Posamezna Številka Sla 1» Poštnina v gotovini. St. 8©. ¥ Lfubljani, v četrtek 10. aprila 1924. Leto I« NARODNI DNEVNIK f .................... ? Neodvisen političen Ust ?•--......—----------- -t? i Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. ; __q___ i Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. I ? Mesečna naročnina: f WT . ... _ im „ . „ f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. ? I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. I Uretoifitvo: W oKova ulica St. l/I. Telefroa 21i. r Račun rf poštnem ček. uradu št. 13.633. I fg.......,!.,.... UpravBištvo: Manjin trg S. — Telefon 44. ^ ............^ V obrambo Primorcev! »Preznačilno je, da je 450.000 Slovanov dalo na volišče za slovansko listo samo 29.078 glasov. 217.000 tirolskih Nemcev pa 31.920!!« S to obtožbo končuje včerajšnji ‘Slov. Narod« svoj članek o primorskih Volitvah, potem ko je na dolgo in na ši-^ko poročal o propadanju primorskih Slovanov in o silnem narastku fašistov-Skega gibanja med Primorci. Mi članek »Slov. Naroda« odločno ^vračamo, ker je' skrajno škodljiv v ^cionalnem oziru in ker je nad vse krilen za Primorce. Skrajno nacionalno škodljiv, ker W°h ne upošteva volilnega nasilja faktov in ker poroča na način, kakor bi ^!?2el poročati le fašistom naklonjen, Pa popolnoma neinformiran tujec, je bil na tisoče in tisoče Slovanke*11 Volivcem zabranjen dostop na vo-,nj kakor v Istri, če je samo v majh-popadi glasovalo 50 fašistov z Iegiti-acijami) ki so jih ukradli Slovanom, J® bil vsak gostilničar, vsak delavec, trgovec ob kruh, če ni volil s faši-’.če so se uporabljala še vsa druga ^suja, potem je pač naravno, da je , °ral0 število slovenskih glasov pasti ® sicer zelo pasti. V Sloveniji je silno razširjeno zrnot-]Qo1n,netl?5’ ]e b*l volilni teror leta 21 večji od letošnjega. To mnenje mo-amo z vso odločnostjo zavrniti. Teror ra 1921 je bil brutalnejši. je bil bolj *asan, je bil skoraj teatralen, letošnji a je bil tih, toda zato bolj učinkovit. *.. a 1921. ao se Italijani nekaj na-11 pili, pri »Slovenskem Narodu« pa oči-vldno ničesar, in zato so fašisti izvrševali nasilje tako, da ni bilo prič — ir. samo v zadnjem hipu. Da pa ie bilo to že učinkovitejše, so Slovane premotili z Mussolinijevo obljubo svobodnih volitev. Da je temu tako, moremo dokazati se z drugim dejstvom. Italijani so smatrali, da je v Pulju italijanizacija že dovršena. Zato tu ni bilo nasilja. In po-|®dica? Kljub popolni italijanizaciji vseh In ’,kljub P0Polnemu izgonu inteligence ^liub velikemu izgonu delavcev je slovanskih volivcev naraslo od Steviio 08 na 1163. Te ponosne steviike pa j,- Narod« ne vidi. In Kobarid, težko lzkušeni Kobarid, ki je prestal gro- tud^ Tns^'^ dogodkov! Ali je mogel «7 \ °Ptimist pričakovati častnejšega s« ^ČVa'a' ^e’ S°spodje! Primorc so od ?rrez?li sijajno, tako sijajno, kakor Kranjske in Štajerske pod fašistov- voi11 bičem nikdar ne bi smeli pričakovati. st ^a^istovska nevarnost! Po faši-ovskem glasilu je poročal nedavno so Dutovlje čisto fašistov-e. Pri volitvah pa so dobili fašisti 33 asov, Slovani pa 149. In med onimi ~ •> ni niti pet Slovanov. In Temnica: Jovani 188, fašisti pa 24, med katerimi karabinjerjev. Če celo vrsto ena-Primerov bi mogli navesti. Pač pa je res, da so dobili fašisti doti glasov v krajih, kjer žive delavci, službeni pri italijanskih podjetjih. To-3» kdo bo zameril delavcu, če voli ita-iJanško, če pa drugače pogine lakote n m njegova družina. Kdo pa se meni lin ,ugT0SlaviW za žrtve italijanskega nasiti neslovenska matica bi mogla v tem oziru povedati marsikatero bridko besedo! še en moment treba omeniti, če noce voliven nastop Primoircev pra- dra ° ocen^1- naša domača raz- r» p.an°st, naše jugoslovenske razmere. Kavi2**3'1? ,e m°9c^e vzeti Primorcem rec U. n]e za Jugoslavijo, mi smo to v ,j„rn)rimoriu>! toda druga stvar v ^nmorju vzdržati ognjeni krst in S@|a vlade. Pred oelloMo. Beograd, 9. aprila. (ML) Nocoj se je vršila važna plenarna seja vlade. Trije ministri so poročali o svoji avdi-jenci pri kralju, na kar se je razpravljalo o situaciji. Vlada ugotavlja, da je položaj pri kroni za njo povoljen. Radikali napovedujejo, da se zaključi v ponde-ljek ali torek zasedanje narodne skupščine, novo zasedanje pa je pričakovati za 28. oktober, ker je nato pristala krona. Jutri se bo videlo nastopanje opozicije, če je situacija za tak ukaz primerna. Ako bo situacija to zahtevala, bo ukaz podpisan. Radikalni poslanci bodo poklicani iz notranjosti Srbije v Beograd, ker se bo seja vršila v pondeljek. Zaprisega se ne bo izvedla, temveč bo dobil besedo takoj g. Pašič in prečital kraljev ukaz. Nato se je govorilo o tekočih poslih, posebno o povodnji in o kačakih. O povodnji je poročal minister g. Krsta Miletič in o kraljevi želji, da se priteče siromašnim oškodovancem na pomoč. Ministru notranjih del, ministru polje-privrede in vod ter ministru financ so bili odobreni krediti iz proračuna teh ministrstev, kakor tudi iz izrednega proračuna, za takojšnjo pomoč oškodovancem. O kačakih pa je poročal minister g. Srskič, da jih je nekaj ubitih in da pričakuje, da bo vlada v svoji akciji imela uspeh. Poioiai le ie vedno nelasen. B e og r a d, 9. aprila. (ML): Pozornost vseh političnih in parlamentarnih krogov je bila danes posvečena sklepu vlade o sklicu skupščinskih sej ali prav za prav na rezultat av dl j en c g. Pasica in članov vlade pri Nj. Vel. kralju. Sicer pa tudi današnji dan ni prinesel pričakovane jasnosti v situacijo, razven toliko, da se lahko že sedaj reče, da se bo kriza rešila le na dva načina in sicer ali z odložitvijo skupščinskh sej ali pa z razpustom skupščine. Važne avdijence na dvoru. Beograd, 9. aprila. (ML) Danes so bili na dvoru v avdijenci g. Pašič, minister poljeprivrede in vod g. Krsta Miletič, predsednik narodne skupščine g. Ljuba Jovanovič in nato minister prosvete g. Svetozar Pribičevič. G. Pašič je Poročal kralju o situaciji in izrazil mnenje, da je mogoč samo en izhod iz krize, t. j. verifikacija mandatov in nato odložitev sej narodne skupščine. Isto mnenje je izrazil kralju g. Pribičevič. G. Krsta Miletič je poročal posebno o razpoloženju v radikalnem klubu in pa o poslednji povodnji, ki je občutno; poškodovala Banat in Srbijo. Kralj je izrazil željo, da se oškodovanim čimprej in v čim izdatnejši meri priteče na pomoč. G. Ljuba Jovanovič jelstotako obširno poročal o situaciji, o razpoloženju v parlamentarnih skupinah in izrazil svoje mnenje o izhodu iz krize. Kombinacije. Beograd, 9. aprila. (ML) Tem avdijencam splošno pripisujejo velik pomen in smatrajo, da je rešitev krize mogoča potom ene od Pašičevih kombinacij. V poštev prihajata sedaj le še dve kombinaciji: odložitev skup- ščinskih sej, o kateri govore v zvezi z možnostjo, da se današnja vladina koalicija razširi z vstopom še kake druge skupine. Druga kombinacija so volitve. Beograd, 9. aprila. (ML) Radikali so nocoj trdili, da bo v slučaju, da se katerakoli teh kombinacij uresniči* seja narodne skupščine sklicana za pondeljek z dnevnim redom: določitev dnevnega reda in v torek z dnevnim redom: verifikacija mandatov HRSS. Istega dne bi bila, kakor bi pač zahtevala ‘ituacija, skupščina razpuščena ali pa zasedanje odloženo, oboje pa s kraljevim ukazom. Ponovni protesti opozicije. Beograd, 9. aprila. (ML) Od 12. do 13. ure so imeli predstavniki opozi-cijonalnega bloka sejo. Gg. Korošec in Hrasniča sta poročala o svoji sinočnji avdijenci pri Nj. Vel. 'kralju. Konstati-ralo se je. da so avdijence imele znaten uspeh. Blok bo počakal sklepe vlade glede sklicanja skupščinskih sej. Končno je bila tudi sklenjena ponovna intervencija pri predsedniku narodne skupščine radi sklicanja skupščinske seje. Beograd, 9. apr;la. (ML) V smislu sklepa opozicijonalnega bloka so predstavniki opozicije danes porovne protestirali pri predsedniku g. Ljubi Jovanoviču, ker se ne skliče seja skupščine. G. Ljuba Jovanovič je iz.,avi! da ne more dati nikakega odgovora, ker mu ni znano, v kakem stadiju se nahaja to vprašanje. Po njegovem uneuiu ne ve sedaj o tem nihče ničesar. Sicer pa da je njegova -funkcija prenehala, ker se nahaja v ostavki. Beograd, 9. aprila. (ML) Popoldne ob 5. uri je g. Pečič (dem.) izročil najprej pri sekretarju rarodae skupščine g. Kobasici, nato pa tudi pri predsedniku g. Ljubi Jovanoviču osebni oro-test proti zavlačevanju sklicanja sej narodne skupščine. Tudi g. Pečič ni prinesel nikakega konkretnega odgovora. Beograd, 9. aprila. (ML) Opoziciji, ki je zahtevala, da sme v slučaju, da ne bo sej narodne skupščine, imeti svoje konference v skupščini, je podpredsednik g. Dragovič pismeno odgovoril, da je to nemogoče. Opozicija izjavlja nato, da bo imela svoje seje kljub temu v plenarni dvorani narodne skupščine, ako se ji to ne prepreči, sicer pa v demokratskem klubu. Beograd, 9. aprila. (ML) Na ponovni seji opozicijonalnega bloka od 18. do 19. ure, se je sklenilo, da se bo vršila jutri dopoldne, ako se situacija vsaj nekoliko razčisti skupna konferenca celokupne opozicije. Te seje se bodo udeležili po mnenju bloka zemljo-radniki in Nemci. Glede 10 džemijet-skih pa se še ne ve ničesar. Viri Raditave politike. Beograd, 9. aprila. (Z) Doku-rnenti proti Radiču, ki jih je pokazal kralj v včerajšnji avdijenci dr. Korošcu in dr. Hrasnici, so taki, da so celo krogi opozicijonalnega bloka po tej avdijenci dobili prepričanje, da se bo to pri nadaljnjem razvoju politične krize zelo močno občutilo. Gre za izvirno pobotnico Radiča o veliki vsoti denarja, ki mu je bila poslana iz Rusije za časa njegovega bivanja na Dunaju. Pobotnica nosi izviren podpis Radiča. Denar bi naj služil njegovim svrham sicer leto za letom, skoraj brez upa zmage! Vseeno pa j« udaril »Slov. Narod« po Primorcih in končno še reduciral njih število za 100.000, kakor da ne bi že italijansko štetje dovoljno skrbelo za njihovo redukcijo. In potem še primera z Beograd, 9. aprila. (ML) Demokratski politični krogi ne priznavajo raznih izjav poslancev HRSS, češ, da je za nje merodajno samo to, kar govore oni \ narodni skupščini. Zanimivo je, da demokrati ne verujejo v poslovno sposobnost vlade opozicijonalnega bloka. Prepričani pa so tudi, da niti Pašič in Pribičevič ne bosta ostala dolgo v zvezi. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 9. aprila. Napoved za 10. aprila. Vreme se bo poslabšalo, pretežno otrfačno, najbrž tudi dež, temperatura bo zmerno nazadovala. Nemci, ki niso doživeli nobenega nasilja in za katere se briga 70 milijonski nemi ški narod vse drugače, ko pa mi, ki samo kri tiku jemo! Ce že ne znate pomagati Orimorcem, Potem jih vsaj ne žalite! To je naš odgovori Izid italijanskih volitev. Rim. 9. aprila. (K) (Agencija Stefani) Pri državnozborskih volitvah je bilo v vseh 15 volilnih okrožjih oddano 7,628.859 glasov, t. j. 63% vseh upravičenih volilcev. Za obe oficijelni fašistov-ski listi je bilo oddanih 4,693.690 glasov, t. j. 65.26% vseh oddanih glasov, brez odštetja glasov nekaterih manjšinskih list, posebno v južni Italiji, katere kan- didati so izrecno prijavili svojo priključitev k fašistovski vladi. Odstotek za ostale liste oddanih glasov znaša: liberalci (Giolitti) 1.07%, konstitucijonalni opozicijonalci 1.47%. demokratski soci-j jalisti 1.50%, popolari 8.96%, republikanci 1.83, socijaldemokrati 5.83, ma-ksimalisti 5.02, komunisti 3.70. Poročili izvedencev reparacSJski komisiji. Pariz, 8. aprila. (Agence Havas.) Oba odbora izvedencev sta danes ob 10. dopoldne izročila svoji poročili repa raci js ki komisiji. Pariz, 9. aprila. (Agence liavas.) Danes objavljeno poročilo prvega odbora izvedencev izjavlja, da more Nemčija stabilizirati svoj notranji dolg in uravnovesiti svoj proračun. Zadoščala bo izvedba paritete z davčnimi bremeni v zavezniških državah in znižanje svojih izdatkov. Z delnim večVuuini moratorijem in z vrnitvijo enotnosti in svobode nemškemu gospodarstvu bi dalo posojilo 800 milijonov zlatih mark Nemčiji možnost, plačati pet prvih anuitet od ene do .dveh milijard in 2 in pol milijardi zlatih mark iz dohodkov in za-stavščin. Od leta 1929/30 bi anuitete presegale stopnjema 2.500 milijonov zlatih mark. Izvedenci se izrekajo proti splošni kontroli nemških financ. Poročilo se bavi potem z zlato notno banko z glavnico 400 milijonov, ki bi izdajala do eno tretjino krite bankovce. Nemške železnice se preurede v delniško družbo z glavnico 26 milijard. V tej akcijski družbi bodo zastopani najmanj 4 ir ozemci in zastopnik reparacijske komisije. Iz- vedenci izjavljajo, da se ne smatraio kompetentnim za politične garancije in sankcije ter za vprašanja vojaške zasedbe. Sedanje odredbe, ki ovirajo to kontrolo, se razveljavijo, oziroma spie-mene, čim izvede Nemčija ta načrt. Le v slučaju flagrantne kršitve teh pogojev bi te odredbe zopet stopile v veljavo. Pariz 9, aprila. (K) Poročilo drugega odbora izvedencev ceni nemško imovino v inozemstvu z dne 31. decembra 1923. na približno osem milijard zlatih mark. Od teh je 6.750 milijonov nemškega kapitala v inozemstvu in nad 1200 milijonov inozemskega denarja v Nemčiji. Izvedenci so mnenja, da se mora inflacija zajeziti končnoveljavno po načrtu, ki ga je predlagal prvi odbor. Odbor je poizvedoval o skupnem znesku nemške imovine v inozemstvu za časa izbruha vojne, proučil nazadovanje, ki je nastalo iz raznih vzrokov in tudi upošteval dobiček, ki je izviral i2 nemškega izkoriščevanja zasedenih ozemelj v Belgiji, Franciji, Rumuniji in Poljski, precenil naraščanje nemške imovine v inozemstvu med vojno in končno izpremembe do 31. decembra 1923. Posvat&^ania klubov. Seja radičevcev. Beograd, 9. aprila. (ML) Tudi poslanski klub HRSS je imel danes opoldne sejo, na kateri so gg. Maček, Krnjevič in Predavec obširno poročali o situaciji o izhodu iz današnje krize, in o vseh važnih sklepih opozicijonalnega bloka. Tudi radičevcem se je naročilo, da se ne oddaljujejo iz Beograda. Stališče zemijoradnikov. Beograd, 9. aprila (ML) Zemljo-radniški poslanski klub je na svoji današnji konferenci ugotovil, da situacija ni dovolj čista, da bi se lahko sklepalo o opredelitvi kluba. Sklenilo se je, da se zemljoradniški klub udeleži jutrišnje skupne konference opozicijonalnega bloka. Težave džemiieta. •Beograd, 9. aprila. (ML) Popoldne je imel džemijetski posl. klub konferenco, katere se je udeležilo le onih 10 poslancev, ki vodijo politiko svobodne roke. Ostali štirje, ki podpirajo radikale ne prihajajo v klub. Na konferenci se je konstatiralo, da dosedaj politična situacija še ni tako razčiščena, da bi se moglo razpravljati o stališču kluba napram opozicijonalnemu bloku. Vode še naraščalo. Beograd, 9. aprila. (ML) Danes popoldne je bila v ministrstvu poljeprivrede in vod konferenca strokovnjakov ■3 preventivnih merah za odstranitev nevarnosti vsled povodnji. Direkcija vod je dobila o povodnji sledeča poročila: Vsled ponovnega dežja je voda pri Beogradu zadnjih 24 ur narasla za 17 cm, vsled česar so novi kraji Beograda v nevarnosti. Ogrožena sta tudi Zemun in Pančevo. Ker odjeda voda obalo pri Zemunu, se je odredilo, da se privedejo k obali vlačilci, da to ovirajo. Pančevo bo večinoma poplavljeno, ker Donava poslednjih 24 ur narašča. Stanje vode je pri Beogradu za 60 cm nižje nego leta 1888, ko je višina vode dosegla maksimum. Slična poročila prihajajo tudi iz notranjosti države. Iz Bosanskega Broda se poroča, da je vsled naraščanja Save telefonska proga Beograd — Saraie-' vo - Split prekinjena na 2 kilo Srl Popravilo je nemogoče, ker je voda od- nesla telefonske drogo'e. Obrerovac je pod vodo. Valjevske železniške proge pa voda ni mogla uničili, ker je proga dovolj dvignjena. Madžarski sanacijski predlog. Budimpešta, 9. aprila. (K) Prva razprava o sanacijskem predlogu je trajala -danes v narodni skupščini 10 ur, Poslanec Lukacs je izjavil, da b1 odklonitev predloga povzročila ne le padec vlade, temveč tudi gospodarski ban-kerot dežele. PoHanec Rupert (Košu-tova stranka) iz nezaupanja proti Vladj odklanja predlogo. Poslanec Peyer (soc, dem.) kritikuje malenkostni znesek posojila. Socijalni demokrati odklanjajo sanacijsko predlogo. Borzna poročila. Beograd. 9. aprila. Devize. Dunaj 0.1143—0.1145, Budimpešta 0.11—0.12. Bukarešta 42—42.50, Ženeva Hl7—1418. London 351.50—352, Milan 358.50—359, New York 80.50—80.75, Pariz 481-483, Praga 241.25—241.50. Solun 0—145, Sofija 5?.50-59.50. Zagreb, 9. aprila. Devize. Dnnaj 0.1133—1153, Budimpešta O.U-r-O.14. "Buka rešta 0—42.25, Italija, izplačilo 35? 05-361.05, Italija, ček 357.50—360.50, London, izplačilo 349.50—352.50, New York, ček 80.125—81.125, Pariz 479.65—484.65, Pra-ia 239.65—242.65, Praga, ček 239.50—242.50, Švica 1414—1424, Švica, ček 1412.50— 142250. — Valute. Dolarji 79.25—Sli25. avstrijske krone 0.1135—0.1155, madžarske krone 0.09—0, romunski leji 39.50—42.50 italijanske lire 356—359. Curih. 9. aprila. Beograd 7.075, New. York 571, London 24.74, Pariz 34.10, Milan 25.45, Praga 16.90. Budimpešta 0.0080. Bukarešta 2.95, Sofija 4.15, Dunaj 0.0080375 Berlin, 9. aprila. Beograd 5.63; Dunaj 6.08, Mlan 18,7.0, Praga 12.71 Parii 25.34, London 18.205, New York 4.10, Curih 73.42. To/o3’,.9- aprila- Beograd 42.75, Du-;v£crlln 7-45- R*"1 15.\25, avstrijske krone 4.825. italjanske Ure 156.25, Budimpešta 4.35, Pariz 207.75, London 147.925, New York 34.30, Curih 600. D u n a i. 9. aprila. Devize. Beograd 877—881, Berlin 1515—1545, Budimuešta 0.90—1.00, Bukarešta 367—369, London 308.000—309.000, Milan 3169—3181, New York 70.935-71.185. Pariz 4267-4283, Praga 2115—2125, Sofija 506-510, Curih 12.475 —12.525. — Valute. Jugoslovenski dinarji 872—878, dolarji 70.560—70.960, bolgarski levi 448—492, nemške marke 14.50—14.90. ang;eški funti 306.200—307.800, francoski franki 4245—4275, italijanske lire 3180—3200, romunski leji 362—366, švicarski franki 12.360—12.440, češkoslovaške krone aQM-— 2113. madžarska krone 0.85—0.95. Sedanja in bodoia Rušila. Po najnovejših virih spisal A. G, V//. Industrija. — Trusti. — Sindikati. V prejšnjem članku sem na kratko omenil rusko zadružništvo. 2e pred vojno močno razvito ni naletelo po dovršeni socijalni revoluciji na nikako oviro. Narobe! Tako izvedena agrarna reforma, kakor sem opisal v drugem članku, ki je ustvarila svoboden kmečki stan, je najboljši predpogoj za uspešen razvoj zadružništva; in narobe: zadružništvo je prava sreča za malega kmeta. V zadrugah dobi kmet hitro in ceno, kar rabi, in po zadrugah more najbolje prodajati svoje pridelke. Poleg ogromnega števila državnih veleposestev, ki sem jih točneje opisal v drugem članku, so baš kmetijske zadruge najboljše, ali bolje edino sredstvo za industrializacijo kmetijstva in za trgovino v velikem štilu. Državna veleposestva in kmetijske zadruge, združene v Zvezah v mogočne gospodarske faktorje, so pa tudi najtrdnejša podlaga za ustvaritev in razvoj domače — industrije. Kako je ž njo v sovjetski Rusiji?! Tudi to si moramo pobližje ogledati, da spoznamo bolje sedanjo Rusijo in si ustvarimo sodbo, ka-košna bo Rusija v bodočnosti. Boljševiška revolucija je naredila tudi v veleindustriji kratek proces z bivšimi lastniki, ki so večinoma zbežali. — Toda kaj kmalu je prišlo'strez-njenje, da je kaj lahko podržavljati in nacijonalizovati velika industrijska podjetja da je zabavljanje proti kapitalizmu itd. morda jako lepa teorija, ali kruta realnost in praktično življenje odgovarjata, da je to le podiranje, kar so ustvarjale pridne roke in izkušene glave. Kako je vlada rešila, oziroma doslej reševala to prevažno vprašanje? Sovjetska vlada je zavrgla najpoglavitnejše bcljševiške nazore z že omenjeno (glej prejšnji članek) novo ekonomsko politiko (novaja ekonomičeska-ja politika, kratica: NEP)) ta naj bi nikakor ne pomenjala obnove kapitalizma, pač pa edino le — tako so utemeljevali voditelji komunistov svoje popuščanje — sistematsko gospodarstvo, ki mu daje smernice in ga vodi država ali vlada sama. Ko je prodrla NEP, je začela vlada ustanavljati vseruske truste, ki naj združujejo posamične panoge industrije v neke celote, katere naj v glavnem vodi neka državna centrala. — Vseruski trusti pa niso identični z evropskimi in amerikanskimi. Glavna razlika je ta, da so ruski trusti v principu državna podjetja; država jih ustanavlja in nadzoruje. Imajo sicer svoj poseben kapital in neke vrste samostojnost v gibanju in delokrogu, ali država ima na nje velik vpliv. — Kakšno je fco nadziranje, ta vpliv, bomo videli pozneje, pa tudi kako se industrija čedalje bolj osvdboja državnega varuštva. Prvotno načelo za truste je bilo, da združijo podjetja, tovarne istih industrijskih panog in tako koncemtrujejo produkcijo v najbolj sposobnih tovarnah; manj sposobne pa bodisi opuščajo ali pa jih oddajajo — v najem krajevnim oblastem ali tudi zasebnikom!! — Združevali so pa tudi v truste tovarne, ki so različne vrste, toda v isti krajini (terito- rijalno načelo). Ta drugi način združevanja prevladuje in v tem je razlika ruskih trustov. Splošno vodstvo trustov ima najvišji svet narodnega gospodarstva (visši sovjet narodnago hazjajstva, VSNH); poleg tega pa so še gubemijsld sovjeti narod. gospodarstva, ki nadzorujejo v imenu prvea posamične truste in tovarne izven njih. VSNH je podrejen svetu dela in obrane (Sovjet Truda i Oborony, STO), ki je najvišja oblast nad vso industrijo. O organizaciji trustov je bila Izdana naredba vlade z dne 10. aprila 1921. Glavne določbe so: Državni trusti so državna industrijska podjetja, katerim pa država prepušča primerno samostojnost v izvrševanju poslov, določenih, in urejenih v potrjenih pravilih (Statutih). — Z vpisom v register postane trust juridična oseba. Država izroči trustu ustanovno glavnico v obliki vseh produkcijskih sredstev: tovarne, zemljo, rudnike itd., stroje, orodja, gozdove itd., kar vse ostane formalno državna last in trust le uporablja in uživa, Te glavnice ne more nihče zarubiti. — Poleg tega imajo trusti prometno glavnico: v denarju rdgov nostnih papirjih, izdelanem blagu. Trust odgovarja edino s temi vrednotami za svoje obveznosti. — Prvo imetje trušta je statutarno in mora biti v bilanci tako označeno. (Takoj na to pa pravi moj vir: Vendar pa ne morejo biti sprejeti v bilanco: zemlja, gozd, voda!! Tega ne razumem!) — Ako izkaže bilanca izgubo, jo more država kriti, ako je delovanje trusta v interesu države! Ta »ako« je zanimiv in se če-sto ponavlja. Najprej princip in potem vratiča za izjeme! — Trusti morejo samostojno najemati kratkoročna posojila, na daljši čas pa le z dovoljenjem VSNH, ljudskega komisarijata za finance in SRO. — V takem slučaju morajo izdati obligacije. Načeloma država ne jamči za te obligacije, ali v posebnih slučajih jamči vendarle za obrestovanje in amortizacijo. (Zopet načelo in vratiča!) — Cisti dobiček pohopsa državna blagajna po odbitku 20 odstotkov za rezervni zalog, tantijem za ravnateljstvo in premij za delavstvo in druge nastavljence (uradnike in sluge). Kak je uspeh? Veleindustrije so menjale glavnega gospodarja, vse drugo je skoro povsod ostalo: ravnateljstvo in uradništvo — delavstvo ne prihaja v poštev. Ravnateljstvo s svojim uradništvom vodi podjetje; kjer so inženerji potrebni, so oni tehniški vodje, kakor povsod drugod, oni edini znajo voditi in so za svoje delo odgovorni. Vsi tisti državni voditelji in nadzorniki so pač le figurantje, da se varuje princip, praktično pa so skoro brez pomena. Ni je oblasti, ki bi imela toliko in tako sposobnih mož, da bi mogla v resnici voditi vsa industrijska podjetja. Zato gredo ravnateljstva svojo pot v nekaki fatalistiški težnji, da podjetja ohranijo in ž njimi napredujejo, ne da so gotovi, kakšna jim bo prihodnjost glede na glavni temelj podjetja: čegavo bo vse to, kaj prinese prihodnjost in : 15 sc ponekod ne oglase z nado vsaj na delni vspeh bivši lastniki itd. (Konec prih.) Prosveta. Zanimiva domača glasbena noviteta. Vabim vse glasbenike, glasbene kritike Tn glasbo ljubeče kroge na odkrito bralno vajo prvega jugoslovanskega klavirskega koncerta mladega, koma] 21-letnega pianista g. Petra Dumlčiča, h kateremu 'je orkester napisal naš rojak, g. Hladek, kapelnik v Sarajevu. Pri klavirju bo komponist sam, vajo pa bo vodil g. Hladek. G. dr. Čerin je, točno razumevajoč pomen zanimive bralne vaje, dal rade volje svoj orkester Dravske divizije komponistoma na razpolago. Du-mičičev klavirski koncert je v treh stavkih: Ailegro energico. Lento in Allegro scherzoso. V prvem stavku opisuje naš na-cijonalni podvig, v drugem pripoveduje ded svojim vnukom o težkih minulih časih, v tretjem pa se narod veseli v svojem svobodnem domu. Tehnično je koncert zelo težaven, polnoprijemen in zahteva tehtnega Pianista. Orkestralni part je izrastel iz Du-mičičevih glasbenih misli, ter bo zanimivo opazovati duševno izpopolnjevanje dveh komponistov v istem delu in to tem bol!, ker Je bil ves čas ustvarjanja Dumičič na »Scola cantorum« v Parizu (s franc, štipen-dijem), kjer mu je bil učitelj francoski skladatelj d’ Indy, Hladek pa v Sarajevu. Ideja napol javne glasbene bralne vaje, ki jo predlagam, je za Ljubljano nova. Ona nudi komponistu priliko kontrole lastnega umotvora, saj je zelo redek slučaj, da bi ga slišal z orkestrom pred morebitno premljero. Kritikom in za TazvoJ domače glasbe zanimajočim se je dana svobodna beseda o vrednosti dela, katerega izvajanje lahko priporoča ali odkloni, ali nasvetuje lzpremembe, neposvečenim pa tudi pokaže način, kako začeti šthdlj večje koncertne pljese. G. A. Lajovic Je dal dvorano Filharmonične družbe kot njen predsednik za vajo rad na razpolago In se ista prične jutri, v četrtek ob pol 11. uri zjutraj. E, Adamič. Ljubljanska opera. Za uvaževanja vredno pevko g. Debicke smo imeli priliko vsaj v par scenah »Fausta« poslušati novo debutantko v vlogi Margarete gdč. Zlato Djundjenac Iz Zagreba. Mlada pevka razpolaga s prijetnim, mehkim in dokaj izšolanim glasom, pole ljubko, z občutkom in igra zadovoljivo. V baladi o kralju Iz Thula, arijo o nakitu je pela zelo lepo in si Je zaslužila posebno pohvalo občinstva. V »Faustu« je imeniten g. Popov, ki krasno pojo arilo Valentina, katero so pri lanskih uprizoritvah Izpuščali. Gdč. Korenjakova je y_vtogl Stebla simpatična. Arilo »Cvetke ljubljene ve« poje prikupljivo, vendar v intonaciji nečisto. G. Kovač je bil dober, g. Zathey pravtako. Operni rbor je priden, vesten, poje z vnemo, dasi je z vajami dan za dnem preveč obložen. Orkester zveni pod taktirko g. Matačiča precej drugače kot je zvenel lani. —o—■ Zveza godbenikov za Slovenilo si je nadejala hvalevredno nalogo popularizi-' rati sinfonično glasbo v raznih matinejah po znižanih cenah. Tako priredi III. matinejo v tekoči koncertni sezoni in sicer v nedeljo,, dne 13. t. m. ob 11. uri dop. v Unionski dvorani, na kateri se izvaja sinfonič-na pesnitev visoka pesem češke zemlje Smetanova »Ma vlast«. Vstopnice v Matični knjigarni. III. koncert jugoslovanske komorne glasbe nas je seznanil najprej s kvartetom hrvaškega skladatelja Antona Dobroniča op. 15 iz leta 1917. Delo nosi naslov »Pesem sorodnih duš« in izraža skladateljeve misli in odnošaje k svoji materi, k svojim otroškim letom in k svoji ljubezni. Pro-gramatična glasba, intimnega značaja, ki sestaja iz Iragmentaričnlh domislekov rafinirano tehnično Izpeljanih. Iskrenega občutja ni preveč, zato je ostavll kvartet dokaj hladen vtis. — Fran Lliotka, rodom Ceh, ki pa že dolgo biva med Hrvati je bil na vzporedu zastopan s svojim godalnim kvartetom v g-molu, komorno glasbo v klasični formi, z zanimivimi temami In posebno izrazito ritmiko. Drugi stavek An-dante nosi obliko variacij tretji (Scherzo) je izredno šaljivega porednega značaja, četrti (Allegro ligoroso) dostojanstven, zanosen, s koralom, fugatom in mogočno graduiranim koncem. Izvajanje obeh hrvat-ških kvartetov ni bilo povsem precizno, zato nista mogla ogreti, kar pa se Je v veliki meri posrečilo kvartetu Claude De-bussyja op. 10, ki je, krasno izvajan, s svojo nežno, barvito in duhovito glasbo zmagal na vsi Črti. Publika ga je sprejela z živahno pohvalo. »Novi Život« štev. 10 od 29. marca ima sledečo vsebino: Dr. Lujo Bakotič: Organizacija i nadležnost sudstva; Pismo iz Aten; Fabjansko društvo; A. Sidorov: Poljska 1 Slovenstvo; inž. Ilič: O mobilizaciji industrije: Dobr. Adamovič: Proračun Rumunile za 1924: dr. Drobnjakovlč: O naseljevanju Crnogoraca po Srbiji u periodu od 1847 Jo 1869; M. Paunovič: O avtorskem pravu kod nas. Beležke. Naročnina letno Din 140, trimesečno Din 35, mesečno Din 12. Izhaja vsak teden. Uredništvo in uprava v Beogradu. Obiličev venac 25 Italijanske volitve Trst, 8. aprila.. 1924. Slika volilne borbe postaja sedaj precej jasna. Fašisti so dobili svojo večino in še več. Vsled tega jim pripade vseh 356 poslancev večinske liste, Id so jo bili postavili. Zraven tega pa so šli v volilno borbo še na štirih manjšinjskih listah, s katerimi so si priborili nadaljnih 19 poslancev, tako da pripade vladni fašistovski listi potemtakem 375 sedežev v bodočem »parlamentu«. Ni pa še znano, kaj bo z onima dvema mestoma na vladni listi, ki so bila izpraznjena vsled smrti kandidata de Nava in vsled odstopa De Nicole. V tem pogledu se volilni red tolmači različno: eni mislijo, da ostaneta ti dve mesti prazni, drugi pa trdijo, da bi morali pripasti manjšinam. Med manjšinjskimi listami so dobile po dosedanjih še nepopolnih računih: Slovani 2, Nemci 2, fašisti 19, fašisti (disidenti) 1, popolari 37, unitarci 24, komunisti 16, maksimalisti 22. liberalci 7, demokrati 1, kmetje 3. republikanci 6, ustavna opozicija 8, demosocijajli 10-Liste: De Bel lis 1, Pazzulo 3, Rubilli I, Gi-olitti 5, D’Alessio 2, Graziano 1, Lombardo 1, Sarde d’ azione 2. Skupno 174 poslancev. Manjkajo še podatki za 5 poslancev. V splošnem je bilo oddanih 7,380.000 glasov, fašisti so dobili 63 odstotkov 4.770.000 glasov, manjšinske liste pa 2.610.000 glasov. Gori omenjene številke niso še uradne, toda splošna slika se ne bo znatno spremenila. Uradne in končnoveljavne številke ne bodo objavljene še tako kmalu. Delo volilnih uradov napreduje zelo počasi. Vendar pa bodo sledeči podatki za Julijsko Krajino odgovarjali resnici. Večina dobi 15 poslanskih mest, ki ji pripadajo po volilnem redu. Manjšina je dobila skupno 105.355 glasov in si bo na podlagi volilnega kvocijenta razdelila ostalih 8 manjšinskih mest. Kvocijent je sledeči 105.355 : 8 = 13.169. Potemtakem dobe mandate manjšinske stranke sledeče: o ? o » cn ar g Stranka ET M Q 3 a. Si 3 “O 3 < r & O Unitarci 13.144 0 13.144 1 Popolari 22.000 i 8.831 2 Republikanci 9.744 0 9.744 1 Demokrati 5.707 0 5.707 — Slovani 29.078 2 2.740 6 Komunisti 20.648 1 7.479 T Maksimalisti 5.064 0 5.064 Kar se tiče prednostnih glasov mo- ramo ponovno ugotoviti, da se klerikalci niso držali sporazuma in sta po sedanjih rezultatih izvoljena dr Besednjah in dr. Štanger. Prednostnih glasov so namreč dobili dr. Wilfan 11.591, dr. Besednjak 12.154, dr. Stanger 11.907, dr. Bitežnik, ki je bil na 6 mestu pa 1030 in dr. Braj-ša (kler. 4. mesto) 1089. V poštev bi torej prišla dr. Besednjak in dr. Štanger, vendar pa bo v slučaju, da so te številke pravilne odstopil dr. Stanger v korist dr. Wilfanu. Lep uspeh so vsekakor dosegli tirolski Nemci, ki so zbrali nad 25.000 glasov. Dobili bodo dva poslanca, torej kolikor Slovani. Tudi Nemci so nekoliko zgubili v prid fašistom, toda drugače so šli kompaktno v volilni boj, medtem ko je bil pri nas znaten odstotek komunistov. Ti poslednji so slovanski narodni listi največ škodovali in so nas pripravili ob dva mandata. Tukajšnji italijanski listi govorijo o tem, kako so se Slovani »vzdržali« glasovanja, posebno naša tužna Istra. To je vrhunec hinavske nesramnosti, kajti vesti, da je bil hrvatskim volilcem onemogočen pristop k voliščem, se potrjujejo in slika fašisfbvskih nasilij postaja vsak dan bolj črna. Vse je bilo na nogah, samo da se ne dopusti, da bi prišla do izraza prava volja slovenske Istre. V Istri so bili na dan volitev celo fašisti iz Cemdnjana in Vidma. Hiše našh kmetov letos sicer niso gorele, kakor 1. 1921., ni se razlivalo vino našim vinogradnikom, niso sq. uničevali pridelki našim kmetom, toda zalo so si nasilniki izmislili drug način: Vsa volišča so stlačili v poitalijančena gnezda, volilci so prihajali ure in ure hoda, da oddajo svoj glas za svojo slovansko stranko, a ko so prišli do mesta, so ga našli obkoljenega od kordonov fašistovske milice. Na ta način bd hoteli dokazati, da v Istri Slovanov ni! Toda v očeh kulturnega sveta nasilni dokazi ne drže. Prisiljeni molk naše tužne Istre od pretekle nedelje kriči, glasno kriči, da ,ie Istra kljub vsmu slovanska dežela. ■ »»♦♦♦♦♦♦♦»♦•»Bi ^ Pomladanske £ površnike raglane modne obleke otroške obleke 3os. Rojina Ljubljana PorožSSo Izvedencev. Z veliko napetostjo je pričakoval svet poročilo izvedencev o plačilni možnosti Nemčije. Skušajmo določiti sedanji položaj vse zadeve. Izraz »poročilo izvedencev« je točen v pravem pomenu besede. Izvedenci so bili izbrani iz finančnih in gospodarskih krogov držav Velike antante. Med njimi ni niti enega politika, kar je popolnoma pravilno. Preučili so vprašanje, katera so jim bila stavljena in nato napisali svoje poročilo. To poročilo samo razlaga, kar so ugotovili pri svojem študiju in poleg tega daje strokovne nasvete za ureditev zadeve. To poročilo se je izročilo reparacijski komisiji v Parizu, katera da potem po členu 234. versajske mirovne pogodbe Nemčiji upravičeno možnost, da izrazi svoje mnenje. V principu in po strogem besedilu mi-rone pogodbe, Nemčija nima ničesar razpravljati o tej odločitvi. Po določilu pogodbe same se ji ima podvreči. Glavno stremljenje Nemčije v tem trenutku je, da pri-sostuje razpravam, ki se je tičejo, in da jo pri teh razpravah smatrajo za enakopravno. Pričakovati je, da bodo v dosega tega delali Nemci razne poskuse. Pa tudi če se ti poskusi izjalovijo, je razumno, da je mnenje Nemčije o sklepih izvedencev izredne važnosti. Do sedaj se je nemška vlada zadovoljevala z izjavo, da si varuje vso svobodo glede cenitve svoje plačilne možnosti, in da pomoč, ki jo je nudila izvedencem pri n.jih raziskovanjih, nima ničesar skupnega z obvezo, da sprejme njih nasvete. Nemški tisk pa je mnogo manj rezerviran. Sklepi izvedencev so bili v glavnih potezah že znani pred obiavljenjem besedila njih poročila in največji nemški listi, ali bolje rečeno vodilni listi, so že izrazili svoje mnenje. Iz nemškega vidika se glavno vprašanje stavi na sledeči način: »Ali bodo izvedenci nasvetovali izpraznjenje Poruhrja, opustitev okupacijske režije in zopetno upo-stavitev nemške enote?« — Da se izvedenci niso mogli baviti s temi problemi drugače kot posredno, je jasno. Njih načrt Je, stabilizirati nemški denar potom ustanovitve emisijske banke in načina odplačevanja za jamščine. Vprašanje zasedenega ozemlja jih je zanimalo samo v toliko, kolikor je motilo ali povspeševalo njih lastno rešitev. Nemce vse to zanima seveda iz čisto drugega stališča. Prvo vprašanje, ki si ga stavijo, je: »Kaj se bo zgodilo s Poruhr- jem, s porenskimi železnicami in z upravo zasedenega ozemlja?« Jasno je, da podre-jujejo temu prvemu vprašanju vprašanja plačila vojne odškodnine in glede na to, ali bodo dobili zadoščenje v prvi točki, se bodo izrazili, ali so v stanu ali ne izvršiti plačila, ki jih predvidevajo izvedenci. Znano je, da se vrše volitve v nemški državni zbor 4. maja in te volitve se bodo vršile v smislu odgovora izvedencev, to se praktično pravi o vprašanju zasedenega ozemlja. Eden članov ministrskega sveta, dr. Emminger, minister pravde, je dejal 3. aprila v Avgsburgu na shodu bavarske ljudske stranke, da bi morala Nemčija po besedilu mirovne pogodbe zahtevati, da se počenši z 10. februarjem 1925 začenja izpraševanje tretjine zasedenega ozemlja na levem renskem bregu. Kar se pa tiče Izpraznjenje Poruhrja in moratorija, se morata pa zahtevati takoj in sicer tudi na podlagi versajske pogodbe. Na takih podlagah se bo vršil volilni boj v Nemčiji. Sicer pa poročilo izvedencev nei bo imelo samo tu svoj odmev, temveč tudi pri francoskih volitvah. In tako bodo zunanje politične zadeve igrale veliko vlogo pri volitvah obeh nasprotnih držav. L poslov, kongres hišnih posestnikov v Beogradu. V dneh od 28 co 30. marca 1924 se je vršil v Beogradu I. jugoslovanski kongres hišnih posestnikov, katerega se je udeležilo 200 delegatov iz cele države. Slovenske hišne posestnike je zastopal g. Ivan Frelih, g. dr. P a v 1 i č e k in g. Fran Čuček in drugi. Kongres je otvoril podpredsednik udruženja Živojin Mo-skovljevič v dvorani hotela Imperijal. Po pozdravnih govorih so se konstituirali posamezni odbori: 1. za sestavo pravil za ustanovitev glavnega saveza društva hišnih in zemljiških posestnikov iz cele države; 2. za izjednačenje davkov; 3. za stanovanjski zakon: 4. za agrarno reformo; 5. za ustanovitev skupne banke In zavarovalnice. Odbori so zborovali na več sejah in končno v skupni seji odobrili resolucije za glavni zbor. V nedeljo ob 2. url popoldne se je vršilo v dvorani kavarne Petrograd zelo dobro obiskano pianifestacijsko zborovanje. Zbor je otvoril podpredsednik Moskov-ljevič in predlagal najprei resolucijo, ki izraža vdanost Nj. Vel. kralju ter vsej dinastiji. Resolucija je bila navdušeno sprejeta. Imenom zagrebške organizacije hišnih posestnikov je govoril Č e š k o v i č, ki je razpravljal o potrebi organizacije ter se zahvaljeval beograjskim hišnim posestnikom za lep sprejem in gostoljubnost. Imenom slovenskih hišnih posetnikov je nato predsednik Frelih razpravljal o razmerah hišnih posestnikov v Sloveniji, katere so najslabše. Izrekel se je proti podaljšanju stanovanjskega zakona. Nadalje so govorili zastopniki vseh pokrajin. Po končanih govorih so bile sprejete te-le resolucije: Ustanovi se glavni savez hišnih in zemljiških posestnikov v kraljevini SHS s sedežem v Beogradu. Poživlja se vlado, da takoj izvrši davčno reformo na podlagi enakega obdavčenja, ki naj temelji na čistem donosu. Zahteva se odprava stanovanjskega zakona, kj danes zapostavlja hišne posestnike. Resolucije so bile soglasno sprejete. Predsednik je nato zaključil zborovanje s pozivom, da se posestniki v največjem številu udeleže II. kongresa, ki se vrši v Zagrebu. Drobne vesti. V New Vorku se je ustrelila znana ame riška romanopiska Tola Cummis. Najprej je ustrelila sebe, nato je imela še toliko moči. da je predala samokres soprogu, ki ji je sledil v smrt. Oba sta kmalu umrla. Nova ležišča dijamsnta je odkril neki delavec blizu Mafeklnga v južni Afriki. Med kopanjem mu is prišlo p"d lopato nekaj svetlega; menil je, da je kes stekla. Niegnv tovariš pa ga ie shranil in pokazal nekemu mu zlatarju. • PoSitiine vesB1L = Min. Eeneš — posrednik mea Nemčijo in Zvezo narodov? Berlinski dopisnik dunajske »Die Stunde« _ poroča la dobrega vira, da je avstrijski kancelai Seipel svetoval nemškemu kancelarju Iviar-xu pri njegovem zadnjem obisku ^na Dunaju, naj poizkusi prevaliti sanacijo nem-ških financ na Zvezo narodov. Na ta _Pre“-log je odgovoril Stresemann, ki je bil obenem z Marxom na Dunaju, da ni Nemčija v nikakem stiku z Zvezo narodov in da tud; ne ve, kako bi se ji ta čas moglo približati. Razgovor je prišel na češkoslovaškega zun/ min. Beneša, ki bi bil najpriprav-nejši posrednik med Nemčijo in Zvezo narodov, kakor tudi med Nemčijo in Francijo, ker se je že izkazal v sanacijski akciji z« Avstrijo. Po povratku v Berlin se je Stresemann posvetoval v tem s člani kabineta. Zaenkrat se je baje sklenilo, vprašati v Pragi, če bi min. Beneš hotel prevzeti posredništvo med Nemčijo in Zvezo narodov Pripominjamo, da zahtevajo Čehi, da pridt iniciativa za posredovanje od nemške strani. = Velik volilni uspeh češkoslovaške republikanske stranke na Slovaškem. Dne 6. t. m. so se vršile volitve v županijsko zastopstvo nitranske županije na Slovaškem, pri katerih je čsl. rep. stranka zem-ljedelcev in malih kmetov napredovala za 12.000 glasov in je postala s svojimi 47.60C glasovi druga najmočnejša stranka. Prva je ljudska stranka, ki ima 5-1.900 glasov, tretji so komunisti z 29.400 glasovi, ki so dobili 2400 glasov več. Stranka madžarskih malih kmetov je zgubila 5.200 glasov, tako dr ima samo še 24.0001 glasov. Mednarodna unija lig za Zvezo narodov je imela te dni na Dunaju sejo svoje pravniške komisije, katere se je1 udeležilo le malo delegatov. Navzoči so bili češkoslovaški, japonski, grški in madžarski delegati ter zastopniki nemške lige v Češkoslovaški. Proti glasovom češkoslovaške in Japonske delegacije je bil sprejet predlog, da se ustanovi pododbor za izpremembo poslovanja pri pritožbah manjšin. = Izid volitev na Bavarskem. Volitve v bavarski deželni zbor so izpadle po naJ-novejših vesteh sledeče: klerikalci 36 mandatov, Hitlerci 18, socijalisti 16, narodi* desnica 7, komunisti 7, kmetska zveza < nemški blok 3, liberalci 2 mandata. Manjkajo podatki še iz nekaterih pokrajin in i* Palatinata, kjer se vrše volitve dne 4. maja, istočasno z volitvami v državni zbor. Listi naglašajo, da je bila volilna udeležba manjša nego leta 1920. = Sovjetska svoboda tiska. Iz Moskv« poročajo, da je komisija za zakonske osnove začela proučevati projekt novega tiskovnega zakona, ki v splošnem določa: predhodni cenzuri niso podvržena periodična in neperiodična Izdajanja delavsko-kmečklh in komunističnih organizacij ter vseh strokovnih zvez. Vse ostale tiskovine mora preje odobriti vrhovni tiskovni urad, ki ima tudi nalogo voditi seznam tiskovin, katerih kolportaža je prepovedana In preprečiti njih razširjanje s pomočjo sovjetskih sodnih organov. Državna pravništva so dolžna ozirati se na ovadbe delavskega tiska ta jih uporabiti v boju za sovjetski režim. Založniki ta izdajatelji morejo biti organizacije in posamezniki, Izvzemši kazno vanih oseb. = Velik političen proces v Kijevu. Pred sodiščem v Kijevu je obtoženih 20 članov taine protisovjetske organizacije »Središče dejanja«, ruskih in ukrajinskih in-teligentov, obtoženih poizkusa konsolidacije meščanskih sil v svrho političnega prevrata in stikov z inozemstvom. Obtoženci se branijo, da so boj proti sedanjemu režimu vodili samo z legalnimi sredstvi in da niso pristaši revolucijskih metod, tudi proti sovjetski vladi ne. Državni pravnik predlaga 5 smrtnih obsodb. = Odločen boj proti žganjepitju v SSSR. Ker je javna prodaja žganja v sovjetski republiki strogo prepovedana, si kuhajo kmetje žganje kar doma iz žita. Sovjetske oblasti so tekom treh mesecev lanskega leta odredile nič manj kot 60.000 hišnih preiskav ter zaplenile 19.000 aparatov za kuhanje žganja in 13.000 veder samogon-ke (domačega žganja). Največ žganja si skuhajo in popijejo kmetje v saratovski, rjazanski, kubansko-črnomorski, jekate-rinburški in nižegorodski guberniji. = Italijanske vojne priprave. Rimska »Tribuna« priobčuje nekaj podatkov o izvedbi programa italijanske vojne mornarice. V kratkem bodo uničili trdnjavo Mad-dalena na Sardiniji, ker je postala brez pomena vsled bližnjega otoka Korzike, od koder morejo Francozi s svojimi velikimi topovi brez ovire streljati na Sardinijo. Pač pa bodo zgradili na južni strani Sardinije pomorsko bazo za vojno mornarico. Pristanišče Cagliari bodo priredili za sprejem večjega števila vojnih ladij. Stroški bado znašali 20 milijonov lir. Nadalje bodo preskrbeli za novo bazo na zapadni strani Sicilije. Nove vojne ladje bodo opremljene % 20 cm topovi. = Socialistična reakcija proti diktatorskemu režimu na Španskem. Odkar se je polastil general Primo de Rivera državne oblasti na španskem, se konservativci in liberalci ne udeležujejo več javnega političnega življenja. Edino socialisti skušajo pridobiti mase za boj proti direktoriju. V kratkem bodo občinske volitve na podlagi novega občinskega volilnega reda. Socialisti in strokovne organizacije druge interna-cijonale so sklicale državni kongres, na ka terem bodo določili svojo volilno taktiko pri občinskih volitvah. Socialistično časopisje meni, da stare konstitucijonalne stranke sploh ne bodo več oživele in da se bo končni boj izvojeval med f.išistovsklmi pristaši, ki razpolagajo z belimi gardami, ta socialisti ter njihovimi bojnimi organizacijami, ki jih je pa treba še le vstvarlti. Belgijski ministrski predsednik Theunl* je obolel na hripl. Bivši brazilski predsednik Nilepescanha je te dni umrl. KiHO TIVOLI--- ^ Od 10. do 13. aprila ^ I. del. N artistična drama v 6 dejanjih, v gl. vlogi: Helena Makowska in L. Falkenberg. *5tran 3. - <%». ~~ Obtožnica proti Čarugl in tovarišem. PrnrV{10 .P^avdništvo je dovršilo obtožnico OhSi • ^ Carugi in 13 njegovim tovarišem. fnJi? Ca obsega 32 strani pisarniškega mol a.' Od 14 obtoženih je 6 kmetov, 1 „i J®* *n 7 tovarniških delavcev, 9 je ože-čaiih -V10 ^aruga ie obtožen v dveh slu- 4 li zabrbtnega roparskega umora, v čiiilU i1 ra^i roparskega umora, v 4 slu- niii ‘ navadnera umora, v 15 slučajih v »L ropa,’ v enem slučaju radi izsiljevanja, s JJ1 slučaju radi nasiistva, v enem sluča-«i, *. razžaljenja uradne osebe in v enem ucaju radi goljufije. Za 7 obtožencev je Predlagana smrtna kazen, za 5 obtožencev J« Predlagana ječa od 10 do 20 let in za dva Obtoženca ječa od 1 do 5 let. Razbojniška družba čaruge in tovarišev je umorila vsesa skupaj 10 oseb, 29 jih je pa oropala. Pozivi za glavno razpravo bodo v najkrajšem času razposlani. — Velika tatvina v vlil barona Turko- .» vilo hrvatskega aristokrata Turkoviča je bilo vlomljeno in odnesene srebrnine v vrednosti 200.000 Din. Zagrebška policija •f sedaj izsledila vomilce in aretirala Jtužbo, katero sta vodila Viljem Kralj in **nc Kosanje, že večkrat predkaznovana ^°*cna tatova. Ljubljana. V I r.j?,narskl dan za vestfalske Slovence 5 ii^MjUanl je prinesel 7747 Din 55 para, Jern’ J. srebrno krono. Nabrale so: Gospa Mwla Oven 267 Din 50 para gdč.: Verbič 1 srL Caleari Flora 1090 Din, 5 Ur in sek i ,2 krono (v tem znesku je vštet zne-ppxI,yuyianske Kreditne banke 250 Din); 25 no /avla i" Caleari Franja 473 Din Brolr! 'tvrdka Skaberne darovala 100 Din); Da5“ .^Pela in Velepič Maksa 1038 Din 75 J»*a ^Ce^ka ind. banka darovala 100 Din); Pavla ta Tavčar Iva 704 Din; l>o-k4 ila 50 Din 75 para; Zupanc Šteianija dr* i’ Fleischmann 168 Din 50 para; Po-r>i,T u 3 Din 25 Para; Selan AngeJa 595 Marija 164 Din 50 para; Kleraen-r»LMaTila 173 Din 25 para; Gojenke Go-**dovega zavoda nabrale 2388 Din 5 para. eimenovana v pisarni Jugoslovenske Ma-v.e sta darovala 6 Dta. Vsem sodelavcem taenu westfalskih Slovencev najiskrenej-? hvala! Za vvestfalske Slovence so dalje jt^ovall: Društvo »Dobrodelnost« v Ljub-i» i j 00 Dta; Kreditni zavod za trgovino hvahuU*tri*> V Liubliani 100 Din’ " Iskrcna n — Dramaturg slovenske drame, pesulk 2? Zupančič se je vrnil v Ljuoljano z Hvar* kier ie bival iz zdravstvenih na Sasa. Telcom svojega bivanja Hvaru je dovršil dramsko pesnitev 'tonika Deseniška«, ki jo v prihodnji se- vprizori slovenska drama v Ljubljani. -PozabUen pesnik. V mestni utožnici t n . /u?4®* Star^ek Po Imenu Matija S t e r -u./^bi.vši učitelj in sotrudnik pri »Slov. i* !„“*'• i® Popolnoma slep. Poznan kat* iV ožJem krogu starejših Ljubljančanov. Ta<* recitira svoje pesmi, pisane ve* Bolami? v nemškem jeziku. Da se je ta mož bi » j F*rešernovl dobi s svojimi pesmimi, danes nedvomno prištevali onim mo-voll’ w so s svojimi deli prispevali k raz-ohla«i?a ,e,ga Pesništva. V Stergarjevih ne-Qost Pesnitvah leži globoka, narav- ne kuV sr9e sesajoča dramatika. Morda bi lntf>r«°i_n? vaJežno delo, ako bi se kdo za-‘eresiral za dela tega starčka, lluhiil Predavanje v društvu »Soča« v Ionu ■ V soboto 12. t. m. predava v sa-sor „ *pr Levu« g. dr. Fran Čadež, prote-OostH, r,ealki v Ljubljani in sicer »o skrlv-bava ^e‘,e, rike** P° Predavanju prosta za-iter o?iI' kateri sodeluje iz prijaznosti orke- Vablil^i . \?aCetek točno ob pol 21. url. °*leni vsi. Vstop prost. 'LluhTil ®seJbna, vest- Dne 8. t. m. je obiskai <*«UJlRrWv nanih za kg, odnosno liter ali komad.) Govedina: v mesnicah in na trgu 23—24. Teletina: na trgu 25. v mesnicah 30, jetra 22, pluča 12. Svinjina: meso: na trgu 32—50, v mesnicah 33—35, slanina: na trgu 35—36, v mesnicah I. 40, III. 36—25, sveža mast 38—40, prekajeno meso 40—45, soljena slanina 36—38. Perutnina: kokoš 40—50, puran 140—150. Jaj-ca: 1.25 kom. Mleko: 4.50, surovo maslo 60, čajno maslo 88. Kruh: beli 7—8, črni 6.50. Moka: št. »0« 6, št. »2« 5.75, krušna 5 —5.50, ajdova 6.25—6.75, koruzna 3.50, koruzni zdrob 4.75—5.50, pšenični zdrob 6.50 —7. Sladkor: sipa 20.50, v kockah 22.50. Druga živila: fižol 6.50—7.50, ječmenček 6—6.50, ječmenček drobni 8—11.50; krompir 1.50—1.75, sol 4, olje namizno 27—28, petrolej 7—7.50, milo 15.50—17, kava 42— 60, riž 10—12, žitna kava 10—16, makaroni 11.50—19, vžigalice 1 Din škatljica, leča 9 —11, grah 9—10, kislo zelje 4—4.50, kisla repa 1.50, orehi 10, orehova jedrca 40, čebula 3—3.50, salata 40—60, pomaranče 1.75 —2.75 kom. limone 1.25—1.50. X Državne trošarine. V založbi Trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani je izšla te dni pcliudna razprava o trošarinskih predpisih, Izp >d peresa odličnega strokovnjaka gospoda Maksa Kostanjevca, višjega finančnega svetnika v Ljubljani. Gospodu pisatelju se ie v polni meri posrečilo izpolniti težko nalogo, da v poljudni obliki nudi vsakomur pojasnilo v zamotanih trošarinskih predpisih, v katerih je orijentaciia tem težja, ker se postopoma izenačujejo. Posebno vrednost pa ima razprava v tem, da Izčrpno pojasnjuje na eni strani pravice, na drugi strani pa dolžnosti, ki jih nalagajo strankam trošarinski predpisi. Knjiga, ki je za svoj obseg ln eminentno važnost za gospodarske kroge Jako po ceni — Izvod velja le 10 dinarjev — se dobiva v vseh večjih knjigarnah ter pri založniku trgovski ln obrtniški zbornici v Ljubljani. X Državne obligacije kot kavcije pri državnih dobavah. Na podlagi pooblastila čl. 50 finančnega zakona j« odredil finančni minister, da se sprejemajo od 1. aprila dalje vsi državni vrednostni papirji la pa obligacije z državnim jamstvom: v nominalni vrednosti za kavcije, ki jih polagajo v smislu' člena 81 zak. o dri. računovodstvu dobavitelji, kot jamstva za lzvriltev pogodb v poslih, k{ so navedeni v odstavku »B. Pogodbe in dobave« zak. o glavnem računovodstvu; v borzni vrednosti za vse ostale slučaje polaganja kavcij pri državnih dobavah, če se polagajo garancije na podlagi specijelnih zakonov in izvršilnih določb. Neka kasnejša odločba finančnega ministra, da se sprejemajo vse obligaciji čijih borzni nominalni tečaj je vlSjl od nominalnega, za nominalni tečaj, X Odkup privatnih pošt. V celi državi imamo 312 privatnih poštnih iwstaj, največ v prečansklh krajih. Poštno mlnistr-tvo namerava te pošte odkupiti; osobje bo v kolikor ima potrebno kvalifikacijo, zadr Žano v državni službi. X Železnico Murska Sobota—Liuto> mer—Ormož so pričeli zopet graditi, ker so bili dovoljeni potrebni krediti. Proga be izročena prometu še letos 1. septembra. X Carinjenje blaga za Bakar, Reko in Sušak. Ker na bakarski in na suiaiki postaji ni carinarnic, je odredila zagrebška železniška direkcija, da se ima cariniti blago za postaji Bakar ta Sušak najkasneje r Zagrebu ali Karlovcu. Pošiljke za firm* SHS ali firme tranzit pa se morejo cariniti tudi na postaji Fiume SHS, ker je tam nato carinarnica. X Nova industrijska podjetja. Ministrstvo trgovine in industrije je odobrilo pravila mehanični delavnici za popratljenje avtomobilov v Beogradu in tovarni leda ta oddelka za pretakanje piva s sedežem v Velesu. X Naši vofcii dolgovi. O naših vojnih dolgovih bo razpravljala komisija sa tond dolgov v Londonu. Naša država predlaga, da se uredi vprašanje naših vojnih dolgov po angleškem vzora. Tl dolgovi anoia-jo 61 milijonov dolarjev. Sporf. S, K. Slovan poživlja igralce prvega moštva, ki so igrali prvenstveno tekmo proti Lasku, da pridejo v petek dne 11. t. m. ob 5. url sigurno v garderobo S. K. Ilirije, da nastopijo v training tekmi reprezentanca Ljubljane : Slovan. Ustanovna skupščina Ljubljanskega ko- turaškega (kolesarskega) podsaveza v Ljubljani Po nalogu Jugoslovanskega kotu raškega saveza v Zagrebu sklicujem za soboto 12. aprila t. 1. točno ob 8. url zvečer v damski sobi kavarne »Emone« ustanovno skupščino Ljubljanskega koturaške-ga podsaveza s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav In otvoritev, 2. razprava in sklepanje o podsaveznih pravilih, 3. pro gram sezono 1924, 4. volitve podsaveznih odborov, 5, slučajnosti. Delokrog LKP se bo raztezal na celo področje ljubljanske in mariborske oblasti. Radi tega in ker je uspešen razvoj kolesarskega športa v obeh oblasteh brez enotnega vodstva Iz podsavezne centrale nemogoč, pozivam vse kolesarske klube In društva, da se ustanovne skupščine zanesljivo udeleže. Poedina društva naj zastopata dva delegata s klubovimi poverilnicami. Dr. J. Birsa za JKS v Zagrebu. Sokolstvo. flii si Slan Dugoslovensiie Matice ? — Sokolsko društvo v Šiški je priredilo 6. aprila t. L v svoji telovadnici akademijo, ki Je častno uspela. Skoro vse točke so bile skrbno pripravljene, nekatere 90 celo presenetile občinstvo. Društvene proste vaje moške in ženske dece, moškega ta ženskega naraščaja in £>anov so bile skrbno naštudirane; malenkostne hibe je pripisovati pri članih bolj tesnemu prostoru.. Pri točki moške ta ženske dece so nekateri gibi osvežujoče učinkovali, in Je bila sestava v skladu z ljubko mladinsko točko. Skupine moškega naraščaja so predstavile telovadsko lepo razvita telesa ter so po svoji originalnosti pričale o precejšnjem napredku v tej panogi. Članice proizvajale so proste vaje za Zagrebški pokrajinski zlet po svojin najboljših močeh vendar bo treba nekaterim gibom (poskoki z zanoženjem jednonož) še precej pile. da bodo izvedbe gracijozne; pri tem pa treba posebno pažnjo polagati na držanje gornjega trupa (uleknjen križ) in glave. Z marljivo vadbo dosegle bodo gotovo lepe uspehe. Člani na bradlji dokazali so veliko spretnost in moč; mlajši imajo v teh bratih priznanja vredne vzornike na orodju. Moškega naraščaja točka »Sto čutiš Srbine tužnl« z .vstajenja polnim zaključkom m Članic »La Traviata«, obe kompoziciji br. Črneta, sta vrlo dopadaii, se bosta obdržali in dosegli marsikje podoben lep uspeh Mojstrski Murnikov »U boj« po sestavi ta živahnem tempu je bil prav dobro priučen in žeJ tudi svojo zasluženo pohvalo. »Sta čutiš« in »U boj« spremljal Je moški pevski zbor »Narodne čitalnice« v Spodnji Šiški lepo ta z občutkom. Omenjeni .telovadni točki, spremljani s petjem, sta docela posrečen poskus; oboje v harmoniji je napravilo na občinstvo globok vtis. Br. čmetu je bil izročen v priznanje šopek v narodnih barvah. Pri skupinah moškega naraščaja ta pr! Traviati poslužilo se Je društvo spremembe v razsvetljavi, kar je le povzdignilo obe točki; naraščajniki In članice so si pa dovolili spremembioo v dresi; seveda da je bilo še lepše..žal, da je moglo nastopiti pri posameznih točkah najbrž le omejeno število telovadečih vsled tesne telovadnice. Številno občinstvo ni bik) skopo s priznanjem. Priredbo posetil je Saveznl starosta dr. Gangl, Savezni načelnik br. dr. Murnik ta drugi sokolski vaditelji iz Ljubljano lo okolice. — Šišenskemu Sokolu je le čestitati. — Delo se samo hvalL B. P. — O skupščini JSS prinaia »Vestnik Sokolsky ČOS« obširno poročilo. K yo it-vam v starešinstvo poroča: *V vodstvu Saveza je došlo k dvema važnima spremembama. Odstopata starosta ta načelmk, osebi, ki sta skozi leta da ali življenju Saveza velepomembni značaj. Povodi, vsled katerih Je došlo do izprememb in način, kako so bile povedene, nas nikakor ne more vznemiriti. Tem manje, ko zremo na nove brate, ki jSh Je skupščina postavila na čelo Savezu.« »2e Januarja t. 1. je poslal načelnik or dr. Murnik prednjaškemu zboru JSS dopis, Id je v njem podrobno označi' delo kateremu posvetiti se je smatral za' svojo dožnost. Je to delo, s katerim naj se od- straniio razne netočnosti it sokolskega sestava, zlast v kolikor tiče delitev vaj. (Vestnik tehn. odbora JSS že prinaša obris tega zanimivega dela.) Delo je sicer ie dc tri četrtine gotovo, toda za njega dovršite* Je treba toliko časa, da Je br. načelnik prosil za dopust za ostalo funkcijsko dobo, kakor tudi, da bi mu za prihodnjo obdobje z izvolitvijo drugega načelnika bilo dano dovoli prostega časa.« »Prednjaški zbor JSS je smatral za -vo-io dolžnost, da omogoči br. dr. Murnika delo, od katerega moremo ob znani vai-nosti strokovnega razlskavanja br. dr. Murnika pričakati visoke vrednosti za sokolsko stvar v obče, ter je izvolil načelnikom dosedanjega njegovega namestnika in sodelavca br. M. Ambrožiča. »Povod za odhod br. staroste dr. Ravniharja so bili notranjepolitični vzroki. Postanek kraljevine SHS, njena zložitev, potrebno unlfikačno delo itd. je politične razmere napravilo zelo komplicirane ln konso-lidačna stremljenja zelo težavna. Način boja med poediniml nazori ta političnimi strankami je oster ta neizbirčen kakor pri nas. dr. dr. Ravnihar je bil politično delaven ter jc čutil nevarnost, da bi bilo z njegovo osebe potegnjeno tudi Sokolstvo v neizbežno borbo z vsemi njenimi strastmi. S teh vzrokov se je zahvalil na starostovanju že pred skupščino, a ko je bil vzlic svoji odločni Izjavi znova z aklamacijo ta z odobravanjem Izvoljen, sl je izprosil besedo ter na ta načta. ki je Iz njega Jasno odsevala ljubezen do sokolske stvari, znova podrobno osvetlil povod, vsled katerega volitve ne more sprejeti. Še le na to se je skupščina pridružila njegovemu mišljenju in Izražajoč mu bratske simpatije, si izvolila za starosto dosedanjega namestnika br. E. Gangla.« »Obe izpremembl sta se izvršili na način, dostojen bratske zveze, ki nam pušča prepričanje, da Jugoslovensko Sokolstvo nikakor n« Izgubi dela ta ljubezni bivših svojih voditeljev ta zaeno da je tvoje noto vodstvo položilo v roke, ki so že večkrat s svojim delom pokazale visoko svojo sposobnost. Kličemo jim na odgovorno pot iskreno .Mnoho zdaru’1« Poročilo je napisal br. Vinc. Stepa-n e k, ki se Je iz Ljubljane podal v Zagreb. Br. Stepanek pravi, da je v Zagrebu, razburkanem od političnih borb, ki ogrožajo edlnstvo cele Jugoslavije, zlo. »Sokolstvo se je razcepilo ta separatisti 90 ustanovili svoja sokolska društva. Pripravljajo « za bodoče leto na zlet v Zagrebu, da bi zadali smrtno rano župam In društvom na Hrvat-skem, združenim v ujedlnjenem Saveza SHS. Nevarnost naj odvrne letošnji pokrajinski zlet petih sokolskih žup (15. avgusta) !n bratje Juooslovan! računajo pri iem na pomoč Čehoslovakov... Zaman lim Je zastopnik ČOS pojasnjeval, da smo za letos že popolnoma oddani (Češke Budjejovlce. Brno, Pariz Itd.), zaman se je skliceval na načelne sklepe ČOS, oni so tem nujnejše prosili. Tedaj pa, ako ne moremo iti sami, to Je članstvo, pošljemo tja svoj naraščaj. Naj češkoslovaški naraščaj spoznava narod, k; Je vzor slovanskega Junaštva in požrtvovalnosti, narod, ki nam Je od vseh Slovanov najbližji ta najudanejšl. Zadoščala bi odprava 200 članov ta 200 članic naraščaja, kakor na vsesokolskem zletu v Ljubljani.« V tem smislu se je glasil sklep predsedstva ČOS. Izvršitev tega sklepa se prepušča predsedstvoma obeh prednjašklh zborov. V Isti seji predsedstva ČOS se Je sklenilo, da pošljejo na zlet ita-IJansklh glmna-stov v Florenci samo — poročevalca 10., 11., 12. aprila > Nižava« po istoimenski operi. V gl vi. Lili Dagaver, Michael Bohnen. Predstave ob delavnikih: 3., 7*5., V*8. in 9. Ob nedeljah in praznikih: 7*1 U 3., 7,5, 6, 7,8. in 9. ^ <&."<>. -c*. -«x -n^ xi. ^ -s,. -| A’cm'0 Beograd: J. Fischer KtroSr*d>. Tit zla: Broča Antič. Skoplje: (eruham Kario sinovi. Lcvlnac: Mate Kovačevič. Banjaluka: Milu Jankovič Osijel:: Hermann Lederer SuJali: Mati» Stipčič. nadalje v Ljubljani, Niš*, Utspiču, Sofiji in Trstu. MAVK® R3 € H S R, SSsak, Mm M 06.30 io 61. Mali oglasi imajo uspeh! Hišne potrebščine emajlirano težko posodo znamke „Goliath" in lažje vrste, češkoslov. proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo se kupi najceneje in najbolje pri tvrdki A. Vitel, Maribor, Glavni trg it. 5 diti po poti po kateri hodijo tudi drugi. Mogoče se čudiš tem besedam, prijatelj Rudolf, rekel boš, da izdajam svoje ideale, imenoval me boš pokvarjenega in vendar je to, kar govorim, izraz moje odkritosrčne volje. Brez moje vednosti se ie izvršila v meni počasna iz zdrava metamorfoza: preudarnost je prišla v mojo glavo, vlomila je, če hočeš, in mogoče kljub moji volji; toda slednjič je prišla in mi dokazala, da sem na slabi poti in da bi bilo hkrati smešno in nevarno na njej vztrajati. Zares, kaj bo, če bova nadaljevala to monotono in neko- ristno vagabundstvo? Prišla bova do svojega tridesetega leta nepoznana, osamljena, sita vsega W sama sebe, polna nevoščljivosti napram vsem onUjj. ki jih bova videla priti na cilj, naj bo kakršenkoli, primorana, zatekati se k sramotnim sredstvoin parasitizma, da bova mogla živeti, in ne misli si. da je to slika domišljije, ki sem jo nalašč narisal’ da bi te prestrašil. Danes bi se nam ne moglo vef oprostiti; in če ne vstopiva v stopinje vsakdanje?^ življenja, bo to najina prosta volja, kajti ovir, Pr0 katerim sva se morala boriti doslej, ni več.« Na nevo izšla knjižica: Rusk a pravljica o Ivan-čare v!£u, £ar-pi!d In sivem volku. Knjiga z 10 slikami v trobarvnem tisku v prav razkošni opremi. Cena Din 15-— Moj zverinjak knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6' - Moli ljubčki živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15’—. Ivan Albreht: Zelena livada Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krSjev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15'—. Vse se dobi v Zvezni knjigarni v Ljubljani, IMjintrgB n raa, Mirnu y Domžalah pri Lubljani tovarna slamnikov m klobukov zaloga v Ceiju, Gosposka u!. h. Popravila se sprejemajo vsako sredo v Ljubljani, Prešernova ulica št. o. na dvor. Kovačevič &Tršan. LjuhBjana Gosposvetska c. št. 2 priporoča svojo bogato zalogo pisalih strojev za rodbine in obrt ter nsk Uto Styria — DUrkopp — Orožno kolo (Waffenrad). : Ceniki zastonj in Mn.: mmm m ICssifsksiJska trgovina M Hi i Ul« Zidovska asSica S. Vsled popolne opustitve te stroke razpi'0' dajava pod lastno ceno obleke za gospode, p®‘ o“°ra,„kS: U UK SSJf Popusti pri blagu in oblekah 30% ceneje kot drugod I * Oblastveno dovoljena ••j • popolna razprodaja Zadam!! Za j našega oddelka za pletenine, trikotažo In perilo: Dovoljujemo si cenjene odjemalce opozoriti, da se nahajajo v zalogi še večje množine različnega blaga kakor: perilo, bluze, predpasniki, nogavice in rokavice. triko perilo, sviterji, srajce, ovratniki, naramnice, nogavice, rokavice, gamaše in dokolenice. 7a nftinbo ,n dojenčke perilo, osobito znamke „Te' ud UlI ultu tra“, pat. nogavice, sviterji, čepice iaf-Brisače, različna galanterija in kosmetiks. Vse to blago prodajamo pod trtnimi cenami samo dotle], dokler trala zaloga. i).S E. SltabBPne, Ljubljana: Mestni trg 10. MALI OGLASI Cena oglasom do 20 btsed Din 5*—; vsaka nadallna beseda 2!» para z davUlno vred. Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I '•S Kdor se hoče udeležiti na okro-žne posiljatve in z&menjavo znamk, naj piše na upravo lista pod šifro: >Krožek«. se sprejemajo rabljene britvice (Gilette. Mem itd.) v drogeriji »Adrija«, Šelonburgova ulica 5. kuhinja in 1 soba v mostu ali na periferiji se išče za takoj ali s 1. majem Ponudbe pod „Mesečnina postranska" na upravo lista. ______ Z zavamvalna akviziterja se sprejmeta proti stalni plači in visoki proviziji. Predpogoj praksa in dobro poznanstvo. Pismene ponudbe na »L‘Union«, francoska zavarovalna družba, Ljubljana, Kolodvorska ul. 34/11. POZOl! Ostanki za perilo so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike. Resljeva cesta 30/1. deana. Haktuiist ia detajlist, prvovrstna moč samo z najboljšimi referencami se takoj sprejme v veletrgovini R. Steimecki, Celje. v sredini trga Laško v najboljšem stanju z 9 sobami in 3 kuhinjami, velike in snažne kleti, pri hiši ograjen vrt, v bližini trga ob poti v Rimske toplice 4 njive — tudi za stavbišče se ugodno proda. Poizve se pri Blaž Zupanc v Laškem. Diva odrezki od parket In žage bukova in hrastova, dolga po Din 25’— za 100 kg., kratka po Din. 30"— za 100 kg. in žaganje od trdega lesa po ugodni ceni oddaje dokler traje zaloga Ivan Šiška, tovarna parket in parna žuga Ljubljana, Metelkova ulica 4 Pievzenlei lesa išče službe pri kaki večji lesni trgovini, je popolnoma vešč to stroke. Nastop in pogoji po dogovoru. Naslov pri upr. lista. Okiaine omiki sprejme za Kranj, Kamnik, Logatec, Kočevje, Črnomelj, pod zelo ugodnimi pogoji. ,L‘Union1, irancoska zavarovalna družba, Ljubljana, Kolodvorska ul 34/11, Trtna dobro vpeljana z mešanim blagom v Mariboru se radi selitve proda. Plača se samo inventar. Naslov pove ogl. zavod Sušnik, Maribor, ia na Mi št. 230 naprodaj. Natančneje se poizve Poljanska cesta 42. Piazna soka z eventuelno vporabo kuhinje se išče za družino brez otrok v mestu ali okolici za 1. maj. Cenj. ponudbe z navedbo cene in lege pod »Dobro plačana« ni upravo lista 1 kleti za siiie veliki, svetli, suhi in zračni, odda Pokojninski zavod, Aleksandrova cesta 12. mirna, dobra gospodinja poročiti gospoda do 40 let-resne ponudbe na upravo l*,w pod »Pomlad«. Mn Mie kakor prave: .krisanteme, ^ nice, nageljčki v vseh barVS(. lilije itd. za cerkev, salon vence izdeluje po naročil11 nizki ceni Josipina Špan, u teljeva soproga, Slovenska » strica. . Znanja želi samski gospod, vsestransko 1 ^ bražen in prikupljive zunanj0 v z inteligentno gospodično^ starosti 17 — 28 let. — zajamčena. — Cenj. dopis* upravo lista pod »Športnik^, dobro ohranjena to proda izve se Poljanska cesta 42. Mali ogla*1, imajo uspenj.