Brez posebnih reklamnih lepakov se je v petek, 30. junija ob 20. zbralo veliko ljudi ob prenovljeni Dolschei-novi hiši, da bi videli novo reševalno vozilo, kupljeno s prispevki obrtnikov, zasebnih in družbenih podjetij, kmetov, političnih strank in drugih občanov. Na improviziranem odru je uvodne besede spregovoril predsednik organizcaijskega odbora pri Obrtni zbornici Logatec, ki je pojasnil pretekla in prihodnja pričakovanja ob nabavljenem vozilu. Pomembna so zlasti nadaljnja pričakovanja, ki bodo zagotovila res kakovostno pomoč pri reševanju življenj. Zato je bil prvotni načrt za nabavo posebnega reševalnega vozila dopolnjen toliko, da se je odbor odločil za najsodobnejše mer-cedesovo vozilo, ki je novost tudi v Evropi. Nabava je bila izvedena po junijskem simpoziju o nujni medicinski pomoči, kjer je bilo vozilo tudi prvič predstavljeno. Novo vozilo je sicerdražje, kot je bilo predvideno, in bo stalo nekaj več kot 14 milijonov tolarjev. Toda, kot je bilo rečeno: nimamo toliko denarja, da bi kupovali poceni. Novo vozilo sprinter zmore 145 KM, ima ABS zavorni sistem, klimatsko napravo v vozniškem in bolniškem prostoru, ima posebno blokado koles. Zaradi svoje prostornosti omogoča zdravniku dostop do pacienta z vseh strani. Dopolnilna oprema se bo vgradila v poldrugem mesecu od tedaj, ko bo zagotovljen potrebni de- BLAGOSLOVITEV VOZILA Za marsikoga je bila blagoslovitev vozila novost, ki je pač v prejšnjem sistemu nismo bili vajeni. V še ne tako davni preteklosti so krajevni kronisti ob takih dogodkih zapisovali, kdo vse seje udeležil pomembnih svečanosti in kdo je zaslužen zanje. Ker pa v tem primeru ni šlo za običajen dogodek, ampak za naporno prizadevanje širokega kroga ljudi in vseh teh ne moremo naštevati, pa je prav, da omenimo vsaj predsednika organizacijskega odbora Bogdana Oblaka, predsednika zbornice Berta Menarda in tajnika zbornice Janeza Gostiša. Zares veliko delo so opravili člani organizacijskega odbora, ki so obiskali 400 zasebnih podjetnikov, 50 podjetij v občini, dva ducata podjetij in ustanov zunaj Logatca, poskrbeli, da se je akcija razživela tudi med kmeti itn. V gibanje so se vključili tudi učenci osnovnih šol, ki so pisali spise na temo: Človek, podaj mi roko!. Na javnih mestih so bile postavljene zbiralne skrinjice, kamor so lahko prispevali darovalci, ki niso želeli biti posebej omenjeni. Politične stranke so, vsaka na svoj način, prispevale k udejan-jenju cilja. Ker je šlo zares za široko zasnovano akcijo, so pri blagoslovitvenem obredu sodelovali vsi župniki iz logaške občine, vozilo pa je blagoslovil dolnjelogaški župnik Tone Kompare. Ključi avtomobila so bili ob fanfarah članov Pihalnega orkestra Logatec izročeni direktorju ZD Logatec dr. Jožetu Skvarču, ki se je v imenu Zdravstvenega doma zahvalil za pripravljenost vseh darovalcev z veliko željo, da bi Logatčani ostali zdravi in bi vozilo čimmanj potrebovali. Direktor ZD je v delu svoje zahvale omenil tudi nadaljnje izobraževanje zdravstvenega osebja, saj urgentna Novo reševalno vozilo med vožnjo proti slavnostni tribuni (Foto: |. Žnidaršič) medicina v Sloveniji nima posebne tradicije. SPONTANO SLAVJE Po končani slovesnosti se je po Cankarjevi uluci razvilo slavje, ki je trajalo pozno v noč. Bil je res topel večer, in marsikak vrček piva je stekel po razsušenih grlih. Seveda, so se izkazali tudi logaški gostinci in ansambel Oaza, ki so del dobička namenili za opremo vozila. Marsikdo je ob vsem veselju le sodil, da je tudi na tak način prispeval k dogodku. ODZIV, KI OBVEZUJE Odziv ljudi, ki so s svojimi prispevki omogočili nabavo reševalnega vozila, je vse hvale vreden. Mogoče se bo zdelo, da smo dogodku na- menili kar precej prostora; sam pa menim, da je sestavek še prekratek in bi res morali, kot v starih časih, še obsežneje orisati dogajanje tega večera. Pričakujem pa, da bodo imena darovalcev shranjena v posebni listini, ki bo našim zanamcem pričala o spontanosti akcije in o pripravljenosti ljudi, da si pomagajo v težkih trenutkih. Doslej je bilo vplačanih dobrih 8 milijonov tolarjev; obljubljenih je še nekaj več kot 4 milijone. Dosedanja odzivnost naj bi spodbudila tudi ostale občane, da po svoji moči prispevajo k nadaljevanju in zaključku akcije tako, da se zbere še poldrugi milijon denarja. Albin Čuk Dela na Možinovi hiši končana Gradnik je uspešno zaključil gradnjo nove poslovno stanovanjske hiše na Stari cesti. Po vsej verjetnosti se bo ime "Možinova hiša" kar obdržalo zaradi spomina na nekdanjega lastnika domačije, ki je poprej stala na tem mestu. Tehnični prevzem, ki je bil opravljen 31.5.1995, ni pokazal večjih pomanjkljivosti in 30. junija je bilo ugotovljeno, da so bile še te pomanjkljivosti odpravljene in ni bilo več zadržkov za izdajo uporabnega dovoljenja. Večina stanovanj in lokalov v zgradbi je že prodana, na razpolago sta še dva lokala ter tri stanovanja in večina kletnih prostorov. Kletni prostori so bili zgrajeni v skladu s predpisi o gradnji poslovnih prostorov. Sedanji trenutek pa je tak, da se lastniki ne odločajo radi za nakup kletnih prostorov. Zato so ti še vedno na razpolago, primerni tako za skladišča ali celo za tržnico. Nedvomno je kar nekaj možnosti za podjetne posameznike; SKB banka pa ponuja sorazmerno ugodne kredite. Lastniki so tako po dolgem času le prišli do svojih stanovanj. Rešena so tudi sporna vprašanja z mejaši, tako da lahko rečemo, da je gradnja zaključena. Obenem je bil pokrpan in z asfaltom prevlečen del Stare ceste, ki je skoraj leto dni zbujal nejevoljo voznikov in pešcev. Nekako sočasno se je uredila tudi zunanjščina Trohove hiše, Fištrova dobiva novo pročelje: središče Logatca dobiva ozaljšano zunanjščino nakaj večjih zgradb. A.Č. Na začetku Mandrg ozaljšane podobe pročelij in pokrpan asfalt (Foto:J.G.) Radio je najboljši človekov prijatelj Končno smo ga dočakali - svoj, Notranjski radio - NTR Logatec. Redno je začel oddajati program v četrtek, 29.junija 1995, od 9.15 uri. Na frekvenci 107 MHz UKV stereo ste lahko nekateri v živo poslušali uradni začetek radijskega programa, v okviru katerega sta poslušalce nagovorila župan Občine Logatec g. Stanislav Brenčič in glavni in odgovorni urednik NTR g. Damjan Zore, obkrožena z mnogimi gosti od blizu in daleč. Da bi mu pripravili kar najboljšo popotnico za trnovo začetno pot, je naprave, prostore in, seveda, izvajalce blagoslovil gornjelogaški župnik g. Vladimir Jaksetič. Tako lahko poslušamo vsak dan jutranji program NTR od 5:00 do 8:00, ob nedeljah in praznikih od 6:00 do 8:00. Od 8:00 do 10:30 je na sporedu glasba za prijetno dopoldne, ob 13:30 pa se začne dnevni popoldanski program z informacijami za vsakogar (novice, zanimivosti, vreme, promet, itd.). Ob 19:30 se začne večerni program, ki ga polnijo tematske, glasbene in debat- ne vsebine. Seveda, je vsak resen radijski program živa stvar, zato je takšen tudi program NTR. Vsi pa vemo, kako je z živimi stvarmi: rodijo se in rastejo in se razvijajo ... umrl pa menda Notranjski radio že ne bo. Vsi radijci si močno želijo tudi sodelovanja s poslušalstvom. Zato si velja zapomniti telefonsko številko 741-632 in številko faxa 741 -612. Ali pa kar naslov: NTR Logatec, Tržaška 148, Logatec. Na radio lahko pišete, lahko telefonirate, lahko ga tudi obiščete. Kmalu bodo prišle na vrsto tudi raznotere kontaktne oddaje, v katerih boste lahko sodelovali tudi vi. Radijci z NTR vam želijo čimveč užitkov ob poslušanju njihove frekvence 107 MHz. Prosijo tudi vse poslušalce iz Logatca, ki njihovega signala še ne sprejemajo najbolje, za razumevanje in kanček potrpljenja. Ker je 0,5 kVV oddajnik nameščen na Vrhu Sv. Treh Kraljev (slišijo ga tudi po vsej Ljubljanski kotlini in Notranjski), prihaja tu in tam do takoimenovanih "senčnih območij". Te težave bodo minile brž ko bo z dovoljenjem Republiške uprave za telekomunikacije NTR pridobil pravico do predvajanja na dodatni frekvenci 91,1 (100 W oddajnik na Sekirici). Zdaj pa še nekaj s cenika EPP storitev NTR: - čestitke in pozdravi poslušalcev 2.000 tolarjev, - osmrtnice 2.000 tolarjev, - razpisi za delovna mesta 1.500 tolarjev, - brana reklamna obvestila 1.600 tolarjev, - režirana reklamna obvestila 2.400 tolarjev, - pokroviteljstvo programa 16.000 tolarjev. Lep pozdrav in dober sprejem! Glavni in odgovorni urednik NTR Damjan Zore Sejem je bil premalo živ Letošnji, 3. Obrtno podjetniški sejem Notranjske je zbral nekaj manj kot 40 razstavljalcev: od domačih, do tistih s cerkniškega, idrijskega, postojnskega in vrhniškega konca, pa z dolenjskega in štajerskega tudi. Kar pisano, bi lahko rekli. Tudi po vsebini dovolj raznovrstno: predstavitev izdelkov se je kosala s ponujenimi poslovnimi in trgovinskimi storitvami: v pokritih razstavnih prostorih osnovne šole "8 talcev" bančne, računalniške, in poslovno informacijske dejavnosti, pred vhodom v razstavne prostore prodaja avtomobilov! manj kot 20 prijav, v naši severni metropoli so na specializiranem sejmu na najslabši dan prodali vsega 26 vstopnic. Letošnji sejem je načrtovano sov-padel z dvema izjemnina dogodkoma: uradnim začetkom oddajanja Notranjskega radia uro pred odprtjem sejma in s predajo posebnega reševalnega vozila logaškemu zdravstvu. O obeh dogodkih v leh Novicah posebej pišemo. Poleg tega je bila v okviru samega sejma še zanimiva okrogla miza o pričakovanih posledicah slovenskega pridruženega članstva Evropski uniji. Zaradi premajhnega Sejem je odprl predsenik Obrtne zbornice Slovenije g.Miha Grah (Foto: A.Manevska) Izkušnje preteklih dveh sejmov so soorganizatorjem - Obrtni zbornici, podjetju Prolog in Občini Logatec -narekovale skrb za kakovostnejšo opremo razstavnega prostora. Res, letošnja oprema v osrednjem prostoru je bila bistveno kakovostnejša od tiste v prejšnjih letih. Tudi na opozorila z drugih sejemskih prireditev v zadnjem času so se organizatorji odzvali: v reklamo so vloži I i občutno več sredstev kot pred letom dni. Nekaj teh opozoril le navedimo: v sosednji občini so ob koncu lanskega leta morali odpovedati podobno prireditev zaradi premajhnega zanimanja razstavljalcev, v Sežani, kjer je bil lani izjemno kakovosten sejem na 3500 m2 površine, so morali letošnjega prestaviti (odpovedati?), ker so zbrali zanimanja pa ni bilo seminarja o davčnih vprašanjih, ki je bil sicer tudi zastavljen. Skorajda polovico manjši obisk kot na lanski prireditvi pa obvezuje organizatorje k temeljiti razčlenitvi vzrokov in k trezni oceni možnosti za nadaljevanje te sejemske prireditve v Logatcu. Prehitro bi ne smeli odnehati, za vsako ceno pa tudi ne vztrajati; vsak od soorganizatorjev lahko tudi drugače pospešuje in promovira drobno gospodarstvo, sejem ni edina oblika. Upajmo, da se občutljiva razmerja med organizatorji in razstavljala ter obiskovalci ne bodo zrušila in da bomo ob letu lahko pisali o drugačnih, primerno boljših odzivih na sejem. Janez Costiša Za skladnejše kulturno dogajanje Občina Logatec je začasno zaposlila koordinatorico kulturnega dogajanja v občini Logatec. Od 20. junija 1995 opravlja to delo ga. Mateja Leskovar - Kropivšek. S svojimi pobudami in predlogi se lahko obrnete nanjo vsak ponedeljek, sredo in petek med 9. in 12. uro, vsako sredo tudi med 14. in 16., ali pa pokličete na telefon 741-270, int. 223. Vaših predlogov bomo zelo veseli. Hkrati pa Vas prosimo, da nas obveščate o vseh dogodkih, ki jih pripravljate kot posamezniki ali v okviru različnih skupin oz. društev. Tako bo kmalu mogoče na enem naslovu oz. telefonski številki zvedeti vse, kar se bo dogajalo v občini Logatec pa tudi drugje. S skupnimi močmi bo končno lahko zaživela ideja takšnega povezovalca in zapolnila vrzel, ki zija na področju kulture v občini. MLK Imamo občinski proračun in občinske odbore S 7. redne in 3. izredne seje občinskega sveta Letos so prizadevni jamarji spustili v Logaško jamo 205 ljudi, kot rekordnega leta 1992 (Foto: J.G.; Na šesturnem zasedanju so svetniki, 27. junija, najprej sklenili predlog proračuna obravnavati na posebni, izredni seji. Zatem so tajno izglasovali profesorja matematike g. Mitja Turka za prvega ravnatelja Osnovne šole Rovte. Na pobudo vaščanov iz KS Trate so, po hitrem postopku, sprejeli spremembo odloka o ustanovitvi javnega zavoda OS Rovte; ta zdaj določa, da bo podružnična šola Rovtarske Zibrše še naslednji dve leti organizacijsko sodila k Osnovni šoli Tabor. V prvi obravnavi so svetniki sprejeli: odlok o organizaciji in delovnem področju uprave občine Logatec, o ustanovitvi javnega zavoda Notranjski radio, in poslovnik občinskega sveta. Ob tem so sprejeli nekaj sklepov in stališč, ki jih mora predlagatelj upoštevati pri oblikovanju predloga teh aktov za drugo obravnavo, ki bo konec julija. Svetniki so izvolili še člane odborov in komisij ter - pod točko dnevnega reda: vprašanja in pobude svetnikov - zastavili deset vprašanj. Niso pa sprejeli predlaganega sklepa o pooblastilu za pravno zastopanje občine Logatec. Povzel: J.G. Po dvomesečnem napornem sprehajanju, raznolikem preučevanju in komaj opaznih amandmajskih učinkih je občinski svet na 3. izredni seji 4. julija vendarle sprejel proračun, ki se od prvotne zamisli do potrditve razlikuje v neznatnostih, še najbolj opazen je za 5 milijonov povečani primanjkljaj na račun vzpodbujanja in razvoja malega gospodarstva (županov amandma!), pa morda spomeniški amandma in amandma, ki je prerazporedil nekaj iz naložbenega vrstnega reda. Tako načrtuje občina dobrih 633 milijonov tolarjev prihodkov, odhod- kov pa nekaj več kot 657 milijonov, primanjkljaja dobrih 61 milijonov tolarjev. Poleg rednih obveznosti iz pristojnosti občine napoveduje proračun kar obilico naložbenih dejanj. Pa poglejmo, kaj si lahko obetajo šo krajevnih skupnostih. V Dolenjem Logatcu: I. faza obnove osnovne šole "8 talcev", dograjevanje športnega središča na Sekirici, nakup stanovanj v Možinovi hiši, gradnja vodovoda na Gozdni poti, asfaltiranje ulic in dvorišč, prenova mrliške vežice, ter dograditev komunalne infrastrukture v obrtni coni. V Gorenjem Logatcu: rekonstrukcija ceste od Gorenjega Logatca do Rečana, dograditev pločnika in ureditev avtobusnega obračališča na Kalcah, asfaltiranje ulic in dvorišč. V Rovtah: dokončanje osnovne šole, prenova vodovoda, preureditev prostorov starega vrtca. V Hotedršici: gradnja mrliške vežice pa izvajanje programa celostnega razvoja podeželja. V Lazah: asfaltiranje ceste Laze -Planina, del ceste bo sofinancirala tudi postojnska občina. Na Medvedjem brdu: gradnja vodovoda. Na Vrhu sv. Treh Kraljev: izvajanje programa celostnega razvoja podeželja. Na Logu: asfaltiranje 350 m ceste. Potlej proračun obeta tudi izvedbo del, ki niso namenjena zgolj posamičnim naseljem, pač pa veljajo za splošno dobro, npr.: sanacija vodnih zajetij, sanacija cest po neurju, izdelava dolgoročnega družbenega plana, nakup stavbnih zemljišč, nabava opreme in ureditev prostorov za občinsko upravo, sofinanciranje ultrazvoka, sofinanciranje Notranjskega radia, pridobitev prostorsko ureditvenih programov, projekt za dom ostarelih, melioracije. Vse do tod nam daje proračun. Vse do tod so stvari denarno nekako zagotovljene: s 633 milijoni prihodkov in nekaj malega posojil. Če pa Bog da, kakor bi se drugače lahko reklo zuna-jproračunskim željam, bomo deležni še vzpodbujanja melega gospodarstva, kanalizacije po Vrtnarski ulici, I. faze vodovoda v Grčarevcu, asfaltiranja ceste Rovte - Zaplana, gradnje stanovanj v stari sodniji, projektne dokumentacije za obnovo Narodnega doma, izgradnje povezovalne ceste R 378 (Rovtarska) - M 10 (Tržaška cesta skozi drevored), sanacije potokov, asfaltiranja šolskih igrišč in rekonstrukcije ceste Hot-eclršica - Vitez. Kaj tedaj reči o popotnici k proračunu? Volk sit - koza cela! Za vsakogar nekaj. Če se bo tako tudi zgodilo, ne bo vsega ravno malo. Da bi se čimveč vsega zgodilo, bodo županu in občinskemu svetu v pomoč posebni odbori, ki jih je svet izvolil že na svoji seji 27. junija. V odbor za infrastrukturo, urejanje prosora, gospodarstvo in kmetijstvo so bili izvoljeni: Martin Brus, Franc Godina, Andrej Krmavnar, Pavel Kranjc, Janez Petkovšek, Pavel jerina, Anton Mali, Pavle Mihevc in Samo Oblak. Odbor za zdravstvo in socialno varstvo sestavljajo: Ladislava Furlan, Sonja Mihelčič, Damjan Petrovčič, dr. Jože Skvarča in dr. Zoran Vodopi-vec. V odbor za šolstvo, šport in kulturo pa so bili izvoljeni: Matjaž Kete, Lidija Obreza, Janez Smole, Vinko Haložan in Marcel Štefančič. Nadzor nad delom občinskih in upravnih organov pa bo opravljal nadzorni odbor v sestavi: Anton Anti-čevič, Janez Jerina in Jana Mihevc. Maš Turistično društvo Logatec že deluje V Prešernovi dvorani Narodnega doma v Logatcu seje 10. junija zbralo presenetljivo veliko ljudi, zainteresiranih za turizem v občini Logatec. S pomočjo pripravljalnega odbora so uspešno speljali izredni občni zbor Turističnega društva Logatec. Sprejet je bil nov pravilnik društva, ki je prilagojen tako današnjemu tržno usmerjenemu času kot tudi tradicionalnim vrednotam delovanja društev sploh. Predstavljen je bil program dela društva za leto 1995. Na podlagi programa in drugih informacij so se prisotni lahko odločili za članstvo. Ta čas šteje Turistično društvo Logatec kar 24 članov. Društvo je izvolilo tako vodstvo: za predsednico društva in obenem upravnega odbora Matejo Leskovar -Kropivšek, za člane upravnega odbora, zadolžene za posamezna področja pa Marka Škrlja za slike z javnostjo, Livijo Peršl za kulturni turizem, Rosano Tolazzi - Mušič za študijski turizem, Nevenko Malavašič za podmladek, Jožeta Brenčiča za kmečki turizem, Sonjo Maček za gostinstvo. Člani nadzornega odbora pa so postali: Stanislav Brenčič, Vida Šparemblek in Miha Usenik. Turistično društvo ima svoj sedež na podstrešju občinske stavbe na Tržaški 13, kamor lahko s svojimi pripombami in predlogi prihajate vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure oz. vsako sredo od 14. do 16. ure ali pa pokličete po telefonu 741-270, int. 223. Prva konkretna akcija, ki jo je pripravilo Turistično društvo Logatec s pomočjo Turistične pisarne podjetja Naklo d.o.o., pa je bila predstavitev na 3. Obrtno podjetniškem sejmu Notranjske pod naslovom "Turizem v Logatcu - perspektiva občine". Poleg organizatorjev so na predstavitvi sodelovali še Osnovna šola Tabor, OŠ "8 talcev", Dom "Medved", Konjeniški klub Logatec, Planinsko društvo, Društvo mladih glasbenikov. V okviru sejma smo pripravili še dve dodatni predstavitvi, in sicer v petek, 30.6.1995, predstavitev Centra šolskih in obšolskih dejavnosti ter naslednji dan, 1.7.1995, predstavitev Konjeniškega kluba Logatec. Zanimanje za obe predstavitvi sicer ni bilo zelo veliko, kar je bilo nekako v skladu z zanimanjem za celotni sejem, vendar pa celovita akcija za Turistično društvo pomeni šele začetek njegovega delovanja. Mateja Leskovar - Kropivšek. Razstavni paviljon logaškega turizma na 3. OPS v Logatcu (Foto: J.G.) Grajski studenec Pred meseci smo objavili namen dokončne ureditve "Grajskega studenca". Hkrati smo zaprosili uporabnike in podjetja za pomoč. Kljub temu da odziv pri uporabnikih ni bil posebno velik, smo delo pomoč zmo-glina s Komunalnimo podjetjem Logatec in z javnimi deli. S tem je bilo v celoti urejeno zajetje in napravljen 160 litrski zbiralnik. Ugotavljamo, da smo s tem pridobili večje količine kakovostne vode. Ker pa je v neposredni bližini sedanjega studenca še manjši izvir, smo pripravili tudi pri- ključek, v primeru da bi kdaj kasneje zajeli tudi ta izvir. Glede na dovolj močan dotok vode, rezervoar sedaj ni vključen. Uporabniki in podjetja so prispevali 71.000 tolarjev. Izdatki so znašali 45.000, presežek 26.000 tolarjev pa je na računu KS Tabor; denar bo na razpolago za morebitna popravila ali zajetje dodatnega izvira. Da so bila dela opravljena strokovno, gre zasluga g. Marku Petkovšku in njegovemu pomočniku. Iniciativni odbor se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri tej koristni akciji in sočasno opozarja uporabnike za red in snago v okolici studenca. Za iniciativni odbor Brod - lepši in prijaznejši Brod leži v KS Naklo. Vaški odbor Broda se je odločil, da organizira prostovoljno akcijo, ki jo je izpeljal v soboto, 27. majam, in naslednjo soboto. Za lepši videz kraja so se lotili barvanja treh mostnih ograj in petih stebrov javne razsvetljave. Akcije se je udeležilo deset Brojanov, ki so do srede popoldneva končali z delom in se dogovorili, da se naslednjo soboto spet zberejo, da obnovijo most, ki ga je že močno načel zob časa. V pomoč jim je priskočila KS Naklo, ki je zagotovila skromna sredstva za izvedbo del. To ni prva takšna akcija, ki jo je pripravil vaški odbor, saj se je pred leti z logaško mladino lotil izgradnje javne razsvetljave (izkop približno 500 m dolgega jarka in postavitev 5 luči javne razsvetljave). Pa tudi v preteklost ni bil Brod kar tako. Skozi vas teče Logaščica, ki je v suhem času videti jako pohleven potoček, a ob nalivih je poplavljal vso vas, oviral promet in povzročal mnoge nevšečnosti.Dolgo so si ljudje belili glave, kako bi odpravili te poplavne zadrege. Zbirati so začeli fond za regulacijo, ki pa je med prvo svetovno vojno propadel. Vmes je posegla občina s svojim odličnim županom g. Gabrijelom Oblakom in med vaščani zbrala večjo vsoto denarja, preskrbela podporo takratnega oblastnega dobora, ostanek prevzela na svoja ramena in pripravila načrte. Z deli so pričeli 10. avgusta I. 1929 in jih dokončali 27. oktobra. Zraven mostu stoji kapelica, ki je bila postavljena kot krona v spomin na regulacijska dela po načrtih šole profesorja Plečnika. V delu je bila tudi cesta Brod -Martinj hrib. Kasneje so na Brodu zgradili občinsko kopališče, ki je bilo v ponos in zadovoljstvo ljudi. Zal, danes kopališče ni več uporabno; na novo pa bomo verjetno čakali dlje, kot so naši predniki čakali na ureditev struge Logaščice. Na koncu naj se zahvalim vsem, ki so sodelovali pri v prostovoljnem delu. Za vnaprej imamo v načrtu asfaltiranje ceste, ki so jo naši predniki zgradili pred tolikimi leti in za katero smo občani že prispevali sredstva, a ob pomanjkanju sredstev ni bila dokončana. Gre za del ceste Brod in Ceste talcev; je pa to naloga novega župana. Solopevci in godalci Prav vsakega koncerta učencev logaške Glasbene šole ne pospremimo s posebnim zapisom. Zares veliko se jih zvrsti vsako šolsko leto. Pa bi bilo morda prav, da bi jih, saj se na vsakem od njih predstavi vsaj kak izjemno nadarjen učenec ali zares usklajena skupina izvajalcev. Tudi zato bi bilo prav, ker s tem povemo, da se vse več otrok spoprijema z glasbenim usposabljanjem, če že zaradi drugega ne, vsaj zato, da bodo kasneje lažje in bolje razumeli glasbo; pa še zato, da se ve, kako veliko število otrok pravzaprav nima težav z "odvečnim" časom, ki bi ga ubijali s potepanjem in brezciljnim tavanjem ter v nekoliko kasnejših letih s posedanjem po lokalih, ponočevanjem po diskotekah. Pa je tudi mladost teh, ki se ukvarjajo z glasbo ali pa s tekmovalnim športom (pri nas predvsem v okviru šolskih športnih društev, namiznoteniškega in tekaškega kluba, itd.), lepa, doživeta, polna vedrega življenjskega ritma, četudi ni vsako prizadevanje okronano z zmago. Predvsem pa je odgovorna za svoja dejanja, ve, kaj pomeni trdo delati in kako ni mogoče zmeraj biti najboljši. Zaradi vsega tega bi bilo prav več pisati o delu mladih. Bo, upajmo, novemu uredništvu to šlo bolje od rok, kot je šlo dosedanjemu, ki za področje športa ni našlo pišočih navdušencev. Koncert omenjamo zaradi tega, ker so se na njem prvič predstavili učenci oddelka solopevcev, oddelka, ki je bil minulo šolsko leto na novo odprt. Vseh šest pevcev je iz zrelejše generacije za nižjo stopnjo glasbenega izobraževanja, vsi so člani Mešanega pevskega zbora Adora-mus. Pod vodstvom Nine Cernelutti so se predstavili: Katja Kokalj, Andrej Grom, Mihaela in Janez Gostiša, Sabina Urbas in Benjamin Možina. Za prvo predstavitev tega oddelka v logaški glasbeni šoli gre nastopajočim še en aplavz, posebej še fantom, ki so nastopili z manj treme kot dekleta. Za klavirsko spremljavo je poskrbel Primož Malavašič. Koncert so dopolnili še nastopajoči godalci z gosti iz razreda Mar-jetke Tekavc Mihevc. Izmed teh naštejmo soliste: Tomaža Mivška iz 3. razreda, ki je zaigral ob klavirski spremljavi, ter Uršo Ferjančič tudi iz 3. in Majo Vochl iz 6. razreda, ki sta igrali ob spremljavi godalnega ansambla, ki pa je eno od skladb tega večera tudi sam zaigral. Lepa uveljavitev tako solistov kot orkestra. Moram pa reči, da si tovrstni dogodki zaslužijo več poslušalcev. Res so nekateri manj zahtevni, zato pa so toliko prikladnejša priložnost za pripravo na obisk zahtevnejših koncertov. Jago Pomnoženi zbor DMG pred nastopom (Foto: j.G.; Večer pri vodnjaku osrednja turistična prireditev? Tradicionalni večer ob vodnjaku, ki ga vsako leto organizirajo pevci DMG, so organizatorji zaradi slabega vremena prestavili s kresnega dne na 1. julij. Prireditev, ki je bila dobro obiskana, so popestrili ne samo sedlar ("zotler") Franc Kokalj, harmonikar Milče Stegu z Logaškim vokalnim kvartetom, ampak zlasti zakonca Matilda in Štefan Molk, ki sta občinstvu po domače zapela dve ljudski pesmi. Nova programska usmeritev logaškega vokalnega kvarteta v sodelovanju z Milčetom Stegujem pa je prav gotovo svojevrsten izziv za pevsko četverico, saj lahko pričakujemo, da bo pesem kvarteta še kako odmevna. Fantje so si za nadaljnji program izbrali splet beneških narodnih in nekaj teh pesmi tudi posneli za radio. Kvartetu lahko zaželimo obilo uspeha pri njihovem nadaljnjem ohranjanju slovenske pesmi, zlasti beneške. Za humorni del večera je skrbel g. Janez Podjed, narodopisne odlomke je brala Greta Kralj, povezovalca programa Katja Kokalj in Milan Trobič sta dopadljivo opravila svoj del. Milan Trobič je še posebej tehtno in učinkovito predstavil furmanstvo na Slovenskem in Logaškem še posebej. Mešani pevski zbor je bil tudi ta večer pomnožen s pevci PZ Ivan Cankar z Vrhnike. Kaže, da združitev obeh zborov uspeva in bi ob nadaljnjem sodelovanju lahko razmišljali o širjenju prireditve tako, da bi prerasla v osrednjo turistično prireditev v Logatcu. Pri ZKO smo že pred časom želeli povečati odmevnost vseh zaključnih prireditev društev v sezoni pod naslovom: Odprimo svetu vrata. In če jih nismo uspeli odpreti doslej, bi mogoče uspeli poslej ob sodelovanju kulturnih društev občine, zlasti pa s prizadevanjem pevcev mešanega zbora DMG. AČ Človek, podaj mi roko! Učenci petih, šestih in sedmih razredov obeh logaških osnovnih šol so ob akciji "Prvih 15 minut" pisali spise na to temo. Po trije najboljši z vsake šole bodo v prvem šolskem tednu odšli na enodveni izlet, kakor je bilo v razpisu natečaja napovedano. Najboljši pisci: z gornjelogaške šole Nejc Vrabl iz 5., Barbara Kogoj iz 6. in Anja Vladič iz 7. razreda, z dolnjelogaške pa Mihaela Ambrožič iz 5., Miha Levinger iz 6. in Sašo Džaič iz 7. razreda. Nejc Vrabl je svoj spis prebral na slovesnosti ob predaji reševalnega vozila. Objavljamo pa spis Damirja Bijelida, ki je sicer presegel tematski okvir naloge, a je dovolj tehten za objavo, četudi ni bil nagrajen. "Podaj mi roko, človek Krogla, ki se neprestano vrti. Je to dom nas ljudi, živali in rastlin? Tako bi moralo biti! Toda, žal, ni vse tako, kot si želimo. Mlad sem še. Srečen, da imam topel dom, dobrega očka in mamico, ki se trudita, da nam je lepo. Vendar v svetu ni vse tako lepo. Premišlju- Ko je zaigralo po Logatcu Tiste nedelje, sredi junija, je zaigralo po Logatcu. Dogodek, kakršnega Logatec še ni doživel in kakršnega ni moč občutiti kar tako. Pihalni orkester iz Logatca je povabil v goste god-bene prijatelje z Vrhnike, iz Postojne in Tržiča, s Prošeka, pa še domačo mažoretno skupino. Ob tretji popoldanski uri so se posamezni orkestri razpostavili po različnih logaških koncih in tako so se Postojnčani oglasili sredi Blekove vasi, Vrhničanje na Martinj hribu, Tržičani za Narodnim domom (na Pavšičevi), Prosečani v Gornjem Logatcu in domačini v Dol. Logatcu pred Dolscheinovo hišo. Ob štirih smo bili priča paradni prireditvi: od Krpana so se korakoma predstavljali orkestri drug za drugim s koračnicami do prireditvenega prostora pred Narodnim domom, logaške pihalce so v ritmični fugu-raliki pospremile tudi mažoretke. Napovedovalec Janez Podjed je nato predstavil zbrani množici orkestre po vrsti, vsak se je predstavil s skladbo, na koncu pa je logaški dirigent Matjaž Albreht dirigiral skupnemu nastopu. Glasbena radoživost je prešla v ljudsko rajanje ob zabavnih zvokih OAZE in Notranjskih muzikantov. Kajpak izkupiček veselične prireditve je namenjen nakupu novih inštrumentov, večletnemu hotenju logaškega pihalnega orkestra, orkestra, ki se bo letos novembra pomeril na mednarodnem tekmovanju z orkestri I. kategorije iz Češke, Avstrije, Poljske, Belgije, Madžarske in Slovenije v Ostravi na Češkem. Jasno, tam bo tudi kakovost inštrumentov svoje odmerila. Sploh pa se bodo merili najboljši z najboljšimi. To bo veliko pomenilo za Slovenijo, za Logatec še mnogo več. Maš jem, gledam, sprašujem. Zakaj sovraštvo, ko pa je tako malo potrebno, da postaneva prijatelja? Podam ti roko, podaj jo, prosim, še ti. Pustiva nerazumevanje in sovraštvo, saj tega je že tako preveč. Pustiva tiste, ki hočejo spremeniti naš dom in življenje. Naju ne zanima barva kože, tudi ne razlike v jeziku, ki ga govoriva. Zanima naju človek! Postaniva prijatelja, postaniva glasnika miru, sožitja in spoštovanja. Ne želim, da sovražim in uničujem, želim le, da pomagam prijatelju, staršem in ljudem, ki trpijo. Ne želim, da bi me poznali po velikih delih, želim delati dobra dejanja." Odmev iz Rovt Petje na vasi naj ne odmeva samo v Rovtah. Sporazumevanje z ZKO ob koncu sezonskih prireditev v občini Logatec je bilo letos uspešnejše kot doslej. KŠD v Rovtah se je odločilo, da predvideno prireditev prestavi s 24. na 17. junij, ko naj bi sicer potekal v Logatcu Večer pri vodnjaku. Naneslo je tako, da je bila prestavitev obema v korist. Vreme je bilo prirediteljem naklonjeno, izbor sodelujočih zborov in skupin pa pester. S posrečeno napovedjo občinskega sluge, ki je napovedal sejem, za katerega je "ablast" dala dovoljenje in s spremno besedo g. Milana Kalana, je večer potekal ob skeču "13 krav", ki so ga uprizorili igralci iz Rovt, ob petju in igranju nastopajočih. Me-šetilo se je za konje, prodajale so se domače vezenine, pasle koze, na semnju je bil Šuštar, pa občinski birič, ki je zmikavtskega otročaja trdo prijel, bila je gostilna z brhko točajko, res, kot da bi bili na semnju. Omeniti velja nastop družine Kramar iz Reteč pri Škofji Loki, ki je s svojim petjem, citrami in harmoniko prikazala, kako je mogoče že za mlada otroke pevsko navdušiti, Logaškega vokalnega kvarteta, ki je nastopil s harmonikarjem Milčetom Stegujem, pa vse ostale: od tamburaškega zbora Bisernica iz Reteč, pevskih zborov iz Šentjošta, Unca in Žirov ter okteta Raskovc. Zanimiv je bil tudi nastop penkarjev iz Rovt in društva Raskovc z Vrhnike; vse je še popestril skeč o kmetijskem "strokovnjaku", ki mu v Rovtah prav gotovo ne bi zaupali kmetije, celo v primeru, če bi bil ta morebiti že "uspel" v dolinskem svetu. Prireditev je bila dobro obiskana, prepričan pa sem, da bi se z osebnim in medijskim vabljenjem dalo privabiti še več ljudi, tudi iz "dolinskega" sveta. AČ Korajža velja! Tekmovanje godcev na diatonični harmoniki "Korajža velja!" bo v nedeljo, 13. avgusta pred domom Krajevne skupnosti. Prijave sprejema Gasilsko društvo Tabor, Tržaška 109, tel. 741-477 do 11. avgusta. Po tekmovanju bo gasilska veselica, igra ansambel Vilija Petriča. Obvestilo Logaške novice v agustu ne bodo izšle. Prispevke za septembrsko številko pošljite na naslov Logaške novice, občina Logatec, Tržaška 15, Logatec, do 10. septembra. Praznični ples (Foto: J.G.) Od pamp do sončne strani Alp Letošnji, 5. po vrsti, farni dan v Dol. Logatcu je nosil geslo: Župnija, vzgojiteljica strpnosti. O tej strpnosti je na začetku vročega popoldneva spregovoril bogoslovec Jože Gre-gorič. Kmalu zatem so, za začetek kulturnega programa, nastopili dragi gostje, plesalci in godci folklorne skupine "Pristava" iz Buenos Airesa, s katerimi je bil stike navezal predsednik ZKO Logatec inž. Albin Čuk. Skupino vadi in vodi g. Hector Arico, profesor na plesni akademiji. Je že res, da je vsaka nesreča k nečemu sreča, kot pravi slovenski pregovor: če bi bil farni dan 25. junija, kot je bil sprva načrtovan, pa ga je preprečilo slabo vreme, bi tega izjemnega ansambla ne videli. Tako pa smo ga. In bilo je kaj videti! Drugi in tretji rod slovenskih izseljencev je s plesom navdušil in prevzel gledalce tako, da je bilo po njihovem nastopu kar malce težko prilagoditi uho in oko drugemu, sicer tudi bogatemu dogajanju. Plesalci so se najprej predstavili s spletom slovenskih plesov. Kot bi plesala katera najboljših slovenskih skupin, v plesu s klobuki celo z več domiselnosti, kot je je običajno mogoče videti pri domačih skupinah! Potem pa smo se preselili v Argentino. Moški v svečanih črnih nošah s črnimi klobuki, ženske v svetlomo-drih plesnih oblačilih. In, seveda, glasba, ki zveni nekam zamolklo otožno, mehko, četudi jo izvabljajo iz piščali in spremljajo s kitarami in bobni. Navdušenju ob koncu, ko so plesalci odplesali "most" z ruticami z ene strani argentinske, z druge pa slovenske zastave, kar ni bilo konca. Zatem še slikovit ples v oblačilih z goratih predelov Južne Amerike, s pisanimi kapami z naušniki in črnimi oblačili fantov ter okroglimi klobučki ob živahnih barvah prazničnih oblačil deklet. In, ni šlo drugače, kot da so ob koncu prijazne plesalke in plesalci potegnili medse nekaj Logatčanov, pa so se skupaj vrteli. Res, vzdušje kot malokdaj. Ne vem, če bi bil ta nastop enako učinkovit, če bi ga gledali iz dvorane na oder. Tu, kjer so bili plesalci med nami, je bilo doživetje zares neposredno. Kaj podobnega bi človek še rad kdaj videl. Folklorni skupini je iskrene čestitke v imenu navdušenih gledalcev in v imenu občine izrekel župan Stanislav Brenčič. V prijaznem nagovoru je omenil tudi, da se bo Logatec za ta nastop skušal oddolžiti z gostovanjem Logaškega okteta letošnjo jesen v Argentini. Karel Istenič je prebral pozdravno pesem. Vodja skupine Dominik Oblak je srčno izrazil veselje nad gostovanjem v domovini staršev in vzkliknil: naj živi Slovenija od pamp do sončne strani Alp! Ob povezovalcu programa Marku Škrlju so tja do poznega popoldneva nastopali še Logaški vokalni kvartet, mešani pevski zbor Adora-mus z recitatorji, dekliški sekstet in učinkoviti mešani pevski zbor društva upokojencev in invalidov iz Logatca pod vodstvom Ančke Gantar. Vmes so tekle družabne igre: tek gospa v vrečah, tekmovanje v sklecah, rok-oborba v poenostavljenem stilu, ugibanje teže pršuta pa višine obešene mortadele, števila registrov, ki jih bodo imele nove orgle, licitacija torte. Še v pozni večer so za ples igrali Notranjski muzikantje, Andrej Žigon je vmes zagnano zbiral prispevke za slovensko misijonsko vas na Madagaskarju. Izkupiček od srečelova (nad 1500 dobitkov) in prodanih jedi ter pijač bo namenjen nakupu novih orgel. J.G. Kulturni utrip v KS Trate Že kar nekaj vode je preteklo, kar se je Kulturno športno društvo Trate nazadnje oglasilo v Novicah. Vzroke za to je mogoče iskati v tem, da se vaščani nemalokdaj počutimo odrinjeni na rob, tako pri finančnih odmerah kot pri drugih pomembnih odločitvah (šolanje otrok ipd.). Kljub vsemu, kar tare celotno krajevno skupnost in posameznike v njej, pa smo Žibršani in Medvejci pokazali in dokazali, da znamo držati skupaj, kadar gre za pomembne odločitve, ali pa za kulturno dogajanje v našem kraju. Prav o naši kulturi iz preteklih nekaj mesecev želimo nekaj povedati. Člani KŠD Trate (sem štejemo tiste od 4 do 70 let) kljub razdrobljenosti vasi pridno sodelujemo, pa najsi bo v pevskem zboru, ki ne manjka na nobeni krajevni prireditvi, v dramski ali folklorni skupini. Tako folklorna skupina še vedno nastopa v bližji pa tudi daljni okolici - kamor so pač plesalci povabljeni. Tako so pred kratkim nastopili v domu "Medved" na Medvedjem brdu za otroke tujih diplomatov v naši državi. Skupina je predstavila stara ročna dela, kot so: pletenje košar, preja volne, vezenje, česanje volne, izdelovanje brezovih metel... Nazadnje so otroke navdušili še s plesom in pesmijo in po odzivu sodeč je bil nastop zelo uspešen. Naš pevski zbor(ček), ki združuje otroke od 5. do 15. leta starosti, se ne more kosati z zbori iz drugih krajev logaške občine, vendar je izrednega pomena dejstvo, da se otroci družijo ob dejavnosti, kot je ohranjanje ljudske pesmi. Zasluge za to je treba pripisati prizadevni Magdi Kržišnik, ki je pod svoje okrilje privabila otroke. Z njimi se srečuje vsak drugi četrtek v podružnični šoli na Planinah. Ob petju pesmic se jim pridružijo otroci iz naše KS, ki obiskujejo glasbeno šolo v Logatcu; vseh je 22. Prav tako vsak drugi četrtek (izmenično) pa so od konca januarja naprej potekale Cicibanove igralne urice za otroke od 4. leta do vstopa v šolo. Urice vodi Marija Rupnik. Ta dejavnost se je v naši skupnosti pokazala kot nujno potrebna, saj so otroci doslej obiskovali le krajšo pripravo na šolo, in še to v časovni utesnjenosti, saj morajo zjutraj zgodaj vstati, da se s šolskim avtobusom odpeljejo v Logatec v vrtec, pa še to samo enkrat na teden. Morda bi se kazalo zamisliti nad dejstvom, da vsi zaposleni plačujemo davke in prispevke za vzgojne dejavnosti, ki pa so težko nedosegljive prav našim otrokom. Dramska skupina pa oživlja dejavnost po 30-letnem mrtvilu.V lanski sezoni je zaživela z veseloigro "Trije tički", ki so jo zaradi težje poškodbe glavnega igralca uprizorili le dvakrat. Ob materinskem prazniku je šestčlanska skupina zaigrala veseloigro domače avtorice "Konec dober - vse dobro!". Igra je pisana na zgoraj omenjeno tematiko, dogajanje pa je postavljeno v tipično slovensko družino s tremi otroki, ki poskrbijo, da v družini ni nikoli dolgčas. Igrali so: Marko Kržišnik, Bogdan Mlinar, Anita Rupnik, Marta Pivk, Stanko Čuk in Kati Kavčič. Druga veseloigra z naslovom "Kje je meja?" pa je bila predstavljena na žegnanjsko Belo nedeljo na Medvedjem brdu. Že sam naslov pove, da je glavni problem meja med dvema kmetoma. Da pa bi bila zadrega še večja, se vmeša pomočnik jezičnega dohtarja, ki mu "diši" mlada hčerka enega od kmetov in, seveda, še bolj bogata dota in grunt. V dogajanju ne manjka iskrivih in humornih dialogov, ki navdušujejo občinstvo od začetka do konca. Razplet problema (ki vam ga ne izdamo) je prav zanimiv. Pri izdelavi scene nam je pomagal g. Alojz Čuk iz Rovt, zato se mu na tem mestu najlepše zahvaljujemo. Z veseloigro želimo jeseni gostovati tudi v drugih krajih logaške občine, morda pa tudi zunaj teh meja, kdo ve? V igri so igrali nekateri lanski, pa tudi novi igralci, in sicer: Marija Brenčič, Mira Mlinar, Darko Mivšek, Henrik Žerjal in Jože Gladek v režiji Marije Rupnik. Ob koncu šolskega leta je predsednik KŠD Trate David Žakelj v osnovni šoli na Planinah podelil vsem mlajšim članom društva priznanja za sodelovanje na kulturnih prireditvah. Priznanja so lepa spodbuda otrokom za nadaljnje sodelovanje. Otroci OŠ Planine v zadnjem času sodelujejo tudi z vrstniki, ki prihajajo na letovanje v dom "Medved". Prav zanje so pripravili igrico "Oko za babico", v njej sodelujejo prav vsi učenci 1. in 2. razreda pod prizadevnim vodstvom naše učiteljice Ane Žakelj, ki s svojim prijaznim pristopom uvaja naše malčke v svet učenosti. Igrica je pripravljena za prvo predstavitev (9. julija) zamejskim otrokom iz Trsta. To srečanje bo po-žlahtnila tudi folklorna skupina s skečem "Na vasi". Kulturna podoba na našem koncu torej postaja vse pestrejša. Vse te dejavnosti so sad dobre volje in tudi prenekaterega odrekanja vsakega posameznika, ki po svojih močeh prispeva h kulturnejši podobi našega kraja. MR Delo knjižnice v obdobju 1990-1994 Tudi logaška knjižnica sodi med javne knjižnice, ki so organizirane v mrežo splošnoizobraževalnih knjižnic (SIK) in delujejo kot del enotnega knjižnično-informacijskega sistema. V okviru prejšnjih občin deluje osrednja SIK z organizirano knjižnično mrežo, s stalnimi izposojevališči v krajih, ki imajo nad 1500 prebivalcev. V manjših krajih in zaselkih pa razvija različne oblike potujoče knjižnice. Po zakonu o knjižničarstvu mora osrednja matična knjižnica skrbeti za razvoj stroke in povezanost knjižničarske dejavnosti ter dostopnost gradiva vsem občanom. Logaška je ena od 60 matičnih knjižnic v Sloveniji. Vsaka osrednja občinska knjižnica naj bi zadovoljila 85% vseh želja po literaturi in informacijah z območja, ki mu je namenjena. Manjkajoče gradivo naj bi si medknjižnično izposodila iz Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) ali iz drugih knjižnic. Dobro organizirana mreža SIK naj bi ostala tudi po novi razdelitvi občin, glede na število prebivalcev. Knjižnica Logatec spada v IV. tip SIK, ki deluje za območje od 10.000 do 20.000 prebivalcev. V knjižnici se oskrbuje in strokovno obdeluje gradivo še za tri krajevne (podružnične) knjižnice: Rovte, Hotedršica in Vrh sv. Treh Kraljev. Pred odprtjem nove knjižnice v Logatcu je delovalo tudi izposojeva-lišče v KS Tabor. Zaradi premajhnega obiska in bližine matične knjižnice pa smo novejše knjige konec leta 1991 preselili na željo vaščanov na Vrh sv. Treh kraljev, v Gornjem Logatcu je ostalo še nekaj starejših knjig. Za Vrh kupujemo le malo novih knjig, občasno pa posojamo zbirke knjig iz Logatca. Vsi člani krajevnih knjižnic si lahko izposojajo gradivo tudi v Logatcu. Knjižnica Logatec je imela konec leta 1994 32.291 knjig, od tega v Dol. Logatcu 24.110, v Rovtah 2.638, v Hotedršici 3.686, na Vrhu sv. Treh Kraljev 1.005 in v Gor. Logatcu 852. Poleg knjižnega gradiva ima še 484 kaset (pravljice, pesmice in jezikovni tečaji) ter 204 videokaset. Knjižnega in neknjižnega gradiva je 32.979 enot, hranimo pa tudi nekaj starejših letnikov revij. Bralci se radi zadržujejo tudi v čitalnici. V letu 1994 smo imeli naročenih 87 revij, ki jih je pregledovalo in bralo 8.240 obiskovalcev. Iz tabel je razvidno, da obiskujejo bralci knjižnico v vedno večjem številu in si izposodijo tudi vedno več gradiva. Obisk se je v 5 letih povečal za 30%, izposoja pa za 38%. Razlogov je kar nekaj! Znano je, da kupna moč prebivalstva pada in zato ljudje izkoristijo možnost izposoje v knjižnici. Kažejo pa se tudi rezultati knjižne in knjižnične vzgoje. Ob rednih urah pravljic, ki jih imamo vsako leto (poprečje obiska v letu 1994 je 18 otrok), je odraslo kar nekaj otrok, ki ostajajo zvesti bralci tudi kasneje. Z nakupom strokovnih knjig smo med redne obiskovalce knjižnice privabili tudi študente, ki pri nas dobijo marsikatero študijsko gradivo lažje kot pa v Ljubljani; ob tem jim nudimo tudi prostor za strokovna srečanja. Izposoja v podružnicah je zelo odvisna od pogojev dela. V Rovtah so dobili novo knjižnico, kar se je takoj odrazilo v povečanem zanimanju. Vedno znova smo presenečeni nad bralno kulturo na Vrhu sv. Treh kraljev, saj je tam malo prebivalcev, izposoja pa velika. Knjižnica v Hotedršici deluje že nad 20 let, posluje pa v nemogočih pogojih, zato izposoja zelo niha. V preteklih letih smo - nekatere v sodelovanju z ZKO Logatec - pripravili mnogo kulturnih prireditev; tudi s tem smo si pridobili marsikaterega novega bralca. Letos smo začeli vnašati podatke za računalniško obdelavo knjižnega gradiva. To je zelo zamuden postopek, ki temelji na mednarodnih knjižničarskih pravilih. Zato smo bili prisiljeni skrčiti čas, ko je knjižnica odprta obiskovalcem. Tisti, ki ste redni bralci, nas poznate. Ostale vabimo k nam. Prepričani smo, da bomo znali najti zanimivo knjigo za vsakogar, bodi mlad ali starejši. Alenka Furlan Prirast gradiva /knjige, kasete, videokasete: 1990 1991 1992 1993 1994 Logatec 1.806 1.21 l 1.051 I .187 1.343 Rovte 189 124 104 67 I 65 I loteclršic a 225 153 102 64 150 Vrh - 9 36 36 22 skupaj 2.220 1.500 1.293 1.354 1.620 Število obiskovalcev /brez čitalnice 1990 1991 1992 1993 1994 Logatec 12.727 12.569 14.853 I 6.063 16.610 Rovte 162 176 313 357 1.337 I lotedršica 48') 502 r>86 498 610 Vrh - 115 550 518 r,7<) skupaj 13.378 13.362 16.302 I 7.4 56 19.1 !6 Število izposojenih enot 1990 1 99 1 1992 1993 1994 Logatec 32.552 31.152 57.716 44.680 47.528 Rovte 478 494 845 1.066 1.840 1 loteclršic a 1.730 1.495 2.280 1.593 2.330 Vrh - 276 1.567 1.84 I 1.699 skupaj 34.760 33.417 42.408 49.1 80 55.397 Vpis novih bralcev 1990 1991 1992 1993 1994 Logatec I 38 180 180 131 I42 kovic 5 11 12 12 58 1 loteclršic a 10 5 4 1 2 Vrli - 34 18 6 2 skupaj 153 230 214 I 50 204 URADNE OBJAVE OBČINE LOGATEC Logaške Novice št. 5-6/95 21.07.1995 Na podlagi 3. člena Zakona o financiranju občin (Ur.I. RS št. 80/94) ter 2. odstavka 21. Statuta občine Logatec (Logaške novice št. 4/95) je Občinski svet na seji dne 04.07.1995 sprejel ODLOK o proračunu občine Logatec za leto 1995 1. člen S proračunom občine Logatec za leto 1995 (v nadaljevanju: "Občinski proračun") se zagotovijo sredstva za financiranje javne porabe v občini Logatec. 2. člen Predvideni prihodki občinskega proračuna za leto 1995 znašajo 633.380.000,00 SIT. Prihodki se razporedijo na financiranje zagotovljene porabe in financiranje drugih nalog občine. Razlika med predvidenimi prihodki in odhodki izkazuje 27.387.524,00 SIT primanjkljaja, ki je vključen v račun financiranja. Skupni proračunski primanjkljaj, ki je razviden iz računa financiranja znaša 64.387.524,00 SIT. Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev, prav tako tudi predvidene naložbe, so razvidne v bilanci, ki je sestavni del proračuna. 3. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo v skladu z dinamiko prihodkov. 4. člen no zmanjša znesek sredstev, ki so v občinskem proračunu razporejena na posebne namene, ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev, če njihov dotok ne dosega predvidene višine. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora župan obvestiti Občinski svet in predlagati ukrepe, oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 5. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim z občinskim proračunom odobrena. 6. člen Uporabniki sredstev proračuna morajo o izvedbi nalog najmanj dvakrat letno poročati županu občine in sicer ob polletju ter ob zaključku leta, oziroma po potrebi. 7. člen Sredstva amortizacije se v višini 70% namensko združujejo za obnovo osnovne šole 8. talcev Logatec. 8. člen Predvidena sredstva Sklada stavbnih zemljišč v višini 130.335.374,00 SIT se razporejajo po namenih programa sklada. 9. člen Predvidena sredstva Stanovanjskega sklada v višini 27.700.000,00 SIT se razporejajo po namenih programa sklada. 10. člen Za izvrševanje proračuna občine Logatec je odgovoren župan občine. 11. člen Zupan je pooblaščen, da: - razporeja tekočo proračunsko rezervo za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti, ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev, - odloča o uporabi sredstev rezerv v skladu z 12. členom zakona o financiranju občin, - odloča o dinamiki porabe sredstev za tekoče potrebe, - odloča o kratkoročnem zadolževanju proračuna za financiranje nalog javne porabe do višine 3% zagotovljene proračunske porabe. 12. člen Občinski svet odloča o dolgoročni zadolžitvi za namene gospodarske infrastrukture in za izvedbo naložbenih del v obsegu, ki ne presega 10% zagotovljene porabe v letu pred zadolževanjem. Na podlagi odločitve občinskega sveta o zadolžitvi sklepa kreditne pogodbe župan občine. 8. zdravstvo 7.000 O vključitvi in financiranju morebiti potrebne dodatne proračun- 9. znanost 300 ske postavke med letom odloča občinski svet. 10. interesne dejavnosti mladih 800 11. kmetijstvo 11.500 13. člen 12. turizem 1.500 Pristojni odbor pri občinskem svetu opravlja nadzor nad: 13. sklad za razvoj 6.400 - finančnim, materialnim in računovodskim poslovanjem 14. cestno gospodarstvo 98.900 uporabnikov proračunskih sredstev po namenu, obsegu 15. komunalno gospodarstvo 89.740 in dinamiki porabe, 16. nakup zemljišč 32.500 - financiranjem naložb, za katere se sredstva v celoti ali 17. stanovanjsko gospodarstvo 42.200 delno zagotavljajo iz občinskega proračuna. 18. urejanje prostora 8.000 19. varstvo pred nesrečami 9.200 Če pristojni odbor pri ugotavljanju proračunske porabe pri po- 20. druge javne potrebe 12.590 rabniku ugotovi, da sredstva niso bila uporabljena za namene za 21. plačila obresti 5.000 katere so bila dodeljena, ima pravico zahtevati, da se ta sredstva 22. oblikovanje rezerv 4.100 vrnejo v proračun in o tem obvesti župana občine. To velja tudi 23. pokrivanje obveznosti iz leta 1994 2.361 za nepravilnosti, ki bi bile ugotovljene pri vodenju finančnega in materialnega knjigovodstva. ODHODKI SKUPAJ 660.767 14. člen en, da odloča o začasni uporabi likvidnostnih sredstev proračuna zaradi ohranitve in povečanja njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna. 15. člen Ta odlok začne veljati po objavi v uradnem glasilu. Stev.: 012-3/95 Datum: 04.07.1995 Predsednik občinskega sveta Jakob NAGODE, l.r. PRIHODKI (v 000 SIT) z.š. vrsta prihodkov plan 1995 1. Prihodki za zagotovljeno porabo (a+b+c) 306.230 a. Prihodki, ki se razporejajo med republiko in občino 192.662 b. prihodki, ki pripadajo občini 15.445 C. finančna izravnava 98.123 II. prihodki za druge naloge (d + e + f) 327.150 d. davki in druge dajatve 115.950 e. prihodki od premoženja 58.700 f. prihodki iz naslova sofinanciranja 152.500 VSI PRIHODKI SKUPAJ (l+ll) 633.380 ODHODKI (v 000 SIT) z.š. vrsta prihodkov plan 1995 1. dejavnost občinskih organov 28.010 2. dejavnost uprave občine 49.950 3. izobraževanje 113.350 4. socialno varstvo 19.150 5. otroško varstvo 84.100 6. kultura 23.866 7. šport 10.250 PRIMANJKLJAJ 27.387 RAČUN FINANCIRANJA 64.387 Na podlagi 3. in 51. člena Zakona o zavodih (Ur.I. RS, št. 12/91), 11. in 57. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur.I. RS, št. 12/92) in na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) ter na osnovi 2. odst. 21. člena Statuta občine Logatec (LN, št. 4/95) je Občinski svet občine Logatec na 7. seji dne 27.06.1995 sprejel naslednji ODLOK o spremembi odloka o ustanovitvi javnega zavoda osnovna šola Rovte 1. člen V Odloku o ustanovitvi javnega zavoda Osnovne šole Rovte (LN, št. 4/95) se dopolni 7. člen z novim odstavkom, ki se glasi: Do izvolitve sveta zavoda zavod upravlja občinski svet. 2. člen Doda se nov 19.a člen, ki se glasi: V prehodnem obdobju dveh let in sicer za šolsko leto 1995/96 in 1996/97 deluje podružnična šola Rovtarske Žibrše v sestavi OŠ Tabor. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Logaške novice. Stev.: 012-1/95 Datum: 27.06.1995 Predsednik Občinskega sveta Jakob NAGODE, l.r. VELIKA PONUDBA P1TCTH A T7RfH A Jr £«9 JI Iti*. 2LJL A ma li ŠOLSKE POTREBŠČINE TORBE, ZVEZKI, PISALA, ... različni modeli, kvaliteta in ugodne cene !! MOŽNOST TREH OBROKOV Cevka 4, Logatec tel.: 742-904 .. PREJELI SMO... Kakšne in čigave so Logaške novice Nekateri podvigi uredništva Logaških novic me navajajo na misel, da bi bilo najbolje, če bi izhajale na toaletnem papirju, s čimer bi se njihova branost in praktična vrednost bistveno povečali. V majski številki je sicer na prvi strani na vidnem mestu objavljeno kratko poročilo s proslave od Dnevu zmage, zato pa je na četrti in peti strani kar nekaj člankov, ki so v globokem nasprotju s sporočilnostjo uvodnika. Prednjači hrabro nepodpisani F.L., ki se mu pridružuje poslanec v DZ Štefan Kociper, kateri v skladu s svojo strankarsko pripadnostjo kritizira župana zaradi udeležbe na proslavi (pošteno povedano proti njegovi volji), potem pa posredno še janež Škrlj in Ladka Furlan v članku Janez Janša v Rovtah. Da ne bi povzemal vsebine, kar na kratko. F.L. bi moral vedeti, da se zgodovina ni začela petega maja 1945, pač pa že nekaj deset tisoč let prej. Korenine vzrokov za drugo svetovno vojno so v rezultatih prve, prav tako revolucije v Rusiji brez prve svetovne vojne ne bi bilo. Brez krvavih obračunov leta 1871 s komunardi v Parizu, bi bile tudi,vse revolucije manj krvave. Brez opredelitve dobršnega dela slovenske katoliške cerkve proti NOB, čeprav v imenu boja proti brezbožnemu komunizmu, niti slučajno ne bi mogle nastati belogard-istične oborožene formacije. Ne gre za to, kdo ima bolj ali manj krvave roke, gre za vprašanje opredelitve. In večina slovenskih predvojnih strank -predvsem vodstev, se je opredelila vsaj za pasivno, SLS v prvi vrsti pa tudi za aktivno sodelovanje z okupatorjem. To je zgodovinska odgovornost predvojne SLS in RKC. Gospod Kociper bi sicer moral vedeti, pa noče, da ni nihče tako nor, da bi leta 1941 odšel v gozd, koje vse kazalo, da bodo sile Osi zmagale, da bi pristal, da se po morebitni zmagi restavrira prejšnji režim in da bo spet hlapec enako kot pred vojno. Kar se tega tiče, so bili vsi partizani komunisti - ne glede na veroizpoved. ZZB je večkrat obsodila proti pravne poboje in se tudi opravičila. Tega nasprotna stran doslej še ni storila, razen posredno (...že, toda...)! Slovenija je edinstven primer, ko si je ena od koalicijskih strank ob dnevu radosti privoščila komemoracijo za pobitimi kvizlingi. Priložnost za to je prvi november, nikakor pa ne trinajsti maj. SKD se je s tem jasno definirala kot domobranska stranka, pri čemer ji delata hudo konkurenco še SLS in zlasti SDSS. Očitati županu sodelovanje na proslavi, na katero sicer intimno ne spada, se pa spodobi da sodeluje, če je prisoten župan pobratene občine iz inozemstva, pa je vredno krščansko-demokratske logike in morale! No, pa tudi predsedniku SDSS, ali samo njegovemu članstvu v Rovtah, ni jasno, da že štiri leta v Ljubljani ni več Trga revolucije, pač pa Trg republike. Z udbomafijo in boljševiki zmerjati vsevprek pa je že itak osnovna karakteristika strank slovenske pomladi in na take primitivne izpade sploh nima smisla odgovarjati. Ud-bomafijec in boljševik je vsak, kdor ne trobi z njimi v isti rog - pa naj bo osebno še tako pošten! Sicer pa bom, glede na usodo nekaterih prispevkov Banka Weixlerja in tudi svojih - pa morda še čigavih, prispevek objavil tudi v dnevnem časopisju! Tugomer Samo da se mene ne tiče Najlaže je kriviti državo, prejšnjo občinsko oblast... Za nami je že dobrega pol leta županovanja g. Stanislava Brenčiča, ki še vedno utemeljuje, da njegove tegobe izvirajo zvečine od prejšnje oblasti, v kateri je, mimogred rečeno, tudi on sam sodeloval, saj je bil član najožjega vodstva občine - član predsedstva. Ob soočenju kandidatov za župana pa je tudi izjavljal, da mu je vse jasno. Ponovno jadikovanje je bilo objavljeno v aprilski številki Logaških novic, pod naslovom "Občina Logatec med nakovalom preteklosti in kladivom prihodnosti". V svojem članku opisuje, kako je ostal brez kadrov in zato ni mogel nič storiti. La- hko pa se župan spomni, če ne, naj prebere v javnih glasilih, kjer je izjavljal, da bo vse zamenjal. Res je, da so tisti, ki bi bili lahko občini v prid, odšli ali pa niso bili po županovem okusu. O izgradnji obrtne cone je bilo že dosti napisanega, več slabega kot dobrega, tudi po zaslugi g. Brenčiča. Obrtna cona je locirana v izredno slabem terenu, delalo se je z denarjem graditeljev, ki ga nikoli ni bilo na pretek. Poleg vodovoda je bilo treba zgraditi tudi most za kanalizacijo, pa transformator. Z veliko težavo je bila izdelana obodna parcelacija itd. Čudna je županova izjava, da je bila gradnja industrijsko obrtne cone slabo vodena. Namreč, sočasno z objavo "kladiva in nakovala" mi je županstvo poslalo obvestilo o možnosti takojšnje priključitve moje zgradbe na vse komunalne vode?! - Vsa pohvala torej gospodu županu, ki je uspel čez noč izdelati projekte, skleniti pogodbe s kupci, izvesti razpise, izbrati izvajalce, zgraditi naprave in pridobiti uporabna dovoljenja. To je hitrost za knjigo neslišanih rekordov. Se vam ne zdi? "Juriš na ceste..." smo brali v Novicah. Menim, da smo na tem področju kvečjemu premalo storili. Vse se je delalo za ljudi, ne pa za IS. Lahko bi še več postorili, če se ne bi ukvarjali sami s seboj, tudi po zaslugi g. Brenčiča. Vendar, afaltiranje cest je bilo dogovorjeno večinoma že v spomladanskem času. Naj si g. Brenčič pogleda pogodbe, da ne bo dajal napačnih izjav. Ob koncu leta 1994 so bile dogovorjene samo sanacije cest na območju Rovt in Vrha sv. Treh Kraljev. Novo osnovno šolo Rovte, ki je za župana ena sama podrtija, bi prejšnja oblast (če ne bi bilo volitev) dokončala z levo roko. In kje so veliki problemi te šole? Bilo je treba prepleskati še kako okno, nekaj stropa, urediti nekaj parketa in zamenjati nekaj ploščic. Vse to sodi med reklamacije in ne med neizmerne napore župana. Mislim, da je za župana večji problem, kako dobiti še 14 milijonov, da se šola dokonča glede na takojšnjo vpeljavo vseh višjih razredov v primeri z na-črtovano postopnostjo. O stanovanjskem skladu pa tole. Da župan po več mesecih svojega profesionalnega dela ne more, razen splošne floskule o mnogih storjenih nepravilnostih v delovanju stanovanjskega sklada, našteti niti ene, kaže na njegovo plitkost. Glede Notranjskega radia pa je g. župan verjetno že pozabil, da je prejšnja oblast blokirala izvajalsko podjetje, ker ni postavilo oddajnika v dogovorjenem roku. Zakaj ga je župan deblokiral, ne vemo. Zupan je pač ubral svojo pot: če česa ne znaš ali se pa k stvari nisi dovolj pripravil, se zateci k "šimfa-nju", saj se za to ni treba preveč truditi. Vlado Puc Odprto pismo županu občine Logatec Z veliko pozornostjo sem prečital uvodni članek župana občine Logatec g. Slavka Brenčiča. Članek je bil objavljen v 3. št. Logaških novic pod naslovom "Občani Logatca med nakovalom preteklosti in kladivom prihodnosti". Pričakoval sem, da nam bo spoštovani g. župan napisal kaj bo konkretnega storil, da bo občina Logatec pod njegovim vodstvom čim preje stopila v nov razvojni ciklus. Ali žal je vsebina predmetnega članka usmerjena v veliko tarnanje in omaloževanje dela predhodnikov, ki so vodili našo občino pred zadnjimi volitvami. Brez argumentov ocenjuje kako je bila občina v preteklem obdobju slabo vodena in kako so bile nesmiselne in slabo opravljene občinske investicije. Konkretno omenja: Obnovitev stare občinske stavbe "Notranjska 14", izgradnja nove osnovne šole Rovte, nepravilna uporaba sklada stavbnih zemljišč (obrtna cona), nepravilna finančna uporaba Stanovanjskega sklada, jurišno asfaltiranje občinskih cest, obnova "Mo-žinove hiše" itd. Posebej omenja kako je novi župan ostal brez dobrih delavcev v občinski upravi. Resnici na ljubo nisem pričako- val, da bo človek, ki je štiri leta in pol sedel v občinski skupščini in v predsedstvu te iste skupščine tako slabo ocenjeval preteklo delo. V teh organih bi lahko s svojim tvornim sodelovanjem vplival na pretekli razvoj naše občine. Prav tako bi lahko že pred volitvami ocenil kaj ga čaka dobrega in slabega v vlogi župana. Ali mislim, da to kar dela sedaj župan so metode "pranja možganov", ki so bile poznane v vseh totalitarnih režimih od nacizma, fašizma, komunizma pa tudi sedaj v posameznih strankah ali posameznikih. Bistvo te metode je v tem, da je treba laž o neki stvari desetkrat ponoviti nakar jo naivni in nerazsodni ljudje sprejmejo kot svojo resnico in jo kot tako tudi širijo. Metoda kazanja na napake drugih je precej tipična za tiste ljudi ali pa politike, ki niso sami po sebi dovolj tvorni in resnicoljubni. Ljudem in sodelavcem je potrebno zaupati, saj sam ne moreš storiti vsega pa če tudi delaš noč in dan kot to piše župan v svojem članku. Pri tem pa je potrebno vedeti, da je bilo 70% upravnega dela iz občine preneseno na novo Upravno enoto v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi. Župan v svojem članku omenja, da je bilo v preteklem obdobju storjeno veliko nepravilnosti in razmišlja, da bo zahteval revizijo poslovanja občine za preteklo obdobje. Če je bilo res kaj nezakonito storjenega in to on ve naj te naj te nezakonitosti čim preje prijavi pristojnim organom in revizijskim hišam, da opravijo re- vizijo poslovanja. Lahko revizijo zaupa tudi mednarodni revizijski hiši "Priče VVaterhouse" London. Pri tem pa naj župan tudi pomisli na resnico, ki jo je izrekel češki predsednik Vac-lav Havel "Kdor kliče duhove preteklosti, tvega da se bodo zbudili demoni". Zdi se mi, da v naši občini prav to želimo. Zupan tudi omenja, da je podedoval realno gledano slabo stanje v občini. Če pa se ozreš okoli sebe vidiš kaj je bilo dobrega in lepega narejeno v preteklem obdobju. Kar oči vidijo in ušesa slišijo to je resnica in o njej ni potrebno pisati ali pa ljudi prepričevati v dobrem in slabem smislu. Tudi v primeru ko je podedoval župan "slabo stanje" lahko porabimo ljudski rek in ljudsko modrost "Če sin podeduje po očetu slabo kmetijo jo lahko s pridnim delom v enem letu naredi dobro, če pa podeduje dobro kmetijo pa jo lahko z slabim delom tudi v enem letu zapravi". Županu dobronamerno predlagam, da naj preneha metati strašilne bombice, kajti dim le teh se bo hitro razkadil in prej ko slej bo treba prijeti za trdo in konkretno delo in da se bodo videli rezultati tega dela. V uvodu predmetnega članka se omenja, da je sedaj občina med nakovalom preteklosti in kladivom prihodnosti. Menim, da je nakovalo preteklosti dovolj trdno in se lahko na njemu izdelujejo izdelki z dobrim in poštenim vihtenjem kladiva, ki je sedaj v rokah župana. Vsi pa pričakujemo, da bo čimpreje kaj dobrega in uporabnega skovano za občino Logatec. Kladivo naj se uporablja za kovanje novega razvoja občine, ne pa za izničevanje dela starega vodstva občine, med njimi pa je bil sam sedanji g. župan. Na koncu se strinjam z županom in njegovo željo, da naj bi bilo med nami veliko razumevanja in "miru". Da pa bi se to uresničilo pa to velja tudi za njega in naj v bodoče ne vznemirja občane ter deluje pomirjevalno in združevalno. Prav tako bi moral župan v času praznovanja 50. obletnice konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom delovati tako, da bi v Logatcu bila organizirana skupna občinska proslava, ki bi nas vse združila in spravila ne pa ponovno razdelila. Če hočemo, da bo spravna miselnost prodrla do src in v glave vseh ljudi, moramo začeti s skupnimi nastopi, ki bodo počasi preoblikovali občutek skupne pripadnosti, tako, da ne bomo najprej zave-zani temu ali onemu taboru ali stranki, ampak slovenskemu narodu, ki je med seboj spravljen in pomirjen. Zato nam je potreben rod novih Or-fejev "da bi med nami potolažil razprtije in spet zedinil rod Slovenšne cele". Potrebna so nam resna in dostojanstvena simbolična dejanja, ko bomo vsi skupaj prevzemali odgovornost za našo zgodovino in izrekali drug drugemu besedo odpuščanja in sprave. S spoštovanjem in lep pozdrav! Anton Antičevič Kdo pripravlja pozebo slovenski pomladi Zelo kratek odgovor piscema člankov PREJELI SMO..., Logaške novice, št. 4, maj 1995 V zadnjih Logaških novicah je bil objavljen celostranski napad na našega člana in župana g. Slavka Brenčiča s strani piscev g. Štefana Kocipra in g. Marcela Štefančiča. Oba pisca se spuščata na spolzko raven politikantstva, zato SDSS ne namerava z njima polemizirati, kratek odgovor pa smo vendarle dolžni, predvsem zaradi volilcev. Prepričani smo, da bomo s tako rušilnim pisanjem obeh navedenih gospodov piscev - težko našli skupni jezik za nastop na državnozborskih volitvah, kajti enostransko in zavajajoče pisanje s strani dveh predstavnikov krščanske demokracije vodi samo v spore na slovenski desnici. Kje sta bila zgoraj omenjena pisca vsa štiri pretekla leta, da nista znala (oz. NISTA HOTELA!) opozarjati na stvari, ki sta jih sedaj "odkrila". Če bi imela oblast "njuna garnitura" (tu je mišljena dobesedno njuna garnitura), se podobni članki, kot sta bila v zadnjih Logaških novicah, NE BI POJAVLJALI! Po dosedanjem delovanju občinskega sveta, je očitno, da so se povezali krščanski demokrati z Združeno listo in Liberalno demokracijo, česar pa spoštovana pisca ne razlagata javno tistim volilcem, ki so ju volili v dobri veri, da glasujejo za slovensko pomlad. JE RES VSE V REDU Z MORALO GOSPODOV KOCIPRA IN ŠTEFANČIČA? Poudarjamo, da nismo od volitev naprej napadali nobene stranke, najmanj pa krščanskih demokratov, saj jih še vedno pojmujemo kot stranko slovenske pomladi. SOCIALDEMOKRATI ŽELIMO DELOVATI GOSPODARSKO, ČLOVEŠKO, SOCIALNO IN DOMOLJUBNO, ZATO SE NE MEČEMO V OBJEM "STARIM SILAM". Presojo prepuščamo volilcem. Predsednica OO SDSS Logatec Ladka Furlan SDSS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Akcija "Reševalno vozilo" podaljšana Občinski odbor Socialdemokratske stranke Logatec se iskreno zahvaljuje vsem darovalcem denarnih prispevkov za akcijo "Reševalno vozilo", obenem pa obveščamo, da smo akcijo za zbiranje denarnih prispevkov podaljšali do nadaljnjega. Prostovoljne denarne prispševke zbirajo: za območje Logatca ga. Pavla Kralj, Rovtarska 12, za območje Rovt g.Slavko Skvarča, gostilničar, Rovte 81/a, za območje Žibrš in Medvedjega brda g. Janez Podobnik, Rovtarske Žibrše .31. Socialdemokrati še naprej podpi- ramo človekoljubne akcije, zato se vsem - tudi nečlanom - priporočamo, da stopijo v vrste tistih, ki jim je še kako mar človeško zdravje in življenje nasploh. Reševalno vozilo bo na razpolago vsakomur, zato je tudi najmanjši denarni prispevek za nakup še kako dobrodošel. Zbrana denarna sredstva nakazujemo organizatorjem akcije, da bo reševalno vozilo čimprej izplačano. Prav lepa zahvala vsem darovalcem! Občinski odbor SDSS Logatec Ladka Furlan MS'* Če smo si že Logatčani shodili pot skozi spomenik padlim v prvi svetovni vojni, res ni treba, da tam zraste še tržnica. (Foto: jago) KSD Trate vabi na tradicionalni Kmečki praznik s kmečkimi igrami v nedeljo, 6. avgusta, ob 15. uri pri domu "Medved" na Medvedjem brdu. Igral bo ansambel Fantje z vseh vetrov. Vstopnine ni, edini pogoj so lačni želodci in suha grla. Dobrodošdli boste! 24. Tek prijateljstva-Hotedršica 95 Letos, 21. maja, je športno društvo Hotedršica spet organiziralo že tradicionalni Tek prijateljstva. Vsako leto je tekmovalcev več, kar je velik uspeh za organizatorja. Tekmovalce najbolj privlačijo dobro pripravljene proge, zlasti tista na 13 km. Razgiban in prijeten teren, športno vzdušje in prijaznost organizatorjev privabi veliko domačih in tujih tekmovalcev. Tekmovalci tečejo v 18 kategorijah. V vsaki kategoriji prejmejo prvi trije medalje; vsi, ki plačajo štartnino, pa dobijo tudi majico. Med tekmovalce je razdeljenih veliko nagrad, ki jih podarjajo sponzorji, katerim se ob tej priliki še posebno zahvaljujemo. Pregled najboljših uvrstitev Predšolski dečki: 1. Ivan Brus, Hotedršica, 2. Rok Štucin, Idrija, 3. Klemen Trpin, Hotedršica; predšolske deklice: 1. Petra Nagode, 2. Špela Nagode, obe Hotedršica, 3. Andrejka Godina, Logatec; dečki letnika 1986 in 1987: I. Erik Šumanovac, Vipava, 2. Tine Brenčič, Hotedršica, 3. Anže Brišar, Olimpija deklice letnika 1986 in 1987: 1. Nadja Brus, 2. Darja Trpin, 3. Vesna Poljanšek, vse Hotedršica; dečki letnika 1984 in 1985:1. Jan Mere, TIP Ljubljana, 2. Miha Lampe, | Valkarton, 3. Uroš Petkovšek, Hotedršica; deklice letnika 1984 in 1985: 1. Vida Repnik Prešeren, Domžale, 2. Lea Pergovnik, Valkarton, 3. Marta Moretič, Unior Olimpija; dečki letnika 1982 in 1983: 1. Igor Jesenovec, 2. Gašper Tomazin, oba Olimpija, 3. Andrej Brus, Hotedršica; deklice letnika 1982 in 1983: 1. Karmen Prešeren Repnik, Domžale, 2. Polona Domljan, Idrija, 3. Renata Šulek, Valkarton; dečki letnika 1980 in 1981: 1. Florjan Ambrožič, Valkarton, 2. Jože Mehle, 3. Martin Ponikvar, oba Olimpija; deklice letnika 1980 in 1981: I. Ines Hižar, 2. Tina Hižar, obe Olimpija, 3. Maruša Brenčič, Hotedršica; mladinci letniki 1977 do 1979:1. Vasja Rupnik, 2. Uroš Godina, oba Valkarton, 3. Lucijan Nagode, Hotedršica; mladinke letniki 1977 do 1979 in veteranke do I. 1954: 1. Veronika Bohinc, Ljubljana, 2. Tanja Zelene, Hotedršica, 3. Katarina Ratoša, Postojna; člani letniki 1965 do 1976: 1. Jožko Petkovšek, Valkarton, 2. Mitja Albreht, Logatec, 3. Bogdan Trstenjak, Šentvid pri Stični; člani letnikov 1955 do 1964: 1. Miro Petrovec, Logatec, 2. Darko Hrovatin, Vipava, 3. Mirko Sajovic, Postojna; veterani letniki 1945 do 1954: 1. LojzeCarman, Litija, 2. Štefan Lešnik, Lj-ubljana, 3. Janko Mere, F1P Ljubljana; veterani do letnika 1944: 1. Anton Vencelj, Grosuplje, 2. Marjan Klemen, ŠD Stahovica, 3. Franc Rozman, Grosuplje. Jože Rupnik V 7i NEPREMIČNINE Tel-fax: 061/154-393 061/754-272 061/755-194 HITRO IN UČINKOVITO POSR6DUJ6MO PRI NAKUPU, PRODAJI, NRJ6MU, ODDAJI IN INJAVIM NMIČNINČ SV6TUJ€M0 ZR VRS NRJ80UŠ6 R6ŠITV6 NUDIMO S0DN€ C6NITV6 IN UROTO VK VRST6 POGODB POKLIČITE od 8.00-16,00, sobota 8.00-12,00 DROGERIJA ANITA NAJVEČJA PONUDBA: KOZMETIKE D ARI L SONČNIH OČAL ZAŠČITNIH KREM ZA SONČENJ-3IŽUT£RIJE OTROŠKIH IGRAČ REDNO ZAPOSLIMO TRGOVKO ! NON-STOP 3,00 -19*00 SOBOTA 3,00 - 12,00 Letna konferenca Socialdemokratske stranke Logatec V petek, 2. junija, je bila v Narodnem domu letna konferenca občinskega odbora SDSS Logatec. Predsednik stranke in logaški župan g. Slavko Brenčič je poročal o enoletnem delovanju stranke in poudaril, da je stranka socialdemokratov dosegla lepe uspehe. V občinskem svetu ima 5 izvoljenih predstavnikov in župana. Stranka deluje v Logatcu šele dobro leto, zato je tembolj razveseljiv njen nastop na lokalnih volitvah. G. Slavko Brenčič je - zaradi preo- bremenjenosti z delom na županstvu - prosil konferenco, da ga razreši s funkcije predsednika SDSS. Za novo predsednico logaške SDSS je bila izvoljena ga. Ladka Furlan. Predsedstvo in članstvo stranke socialdemokratov se zahvaljuje g. Slavku Brenčiču za njegovo delovanje na predsedniškem mestu stranke SDSS, saj je prispeval k uveljavljanju slovenske pomladi. Občinski odbor SDSS Planinsko društvo Rovte vabi na sprehode v naravo ter priporoča obisk plninske koče na Vrhu sv. Treh Kraljev. Koča je odprta ob koncu tedna ter ob praznikih: ob sobotah od 18. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 21. ure. Planinsko društvo Rovte Občinski urad obvešča rejce krav v občini Logatec, da se od 15. julija naprej regresira prvo osemenjevanje krav v znesku 1.200 tolarjev ter priznavajo vsa doplačila v "a kontroli". ZAHVALA Danica Šantelj Srečni so tisti, ki umirajo s prepričanjem, da si zaslužijo solze tistih, ki ostanejo! In naša Danica je bila med njimi. Zaslužila si je solze vseh, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Pokazali ste, da ste jo imeli radi. Vsem vam za vse, kar ste plemenitega storili njej in nam - verjemite, vam bo nekoč povrnjeno. Vsi njeni. Vse sem povprašal o tebi: deklico, ki si jo ljubil, vse fante, ki si z njimi pohajal, vse rože, ki si jih vonjal in so te bodle, vsa jutra, ki so težka visela nad tabo, vsa pota, koder si hodil, vse zvzde, kamor si letal, in vsi so rekli: Kakšen zlat fant! (Tone Pavček) ZAHVALA Onemeli smo obstali, ko je mnogo prezgodaj zaspal naš Aleš Trček V svoji neizmerni žalosti nismo ostali sami. Besedo zahvale smo dolžni prijateljem, sorodnikom, sosedom, Aleševim in svojim sodelavcem, ki so se poslovili od njega in nam stali ob strani. Hvala njegovim vrstnikom, ki so ga pospremili na zadnji poti in pevcem, ki so mu poslednjič zapeli. Posebej hvala kolektivu Valkartona za nesebično pomoč. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, njegov grob zasuli s cvetjem, prižgali svečke in ga pospremili v njegov tihi dom. Z žalostjo v srcu mami, oči, brat Gorazd in Anita Mladosti davna leta, ne kličem vas nazaj; minul si mi brez cveta življenja mračni maj!... (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame, babice in prababice Štefanije Suhadolnik se iskreno in toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom,prijateljem in še posebej delavcem podjetja Petrol iz Ljubljane, učiteljem Glasbene šole Tržič ter učiteljicam Osnovne šole Brezovica za darovano cvetje in sveče, za številne izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala velja ge.dr. Katarini Turk za njeno dolgoletno skrb in zdravljenjenje na domu in ge. dr. Blagici Džajič za nujno pomoč. Posebej lepo se zahvaljujemo članom ZZB NOV iz Logatca in ge. Pepci Vukelič za lep govor ob odprtem grobu. Hvala tudi Logaškemu vokalnemu kvartetu za lepo zapete žalostinke, pogrebcem in zastavonošem ter vsem ostalim, kiste jo pospremili k zadnjemu počitku. Vsi njeni. Spomin na mater pokopano, komu ni drag, komu ni svet? Umrje mati vsem prerano, naj tudi sto dožije let. (A. Medved) ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete Marije Jereb roj. M i še se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, ji darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku Tonetu Kompa-retu za lepo opravljeni cerkveni obred, Pomladnemu odmevu za sočutno zapete žalostinke in za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hči Romana s sinom Iztokom, sin Boris in Konrad z družinami, brat Jože z družino, vnuki in pravnuki Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice KMETIJSKO SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE ENOTA ZA KMETIJSKO SVETOVANJE Logatec, Tovarniška c.3 splošni kmet.svetovalec inž. Roman Rupnik direktni telefon: 061/742-933 delovni čas: v Logatcu: pon., tor., pet. 7.30 - 10. ure v KZ Rovte: sre. 8.-10. ure, tel. 061/768-325 Rubriko pripravil inž. ROMAN RUPNIK. Planinsko polje za kmetijske namene Planinsko polje je zaradi izrazitih kraških značilnosti, kot so: vrtače, vodne jame, ponori, izviri in ponikalnice, specifično glede uporabnosti zemljišč za kmetijsko dejavnost in njen dohodek. Največjo omejitev za dosego primernih kmetijskih pridelkov predstavljajo pogoste poplave, ki trajajo tudi po več mesecev. Prek zime nastalo jezero večkrat prekrije led. Travna ruša je zaradi pomanjkanja kisika in nenehnega izpiranja hranil redka in pogosto degradirana. Nežne rastlinice gospodarsko pome-mebnih vrst trav in detelj propadejo, ostanejo pa manj kvalitetne trave in zeli ter pleveli. Cesto se pojavljajo celo škodljive ali pogojno užitne rastline. Takšna neugodna botanična sestava travinja ne daje krme visoke hranilne vrednosti kljub dodatni oskrbi in gnojenju. Prav ta ukrep je večkrat tudi ne učinkovit, kajti pogoste vode v tem času odnašajo hranila. Slabo založena travna ruša z rastlinskimi hranili je tako manj produktivna in slabo odporna proti vse pogostejšim poletnim sušam. Da pa je škoda še večja, zelo poskrbijo talni škodljivci (kobilice, ogrci...). Dodatno delo kmetom povzročajo poplave, ko vode poniknejo in za seboj pustijo različne nanose kamenja, peska, zemlje, vejevja ipd. Določeni predeli Planinskega polja so, tudi ko voda izgine, zamočvirjeni in neustrezni za obdelavo. Po dejanski uporabnosti zemljišč je njiv le še blizu 5%, ostalo so travniki. Precej zemljišč je v neugodnih robovih strug in vrtač, tako da je strojno delo oteženo. S premišljenimi agro-meliorativnimi posegi bi bilo mogoče pridobiti nove kmetijske površine, vendar ta prizadevanja omejujejo ok-oljevarstveniki in hidrologi. Po zakonu o naravni inkulturni dediščini naj bi omenjeno področje predstavljalo edinstveni kraški ekosistem v Evropi. Z namenom da bi se te naravne lepote prostora ohranile, je Planinsko polje v projektu Notranjskega regijskega parka. Ta navaja, da varovanje kvalitet ne sme predstavljati ovir pri razvoju kmetijstva. Zato menim, da bi morala država taka zemljišča uvrstiti v posebno kategorijo, ki bi uporabnikom omogočala paritetni dohodek. Zaradi poplav, ki se pojavljajo preko celega leta, je prizadeta tudi poljedelska proizvodnja. Poljščine, ki so po setvi ali saditvi poplavljene, slabo vzklijejo ali propadejo. Stroški ponovne setve še dodatno bremenijo že tako slab dohodkovni položaj kmeta. Sklepno dejstvo torej je, da so lastniki kmetijskih zemljišč Planinskega polja glede pridelovalnih razmer za kmetijstvo nedvomno v težjem položaju kot ostali v nižinskih predelih občine. Tudi ko so na splošno naravne vremenske razmere med vegetacijo ugodne za nemoteno rast in razvoj, je področje Planinskega polja zaradi omenjenih težav v pridelku omejeno. Sicer pa menim, da bi bilo treba tudi na ostalih hribovitih in gorsko -višinskih pridelovalnih območjih ponovno preučiti vse dejavnike, ki določajo in razvrščajo posamezna naselja v že znane kategorije. Pridobivanje kakovostnega mleka Čisto mleko je možno pridobiti z ročno ali strojno molžo ob upoštevanju nekaterih pravil: - krave morajo biti vedno čiste, posebno vimena (poskrbimo, da bodo ležišča krav vedno čista in primerno nastlana); - krave morajo biti zdrave (posebno pozornost namenjamo mastitisom in zdravimo takoj, ko opazimo spremenjeno mleko ali spremembo na vimenu); - hlev in mlekarnica morata biti čista, svetla, zračna in suha s čim manj mrčesa in brez glo- dalcev (vsako leto ju prebeli-mo); - vsaj eno uro pred molžo ne počnemo v hlevu ničesar, s čimer se dviguje prah (ne premetavamo sena, ne nastiljamo, ne kidamo gnoja, ne pometamo); - molznikova obleka naj bo čista, oprijeta, lasje pokriti; - molzna posoda in oprema naj bo čista, izdelana iz nerjavečega železa ali aluminijevih spojin, ki se dobro čistijo. "OSVEŠČENOST IN NOVA ZNANJA ZA VEČJI DOHODEK TUDI V KMETIJSTVU" Za čistost mleka so pomembni tudi postopki pri molži: - temeljito čiščenje rok molzni-ka; - pred molžo splakovanje molzne opreme in naprave s hladno vodo (pri ročni molži vedro) in preskus pravilnosti delovanja molznega stroja (pravilen podt-lak); - obvezen pregled prvih curkov mleka, ki jih prestrežemo v poseben lonček s črnim dnom, da laže opazimo vsako spre- GOZD JE NAS UČITELJ Slovenci živimo že štiri leta v demokraciji in se navajamo liberalnega gospodarstva. Ti novi družbeni odnosi pa močno in trajno spreminjajo razmerja med ljudmi. Menjava se tudi odnos človeka do narave, ki pa ne sme po liberalni poti, temveč po poti harmonije. Človek mora z naravo živeti v soglasju, svoboda naj mu ne pomeni brezvladja, temveč določen preizkušeni red. Človekova pravica utegne biti za naravo krivica, zlasti za gozd. Na tehtnici življenja je v eni skledi ekologija in v drugi skledi ekonomija. Srečno in kulturno življenjsko sredino pa si ustvarimo le, če sta ekonomija in ekologija v ravnovesju. Da laže najdemo pravo mero za svoje delo, za svoje življenjsko prepričanje, nam je gozd prav imeniten svetovalec in učitelj. Vedno je v naši bližini, na dosegu naših čutov, s svojo pestro sestavo nam govori o svoji preteklosti in bodočnosti, ki sta povezani z odločilno sedanjostjo. Vemo, da gozd v naših krajih gospodarsko dozori nekako v sto letih. Pri dozorevanju ga oblikujejo zaves ljudi in naravne sile. S spoznavanjem teh oblikovalcev nam postajajo jasnejša tudi načela in sporočila iz narave življenja. Ta sporočila pa lahko koristno uporabimo tudi zase, pri načrtovanju in uresničevanju svoje celovite človeške osebnosti. Vsakdo med nami nosi svojo naravo v sebi, le časa si ne odmeri, da bi jo opazil, jo negoval, uporabljal in končno užival. Užitek je že v tem, da si na pravi poti ali tudi, da pravo pot prepoznaš. Dober gozd je skupnost zdravih, lepih dreves, katerega mešanost dre- vesnih vrst je pogojena z globino zemlje, s klimo in družbeno kulturo. V dobrem gozdu so življenjski procesi v soglasju, so uravnoteženi. Močna drevesa obvladujejo prostor, kopičijo prirastek lesa in ščitijo svoje manjše sosede, gozdni podmladek in druge prebivalce gozda. Dober gozd je podoben pragozdu, zaradi velike lesne zaloge in skoraj neprekinjene proizvodnje. Dober gozd ima večji vrednostni prirastek in krajši čas proizvodnje od pragozda oz. negojenega gozda. Slab gozd pa je tak, ki ima premalo dreves, ki ima nizko lesno zalogo, kateremu manjkajo zmagovita močna drevesa, zato ker so jih neučakani ljudje posekali prezgodaj. Odločali so se za ekonomska pridobitna načela in ne za naravna okoljetvorna načela. V slabem gozdu tekmujejo slabotna, malovredna drevesa in grmovje z redkimi znanimi vrednejšimi drevesi, ki bodo potrebovala dolga desetletja, da bodo uveljavila svoje vrednosti. Veliko je med nami srečnih ljudi, ki hodijo v gozd zato, da ga občudujejo, da ga negujejo v rasti in razvoju, saj vedo, da le kdor ima, lahko da. Taki dokazujejo svojo pripadnost bogatemu življenju. So pa tudi ljudje, tudi lastniki gozdov, ki iz sebičnih razlogov, v življenjskih stiskah ali tudi zaradi nespoštovanja in nerazumevanja narave posegajo v gozd. S svoje-voljnostjo v gozdnem prostoru, s prezgodnjim posekom v nepripravljenem gozdu grobo razderejo medsebojne zveze dreves in tako pohabljeni gozd za desetletja izpostavijo razdiralnim silam narave. V izkupičku za sebično posekano drevje so judeževi groši. Seveda, pa vsakdo lahko stori po svoji volji. Če pa bi dejanja bila presojena, bi nekatere kaznovali, druge pohvalili. V vrstah pohvaljenih bi našli tiste, ki so tenkovestno uporabljali sporočila iz narave iz odprte knjige gozda, kjer vsak drevesni list govori: "Kar narediš, naredi prav in brez odlašanja, izkoristi trenutek." Pravo dejanje ob pravem času je največje dejanje, je človekova življenjska naloga, je njegova in naša človeška moč. Jože Omerzu GOBE IN MI V juniju se začno na tržnicah šibi-ti stojnice pod borovnicami, pa pod lisičkami in kasneje jurčki ... Gobe sicer lahko kupimo, še raje pa združimo prijetno s koristnim in popoldne ali ob koncu tedna zavijemo v osvežilni hlad gozdov. Oddahnemo si in sprostimo ter pri tem naberemo košarico gob. Poprečen nedeljski gobar dobro pozna in nabira dve ali tri vrste gob. Nekje je morda slišal, da so gobe koristne, pa je pozabil, za kaj pravzaprav gre. Če gobe ne pozna, jo za vsak primer brcne; če nima pri roki košare, gobe natlači v vrečko. Najzgodnejši fosilni ostanki gob so iz srednjega devona, stari torej več kot 300 milijonov let. Gobe so jedli faraoni v starem Egiptu, zelo so jih častili Rimljani in stari Grki. Danes je po vsem svetu znanih okrog 100000 vrst gliv (ne le gozdnih), v Sloveniji imamo popisanih prek 2000 vrst. Razjasnimo še pojma goba in gliva, ki ju večkrat zamenjamo. Goba je plod glive, je le njen vidni del. Skrito očem pod zemljo pa se razraš- ča belo vlaknasto podgobje. Večina gliv je okolju koristna. Saprofitne glive predelujejo ostanke odmrlih organizmov, mnoge druge vrste gliv pa živijo v sožitju z rastlinami, predvsem z drevesi. Te se prepletajo s koreninami dreves in iz njih srkajo hranilne snovi, obenem pa pomagajo razkrajati humus in tako oskrbujejo drevesa z rudninskimi snovmi. So nepogrešljiv, pomemben del gozdnega ekosistema. Zal pa so gobe zaradi preobremenjenosti okolja, še bolj pa zaradi množičnega pretiranega nabiranja, vedno bolj ogrožene. Da bi jih zaščitili, je bila v Sloveniji v 1.1994 izdana Uredba o zavarovanju samoniklih gliv. Ta prepoveduje nabiranje 70 vrst gob, večinoma užitnih, pa tudi neužitnih in strupenih. Od najbolj znanih užitnih gob so na seznamu karželj, velika livka, čebular, vse vrste gomoljik, pa tudi luskasti različek navadne lisičke (klobuk je posut z drobnimi vijoličasto rdečimi pegami in je videti luskast). V osrednjih občmočjih narodnih in regijskih parkov ter v naravnih in gozdnih rezervatih je prepovedano nabiranje vseh vrste gob. V ostalih gozdovih lahko posameznik v enem dnevu nabere le do 2 kg gob. Gobe je treba že v gozdu grobo očistiti prsti ter listja in iglic, domov pa jih moramo odnesti v trdni embalaži. Kdor tega reda ne bo spoštoval oz. bo celo namerno uničeval gobe in podgobje, membo mleka (prvi curki mleka vsebujejo največ mikroorganizmov, zato tako mleko zavržemo v kanal ne na stojišče; če je mleko spremenjeno, pokličemo veterinarja); - seske in vime temeljito umijemo z mlačno vodo in osušimo s papirnato brisačo; - pri molži ne pozabimo na izmolzevanje; - vso molzno opremo takoj po molži splaknemo z mlačno vodo, nato temeljito očistimo notranjost in zunanjost molzne posode, cevi in naprave, ki jih umivamo s toplo vodo in deter-gentom (voda naj ima temperaturo, ki jo zahteva detergent); - po čiščenju molzne naprave in opreme splakujemo z mlačno vodo, nato razkužujemo pa spet splakujemo molzne naprave in opremo; vso očiščeno posodo in opremo obesimo tako, da se odcedi in osuši; • vsak teden izvedemo pri molznih strojih popolno čiščenje, ko razstavimo molzno napravo, jo temeljito očistimo (imejte dve garnituri sesnih gum in jih menjavajte vsak teden; en komplet sesnih gum naj očiščen počiva en teden v temnem pro-storu, medtem ko drugi komplet uporabljajte; poškodovane in izrabljene (trde) sesne gume zamenjamo z novimi); - mleko naj se čim prej ohladi na vsaj 4 stopinje Celzija; - pri čiščenju bodite natančni snaga je denar. Ali bo mleko čisto ali ne, je odvisno samo od vas! bo lahko že na kraju samem odštel za kazen 10.000 tolarjev. Še posebej strogo sta z uredbo opredeljena odkup ter iznos gob in gobjih izdelkov prek državne meje. Ne glede na uredbo naj vam ponudimo še nekaj nasvetov: - Ne poberimo vseh gob na istem rastišču. Pustimo prezrele, črvi-ve, da se bodo iz trosov lahko razvile druge. Pustimo mlade, nezrele, ker jih včasih težko ločimo od strupenih! - Gobe nabirajmo le, če smo prepričani, da jih poznamo in da so užitne! - V gozd peljimo tudi otroke. Pojasnimo jim, kako gobe rastejo, naučimo jih gobe občudovati, ne le nabirati. Vendar pa bodimo zelo previdni pri ponujanju gobjih jedi. Že zelo majhen grižljaj strupene gobe je zaradi majhne telesne teže otrokom zelo nevaren. - Gobe uživajmo predvsem kot začimbo in ne kot glavno jed. Pogosto so namreč gobe zastrupljene s težkimi kovinami; pa tudi sicer gobe nimajo posebne hranilne vrednosti. Vsemu napisanemu navkljub ali pa prav zaradi tega vam želimo veliko užitka pri pohajanju po gozdu in dober tek! Marijana Tavčar Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Ljubljana LOGAŠKE NOVICE Glasilo Občine Logatec. Glavni in odgovorni urednik Janez Gostiša. Tisk, oblikovanje in tehnično urejanje "mali" Logatec. Naklada 3000 izvodov. Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Po mnenju ministrstva za informiranje R Slovenije, Št. 23/370-92 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. tč. tar. št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.