f>f>. številka.
Trst, v smlo 4. maja 1 SOS.
(Ye<Vrno Izdanje)
Tečaj XXIII.
JL
„Edinost"
izhaja dvakrat mi dan. razun nedelj in praznikov. Zjutranje izdanje izhaja oh 11. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob l uri pop.
Naročnina znaša:
Ohe tadanji na leto . . . gld. 21*— Za mimo večerno izdanje . „ 12*— Zn pol leta. četrt leta in na mesec razmemo.
Naročnino je plačevati naprej. Na naročite brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Na drobno ne prodajajo v Trstu zjlitra nje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; poneileljnke popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
EDINOST
GLASILO
POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Htanc 4 nvč.
Telefon ltv. §70.
V edinosti Je moč!
atelj In odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu.
Novejše vesti.
London 3. Odkar ho je včeraj zjutraj pretrgal podvodni brzojav, nimamo tu nobene amerikanske vesti iz Manile o vojnih dogodkih na Filipinih.
Petrograd 3. »Noveje Vrcmja« pravi, daje lahko govoriti, naj bi vlasti posegle v to vojno in naj bi skušale pomiriti vojujoči se sili, toda drugo vprašanje je: kako ?! Kuko naj se zgodi to ob sedanjih odnošajih, ki silijo Evropo, da mora ostati le gledalce španjsko-amerikanske vojne ? !
Madrid 3. »Impcrcial« in »Liberal« trdita, da je blizu parcijalna ministerska kriza. Hkratu s proglašanjem obsednega stunju v Madridu je vlada prepovedala tudi širjenje ncavtoritativnih vesti z bojišča.
Madrid 2. Obe zbornici sti sklenili počastiti spomin pomorščakov, padlih pri Manili. Več senatorjev so imeli patrijotiške govore. V komori je Salmeron hudo nnpal vlado, češ, da je ona odgovorna za nesrečo domovine. Sagasta je odgovoril, da on je bil vsikdar pripadnik miru. Vojna je bila neizogibna, ker je bila Španjska izzvana.
Washlngton 3. Zbornica reprezentantov je dovolila brez glasovanja zakon, katerim He dovoljujejo izredni stroški zn vojno.
\ow-York 3. Iz \Vashingtona javljajo, da predsednik Mae Kinlev odredi mobilazacijo vsega rednega vojaštva, kakor tudi dobrovoljoev v zapadnih državah, da dobi tako potrebnih sil za za-sedonje Filipin. Amerikanci obdrže Filipine le do zvršetka vojne in bi potem ti otoki morali plačati del vojne odškodnine.
\ew-York 3. Iz \Vashingtona javljajo, da so oblasti v S. Franoisco dobile nalog, da takoj nalože dva parnika z ogljem in ju dopošljejo admiralu Da visu.
PODLISTEK.	«7
PREDNJA STRAŽA.
ROMAN.
Poljski spisal Boleslav Prus. Poslov. Podravski.
Nakrat so je prikazal za župljansko vasjo rudast oblak, leteči urno ob progi železniškega nasipa. Zahodni veter je ..zapihal močneje, ob enem je zaletel vanj z boka jug. Z nasipa, z cest in stez so so dvignili gosti oblaki prahu ter razprašeSi se po nebu so jeli renčati gluho.
Na ta odmev so kopači in porivalci samo-kolnic, rabota joči na železniškem nasipu, odmetali od sebe orodje ter so odšli, zbrani v dve večji tolpi, jedni proti grajščini, drugi proti kolibam, stoječim na polju. Naseln i ki in kmetje, ki so imeli opravek na gradbi, so izsuvši posek z vozov, skokoma zdirjuli domov. S polja so gonili živino, ženske na vrtih so se poskrile pod strehe, svet jo opustoSal.
Grom za gromom je napovedoval čimdalje nova krdela oblakov, kateri so jeli, razgrinjajoči se čez ostalo nebo, po vrsti zakrivati sobice. Zdelo se ti je, da poleg črnih klobčičev, nabasanih se strelami, je zemlja kar počrnihi ter s strahom zasleduje burjo, kakor jerebica jastreba, krožečega mul poljem. Trnjevo in brinjevo grmičje jo žvižgalo po-tihoma, klicajoče pozor; vznemirjen prah sejedvi-
»W-York 3. Dvesto Kubancev, nabranih v New-Yorku, jo <lošl<» v Tampa. Lc-ti se združijo v jeden polk konjice z drugimi Kubanci, ki se mudijo tu pod voditeljstvom Julio Kagulv-ja. Za prevažanja vojaštva jo že pripravljen jeden parnik. Prva ekspedicija bode sestala iz 3<MM) pešcev, 1000 mož topništva in 10 baterij.
Itostoil 3. Tukajšnji listi naznanjajo, da je predsednik Mac Kinlev že dobil uradno sporočilo, da se je Manila že udala.
Hoilgkoilg 3. Tu bivajoči uporniki s Filipin se nadejajo, da jim dojdo poziv, naj prevzamejo začasno upravo na Filipinih pod varstvom Zjedinjcnih držav.
Now-York 3. Brzojavka iz Hongkonga javlja, da se je Manila že udala in da na Filipinih vejo amerikanska zastava.
Mtldrid 3. Položaj v Španiji postaja tem težavneji, ker se pojavlja draginja živil.
Madrid 3. Proglas vlade, ki naznanja obsedno stanje, pravi: V tem trenotku, ko je domovina v nevarnosti radi vojne, treba preprečati vse, kar bi moglo biti škodljivo varnosti domovine. Med drugim so strogo prepovedana zbiranju na ulicah in razglašanje vesti z bojišča, prodno je iste pregledala vlada.
Madrid 3. Pred stanovanjem generala Wev-lerja — bivšega guvernerja na Kubi — so bilo velikansko demonstracije, ki so trajale, dokler se general ni. pokazal na balkonu. Opozarjal jo množico, naj bode mirna. Za Španjsko bi bilo bolje, ako bi se bila poprijcla ofenzivo o pravem času, nego da se je omejila na defenzivo. On jo pripravljen vsaki trenotek na odhod na Kubo, ali kjer si bodi žrtvovati svoje življenje za varnost in čast domovine.
lterolill 3. Iz Madrida javljajo, da so bili tamošnji izgredi veliko huje nravi, nego so je mislilo. Bati se je hudih dogodkov v Španjski. V
gal z cesto ter so skrival med žitom. Mlado klasje je šepetajo stikalo glave skupaj, voda v reki jo postajala kalna. Daljni gozd je hruščal.
Med tem so ju zgoraj iz oblakov nasičenih elektriko, prikobalil nekak temni zarodek tvorilne moči, katera, razgledavši se po zemlji, zaupajoča v svojo moč, je hotela posnemati večnega Očeta ter jela iz gibčnih oblakov vstvarjati, kakor On, premične in ginljive podobe. Evo, žejovstvarilaotok; toda prodno je imela čas izreči: »dobro je!...« jo pridrvil veter ter razpršil otok. Evo, tam dviga velikansko goro; toda prodno jo dosegla vrhunec, je znovič prilomastil veter ter odpihnil vznožje. Sedaj so lotijo stvarjonja drugače; najednom mestu si prizadeva vstvariti lova, na drugem tiču; kmulo pa je od tiča ostalo samo odtrgano krilo, ter so je razpršilo v temo brez podobe.
Takrat, videča, da gore in otoki ustvarjeni z roko Gospodovo, trajajo na veke, njeni pa komaj za sekundo; da po njoj skrpane postave nimajo niti duše, niti razuma, niti moči, upreti so vetrom, da jo vse njeno delo za nič in vsa njena moč prikazen v sanjali; takrat, videča, da seji no posreči kaj ustvariti, je temnil noč zarohnela od jeze ter zaželela ugonobiti vse, kar je na zemlji.
Med oblaki, krožečimi kakor črna jata vran, oglasili so so nakrat zlokobni glasovi. Vladarku jim razdnjo povelju. »Vidite-li reko, v kateri se odbija našu sramota?....« V tem hipu jo nekaj šinilo od
Barceloni, v Valenei, v Sevili in drugod je bilo hrupnih demonstracij. Draginja raste. Pa tudi cone domačega olja rastejo grozno, ker vnanji dovuže-vatelji nočejo izvrševati naročil radi velike ažije.
Javni shod
političnega društva „Edinost" dne 1. maja v Barkovljah.
(Dalje.)
O razmerah v Trstu je govoril tajnik polit, društvu »Edinost«, g. Mukso Cotič, precej obsežno. Njegova izvajanja so so glasilu v glavnem:
Spoštovani zborovalci ! O razmerah na našem tržaškem ozemlju v gospodarskem, politiškem, kulturnem in narodnem pogledu se je govorilo žo tolikokrat na raznih shodih in pisalo po raznih časopisih — tržaških in netržuških — in posledice teh razmer občutimo vsi iu jih občutite sosebno vi okoličani tako hudo, da res ne bi bilo potreba in da ne bi bila moja naloga danes, da Vam bi zopet podrobno označeval te razmere. Ker pa so se ravno v noveji čas jeli vso silo pojavljati žalostni nasledki komunalnega zistemu tržaškega za naš slovenski živelj, sosebno v okolici; in ker so ti nasledki lmš žudnji čas provzročili razgledovanje po vsej državi in so so na mnogih straneh kar čudili, kako da so sploh možne tako razmero, hočem vendar nekoliko spregovoriti o našem tržaškem zistemu o razmerah, ki nas tlačijo. Ne pričakujte ničesar novega od meno — kajti vso jo bilo povedano že večkrat —, ali dobro je, da so take stvari osvežujo vsako toliko.
Glede posledic v gospodarskem pogledu so lahko sklicujem na izborni govor gospoda sveto-vulou Ivana Gori upu, ki ga je imel ta gospod nedavno temu v mestnem svetu tržaškem. Gosp.
nebu do zemlje in v reko jo vdurilu strela. Slišite-li hrup gozda? On se nam posmehuje!...« Polovico nebu je preskočil blisk in druga strelu je šinila v gozd. »Pobijte to polje s točo!... Oinijte te goro z dežjem!...« In pokorni oblaki so planili nad gore in na polje. Ha — ho! ha — ho!« Padla jo na zemljo jedna debela kaplja, zu njo druga... stotera... tisočera. Ha — ho! ba — ho!...« Jedno zrno leda, drugo... stotero... To je prednja straža. Vetrovi pihajo in spodbujajo, dež bobni, oblaki tulijo kakor psi, spuščeni z verige, motajo so, teptajo; jednu kaplju pozivu drugo, love so, prekašajo, naposled se družijo v vrelce, tekočo z nebu na zemljo. Solnce jo ugasnilo, dež in toča so zlivata v zbito tvarino, kateri švigajoči bliski kažejo cilj in smer. »Tu ugo-nohljaj, tu klesti!...«
Po jednournem nalivu so je utrudila zasop-ljona burja. Takrat jo bilo slišati šum Belke, kije žo izstopila iz struge. Po vsej si rjav i cest so teklo umazane vode; potoki so šumeli po Imlih z gričev; livade so bile zalite z vodo; na drugi strani nasipa so je naredilo jezero.
Čez malo časa jo zavladala tema znovič; iz raznih točk obzora je švigal blisk; naliv se je povečal, strela jo vdarila v cesto. Navpične potoke dežja je drvil veter poševno, motal jih iu trgal; svet je tonil v megleni sopari.
(Pride še.)
Ooriup je temeljito posvetil mestnemu računovodstvu, ki j«1 |»o nalogu Mvojih gospodov in mojstrov sestavilo nek«kov izkaz, s katerim naj 1 >i l»ilo dokazano, kako grozno škodo ima mestna občina od toga, da je ž njo s|Hijena tudi okolica. (Sineh in vsklikaiijc med zbnrovalci.) Mestno računovodstvo je hotelo dokazati, da občina veliko več izdaja za okolico, nego j»a ima <lohodkov od iste. Y ilustracijo tega mestnega računjaiija je navel g. Goriup dva kliisična izgleda v pogledu cest. Stroške za cesto od Trsta tlo Miramara in za ono preko Prošeka v Trst piše mestno računovodstvo izključno na račun okolice, kakor da bi ti dve cesti služiti v prvi vrsti ali jedino le okolici ! Komu na ljubo da se toli lepo neguje in lepša cesta do Miramara, to menda veste vsi. (Klici: tržaškim Zidom!) Da ni radi mestne gospode, ne bi bilo nikdar tako lepe ceste do Miramara. (Gotovo ne!) <) cesti preko Prošeka v Trst pa treba povdariti, da je to državna cesta, ki spaja bližnje pokrajine z mestom tržaškim. Ta cesta povspešuje torej promet in trgovino v mestu in služi torej v prvi vrsti koristim mesta. To sta res dva klasična vzgleda, ki ju je navel g. Goriup v dokaz, kako sestavlja mestno računovodstvo svoje izkaze, ko hoče kazati na velike milosti, ki jih uživate okoličani od mesta !! (Smeh in vsklikanje.) Ali da me razumete: mi nočemo trditi, da okolica nima prav nikake koristi od ceste preko Prošeka, toda povdariti hočem le, da ogromni del koristi vživa mesto in da jo po takem res nečuvena krivica, ako se vsi stroški za to cesto hočejo naprtiti le okolici.
Se huje, še bolj kričeče je z drugimi stroški, ki se pišejo v knjigo milosti, ki jih okolica baje uživa od mesta. To pa so stroški, ki ne le da no donašajo okolici nikakega sadu, ampak še ogromno škodo v kulturnem in narodnem pogledu, kakor hočem dokazati pozneje. To so stroški, ki niso le nepotrebni, ampak se izdajajo tudi v kvarne in pogubne namene. Kakov dobiček ima okolica od tega, (hi se zidajo po okolici krasno in odviše luksu-rijozne šolske palače? Kakov dobiček ima okolica od tega, da občina izdaje tisočakov na leto za italijanske paralelke po okolici?! Ali razni komisarji, eapoville, poljski čuvaji morda povspešujojo materijalno blagostanje po okolici?! (Viharna veselost in razni jako značilni vskliki.) In koliko lepih novcev stanejo vsi ti organi?! A te novce stavlja mestno računovodstvo zopet na račun okolice, kakor da se izdajajo v nje eminentno korist!! Vzemimo n. pr. Barkovlje, kajti tu imamo klasičen dokaz. Vzemimo v božjem imenu, da jo res vso plodonosno naloženo, kar trosi občina za to selo. Računajmo in rezultat bode ta, da vse skupaj znaša, da ali ne, kakih 10.000 gld. Sedaj pa pomislimo, koliko prihaja občini od tega sela samo na užitnini! Kolikor sem obveščen jaz, gotovo nad 20,000 gld.!!! (Oujtc! Čujte!) Kje jo zguba tu, kje dobiček?! (Viharno ploskanje.) In tako je v Škoduj u, tako je na Prošeku, tako je v veči ali manji meri po vsej okolici! (Tako jo!) Sedaj pa računajmo zopet, da odračunamo od ukupnih resničnih stroškov vse one svote, ki se trosijo — kakor som rekel gori — brez potrebe in le za agitato-riske in p o i t a 1 i j a u Se valne namene. (Odobravanje in ploskanje.) Potem dobimo še le plastično sliko o stanju stvari, potem bodem«) videli, kakove so tiste zgube, ki jih ima mesto baje v finančnem pogledu! (Odobravanje.) Sicer pa nam pravi že priprosti razum, da ne more biti res, kar bi hotelo dokazati mestno računovodstvo. Kajti poznati bi hotel jaz norca, ki bi po vsej sili hotel ostati v zvezi z človekom, od katerega ima le škodo!! (Tako je!) In tak norec naj bi bila občina tržaška?! (Viharna veselost.) Mi vidimo, kako po-«tajaj o gospoda nervozni, ako h* čujejo, da smo mi na katerem shodu spregovorili o samoupravi okolice. Zakaj to, zakaj, če imajo res škodo (»d okolice?! (Vsestransko pritrjevanje.)
Xe, spoštovani zborovalci! Občina nima zgube v. okolico, marveč dobiček! Tolik dobiček, da veliko premalo vrača okolici potom prepotrebnili investicij v pospeševanje javnega blagostanja in zlasti v povzdigo kmetijstva po okolici!! (Ploskanje.) In če stori kaj malega, vrši le — oprostite mi ta izraz svojo prokleto dolžnost! (Viharno odobravanje in živio-kliei.)	(Pride še.)
Epilog demonstracijam.
i.
V človeški naravi je vcepljen neki opozicijo-nalen čut, neki nagon do reagiranja, kadar se dozdeva človeku, da je prikrajšan v čem, da se mu godi krivica. Hotfc ali nehotč skuša izraziti to svoje čutenje, ki se je rodilo v njegovi notranjosti, na raznovrsten način, ki je odvisen od temperamenta dotičnika. V takem slučaju je pa človek več ali manj omejen, ker mora tudi (ne gletlč na svoj temperament) ^upoštevati razne okolnosti, ki uplivajo na izraz njegove volje, V tre-notkih reakcije velike važnosti pa jo podrejeno tudi duševno razpoloženje njegovo.
Pritisek povzročajo torej protipritisek, kateri slednji pa ne odgovarja zrnirom prvemu; kajti, kakor rečeno, morajo se tu jemati v postov tudi razni postranski faktorji, ki so navadno v tesni medsebojni zvezi.
Omonivsi to razlaga si lahko vsakdo v tem smislu demonstracije naše dobe kakor izbruh ljudske volje, kakor izraz čuta reakcije proti kaki dozdevni krivici, proti kakemu d o z d e v n o m u prikrajšanju obče priznanih pravic. Naglašal sem besedo: »dozdevno«, kajti, kar so človeku dozdeva, je mogoče istinito, je pa tudi mogoče neutemeljeno. In v naši dobi, v dobi norvoznosti in vročekrvnosti, v dobi demonstracij in štrajkov, ni so čuditi, čije premnogokrat vzrok gori omenjenemu izrazu protipritiska, ali kratko rečeno: če je vzrok demonstracijam lc dozdeven, pretiran ali celo iz trte izvit. Demonstracijo združenih socijalnih demokra-kratov in liberalcev (tm miraggio!), ki so so vršile nedavno v Trstu, pojavile so se popolnoma nou-t e m cijene v p r e m i s i, s m e š n o v v r š e n j u, za v ratne v pomenu in nepričakovane v posledic a h.
T ržasko-i talijansko meščanstvo — Bog mi grehe odpusti, da je imenujem tako — bilo je baje vslcd obljubljenih izrednih slovenskih propovedij pri sv. Jakobu po hujskanju židovskega časopisja in detto-agitatorjev spravljeno v nemir in vsled tega se ga je polotila neka občutljivost, ki je morala izbruhniti o prvi priliki. Hvaležna prilika se je tudi kmalo pokazala prigodom socijalnih konferenc očeta Pavissicha v cerkvi sv. Antona novega. Pod pokroviteljstvom socijalnih demokratov, katerim je bil poraz njih stranko v Zadru še v kosteh, jele so se uprizarjati proti istemu propnvcdniku demonstracije, katerih so jo udeležila truma brezzmi-selnih dečakov. Toli slavljena, v naydušcnju (!) sklenjena aleanca — »Pieeolo« govori — bila je le aleanea takih elementov, ki iščejo, bodisi vsled svojega temperamenta, bodisi v svojo lastno zabavo, ropota in šuma; takih elementov — in teh je bil glavni dol — ki nalik ovcam sledijo brez vsakega prepričanja vsakemu klicu, nevedfc celo morda, o čem se govori. K vsemu temu se je pridruževal še velik kontingent radovednežev in zijaloov, ki so le množili število. Ni torej čudno, če so o tako skrojenih demonstracijah vršb tako smešni prizori, kateri sami bi že lahko streznili marsikoga.
Toda bodisi kakor si hoče, na zajca jo meril, gonjača jo vstrelil. Slepec je moral biti, kdor ni videl, da je bil pomen demonstracij bolj daleko-sožen, nogo se je kazalo. Domonstrovalo se je proti konfereneijam očeta Pavissich-a, a posledica je bila ob jednom, da so se odpravile tudi slovenske pro-povedi. Spominja me to nekako na srednjeveški »Faustrocht«; kjer je veča sila, tam je pravica; v nas: kjer jo več nasilstva, tam je zmaga. Kompetentne oblasti ne morejo garantirati za rod, zato se no morejo obdržavati slovensko propovedi. Ni-li morda v tem migljaj za bodočnost? Nekaj kričanju, nekaj sprehoda v masi po mestu, par slučajno (!) najdenih kamnov, — s tem se je pojavil glas »del nosti'" popolo«, in hitro so ustreza vsaki želji!
In najmanjšo stvariee se človek lahko uči in le po škodi postaja previden: zatorej Slovenci, izvajajte moritlo!	V-v.
Politični pregled.
Državni zbor. Zbornica poslancev je nadaljevala včeraj razpravo o jezikovnih predlogih. Socijalist Zel I er je govoril kratko in je najstrožje obsojal narodne prepire. V poravnavo teh prepirov naj se izvoli jezikovni odsek. To vprašanje se mora rešiti potom zakona. Govornik je rekel, da vse
narodnosti imajo jednako pravo in jednako vrednost. Zahteva splošno in direktno volilno pravo.
Potem je govoril gosp. bar. Dipauli, da opraviči tvoje in svojcev postopanje do večine, do organizacije, katere člen je on sam. A tudi včeraj je pokazal gosp. baron, da je — oprostiti- to banalno primero — le sitna muha na nosil večine, ki ne da in ne da, da bi poslednja mogla imeti kakov miren tronotok. Kazgreval se je za nekaj, o čemer je vedel, da razburi zlasti Celic in radi Cehov tudi vse ostalo skupine na desni: menil je, naj bi se odpravile jezikovne naredbe, prodno stopi na njih mesto kaj druzega. Da pa ostane zvest zapovedim svoje nestanovitnosti in nezanesljivosti, so je delal zopet sladkega večini, monč, da je v vseh drugih vprašanjih — izvzemši jezikovno — popolnoma na strani desnico, ter izjavivši, da hoče pridno delati v jezikovnem odseku za pomirjenje med narodnostmi.
Gosp. baron ni vspol včeraj. Nemci mu sicer ploskajo, kadar zasaja svojo ostrino v meso desnice, ali — verujejo mu no! Desnica pa je tudi tega monenja, da je gosp. Dipauli že dovolj grešil na račun nje potrpežljivosti in zaupljivosti. Tako sedi gosp. baron Dipauli med dvema stoloma. To sta povedala dovolj jasno gosp. Sehonoror se svojimi vskliki in pozno j i govornik, češki posl. Pražak. Poslednji je rekel, da jo postopanje nemške katoliške ljudske stranke jednostavno nemogočo. Isti govornik so je potegnil za kompetcnco deželnih zborov, za jcdnnkopravnost obeh jezikov na Češkem ter je izjavil, da bodo Cehi glasovali za jezikovni odsek.
Posl. Gambini in tovariši so interpolovnli rad! razpuščenja k raj nega šolskega sveta v Oscru po deželnem šolskem svetu istrskem.
Danes jo zopet seja.
Italijani in aedanje položenje. — Značilno za konfuzijo, ki vlada sedaj v italijanskem klubu ozirom na politiško in parlamcntariško položenje v Avstriji, in še posebno z ozirom na jezikovno vprašanje, je pač dejstvo, da že nekaj časa som členi italijanskega kluba ne glasujejo kompaktno, kakor hitro je na dnevnem redu kako delikatno vprašanje. Tako so je zgodilo tudi včeraj, da so z levico glasovali le Italijani iz Trsta; dočim se 110 vemo, kam so se bili pozgubili njih tovariši iz Istre in Tirola.
Naravnost maločastno ulogo igrata gg. italijanska zastopnika iz Istre, no toliko maločastno za njiju sama, marveč za skupino, katero zastopata. Kar potujujćta se, kadar so odločili njiju tovariši iz Trsta, da bodo glasovali proti vladi; junaka sta to, ki mečeta daleč od sebe meč z nožnico vred, ko bi morala glasovati se svojimi tovariši tržaškimi. To dva gospoda vesta dobro, da italijanskega junaštva boljši del je — lokavost! Ali onega, ki pozna razmero, ne moreta varati: mi vemo dobro, kako slutijo Italijani istrski sami, da žive, ali bolje rečeno: ne puščajo živeti Slovanom, le po milosti izvestnih namestništvenih svetovalcev v Trstu in nekaterih predobro poznanih okrajnih glavarjev po Istri! Te milosti no smejo zgubiti, ker ta milost je jednojka pred njihovo ničlo in brez te jednojke bi bili istrski Italijani — ničla. Ali nas umote sedaj, zakaj gg. Rizzi in Bartoli tako malo silita v javnost in se potajujeta tudi tedaj, kadar so tržaški Hortisi in Mauronerji najbojeviteji ?!
Stvarjo torej jasna; a za nas ne pomenja nikakega težavnega problema tudi vest, ki jo prinaša danes »Reielis\vehr« : da gredo namreč jako navskriž monenja tržaških in tirolskih Italijanov in da so poslednji jako ozlovoljeni radi glasovanja Italijanov o zatožbi grofa liadonijn. Tirolski »Alto Adige« piše, da zatožba proti grofu Badeniju ni bila — to pa zato, ker tega ministra ni več - niti politiško, niti juridiško vprašanje, ampak zgolj strankarsko vprašanje Nemcev. A ra\no zato — meni »Alto Adige« — so grešili Italijani, da so glasovali za obtožbo in so jačili Nemce. Italijani bi bili morali ostati k veeomu nevtralni — tako vzklika »Alto Adige«. Ta in še jeden drugi tirolski list—»Voee cattoliea« — pa povdarjata soglasno, d a gredo navskriž interesi tržaških in tirolskih Italijanov. To nas zanima danes; no zato, ker je kaj novega ali posebnega, ampak zato, ker je — najuaravneja stvar na svetu. Tirolski Italijani bi bili sovražniki sami sebi, ako no bi z dušo in telesom pritrjali programu jednakoprav-nosti narodov, ako ne bi se slovanskimi narodi vred
želeli zakonitih odredeb v varstvo manjšini, ako no In so si- vsemi štirimi upirali nemški hegemoniji, ako ne l»i videli v sedanjem nemškem programu smrtne nevarnosti za svojo ekzisteneo; tržaški Itali jani pa
__—■ ker imajo slučajno moč v rokah — se boje
kakor peklenšček križa: ideje ravnopravnosti in emancipacije države od nemškega nadvladja, ki je edina in zadnja zaKlomha umetnemu, krivičnemu in tudi ne v/drž I j i vem u nadvladju njihovemu. Stvar je torej povsem naravna, da so tirolski Italijani ozlovo-ljeni, ker ml njih vendar ni zahtevati, da bi nadvladju tržaške klike na ljubo, žrtvovali svoje vitalne koristi in neizogibne pogoje za svojo lastno ekzisteneo. Tako je torej umeti dejstvo, da so bili tržaški poslanci zaporedoma že osamljeni o glasovanjih bodisi proti vladi, bodisi proti desnici. Cele knjige nam govori tudi nenavadna, fenomenalna — molčečnost »Piocola«. Vsi dunajski listi vedo, da je bilo včeraj posvetovanje laškega kluba o jezikovnem vprašanju, le »Pieeolo« molči danes, trdovratno molči, oni »Pieeolo«, ki sicer vedno brblja, kakor kaka stara branjevka. Ubogi italijanski klub: gg. Rizzi in Bartoli morata molčati — Tirolci nočejo delati skokov za tržaško in goriško kliko z duhovnikom Zancttijcm na čelu, ker so prepametni; in vspeh vsemu je, da je italijanski klub vedno razdeljen na tri skupine: na odkrite nasilnike: Trst — na take, ki so tudi nasilniki, pa se morajo potajevati: Istra — in na take, ki morajo čr-titi nasilstvo in ljubiti jednako pravico za vse: Tirol!! Ukupna slika sedanjega položaja v italijanskem klubu je torej — popolna zmešnjava!
Domače vesti.
Delovanje mladih reformatorjev. — Iz
Kopra nam pišejo pod tem naslovom: Nadejal sem se, da se oglasi kdo iz Trsta v cenjeni »Edinosti« o delovanju mladih reformatorjev, ki se zbirajo okolo glasovitoga, po imenu (a le po imenu) katoliškega lista »L' Amioo«. Ker pa se — kakor vidim — gospodje v Trstu ne upajo dregniti v to sršenovo gnezdo, dovolite pa meni, da jaz napišem nekoliko opnzek o omenjenem delovanju.
Odkar jo bil imenovan proštom stolnega ka-pitclja pri sv. J ust u monsignor Petronio, postalo je naše mesto glasovito, kajti tukaj je sedež društva sv. Justa in Nazarija in dotičnega odbora. Pravila in namen tega društva znani so dovolj Vašim čitateljem. V prvi vrsti so ustanovili italijansko semenišče za ono mladino svojo, ki naj bi se posvetila duhovskomu stanu.
Vkljub vsem cerkvenim kanonom in vkljub zdravemu razumu, 11 i hotelo to društvo v nobeni stvari priznati avtoritete škofove, radi tega baje, ker bi potem ne dobili nikako podporo od — liberalnih in framasonskih društev ter municipijev in posamični kov.
V drugo so pokazali ti reformatorji svojo nagoto z ono zloglasno spomenico svojo do tržaškega škofa. V tej spomenici je zatožen naš škof, da no pozna potreb škofije, da zlorablja svojo avtoriteto, in konečno: da postopa pristranski glede cerkvenih govorov v posamičnih cerkvah tržaških. Koliko da jo resnice na teh očitanjih, to ve menda vsakdo, ki le količkaj pozna odnošaje v tej škofiji, in ki ni popolnoma zaslepljen po narodnem fanatizmu in nekrščanski strasti.
Toliko ustanovitelji novega italijanskega društva za po it a 1 i j anfie v a nje naše škofije—-sv. Justa in Nazarija — toliko tudi sestavitelji <«10 glasovite spomenice so imeli v torek po Veliki noči tukaj sejo omenjenega društva. O tem, kar se jo in kako sklepalo v tej soji, je prišlo le malo na dan; jedno njih tajnost pa je vendar le izdal njih zaveznik »II Pieeolo*. Povedal je namreč, da hočejo urgirati odgovor škofa na spomenico. Nedo-umno mi je, kako morejo biti dotični gospodje tako drzni, da zahtevajo od svojega predpostavljenega -odgovor 1111 spis, v katerem je zatožen isti predpostavljeni in v katerem se podpisanei postavljajo v očiten upor proti svojemu poglavarju?! Da zahtevajo torej, naj so škof opravičuje pred njimi?!
Ako bi ti reformatorji dobro premislili, koliko nemirov in izgredov so provzročili se svojo spomenico v poslednjem času po tržaškem mostu o priliki konferencij pri sv. Antonu novem, gotovo t bi se morali, sramovati sami sobe in ne še zahtevati, •da bi se zopet spravilu na dan ta nesrečna spomenica. Demonstracije socijalistov, Ivamasonov in Ži-
dov, naslanjajoče se 11 a ono spomenico, ni so bile naperjene le proti škofu, ampak tudi proti veri, proti italijanskim duhovnikom samim in njih institucijam.
Spominjamo se dogodkov v raznih revolucijah, ko so se bili italijanski duhovniki zjeilinili z uporniki in nasprotniki cerkve zoper državno avtoriteto, in kako so bili isti duhovniki prezirani popoln* ima od strani svojih zaveznikov, proganjani od njih, oropani itd. Tako se je zgodilo našim reformatorjem o priliki zadnjih demonstracij — a gotovo je, da dožive gg. reformatorji še več sramote, ako se hitro ne postavijo na pravo krščansko stališče.
č.
Trgovinsko in pomorsko sodišče tržaško ili — slovenski Jezik. Danes ob '.). uri zjutraj se je vršila na tukajšnjem trgovinskem sodišču javna ustna razprava v menjičnem postopanju po novi proceduri. Monjično tožbo je nložil za slovensko stranko odvetnik dr. Gustav Gregorin v slovenskem jeziku, v katerem jeziku jo tudi izšel monjični plačilni nalog. Proti temu nalogu je nložil toženec (Nemoo) po odvetniku dru. Venozian-u prigovore, seveda v italijanskem jeziku. O teh prigovorih je bila razpisana gori omenjena današnja razprava proti sodnim dvorom.
Sodnemu dvoru je predsedoval g. dr. Le o Finch i, predsednik trgovinskemu sodišču, člena sodnega dvora sta bila deželnega sodišča svetnik Avgust Jakopič in prisodnik S pir idi jo n C lose o v i c h.
Predsednik je otvoril razpravo s temi le besedami: »Diehiaro aporto il dilmttiineuto nella causa di F. K. coH'avvoeato Dr. Grcgorin contro Sob. it Co. eoir avvocato Dr. Venezian e do la parola al Sig. avvocato Dr. Grcgorin«. (Proglašam, da jo razprava v pravdi F. K. po odvetniku dru. Grc-gorin-u proti Soli. A Co. po odvetniku dru. Vc-nozianu otvorjenn ter podeljujem besedo gospodu odvetniku dru. Gregorinu.)
Dr. G regorin je izjavil na to v slovenskem jeziku, da se sklicuje na vsebino tožbe, na kar je predsednik, obrnivši se proti prisedniku Clescovich-u, istega vprašal, ume-li slovenski? Isto vprašanje je stavil do dr. Keiserja, substituta dro. Venozinna.
Nu odgovor poslednjih, da ne umeta slovenski, obrnil se jo predsednik do dra. Gregorina s temi le besedami: Kakor sto slišali, g. prisodnik 110 ume slovenski, dobro bi bilo torej, da se poslužujete italijanskega.
Dr. Gregor i 11 na-to: Obžaljujem, g. predsednik, da ne morem ustreči Vaši želji; tožba jo bila uložena v slovenskem jeziku ter so je rešila od isto tega sodišča v istem jeziku; no vem torej, zakaj ne bi se vršila tudi razprava v slovenskem jeziku ? !
Predsednik: Jaz priznavam, da imate pravico govoriti slovenski, ali kakor sem rekel že prej, prisednik no ume tega jezika in tudi ne n a j -dote v Trstu prisednika, ki bi u me l slovenski. Neki »modus vivendi« so mora torej vendar najti.
Dr. (i regorin: Da, gosp. predsednik, a ne v tem smislu, da bi se moral jaz odreči svoji pravici, govoriti slovenski.
Po teh hrezvspešnih poskusih vprašal je predsednik nnvzočno tožitoljico, kateri jezik da govori ona?! Na odgovor iste, da govori slovenski, nemški in nekaj italijanski, stavil jo gosp. predsednik isto prašanje do odvetnika dra. Gregorina, na kar jo odgovoril poslednji: Oprostite, gosp. predsednik, ako izjavim, da 110 razumem tega prašanja, katero so mi zdi — čudno! Jaz se poslužujem svoje pravice ter zastopam svojo slovensko tožbo v slovenskem jeziku. Ponavljam torej svojo zahtevo, da so razprava vrši slovenski.
Po tej izjavi jo narekoval predsednik zapisnik v italijanskem jeziku. Po dovršenem narekovanju je listal dr. (jregorin ter prosvedoval proti temu, da se ozirom na slovensko tožbo piše zapisnik v italijanskem jeziku.
Predse d 11 i k : Jaz ne morem pomagati, ne morem narekovati slovenskega zapisnika, ker toliko slovenski ne znam.
Dr. (J regorin: Proti naredbi g. predsednika, da so ima pisati zapisnik v italijanskem jeziku, se sklicujem na sodni dvor, ki naj razsodi o tem.
Predsednik: Vi predlagate totej, da se današnja razprava prenese ?
Dr. (i regorin: Jaz toga 110 predlagam nikakor; jaz se m predlagal le, da se razpravlja slovenski, da se piše slovenski zapisnik ter da sodni dvor razsodi o odredbi Vaši, da naj se piše zapisnik italijanski.
Sodni dvor se je podal na to v sodno posvetovalnico. po daljšem posvetovanju je proglasil g. predsednik ta-le sklop: (J led č na to, da s 1 o v e n s k e g a j e z i k a ne poznajo vsi členi sodnega dvora ter da jo potreben tolmač, katerega danes ni pri rokah, prenesti se mora današnja razprava ter so bode prihodnja razprava vršila s tol-111 a č c 111 slo v e n s k e g a j e z i k a. K ar se ti č e razprav nega zopisnikn, vodil so bode isti v italijanskem jeziku; tužitelji e a pa bode imela pravico zahtevati, da se jej n a prihodnji razpravi raztolmači zapisnik v slo v e n s k o 111 j o z i k u.
Odvetnik dr. (»regorin jo izjavil na to, tla si pridržuje pritožbo proti temu sklopu, kateri se mu zdi nezakonit ter prosi, da so mu izda pismen sklop. Nil poziv g. predsednika, naj podpiše zapisnik, je izjavil dr. Grcgorin, da tega ne moro storiti, ker zapisnik ni spisan v slovenskimi jeziku.
S tem je bila razprava završena. (Opomba uredništva: Pridržujemo si za drug dan svojo opazke v tem načelno važnem vprašanju.)
Ljubljanske novice. Od tam se nam poroča : Tudi letos je živahno stavbeno gibanje v Ljubljani. Mesto so širi in veča od dne do dne ter napreduje prav moderno. Na novo se bo gradilo tu razen nekaterih privatnih poslopij tudi nekaj javnih, n. pr. mostna dekliška šola in župnišče pri sv. Jakobu, justična palača, zavod za gluhoneme, viši gimnazij, vojaška bolnica, dom gasilcev iu dr. Jeseni pa bo zasedena meščanska hiša, vladno poslopje, artilerijska vojašnica in več privatnih hiš. Pomanjkanje stanovanj (malih) je še vedno veliko; draginja velika toliko 11a malih stanovanjih, kolikor na živilih. No vemo, kako dolgo hodemo mogli plačevati take cene. — Mostni zbor ima sedaj svojo soje v prenovljeni dvorani. Nemci in nemškutarji ljubljanski so kar »mokri« vsled zadnjega finsko.— Socijalni demokratje se srde na vlado in — druge ljudi! Toliko za danes.	Pohaj kovaleo.
Vipavska železnica. — »Slovenski Narod* objavil je v št. DO. z dnd 22. t. m. dopis iz Ajdovščino, v katerem dopisnik piše mej drugim, da so Ajdovci v zadnji uri dosegli, da je železniško ministerstvo poslalo inženirja, ki naj prouči in izmeri alternativo K odrovo-Ajdovščina in da bi bila ta alternativa ob jednom zagotovilo, da so bo železnica nadaljevala ob stari cestni črti 11a Podkraj in dalje proti Hrušiei v Logatec in da se torej izvede najkrajša črta mej Gorico in Ljubljano. Vsled tega bi bil opuščen kolodvor na Ustji iu opuščeno nadaljevanje železnice od Ustja skozi najgostojo nasoljeno Gorenjo Vipavsko dolino proti Postojini, Šempetru ali Divači, kakor je bilo nameravano prvotno. — '/, ozirom na to notico nam poroča naš dopisnik z Dunaja: Vprašal sem takoj železniškega ministra dr. viteza \Vittoka, kaj jo istino na tem poročilu. Minister je odgovoril, da so vršo sicer razpravo gledd alternativo Kodrovo-Ajdovščinn, toda železnioa se bodo v vsakem slučaju nadaljevala po vipavski dolini do Razdrtega, odkoder so bodota skoro gotovo gradili dvo črti: llazdrto-Postojina i 11 Razdrto-l)i-vača. Ta zadnji načrt ni še gotov, a gotovo je, da železnica ostane v vipavski dolini do Razdrtega.
»Slovence .
Koncert pevskega društva „Kolo" obeta biti nekaj nenavadnega. Kakor čujemo jo zanimanje veliko, in je že razprodanih nad polovico sedežev! Opozarjamo vso našo narodne kroge, naj se požurijo v kavarno »Commereio«, kjer so na prodaj še ostali sedeži. Društvo »Kolo« pa zasluži tudi, da je podpirajo tržaški Slovenci, kajti isto -sostojoče iz skoro samo delavskih moči — se trudi mnogo, da vzbuja v svojih krogih ljubezen do lepega petja in do — domovino!
I/-|>1'C(I sodišča. (H a d i o d o r u S t v a.) Včeraj se je vršila razprava proti oOletni Klizi udovi Mikolinich iz Apotina na Ogerskem. Zatožona je bila oderuštva. Meseca marca lanskega leta je posodila Franu C. 50 gld., kateri jej jo podpisal me-njioo, gliiBočo se 11a (»2 gld., plačljivo po treh mesecih. Ker C. ni mogel vrniti posojila do tega roka, podaljšala mu je izposojovalka rok za 2 meseca.
Toda tildi takrat C. ni mop-l plačati še. Kadi toga ga jo tožila Mikolinich; dolžnik pa — ne ImkH Ion jo jo ovadil državnemu pravdništvu radi <m1o-ruštva. Tožena ne j«> izgovarjala, da ona ni vedela, da je i/posojevalec v slabem gmotnem stanju ter je rekla, da je neka druga ženska prišla k njej prašat posojilo, (V l>i bila vedela, da i/posojevaloc ne more plačati, bi mu no bila posodila ni krajcarja. Tudi ni res, da jo izpoHojevaloc oškodovan, marveč oškodovana da je le ona, ker je dobila le H jrld, mesto njenili »»2 gld. Zagovornik obtožonkejo povdarjal zajedno, da ista ni vedela, da se i/posojevalec nahaja v stiski ter je povdarjal da bi znesek llf gld. — nikakor no mogel uničiti izpoRojevaloa gmotno.
Ker sodišče ni bilo prepričano, da bi bila Mikolieh zakrivila oderuštvo, je rešilo ohtoženko zatožbe.
(Nevarno pretenjo in težko telesno ]> oš k od o v a nj o).
Obtožen je bil 40-letni Jurij Z. Obtožnica pravi: Jurij Z. je živel dlje časa z Ivanko P. Ko se jo jo naveličal, jo je zapustil. Večkrat jo je zapodil od sobo. Junija meseca — ker ga je jezilo, da ga ona vedno nadleguje, — so je bil izrazil, drže nož v roki, proti drugim: »To bode za tistega, ki jo je nakuril meni«. Drugikrat, ko jo je srečal, jo je udaril tako močno po obrazu, da jej jo izbil dva zoba.
Zatožen i so jo opravičeval tako-le: Ni res, da sem njej pretil, kajti — kakor pravi obtožnica sama — sem rekel lo, da to je za tistega in no za tisto; govoril sem torej o možkem in ne o ženski. Priznavam, da sem jo udaril v jezi a no tako, da bi jej izbil dva zoba, kajti znano mi je, da je imela umetne zobe. Isti so je torej izpadli najbrže sami.
Tožiteljica je potrdila, da je imela zdrave zobe, ni pa vedela nič o pretenju.
Toženi je bil po zaslišanju prič obsojen samo radi težkega telesnega poškodovanja na 3 mesocc zapora.
Nevarno ran jen je. Včeraj okoli 3. ure pop. vstopili so štirje delavci v kremo v ulici Manzoni št. 1. Razgovarjali so se in tudi igrali. Ko je prišel čas plačila, sta se spriekala dva izmed njih radi plačanja zgubljenih 2 litrov vina. Pričkanje se je poleglo in jeden nji ju, livar Rudolf Cijat, so je odstranil in je šel domov.
Drugi, Ivan Mchtek tudi livar, jo pričakoval nekaj časa Cijata in ker poslednjega ni hotelo biti, šel je sam na njegov dom, kajti račun šo ni bil poravnan.
Oba sta se vračala skupaj in sta došla že blizu kreme. Naenkrat je Rudolfa znova pograbila eza. Izdrl je iz žepa nož ter zabodel istega v ramo svojega tovariša. Ranjeni je vskliknil in se je zgrudil v krvi na tla.
Pribitel jo takoj tjekaj policijski inšpektor Knafele, ki je hotel aretirati Rudolfa Cijata, ali leta se ni dal in inšpektor jo bil prisiljen potegniti sabljo, da ga je ukrotil. Cijat je bil odveden v zapor.
Ranjeni Mohtok je bil sproveden v bolnišnico. Rana je nevarna.
Različno. — Včeraj popoludne je prišla na zdravniško postajo neka <>4-letna Marija Spisa radi rane na obrazu. Ni hotela povedati, kdo jo je ranil.
2<i-letna služkinja Ivanka Staro se je včeraj zjutraj precej hudo opekla na desni roki z vrelo vodo. Pohitela jo za pomoč na zdravniško postajo.
Z hiše štev. v ulici Settofontano so jo odtrgal precej znaten kos suhega omota ter jo padel mimoidočemu Petru Hertu na glavo ter ga je ranil precej.
Policijske vesti. Sinoči je aretiral policijski inšpektor Fulizio 40-lotnegu Frana Weiss, ki je prod kratkim prišel iz zapora. Zaprt je bil (i mesecev radi ponarejanja denarju.
V ulici Nuova je bila aretirana sinoči 3H-letna Antonija K. radi beračenja.
Koledar:
Dane« v sredo 4. maja: Florijan, muc.; Movikn. Jutri v četrtek 5. maja: t'ij V. papež; Angelj trnu'.
Šolnini:	I	Lunin:
Izhod oh 4. uri >:> min.	Izhod ob :">. uri 41 min.
Zahod „ 7. „ 21» „	Zahod „ 2. „ ftl»
Različne vesti.
Italijani hočejo kruha! V ponedeljek in včeraj je bilo zopet po različnih krajih Italijo demonstracij in težkib izgredov radi — draginje bruha. Y P i a c c n c i so kamcnuli vojaštvo. Več vojakov je bilo ranjenih, eden izgrednik ubit. V Fiesole je množica udrla v veliko zalogo žita. Prišlo je do spopada med množico in javnimi organi. Zopet > jeden ubit in mnogo ranjenih. V Bari odide sam general Pelloux, da prevzame poveljstvo vojaštva in vodstvo prefekture. Ministri so uklonili, da se skliče pod orožje letnik lHi(3.
Potres. Včeraj zjutraj ob 3. uri 4i> m. soje čutil v Lvovu potres, trajajoči .'5 sekunde.
Zadnje vesti.
}laril'id 4. (Zbornica.) Republikance Sabne-ron je predlagal naj se španjskim pomorščakom izreče počeščenje na njih junaški srčnosti, ki so jo pokazali pri Cavite. Zajedno jo vprašal isti vlado, zakaj se ni branil zaliv v Manili, in je rekel, da treba določiti, kdo jo odgovoren. Ministerski predsednik Sagnstn je odgovoril obžnlovaje, da med Spnnjci ni zložnosti, in je povdarjal, kako potrebna bi bila veča energija. Zjedinjene države slede proti Spunjski tako nizki politiki, kukoršne še nismo doživeli. Vojni minister je izjavil, da sovražnik se ne utrdi v Manili. Obramba na kupnem in na morju zadošča, dn se odbije sleherni nnpud. Po krntkem odgovoru ministerskega predsednika se je razprava pretrgala.
Madrid 4. Od merodajne strani se oporeka vesti, da bi bili vstaši zasoli mesti Bayamo in Munzutiillo (na vztočni strani Kube.) Ti mosti imati izborne utrdbe in močne gnrnizije.
London 4. Reuterjeva pisarna javln iz New-Yorka: General Pando se je umaknil se svojimi španjskimi vojaki v Buvumo in Manznnillo. Naslednjega dne je voditelj vstnšov zašel Bavamo ter je izdal proglas, da treba spoštovati španjsko imetje (Glej zgornjo vest iz Madridu 1).
Dunaj 4. (Zbornicu poslnneev.) Danes so jo razpravljalo o vprašanju, uli nuj bodo javne ali tajne sejo odseka, ki se bodo bavil z obtožbo grofa
Badenija. Posl. Dvk so jo izjavil proti javnosti, češ, da v preiskavi uživa dobroto tajnosti sleherni obtoženec; to so mora pri poznat i tudi grofu llade-niju. Nemci pa zahtevajo odločno, naj bodo sej«' javne. Predlog za javnost se jo odklonil 144 proti 115 glasom.
Potem jo železniški minister Wittek odgovarjal na razne interpelacije. Zbornica je na to nadaljevala razpravo o jezikovnih predlogih. Sedaj govori češki poslanec Vašatv.
Sedaj se vrše pogajanja mod desnico in levico v ta namen, da so povspeši zaključek razprave o jezikovnih predlogih. Ako so odpove besedi nekaj govornikov od obeh strani, bi se jezikovni odsek mogel izvoliti v petek.
Parix 4. Uradni list objavlja dekret o odpravi carino na žito do 1. julija t. 1.
Ido .lanciro (Brazilija, južna Amerika) 4. Uradni list objavlja naredbo vlado, s katero se prepoveduje domačinon in tujcem, objavljati brzojavnim potom prihod ali odhod vojnih in trgovin-vinskih ladij.
Trgovinske vesti.
llmli m prsta. PSenica za maj-juni l.l-ftf)—lil-fiO. PSenica za september 10*28 do 10-21». Oves zn spomlad —•—'—. Rž zn september 7"!*2 do 7'IU. Koruza za maj-juni lHOb. !»•— do ti-02.
PSenica: ponudbe in povprnSevanja slabe — Prodaja 8.000 meterskih stotov. Vreme: lepo.
H a vre. Kava Santo« good, avernge za maj 35-75 zn september 3G-50 frankov za 50 kgr.
Hamburg. Hantoa good average za mesec maj 30-— za juli —— za september 30-50 za december 31*—
Dunajska borza 4. maja 188».
včeraj	iIiiik'h
Državni dolg v papirju......102-05	102-10
„ v srebru......101-90	101-75
Avstrijska renta v zlatu ......	121/80	121 10
„ v kronah.....101-85	101*90
Kreditne akcije..................359-50	358-—
London 10 Lsr.........120 70	120-70
Napoleoni......................9-55 9-55
20 mark......................117B	1V77
100 i tal. lir....................44-50	44-50
Ovet proti trganju.
(Liniment oaapioi).
PreiskuSano mazilo — odpravlja bolečine pri kostibolu, trganju in revmatizmu. — Ena steklenica z navodilom 50 nvč. Razpošilja z obratno poŠto najmanje dve steklenici
„Deželna lekarna pri Mariji Pomagaj"
Ph. Mr. .H. Luusteka v Ljubljani.	I
lis
za obrtne in Conto - knjige.
(Sistem „Patent Workmann Chicago")
jJ0F~ Raztrirni zavod in knjigoveznica.
Priporoča so za prijazne naročite s zatrdilom primernih cen in točne postrežbe.
IZDELOVALNICA VSEH TISKOVIN, Časnikov, rokotvorov v vsaKera obsežlu, brošur, plakatov, cenikov, računov, mcmoraiidov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilnih list, vabit itd, — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldi-Conti, Fakture, Debitoren, Creditoren, Cassa-knjig, strazza, Meinoriale, Jouriialov, Prima-note, odpravnih, menjićuih, ćaso-zapadlih in Knjig za kopiranje, vseh pomožnih knjig, raztrirnega (črtanega) papirja, svilenega papirja za kopiranje, listkov iz kavieka za kopiranje, skledic za kopiranje itd.
Za naročbe in nadaljna pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika:	g
ARNOLDO COEN v TRSTU, v ulici delle Acque stv. 5.

to raj
Ja^ie. taden. Dane. je 128. d„„ tegileta, imamo