Glasnik SED 23(1963) 2	3:
UNICEF, ILO (Mednarodna organizacija dela) izvajajo v deželah tretjega sveta različne programe, razvojne in znanstvene, ki vključujejo etnološke raziskave.
Ali je v takih razmerah na etnologe sploh še mogoče gledati kot na enotno poklicno skupino? Ali etnologi z vidika izobrazbe sploh obstajajo? Povedano drugače, se naraščaj mladih etnologov še da rešiti. Odgovor bi se lahko glasil — kot etnologov, komajda.
Naj spregovori še poklicni svetovalec: „Notranji trg defovne sile je popolnoma natrpan. Glede na število novih delovnih mest za etnologe v bodočnosti jih študira preveč, preveč iz poklicno deloma neutemeljenih vzgibov, s prevelikimi pričakovanji. Kdor ni „čistokrven" etnolog, naj bi, če že njegova študijska kombinacija ne ponuja boljših možnosti, čimprej „presedlal". Če pa je v etnologio „zaljubljen", naj najprej doštudira kako bolj „sigurno" stroko in se šele nato vpiše na etnologijo, tako da bo med semestralnimi počitnicami še vedno lahko delal vsvojem prvem poklicu. Ce je za to že prepozno, se lahko samo še prešola, sorodna izobrazba ali nadaljevanje študija ne prineseta ničesar. Delo v tujini jeza vsakega etnologa nujno. Kdor hoče kot etnolog delati v tujini, mora najprej znati ustrezni tuj jezik, pa tudi imeti izkušnje, ki si jih je nabral na študijskih potovanjih, študiju ali praksi v tujini. V industrijsko razvitih državah se za tako delo le redko ponudi priložnost, v državah v razvoju pa tudi ne prav pogosto. Kdor hoče sodelovati pri pomoči nerazvitim, mora imeti praktične sposobnosti in se za to delo tudi pravočasno prijaviti pri ustreznih ustano vah. Vendar je tudi takrat, ko tako delo dobi, prav majhna možnost, da se bo ukvarjal samo z etnologijo.
Ni upanja, da bo to stanje kaj kmalu boljše."
Tako je torej v Zvezni republiki Nemčiji. Upam, da bomo kdaj dobili tudi podoben prikaz stanja na Slovenskem.
JANEZ FAJFAR
bibliografija nalog študentov oddelka za etnologijo v letu 1982
Okrajšave: Si — seminarska naloga v 2. letniku.
S2 — seminarska naloga v 3. letniku. D — diplomska naloga, pril, — — priloženo slikovno in drugo gradivo. Vse naloge so v tipkopisu.
1.1.	MATERIALNA KULTURA
1.1.1. Splošno
Presl Igor: Preskrba z vodo v Truškah if1 Prapročah 19S2. S2. 42 str.. 46 pril. 1.1.9. Lov, ribolov
Pahor špela: Privatno ribištvo v Piranu od konca druge vojne do danes — s posebnim ozirom na današnje stanje. S2. 6i str., 21. pril. 1.1.12. Rokodelstvo in obrt
Jurca Terezija: čipkarstvo v kraju Podlips — Sp. Smrečje. S1. 23 str., 21 pril. Malec Anica: Mlini in mlinarstvo na pote ku Cerkniščica. S1. 38 str., pril. Zorko — Novak Irena: Današnji gostinski lokali na Mestnem trgu, Starem trgu if Cankarjevem nabrežju. S2. 52 str,, pril.
1.1.16.	Prehrana
Falnoga Tatjana: Prehrana prebivalce^ novega naselja „Za črpalko" (pri Vojniku)
51.	31 str.
1.1.17.	Noša
Simec Martina: Poročna obleka in nošnj^ poročnega prstana v vaseh Ribno in Podzemelj v 20. stoletju. S1. 47 str., pril. 1.1.20. Turizem, turizem na vasi (kmečki turizem) Bogadi Jelka: Način življenja Celjanov * vikend naselju na Pernovem. S2, 33 str.. 27 pril.
Fux Barbara: Etnologija v turizmu. S2. 22 str., 6 pril.
Žebovec Marjeta: Kamping „Radovljica"^ Radovljici. S2. 25 str., pril.
1.2.	SOCIALNA KULTURA
1.2.1. Splošno
Žagar Saša: Družbeno življenje na Kose vu. Si. 29 str., pril. 1.2,7. Medkrajevni in interetnični odnosi: Mani' šine, zdomstvo, izseljenstvo
Cebašek Marjeta: Slovensko zdomstvo
52.	45 str.
Hirnok Katalin: Življenje Romov v Sak3J lovcih (Szakonyfalu) od leta 1945 do d3' nes. S2. 27 str., pril.
Peršič Magda: Akulturacija afriških štu' dentov v Študentskem naselju (Rožna d°' lina). S2. 33 str., 9 pril.
Glasnik SED 23(1983) 2
J. ö Jt 8 c 9 i_ o J	31
Pogačnik Rok. Otroci slovenskih delavcev na začasnem delu na švedskem. S1. 36 str.
Repinc Martina: „Egipčanke". S1. 29 str. Svetek Marija: Povratniki iz Kanade. S1. 33 str., 22 pril.
Vertič Brigita: Vpliv izseljevanja na življenje družine v domovini, S1 15 str., pril. 1-2.11. Delovne skupnosti
Knafelj Jerca: Medsebojni odnosi delavcev v TOZD Smuči, Elan Begunje, Si. 22 str,
Knafelj Jerca: Življenje delavcev v tovarni športnega orodja Elan, S2. 50 str. Proje Karla: Medsebojni odnosi v tovarni „Siv" v začetku leta 1982. S2. 23 str. 1-2.14 Fantovske in dekliške skupnosti
Osredkar Veronika: Način življenja v Domu učencev železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah. SI, 19 str. Potokar Andreja in Zagajšek Irena: Ilegalno gibanje v Zahodnem Berlinu. S1. 69 str., pril.
"'-Ž.is. Družbene organizacije; Poklicne in namenske skupnosti; Društva
Ftičar Marjanca: Društva in prireditve v Kamniku v obdobju med 1914 in 1941. D. 133 str., 65 pril.
Pavlin Andrejka: Bovški rudarji v času med obema vojnama. S1. 39 str. pril. Sirk Tatjana: Društva v Goriških Brdih od začetka 20 stoletja do leta 1927. S2. 39. str., 22 pril.
1-2.17. Letne Šege, prireditve, festivali; Praznovanja, prazniki
Meglic Marko: Vrtne veselice v Ljubljani in okolici pred 2. svetovno vojno. D. 149 str., 35 pril.
2. OBČA ETNOLOGIJA
2.5. Muzeologija, konservatorstvo, varstvo spomenikov, prenova
Cerar Maja: Etnologija v spomeniškem varstvu. D. 71 str. 2.6.2. Raziskovalci, zbiralci, ljubitelji; Biografije, obletnice, nekrologi
Bizjak Ivana: Etnološka analiza fotografske zapuščine Franca Peternelja iz Cer-kna. S2. 77 str., pri!. 2.8. Etnologija in druge vede
Šprajc Ivan: O razmerju med arheologijo in etnologijo. D. 119 str. V okviru vaj iz obče etnologije oziroma seminarja za topografijo je bilo na temo Razkroj in stopnja ohranjenosti tradicionalne kulturne podobe v šolskem letu 1981/82 napisanih 52 nalog (1. letnik).
Vse navedene naloge so dostopne v knjižnici Oddelka za etnologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Knjižnica hrani tudi 19 nalog, ki so jih napisali srednješolci na etnološke teme v okviru Gibanja Znanost mladini.
Ingrid Slavec
1-3. DUHOVNA KULTURA
1-3-1. Splošno
Bricelj Mitja: Kulturna podoba Slovencev v naših turističnih publikacijah. S2.25 str.,
1 priL
1-3.10. Dramatika in gledališče
Zorenč Lucija: Amaterski ljudski oder v Bistrici ob Sotii. S2. 26 str., 8 pril. '■4- ETNOLOŠKE (MONOGRAFSKE)
OBRAVNAVE KRAJEVNIH IN REGIONALNIH SKUPNOSTI Hudelja Mihaela: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja — 20. stoletje. Obkolpski del občine Črnomelj s poudarkom na interetničnih odnosih. D, 73 str.. 18 pril.
Telban Blaž: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja. Občina Vrhnika. D. 80 str., 27 pril. Zigon Zdenka: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja. Občina Ajdovščina. D. 75 str., pril.