
ime in priimee:

Nada Gregorec
naslov:
Flegeričeva ul. 8,8880 Ptig
Nagrajenka pr^me nagrado po pošti.
C Kdor pri nas
NAROČILA PO TELEFONU:
MARIBOR y	7 7 .. ^
fixi I m I KirOf Kurilno ohe naroči,
(02) 300 32 22 | ^UR'LNO	^^^^
Lř L J t	z VSAKIM LITROM OLJA DO TOLARJA
PLAČILO DO 24 OBROKOV
ECO
BOLJŠE KAKOVOSTI V SLOVENIJI NI MOGOČE KUPITI
y::."^	y.-.'-a ^rra	y::."^	^
V€LIKn BOŽIČNO-NOVOLCTNn PRIRCDITCV
yrr^ ^rrs	^rra	.vr.'-ž vr.'-ž ^rrs ^rrs ^rra ^
»Zfl MALC IN VCLIKC«
V torek, 27. decembra, ob 16. ur! v športni dvoron! Center
SPIDI Z MLADIMI P6VCI
Mino, Bnjo, Uljono in Matej
in dedek Mroz f^Sfe
Nastopili bodo še:
câ plesni center Mambo c3 čarovnik flugustino câ uskvoijoine deiovnice
DPM PTUJ in DPM VID€M	^
M ustvarjalno igralni kotiček	f^
PiKnpOLONicn	^^^ (TI ců
Ji plesna skupina MCTULJČICC ^^^
iz OŠ Gorišnico	/^Žr	pokrovitelj:
(C^	M€STNn OBČINA Pluj
Voditelja:	J^ ^^	'
Totjono Mohorko in Rodo Škrjanec	Organizator: Družbo Rodio-Tednlk Ptuj

d é
Pokrovitelj: MCSTNfl OBČINA Ptuj
Organizator: Družbo Rodio-Tednlk Ptuj

iZDGPLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
i\/lale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, all po elektronski pošti justina.lah@radio-tednlk.si.
^^ (i^ oglasi, označeni s to ikono, ^^ so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta ali storitve.
Mali oglasi
STORITVE
33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si. Vsem strankam želi vesele in blagoslovljene boži~ne praznike.
GSM IN RTV servis na Ptuju, popravila avdio in video naprav, dekodiranje, baterije in oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507._
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
RAČUNOVODSTVO za s.p., d.o.o. in dru{tva. Nata{a Mernik s.p. , Štuki 23,2250 Ptuj . Tel. 031 873-769.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.

Splo{no kleparstvo, krovstvo in montaža oken Velux. Krajnc Du-{an, s. p., Ulica Jožefa Lacka 42, Ptuj. GSM 041 785 303.
}
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroin{talacije, meritve elektri~-nih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojnikova 3,
Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.

IZVAJAMO KNAUF - suho montažne sisteme, vsa krovsko kleparska in tesarska dela. Montiramo vse betonske, opečne ter pločevinaste kritine. Nudimo kvalitetno delo in ugodne cene. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838.
BREZPLAČNO finančno svetovanje, posredovanje pri nakupu in prodaji vseh vrst delnic (poslov. GBD, d. d., Kranj), trženje vzajemnih skladov, urejanje potrošniških kreditov, rentna in premoženjska zavarovanja, pomoč pri uveljavljanju odškodnin in fotokopiranje. Vaš finančni center Posredništvo Cekin, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
DIAGONALA, Erih Kosec, s. p., Spuhlja 129, Ptuj, tel. 040 716 068 vam nudi računovodske storitve za s. p. in d. o. o. Se priporoča.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187._
NUDIM SKUPINSKE in individualne inštrukcije iz matematike. Aksiom, Tea Stefanović, s. p., Kraigherjeva ulica 24, Ptuj. Tel. 031 371 187.
NEPREMIČNINE
sinus ne
V 02 7777 777
NA PTUJU zelo ugodno oddamo ali prodamo več pisarniških prostorov, skupaj ali po delih, cca. 320 m2, in dva garažna boksa. Informacije na www.star.si ali na tel. 041 632 836.
LUNAi
MENJALNICE
Zelo ugodni menjalniški tečaji za evre in l(une!
Ptuj: 02 777 8 111 Mb: 02 331 96 85, 250 00 40
INS A^ nepremičnine
info: EUROPARK Maribor
PRODAMO vogalno vrstno hišo PTUJ Center, 400 m2 povtš. + 194 m2 zemlj., v pritličju posl. prostor, etaža In urejeno podstrešje, odlična lokacija, takoj vseljiva: CENA: 55,000 mio SiT (šifra 861)
tei.: 33 15 800 041/617 169 www. i ri s . s i
INSA d.o.o.. Mariborska cesta 40. Šentilj v SI. Goricah
STANOVANJE, 108 m2, obnovljeno, v Ptuju, prodam. Tel. 040 754 917.
KMETIJSTVO
TELETA, simentalce, črno-bele, kupim. Tel. 041 825 057._
DVA PRAŠIČA domače reje, težka do 200 kg, prodamo, po želji lahko zakoljemo. Tel. 758 51 91.
PRODAMO odojke od 20 do 30 kg in svinjo domače reje. Tel. 051 216 147._
PRODAM prašiče domače reje, težke okrog 30 kg, 40 do 60 kg ter 200 do 300 kg. Tel. 758 09 81 ali 031 274 933.
PRODAM drva z dostavo. Tel. 03 582 7212 ali 041 544 270._
PRODAM telico simentalko, brejo. Tel. 041 886 520.
KUPIM kosilnico BC S 127, bencin-petrolej, staro do 10 let. Tel. 051 263 857.
PRODAM odojke težke do 25 kg in prašiče težke od 80 do 120 kg. Tel. 051 359 076.
PRODAJAMO bele piščance, primerne za zakol, težke okrog 3 kg, domača reja, cena 270 SIT/kg, ter sprejemamo naročila (očiščeni), možna zamenjava za svinjo domače reje (lahko tudi očiščena polovica). Telefon 041 550 792.
PRODAM traktorski viličar Mušič Mengeš, zelo malo rabljen, in sejal-nico za koruzo Panagra, dobro ohranjeno. Telefon 719 51 77, 051 316 591._
PRODAM 85 arov njive, k. o. Mure-tinci, ob glavni cesti. Tel. 740 70 77.
PRODAM odojke in svinje za zakol. Telefon 031 853 672.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM VZAMEM ALI KUPIM 1,5-sobno ali 2-sobno stanovanje v Ptuju. Telefon 031 88 9 732.
ODDAM enosobno stanovanje v Podlehniku. Telefon 041 361 634._
NAJAMEM STANOVANJE ali manjšo hišo, občina Ptuj. Telefon 041 200 335.
ODDAMO v najem 2,5-sobno stanovanje v rdečem bloku na Ptuju. Informacije 051 222 292.
MOTORNA VOZILA
PRODAM AX sport, letnik 1998. Telefon 041 903 361.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
DELO
RAZNO
PRODAJA SE: STANOVANJE - enosobno, Ptuj, ID 657, površina 36 m2. Letnik 1975. Cena 8,5 mio. HIŠA - Stanovanjska, Apače, ID 647, leto gradnje cca. 1980, tl. površina 101 m2 (P+1), zemljišče 783 m2. Cena 23,5 mio. Informacije na 7777 777, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj.
PTUJ, center, ulični lokal, 50 m2, dam v najem ali prodam. Tel. 051 336 307.
3,5-SOBNO stanovanje, 85 m2, prodam, Ptuj, Rabelčja vas, 81 tisoč EUR. Tel 040 213 156_
PRODAM parceli Jablovec, Pod-lehnik (9,80 ara - voda, elektrika na parceli) ob cesti. Tel. 0043 3182 52051, popoldan.
KUPIM večji gozd, njivo ali travnik na ravnini, na področju Žetal, Majš-perka, Podlehnika in Vidma. Tel. 031 406-235.
V GRADIŠČAH pri Cirkulanah prodam dva hektarja bukovega gozda. Tel. 766 10 71.
Cenik malih ogiesov v Štajersliem tednilcu		
Fizične osebe	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besediio	830,00	8,30
z oicvirjem	1.320,00	8,30
z oiwirjeiii in simboiom	1.820,00	8,30
Pravne osebe in s.p.	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	1.100,00	11,00
z oicvirjem	1.760,00	11,00
z oicvirjem in simboiom	2.420,00	11,00
z oicvirjem in iogotipom	3.080,00	11,00
Naročnikom Štajerskega tednika priznavamo 20% po/iBSi na male ogiase. Vse cene so v SIT brez DDV.		
RADIOPTUJ
89.8o98.2««I04t3
fio^ éjUetu www.radio-ptuj.si
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Alenka Krabonja, dr. dent. med. na Vidmu Petek, 23. december, cel dan Sobota, 24. december, do 12. ure
POLJE DOM D. O. O
PODLEHNIK 13 2286 PODLEHNIK
razpisuje
prosto delovno mesto SKLADIŠČNIKA v prodajalni Kidričevo.
Kandidati morajo imeti dokončano najmanj IV. stop. izobrazbe smeri prodajalec oz. V. stop. komercialni tehnik ali podobno. Vloge z dokazili pošljite na naslov POLJE DOM d. o. o., Zagrebška cesta 74, 2251 Ptuj, v roku 8 dni.
NA PODROČJU Štajerske ponujamo delo za dodatni zaslužek z distribucijo novega tehničnega izdelka, ni akviziterstvo. Možna redna zaposlitev. Informacije 051 425 082. V&P d. o. o., Prisoje 8, Koper.
FOTO STUDIO Langerholc vabi novega sodelavca. Informacije na sedežu Prešernova 2, Ptuj
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10._
ŠTIRI platišča s pnevmatikami za forda escorta za 15.000 SIT, magnet za brusilni ali rezkalni stroj 500 x 200 in vitrino prodam. Tel. 772 34 41.
Petek, 23. december
10.00
Ptuj, Ormoška cesta na Govedorejskem društvu, predavanje »Kemijska analiza tal in priprava gnojilnega načrta«
Slovenska Bistrica, v Muzejskem razstavišču vhod s trga Svobode, predstavitev dela konservatorjev-restavratorjev Pokrajinskega muzeja Maribor, »Oživljeni predmeti«, Lestenec iz cerkve Svetih treh kraljev na Pohorju
Ptuj, Mestni trg, Božič pred Mestno hišo in razdelitev božične torte Sveti Tomaž, dom krajanov, Škrat Kuzma dobi nagrado in prihod dedka Mraza
16.00 do 18.00 Grebe, čebelarski dom, Božično-novoletna razstava Turističnega društva Središče ob Dravi, razstavo si lahko ogledate vse do 31. decembra
Ptuj, CID, Kitarski večer, nastopili bodo učenci Marka Korošca in Sama Šalamona z gosti
Ormož, dom kulture, Proslava ob državnem prazniku - Dan samostojnosti
Ptujska Gora, v cerkvi, koncert Ženske vokalne skupine Fortuna DPD Svoboda Ptuj
Videm, občinska dvorana, Koncert članov KD Videm - Spet je leto naokoli
Ptuj, Mestno gledališče, Bdenje, za izven 19.30 do 21.00 Ormož, prostori Gimnazije, odbojka
20.00 Ormož, Kulturno Alternativni Klub, koncert skupine, Unterhund, Demolition group
-	Ptuj, Dom upokojencev, v času kosila v jedilnici, obisk Božička
11.00
12.00 17.00
19.00
19.00
19.00
19.00
19.30
Sobota, 24. december
16.00 Ptuj, Dom upokojencev, v domski kapeli, Polnočnica 18.00 Sveti Tomaž pri Ormožu, pred cerkvijo, Božični večer 22.00 Studenice, sveti večer, 7. žive jaslice
23.00 Ptujska Gora, v cerkvi, Koncert božičnih pesmi, nastopajo Hana Jurič in
Tina Krajnc - klavir, Urška Forstnarič - flavta in Polona Sajko - vokal 23.00 Sveti Tomaž pri Ormožu, pred cerkvijo, Božični večer
Nedelja, 25. december
17.00 18.00
19.00 20.00
Studenice, Božič, 7. žive jaslice
Ormož, cerkev Sv. Jakoba, Božični koncert, kot gostje pa bodo nastopile pevke dekliškega zbora Gimnazije Ormož pod vodstvom Klavdije Zorjan Škorjanec, organizira Pevsko društvo Kapljica Ptuj, cerkev Svetega Petra in Pavla, Božični koncert Ptuj, Kolnkišta, retrospektiva sodobnega azijskega žanrskega filma, Kraljevska bitka
Ponedeljek, 26. december
14.00 Velika Nedelja, zadružni dom, Božično novoletni koncert 14.00 do 17.00 Zg. Gorica pri Račah, predstavitev koledarja Botanični vrt Tal 2000
15.00 Podlehnik, krajevna dvorana, Božično-novoletni koncert 16.00 Ptuj, športna dvorana Center, 15. Orfejčkova parada 17.00 Studenice, Štefanovo, 7. žive jaslice
18.00 Destrnik, cerkev sv. Urbana, Božični koncert Cerkvenega pevskega zbora Sv. Trojice
18.30 do 20.00 Ormož, prostori Gimnazije, dvoranski hokej
19.00 Sokolane, kulturni dom, koncert Godbe Središče ob Dravi s prazničnim
navdihom Božička in bližajočega se novega lega -	Ptuj, Planinsko društvo, Tradicionalni pohod na Donačko goro, vodi T.
Purg, dodatne informacije na telefon 777 15 11
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja 10.00: Glasbena oddaja: Božič s Čuki. Glasbeni
gostje: Pika Božič, Oto Pestner, Beop. Glasbeni spoti za božični večer. Poljudna oddaja: Kako biti zdrav in zmagovati.
Kino Ptuj
Petek, 23. december, ob 20.00 Hudič v Emily Rose.
V soboto, 24. decembra ni predstav.
Nedelja, 25. december, ob 20.00 Hudič v Emily Rose.
KOLOSEJ Maribor
Petek, 23. december, ob 21.40 in 00.10 Hudič v Emily Rose. Ob 15.50 Balcancan. Ob 16.40, 19.00, 21.10 in 23.20 Kot v nebesih. Ob 16.50, 19.10, 21.30 in 23.50 Satanov klan. Ob 18.50 Vesel božič. Ob 15.30, 17.20, 19.20, 21.00 in 23.00 King Kong. Ob 16.00, 18.20, 20.40, 22.00 in 23.10 Nova v družini. Ob 17.50 in 20.00 Prenašalec 2. Ob 15.10, 18.00, 20.50 in 23.40 Zgodbe iz Narnije: lev, čarovnica in omara. Ob 21.20 in 23.30 Senca preteklosti. Ob 15.20 in 18.30 Harry Potter in ognjeni kelih. Ob 17.30, 19.40, 21.50 in 00.00 Pogrešana na letalu. Ob 16.30 Morski deček in deklica iz lave.
Sobota, 24. december, ob 00.10 Hudič v Emily Rose. Ob 11.50, 13.50 in 15.50 Balcancan. Ob 11.10, 14.10, 16.40 in 19.00 Kot v nebesih. Ob 12.10, 14.30, 16.50 in 19.10 Satanov klan. Ob 18.50 Vesel božič. Ob 11.20, 13.30, 15.00, 17.20 in 18.40 King Kong. Ob 12.30, 14.40, 17.00 in 19.30 Nova v družini. Ob 17.50 in 20.00 Prenašalec 2. Ob 12.20, 15.10 in 18.00 Zgodbe iz Narnije: lev, čarovnica in omara. Ob 11.40, 15.20 in 18.30 Harry Potter in ognjeni kelih. Ob 12.50, 15.00, 17.30, 19.40 in 00.00 Pogrešana na letalu. Ob 12.00, 14.20 in 16.30 Morski deček in deklica iz lave.
Nedelja, 25. december, ob 21.40 in 00.10 Hudič v Emily Rose. Ob 11.50, 13.50 in 15.50 Balcancan. Ob 11.10, 14.10, 16.40, 19.00, 21.10 in 23.20 Kot v nebesih. Ob 12.10, 14.30, 16.50, 19.10, 21.30 in 23.50 Satanov klan. Ob 18.50 Vesel božič. Ob 11.30, 13.30, 15.30, 17.20, 19.20, 21.00 in 23.00 King Kong. Ob 11.20, 13.40, 16.0, 18.20, 20.40, 22.00 in 23.10 Nova v družini. Ob 17.50 in 20.00 Prenašalec 2. Ob 12.20, 15.10, 18.00, 20.50 in 23.40 Zgodbe iz Narnije: lev, čarovnica in omara. Ob 21.20 in 23.30 Senca preteklosti. Ob 11.40, 15.20 in 18.30 Harry Potter in ognjeni kelih. Ob 12.50, 15.00, 17.30, 19.40, 21.50 in 00.00 Pogrešana na letalu. Ob 12.00, 14.20 in 16.30 Morski deček in deklica iz lave.
Ponedeljek, 26. december, ob 21.40 Hudič v Emily Rose. Ob 11.50, 13.50 in
15.50 Balcancan. Ob 11.10, 14.10, 16.40, 19.00 in 21.10 Kot v nebesih. Ob 12.10, 14.30, 16.50, 19.10 in 21.30 Satanov klan. Ob 18.50 Vesel božič. Ob 11.30, 13.30, 15.30, 17.20, 19.20 in 21.00 King Kong. . Ob 11.20, 13.40, 16.00, 18.20, 20.40 in 22.00 Nova v družini. Ob 17.50 in 20.00 Prenašalec 2. Ob 12.20, 15.10, 18.00 in 20.50 Zgodbe iz Narnije: lev, čarovnica in omara. Ob 21.20 Senca preteklosti. Ob 11.40, 15.20 in 18.30 Harry Potter in ognjeni kelih. Ob 12.50, 15.00, 17.30, 19.40 in 21.50 Pogrešana na letalu. Ob 12.00, 14.20 in 16.30 Morski deček in deklica iz lave.
izberi.si - Vsesiovensici portai i
I ogia
iZDePLSi
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po maiili ogiasih še nikoii ni biio tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
ÍMMli
I S^VESTNIK
»jMMSJiSiaift:
LAS'
nvTOsoin
^RELAX'
1 MOTO URA
BREZPLAČNO
Posamezni kandidat lahko korlsU en nagradni kupon.
RELAX AVTO ÍOLA PTUJ, tel.! 031 269 861
RELAX TRANS d.o.o., Ob polju 7, Mirta
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Treionon 1, Ptui (ob Moribonld cesti), tel.: 02 780 67 10
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnost obročnega odplačila_
UGODNA POSOJILA^
S0llSd...a 1
Razlagova 24, Maribor]
[C02/2280n0
z dobrih 20.000 sit do rabljenega vozila!
-	za preostanek uredimo plačilo na obroke
-	kasko zavarovanje nI pogoj
-	vozila so tehnično pregledana
-	v račun vzamemo tudi vaše vozilo
Obiščite nas v salonu rabljenih vozli! Sedaj je pravi trenutek!
Avto Serbinek d.o.o., zagrebška 85, Maribor, tel.: 02/45-035-40
VIDEOTEKA
Potrčeva : tel.&taks: 02 775-09-61 Tovarniška 7, Kidričsvo, telefon: 031 709 432 Odpiralni čas;
Ptifj: od 9. do 20. ure, nedelja od 17. do 20. ure KMrićevo: od 15. do 19 uie, sobota od 9. do 12. ui«
NAJNOVEJŠI FILMI NA DVD-JIH
NAJUGODNEJŠI POGOJI IZPOSOJE
(brez članarine, cene izposoje že od 250 sit na dan)
NOVO! RAZPRODAJE FILMOV NA DVD IN VHS
že od 500 sit dalje
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
HYUNDAI ACCENT 1,3 IS	1996	430.000	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS 1,616V	2003	2.260.000	KOV SREBRNA
BOBDBOCUSl,4l6V	2001	1.530.000	KOV ZF,I,ENA
MA2I)A323C1,5I	1996	780.000	KOV ČRNA
RENAUIl CUO 1,416VDYNAMIQUE	2001	1.440.000	KOV SREBRNA
HYUNDAI COUPE 2,0 EX TOP K	2000	1.670.000	KVO. SREBRNA
ROVER 216 SI	1999	1.080.000	KOV OT,F,NA
RENAUrr LAGUNA 1,9 DO EXR KAR.	2002	2.550.000	KOV MODRO. VU.
RENAUErUGUNAl,616V	2000	1.670.000	KOV S. MODRA
RENAUET MEGANE SCENIC 1,9 RXE	2000	2.250.000	KOV SREBRNA
CITROEN XSARA 1,41 COUPE	2000	1.400.000	KOVVÉNJA
PEUGEOT 306 1,6 BREAK	2001	1.620.000	KOV SV. MODRA
OPEL VECTRA 1,6 16V	1995	750.000	KOV PEČENA
RENAULT CUO 1,2 RN	1996	620.000	BELA
FMTPUNTO 1,2 SX	2001	1.150.000	RDEČA
SEAT LEON 1,4 SIGNO	2001	1.970.000	RDEČA
FIArMAREAl,6l6VSX	1997	780.000	KOV SREBRNA
FIAT SEICENTO 900	1999	560.000	KOV m,F,NA
FUTPUNT0 55S	1995	490.000	KOV m,F,NA
FIArPUNT0 55S	1999	770.000	KOV ZFTF,NA
SEAT CORDOBA 1,4 SE	1996	620.000	MODRA
RENAUrr SCENIC KALEIDO 1,6 l6V	1999	1.780.000	KOV MODRA
ŠK0DA0CIAVIA1,8T	1999	1.440.000	KOV V RDEČA
RENAULT MEGANE 1,9 DQ BREAK EXE 2001		1.650.000	BELA
AUDI A41,9 TDI	1998	1.890.000	ČRNA
CnrROEN BERIINGO BREAK 1,4 SX	1998	980.000	m,ENA
RENAULT COUPE 1,616V	2000	1.580.000	KOV MODRA
RENAUU MEGANE COUPE 1,6 e	1996	790.000	KOV MODRA
FMTPUNT01,2 16VACTIV	2002	1.350.000	KOV SREBRNA
MERCEDES BENZ A140 CLASSIC FUN	2000	2.060.000	RDEČA
RENAUU THALIA 1,4 EXPRESSION	2002	1.250.000	RDEČA
HONDA aVIC 1,41	2001	1.990.000	KOV SREBRNA

Rabljena vozila
TIP	LETNIK	NA MESEC SAMO
CUO 1.2/3V FIDJI	1998	19.272 SIT
CLI01,5/65KM5VDINAMIQUE	2004	30.168 SIT
FORD GALAXY 1,9 TDI	2000	45.023 SIT
KANGOD 1,5 dCi/80	2005	47.243 SIT
KANGOG 1,5 dCi/80	2005	47.243 SIT
MERCEDES 200 CDI	2002	66.921 SIT
R LAGUNA GT 1,9 DC1100 EXP.	2002	51.914 SIT
SEAT CORDOBA VARIO 1,4	1999	20.374 SIT
SEDANE DIN. LUX 2,0/16V	2004	60.946 SIT
VOLSWAGEN POLO CLASSIC	1998	15.161 SIT
VW POLO VARIANT 1.6	1998	22.205 SIT
VW GOLF 1,6 HIGHLINE	1998	28.024 SIT
Tovorna vozila		
R KANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.080 SIT
R KANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.845 SIT
R MASTER 2.5d IWTR
1999
28.331 SIT
Visina mesečnega obroita je izračunana na podlagi itredita dm mb NOM 7.45 na dobo 84 mesecev.
RENAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-	105 tofk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, Ormoška cesta 23; te!.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
Ptujska C. 68. Miklavž (IVIaribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAiVIKA	LETNIK	CENA	BARVA
BMW318DLIMUZ.MDDIF.	2601	3.450.000	KOV.ÍMOORA
BMW 525 TDS	1999	2.450.000	KOV. T MODRA
CHHAYSLfR PI CRUISER 2.0	2060	1.960.000	KOV. ČRNA
DAEWOO LEGANZA 2.0	1998	630.000	KOV ZELENA
FIAT DUCATO 2.60	2060	1.960.000	BELA
FIATMAREA1.8T16V	1998	1.060.000	KOV. SIVA
FORD FOCOS 1.6 IKARAV.	2062	1.970.000	SBEBRN
FORD MONOE01.616V LIMUZ.	2601	2.090.000	KOV. ZLATA
MAZ0ADEMI01.4ÍSP	2060	1.198.000	SREBRN
OPEL CORSA 1,0	1999	690.000	KOV ZLATA
VW BORA 1.9 SOI	2062	1.950.000	BELA
VW GOLF 1.9 SOI KARAV.	2601	1.850.000	BEU
VW PASSAT 1.9 TOI KARAV.	1995	790.000	KOV.iMODRA
VW PASSAT 1.9 TOI UMOZ.	1999	1.698.000	BELA
VW PASSAT 1.9 TOI KARAV.	2062	2.770.000	KOViMODRA
Na zalogi preko 40 vozil.

Štedilnik na trdo gorivo CENTRAL ^ PP1100, levi ^ 179.990.- 10% POPUST
plošča kuhinjska, vgradna 3+1 KMS63W.bela 58.990.- 20% POPUST
pečica kuhinjska, pod pultom * B 2400 W. bela 61.900.- 20% POPUST
Izredna ponudba pomivalnih vsadnih korit INOX s 50 % POPUSTOM ^
Nudimo program bek tehnike
pO konkurenčni^aejip.^Q*
Metalka Trgovina d. d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, ^	tel: 02/749 18 00
i!!' .i . ■ g
METALKA' TRGOVINA
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605
r d.=
www.smigoc.si
SALON
POHliTVA
SPUHLJA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVUENJA

Hardek 34/g, 2270 OlíAAOŽ tel.: 02/741 13 80 faks: 02/741 13 81 belcontdoo(§)siol.net www.belcont.sl
Energijsko varčna okna
PVC, LES, ALU.
okna vrata senčila strešna okna zimske vrtove garažna vrata izolacijske steklene fasade in industrijska vrata.
DANA BESEDA OBVEZUJE

II
ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLEIE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE vei vrst
Ivan Amuš s.p.
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
Mariborska cesta 27/b, 2251 PTUJ Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576
www.tednik.si
nabirainik@radio-tednik.si
Leto je minilo, odkar smo se za vedno poslovili od ljubega moža, očeta, sina, brata in svaka
Vladimirja Zupanica
IZ SKORBE
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki obiščete njegov prerani grob in mu prižgete svečko.
Njegovi najdražji
SPOMIN Franci Puksic
8. 11. 1961 + 24. 12. 1994
Jutri mineva 11 let, odkar si me še ti zapustil, dragi brat.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo počastite spomin nanj.
Brat Milan
Ostalo je grenko spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj nič več ne bo, ker si za vedno vzela slovo. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena.
ZAHVALA
ob boleči izgubi mame, babice in tašče
Marije Topolovec
S POBREŽJA 29
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebnemu podjetju Mir iz Vidma pri Ptuju.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
www.radio-tednik.si
že leto dni v grobu spiš,
v najinih mislih še živiš,
spomin nate večno bo živel,
nikoli ti zares ne boš odšel.
Dokler bom jaz, boš z mano ti,
le lučka vedno ti gori in
rožica ti grob krasi,
a če bi te solza obudila,
ne bi tebe, dragi ati, črna zemlja krila.
SPOMIN
Andrej Zupanic
22. 12. 2004 - 22. 12. 2005 IZ SLOVENJE VASI
Tvoja Lara z mamico Ireno
Skozi vse svoje življenje boriti si se znal, a v tihi decembrski dan utrujen in nemočen
za vedno si nam zaspal. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. Hvala ti za vse.
SPOMIN
Mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Jožef Zagorsek
IZ MEZGOVCEV 32
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in s svečko počastite spomin nanj.
Žalujoči: žena Terezija, sin Jožef, hčerka Ida ter brat Vlado z družinami
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, prababice in sestre
Marjete Golob
IZ ZAGOJIČEV 5
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo ter g. župniku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo.
Žalujoči vsi njeni
Tihi, tihi je naš dom, odkar te ni,
bolečina neizmerna v prsih tli, pa vendar misel nate, od jutra pa do pozne noči živi.
SPOMIN Valeriji Peršoh
IZ PLETERIJ
Boleč in žalosten je spomin na 21. december 2003, ko smo te za vedno izgubili, draga Valerija. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečke in se z lepo mislijo spomnite nanjo.
Vsi tvoji, ki te imajo radi
Duša tvoja je odšla, vendar si del našega srca! Kako naj ti podamo roko, odšla si daleč tja v neznano ^ brez slovesa - kar tako.
V SPOMIN
24. decembra mineva leto žalosti, odkar si se za vedno poslovila od nas, draga MAMA, sestra, teta, botra
Silva Lačen
IZ PODVINCEV 83 B
19. 12. 1955 - 24. 12. 2004
Čas beži, a bolečina v srcu ostaja, spomin nate, draga MAMA, ostaja večno.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo pristopite k njenemu grobu, prižigate svečko, poklonite cvet.
Žalujoči: tvoji najdražji
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
Jožefa Petka
roj. 20. 1. 1946 f 12. 12. 2005 IZ PODVINCEV 76
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso darovano cvetje, vence, številne sveče, svete maše ter izraze pisnih in ustnih sožalj. Še posebej hvala vsem za vso nudeno pomoč v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujem ge. Veri za molitev in občutno povedane besede slovesa, g. župniku za opravljen cerkveni obred in mašo zadušnico, pevcem DU Rogoznica za odpete pesmi, godcu Tišine ter pogrebni službi Komunalnega podjetja Ptuj. Prav posebej hvala osebju mariborske bolnišnice, oddelku ORL, za vso nudeno zdravstveno pomoč. Vsem in vsakemu posebej, ki so mi na kakršen koli način pomagali v najtežjih trenutkih, iskrena hvala.
Žalujoča: žena Rozika
Dve leti že na tvojem
grobu svečke gorijo,
naju pa v očeh solze skelijo,
v najinih srcih bolečina
vedno je večja, saj v grob s teboj
je odšla vsa najina sreča.
SPOMIN Dusanu Markežu
IZ KRAIGHERJEVE 31, PTUJ
Čas mineva, žalost in bolečina pa bosta ostali za vedno v najinih srcih.
Hvala vsem, ki se ga radi spominjate in mu prižigate svečke.
Žalujoča mami in ati
Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, zvezd nešteto ti žari, angeli naj te čuvajo.
SPOMIN Ludviku Sitarju
IZ KUNGOTE
5 let bo minilo na sveto noč, ko si nas zapustil. Težko je življenje brez tebe, dragi mož, oče, dedek in pradedek.
Žena Tončka
Dan, ko se sanje končajo, dan, ko nimam več solza, v slovo mi pustijo le rano globoko na sredi srca.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, sestre in botre
Anike Toplak
ROGOZNIÏKA 33, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrekli sožalje. Posebej hvala govorniku g. Šegulu za ganljive besede slovesa, g. župniku za opravljen obred in sv. mašo, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter Komunalnemu podjetju Ptuj.
Najlepša hvala nečakinji Jožici ter družini Anžel za vsestransko pomoč.
Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.
Z bolečino v srcu vsi, ki te imamo radi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta in dedija
Janeza Veselica
IZ ZABOVCEV 97 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše ter hvala za izražena sožalja.
Obenem hvala doktorjem in medicinskemu osebju Splošne bolnišnice Ptuj - Internemu oddelku in Protibolečinski ambulanti.
Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalo-stinke, ge. Danici Tement in Mateju Horvatu za besede slovesa ter pogrebnemu zavodu Mir za opravljene storitve. Vsem še enkrat hvala.
Njegovi najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata
Alojza Koželja
s POUSKE C. 20, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za številno spremstvo na njegovi zadnji poti, za darovane sveče, cvetje, sv. maše ter za izraze soža-lja in sočustvovanja.
Posebna hvala nadvse dobrim sosedam Slavici, Silvi, Marjanci in Milki Princl za nesebično pomoč, lajšanje njegovih bolečin in tolažbo v najtežjih trenutkih.
Hvala medicinskemu in zdravniškemu osebju kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj. Hvala duhovnikoma p. Tarziciju za molitev in lepe besede slovesa v vežici ter p. Mateju za opravljen pogrebni obred in sv. mašo.
Hvala govornikoma g. Šeguli in ge. Marjani Majcen za poslovilne besede. Hvala pogrebnemu podjetju Mir - pevcem za odpete pesmi in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu, ki nam je kakorkoli stal ob strani in se bo z lepo mislijo spominjal našega dragega očeta, še enkrat ISKRENA HVALA
Njegovi najdražji
Ptuj • Prodaja stvarnega premoženja
Prodaja za polnitev proračuna
Na dnevnem redu 36. seje sveta MO Ptuj so bili tudi programi prodaje stvarnega premoženja mestne občine Ptuj za leto 2006, hkrati s predlogom proračuna za letos, kot eden od možnih virov zagotavljanja prejemkov proračuna.
Letni program so dopolnili s posameznimi programi prodaje, tako so med drugim že objavili prodajo strojne opreme (nakladalca, traktorja, kose, mešalnika komposta in
premične drobilne naprave), ki so jo kupili v letu 1996 za izvajanje javne službe na odlagališču v Brstju. Oprema je amortizirana in iztrošena ter je potrebna generalnih po-
Foto: Črtomir Goznik
Nekdanji Dinos v Dravski ulici bodo porušili, z Dravske pa naj bi uredili varnejši dostop do OŠ Olge Meglič in izstop iz nje. Nekaj parkirnih mest je že urejenih, zdaj pa se govori, da bi na tem mestu uredili garažno hišo. Prodaja naj bi bila že prvi korak k temu, z izgradnjo garažne hiše naj ne bi bili prizadeti interesi šole.
pravil, poleg tega podjetju Čisto mesto povzroča velike stroške vzdrževanja. Izhodiščne cene strojne opreme so različne, od 147 tisoč do 5,4 milijona tolarjev. Nepremičnine na območju industrijske cone bodo prodajali po izhodiščni vrednosti brez DDV v višini 49 milijonov 971 tisoč tolarjev, namenjene pa so izgradnji poslovnih objektov za potrebe industrije. Prodaja se bo izvedla z javnim zbiranjem ponudb. Pri prodaji Dinosa in nekdanjega Koteksa z bližnjimi objekti v Dravski ulici pa posamezna programa prodaje stvarnega premoženja že nista bila tako jasna, kaj prodajajo, ker so navedene samo parcelne številke, o kakšnem zemljevidu, ki bi zadevo le pojasnil, pa v predloženem gradivu ni bilo ne duha ne sluha. Da gre za omenjena objekta oziroma
nekatere druge objekte na območju Dravske ulice na Ptuju in zemljišča, vezana nanje, je bilo povedano bolj mimogrede. Dinos z zemljiščem bodo prodajali po ocenjeni izhodiščni vrednosti v višini 12,5 milijona tolarjev, bivši Ko-teks, nekatere druge objekte, vključno z objektom bivšega kopališča in zemljišča v Dravski ulici, kjer naj bi zgradili mestni hotel, pa bodo prodajali po izhodiščni ceni 154 milijonov tolarjev. Prodaja se bo izvedla z javnim zbiranjem ponudb po 29. členu uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin. Višina ponujene kupnine bo izključni kriterij izbora. Kot je znano, je za gradnjo mestnega hotela v Dravski ulici izkazan
"močan" interes.
MG
Ptuj • Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta
Zahvala muzeja za sodelovanje
V ponedeljek je bil v Slavnostni dvorani ptujskega gradu koncert eminentnega slovenskega godalnega kvarteta. Nastopil je namreč Ljubljanski godalni kvartet, ki ga sestavljajo: Monika Skalar, 1. violina, Karel Žužek, 2. violina, Franc Avsenek, viola, in Stane Demšar, violončelo.
Kvartet v tej zasedbi deluje od leta 1985, kvartet s tem imenom pa deluje že petdeset let. Vsi člani orkestra so bili prvi godalci orkestra Simfonikov RTV Slovenija. Ptujčani pa smo najbolj po-
nosni na Moniko Skalar, ki je mladost preživela na Ptuju in tu začela obiskovati glasbeno šolo.
Ljubljanski godalni kvartet se je tokrat predstavil z blago-zvočnim glasbenim progra-
mom, ki je navdušil ptujsko občinstvo. V prvem delu so zaigrali Schubertov godalni kvartet v a-molu, v drugem delu pa so si sledile popularne melodije ena za drugo. Slišali smo La valse Arama Ha-
Ljubljanski godalni kvartet v Slavnostni dvorani ptujskega gradu
Napoved vremena za Slovenijo
če vidiš rimsko cesto na sveto noč sijati, dobre letine se je nadejati.
Dopoldne se bo od severa spet pooblačilo, čez dan bo zmerno do pretežno oblačno. Nekoliko manj oblačnosti bo na Primorskem. Najnižje jutranje temperature bodo od -12 do -3, ob morju okoli 0, najvišje dnevne od 0 do 6, na Primorskem do 9 stopinj C.
V soboto bo sončno, le na severovzhodu bo občasno zmerno oblačno. Tudi v nedeljo bo večinoma sončno, občasno bo bolj oblačno predvsem v jugozahodnih krajih.
čaturjana v priredbi Janeza Gregorca, Nocturno Frederi-ca Chopina v priredbi Franca Avsenka, Odlomek iz Labodjega jezera Petra 1. Čajkovske-ga, tudi v Avsenkovi priredbi. Sledila je skladba Entertainer Scota Joplina, popularne filmske uspešnice, ki jih je priredil Jani Golob, Dunajsko kri Johanna Straussa ml.. Ljubljanski godalni kvartet pa je koncert zaključil s Priv-škovo Mati, bodiva prijatelja in Sepetovo Med iskrenimi ljudmi. S tem je končal uradni program koncerta, godalci pa so dodali še tri skladbe, vključujoč tudi Gruberjevo Sveto noč.
Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, se je nastopajočim zahvalil za nastop, obenem pa se je zahvalil za sodelovanje tudi vsem, ki so kakorkoli pomagali pri promociji Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Franc Lačen
ODŠKODNINE ODKUP DELNIC
STE SE POŠKODOVALI V PROMETNI NEZGODI, NA DELOVNEM MESTU ALI JAVNEM PROSTORU?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PEPTUJJrstenjakovaS
|l]onliianlei,1.n«M.|
18 17
^miíAfKWit
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela
-	manjša gradbena dela
Od tod in tam
Grajena • Požar s smrtnim izidom
Foto: M. Ozmec
V Grajeni je 20. decembra okoli 14.50 zagorelo v stanovanjski hiši. Policisti so na kraju z zbiranjem obvestil in opravljanjem ogleda kraja požara ugotovili, da je najprej zagorelo v kuhinji na štedilniku, kjer se je pri kuhanju vnela maščoba. Požar se je razširil iz kuhinje na ostale prostore v hiši; ti so zaradi požara uničeni. V požaru je zaradi opeklin umrla 79-letna ženska. Med gašenjem sta se z ogljikovim monoksidom lažje zastrupila dva gasilca, materialna škoda, nastala v požaru, pa znaša po nestrokovni oceni okoli 6 milijonov tolarjev.
Ur
Gruškovje • Zasegli 101 kilogram heroina
Foto: Arhiv UNZ Maribor
Carinski delavci so v soboto na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje v praznem tovornem vozilu, ki ga je vozil državljan Srbije in Črne gore, odkrili heroin v skupni bruto teži 101 kilogram. Gre za doslej tretji največji zaseg prepovedane droge v Sloveniji, zaseženi heroin pa bi na črnem trgu dosegel vrednost dobre štiri milijarde tolarjev, so na ponedeljkovi novinarski konferenci v prostorih Carinskega urada Maribor povedali predstavniki carine in policije.
Po besedah vodje Oddelka za prepovedane droge pri Generalni policijski upravi Ljuba Pirkoviča je blago potovalo po t. i. klasični balkanski poti in je bilo najverjetneje namenjeno v srednjeevropske države.
Kot je pojasnil vodja Sektorja za preiskovalne zadeve pri Generalnem carinskem uradu Mirko Bačac, je voznik v večernih urah pripeljal na vstop v Slovenijo. Na vprašanje, ali ima kaj predložiti carinski kontroli, je odgovoril nikalno. Kljub temu se je carinik odločil za pregled notranjosti tovornega vozila in ugotovil, da so zakovice na steni, ki je bila takoj za voznikovo kabino, drugačne od običajnih. Nadaljnji pregled je pokazal, da je za steno prirejen prostor za tihotapljenje blaga, v katerem so bili zavitki s heroinom. Po prihodu delavcev Urada kriminalistične policije Policijske uprave Maribor, preiskovalne sodnice in tožilke so cariniki nadaljevali pregled in iz prirejenega prostora odstranili skupaj 188 zavojev heroina.
STA
ABA
PT
PVC OKHA, VRATA, SENČILA, KOMARNÊKI, GARAŽNA VRATA
átUld26a ISmerGraJeníy Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251
STE BILI POŠKODOVANI
P^RAVna^ V PROMET^^
—v	NEZGODI?
^ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2	080 1 3 1 4
Foto: Fl