SthCk&Ck,
Izhaja vsak četrtek • Posamezna številka stane Din 1*50 Celoletna naročnina Din 35‘— * Čekovni račun: ..Straža v viharju", Ljubljana, it. 16.790	t	P3	>	Izdaja: Konzorcij »Straže v viharju" (A. Tepež) • Urejuje: L. Klauž Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 5 • Tisk Jugoslov, tiskarne (J. Kramarič)
Ljubljana, 28. julija 1939
Leto V — Taborna številka
Dijašk^nladina Kristusu Kralju!
Ob kongresu Kristusa Kralja
Naš čas je velik, ker gre za velike odločitve.
Sovražniki se zbirajo in dvigajo človeške Pesti proti Kristusu Kralju in kriče: »Nočemo, Kristus, Tebi služiti! Nočemo Tvojih zapovedi čistosti, samozataje in žrtve! Nočemo Tvo-lega križa! Nočemo Tvojih zapovedi v dru-j*Mi! Nočemo videti v starših namestnikov božjih! V šoli nočemo Tvojih križev in tvojih Plitev! Učiteljev in profesorjev hočemo, ki s° sproščeni tradicionalnih spon in predsodkov, ki razumejo novi rod telesnega razmaha, sPolne sproščenosti! Vzgojitelje hočemo imeti, ki nam dajo polno svobodo v čtivu in govoru, tabavi in prostem času.
Sovražniki se zbirajo in kličejo: Hočemo iz-°brazbo in znanost, ki ni vezana po nikakih božjih zakonih in dogmah! Človeški razum, individualno spoznanje je vrhovni kriterij vse-tai absolutne ifl razodete resnice ni, ki bi nas vezala. Evropske univerze, ki jih je skoro vse ustanovila Cerkev, so po veliki večini odjavile križ in se nočejo ukloniti sladkemu ,armu Kristusa Kralja.
Sovražniki se zbirajo in se pripravljajo ®a mednarodni kongres brezbožniikov, k i 11 aj bo 4. avgusta v Moskvi.
Brezbošitvo se torej organizira v veliko Mednarodno fronto, fronto satana.
Proti tej fronti satana stoji fronta Kristu-j*a Kralja in ta fronta ima zdaj te dni svoj ^Mgres na slovenskih tleh, v Ljubljani. Sredi befvečjega slovanskega naroda, ki šteje 180 Milijonov ljudi, bo zboroval satan, sredi naj-Manjšega slovanskega naroda pa bo zborova-nle Kristusa Kralja.
Kar je šibko in slabo izbira Bog, da osra-Moti prevzetnost velikašev, Davida pošilja °S v borbo zoper Goliata.
Zdaj, ko se veliki narodi Evrope, Azije in ^ Merike družijo v velike sovražne tabore in ?? lahko iskra zapali svetovni požar, se v J^bljam, med Slovenci, zbirajo pogumni po-MMniiki Kristusa Kralja, da proglašajo kraljevo Pravice in Resnice, kraljestvo Ljubezni in atstva, kraljestvo Kristusa Kralja. Tu v Mbljani hočemo pozvati razdvojene in so-ažne ai narode, da obnovijo na zemlji po« J®8®« vezi krščanske ljubezni in da se vrnejo J1®! k zapovedim Kristusa Kralja. Tu v Ljub-**** na kongresu hočemo izklesati smernice
za obnovo in preporod vsega krščanskega sveta v zmislu zapovedi kralja vseh kraljev.
Te dni gleda katoliški svet na nas in nas spremlja s svojimi molitvami in željami. Ves svet danes utripa v silnem strahu pred bodočimi dogodki in se vprašuje: Ali se more človeštvo še rešiti verskega, moralnega in gospodarskega propada?
Ali se more človeštvo rešiti strahot nove svetovne vojne?
Kongres Kristusa Kralja bo dal na ta vprašanja jasen in upapolni odgovor: Nazaj k edini duhovni velesili, ki more pomiriti svet, nazaj h Kristusu)
Neizmerno vzvišena naloga je stavljena kongresu. Naš narod je postavljen na veliko preizkušnjo. Vse sile našega naroda, Davida med narodi, morajo stopiti na plan, da v sijajni velikanski manifestaciji priredijo Kristusu Kralju ovacije in počeščenje, ki bodo odmevale po vsej zemlji. Na tem kongresu bo naš narod skupno z drugimi narodi izpovedal svojo veliko ljubezen in zvestobo do namestnika Kristusa Kralja, do papeža Pija XII. Izpovedali bomo svojo pripravljenost, hvaliti to kar papež, kar Cerkev hvali, obsojati vse, kar papež, kar Cerkev obsoja.
Mi mladi inteligenti, mi dijaki, srednješolci .in akademiki čutimo neizmerno važnost teh dni za naš narodi Zato smo z vso silo mladih src pripravljeni in voljni sodelovati s Kristusom Kraljem pri upostavitvi Njegovega vladanja med nami.
Od katoliških načel ne bomo nikdar in nikoli popuščali. Složni in organizirani hočemo sodelovati s cerkveno hierarhijo pri obnovi naroda. Sklepe kongresa bomo željno sprejeli in jih izvajali
Mi mladi,dijaki in akademiki, hočemo biti povsod pri delu, pomagati k srečnemu uspehu kongresa; vse slovensko katoliško dijaštvo, organizirano v Slovenski dijaški zvezi, bodisi ono, ki je v kongregacijah ali v Katoliški akciji, bodisi ono, ki je v raznih akademskih društvih, naj se zbere te dni pod praporom Kristusa Kralja, naj pirejema sv. Evharistijo kot vir edinosti in moči in naj koraka v sprevodu ter vzkHka Kristusu, nesmrtnemu Kralju vseh vekov.
Zmagosjavjesjoj^ dijaštva v Slov. Konjicah
Peti Tabor obnovljene Slovenske Dijaške Zveze
V juliju leta 1935 se je slovenska katoliška dijaška mladina po dolgem razdobju uradnega zatiranja katoliškega in narodnega skupnostnega življenja prvič zbrala na Tabor svoje obnovljene stanovske organizacije — Slovenske Dijaške Zveze na lepi Gori Oljki sredi povirja Savinjske doline. Svoj prvi roj smo hoteli zbrati in utrditi tam, kjer je nekdaj zbiral slovensko katoliško dijaštvo naš ljubljeni narodni voditelj dr. Anton Korošec. Kres, ki smo ga zažgali na Oljki se je nato kmalu razgorel v pravo ognjeno valovanje, ki je zajelo množice slovenskega dijaštva po naših srednjih šolah. Leta 1936 smo v drugo pregledali svoje obnovljene vrste v starodavni Stični, kraju dvojnega spomina: slovenskih bojev s Turki in vira slovenskega umnega oratarstva. Leta 1937 so naše mlade, narodne ljubezni in ponosa prekipevajoče čete vkorakale v Kočevje. Slovenski rod, ki tam doli varuje našo kočevsko stran, bi vedel povedati, kaj je slovenska dijaška mladina s tem svojim taborom dala slovenskemu Kočevju: slovenske korajže in slovenskega ponosa. Naš četrti Tabor leta 1938 smo dobro opravili na Po no v ič a h pri Litiji, dekleta pa so šle taborit k Sv. Juriju ob južni železnici.
Slovenske Konjice
In letos smo bili v Slovenskih Konjicah, dekleta od 17. do 20. julija, fantje pa od 21. do 24. julija. Naš peti Tabor je prekosil prve štiri in je bil res pravo zmagoslavje slovenskega katoliškega dijaštva. Nad 150 deklet, do 300 iantov-višješoicev se je zbralo v Slov. Konjicah. Vse srednje in srednje-strokovne šole so bile zastopane. Red in disciplina sta na letošnjem taboru bila nad vse vzorna, zunanje nastopanje strumno, kot še nikoli poprej, navdušenje taborjanov pa tako, da bi se človek zaman trudil to stvarnost opisati: treba je bilo to videti, slišati in vse te neštete Izraze mladostnega ognja spremljati. Vzdržati v takem razpoloženju neprenehoma skozi ves čas trodnevnega tabornega življenja je zmožen samo. mladi dijaški rod s čistim srcem, jasnimi in odkritimi ideali pa z nepremagljivo samozavestjo. In tak rod — to je slovenska katoliška dijaška mladina, zbrana, organizirana in vzgajana v Slovenski Dijaški ZvezL
Pa smo imeli tudi močan razlog za naše letošnje posebno taborno razpoloženje: Slovenska Dijaška Zveza je z odlokom ministra prosvete postala zakonito priznana organizacija slovenskega dijaštva. S tem je SDZ doboje-vala petletno borbo za priznanje ravnoprav-nosti. Ker je bil ta boj dolg in posebno težak, zato je bila radost nad zmago tem večja. Moč in prepričevalnost te naše radosti sta prišli v vsej polnosti do izraza, ko je obiskal naš tabor g. minister Snoj, ki mu bo v kroniki obnovljene Slovenske Dijaške Zveze dano posebno mesto: Brez g. ministra Snoja bi naša ravnopravnost ne bila dosežena. In ker slovenska katoliška dijaška mladina ve hvaležnost svojim resničnim prijateljem, zato je g. minister ob svojem obisku med nami bil deležen prav posebnega pozdrava, kot ga ne dajemo vsakomur. Zvestoba za zvestobo!
Sveta sl zemlja slovenska
Naš letošnji tabor se je vršil pod geslom: Sveta si zemlja slovenska. To zemljo od tu in onstran meje smo zajeli v naše letošnje taborno delo, njene rane spoznavali, njeno bodočnost merili.
V Konjicah smo se predvsem zavedali, da moramo biti naše slovenske zemlje vredni in da moramo dvigati molitve h Kralju vseh kraljev za to našo zemljo.
Zato smo bili vsako jutro zbrani v božjem svetišču ter tam živo in goreče posvečali svoja mlada srca Kristusu Kralju! čisti moralni rod hočemo biti, in ohraniti hočemo neoskrunjene svoje mlade sile za velike življenjske borbe! Kristus Kralj je moral blagoslavljati to našo mladino, ko je stopala vrsto za vrsto k mizi Gospodovi!
Naša velika vera, da nam Bog ohrani naš življenjski prostor, je prišla do Izraza tudi zadnji večer, ko smo ob kresu v žarečem krogu bakel končali s skupinsko molitvijo h Kristusu Kralju: Kristus Kralj, ohrani in vrni Slovencem, na zemlji katerih Tl bodo v teh dneh vsa krščanska ljudstva sveta pela slavo in pripravljala Tvoje kraljestvo, — ohrani in vrni temu ljudstvu njegov stoletni življenjski prostori
Slovenska Dijaška Zvesa je ca svojega saščitnika in vcornlka
(Dalje na 2. strani.)
W j ■
»STRAŽA V VIHARJU«	128	28.	julija	1939
       - *        '          1 — ----------------
Taborno geslo: Sveta si semlfa slovenska
— ]
tem, da je državna oblast potrdila SDZ kot srednješolsko organizacijo. Ob tej priliki ®e je zahvalila vsem, ki so nam pripomogli izpolnitve ite naše goreče želje, posebno g- ministru Snoju. Najslovesnejši je bil trenu* tek, ko je referentka za dijakinje izroči}® najdelavnejši poglavarici slovenskih srednjih in poglavarici strokovnih šol darili za njuflO požrtvovalnost. Prva, Ela Erženova, poglava* rica na II. drž. realni gimnaiziji v Ljubljani, r dobila krasno zapestno uro, darilo slovenske* ga bana dr. Marka Natlačena, Marjanca Kersnikova, poglavarica na idr. Krekovi višji spodirajski šoli v Ljubljani pa lepo kristal«0 vazo, dar g. senatorja Smodeja, Navdušenj® in čestitk nagrajenkama ni bilo konca. Nato smo formalno ustanovile krožke na posameZ' nih gimnazijah in izvolile zavodne odbore« Temu so prisostvovali številni zastopniki slo*
sprejela škofa Slomšek a. Ta naj-
▼ečji slovenski narodni buditelj in vzgojitelj naj bo vodnik slovenske dijaške mladine. On, ki je kot škof s svojimi zgodovinsko pomembnimi odločitvami in s svojim nepremer-ljivim delom pol slovenstva rešil našemu rodu. On, ki nam je prve slovenske šolske knjige dal. On, ki je ves mladi slovenski rod povedel v svojo nedeljsko šolo. On, ki nam je dal večno veljavno geslo za gojitev pravega narodnega duha: Sveta vera bodi Vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodne omike — Njega smo izbrali, Njega, velik ejg.a Slovenca hoče slovensko katoliško dijaštvo za vzor in vodnika. V Slovenskih Konjicah smo to slovesno izrazili in za vedno potrdili.
Naš letošnji tabor se je vršil v Slovenskih Konjicah. Ta lepi slovenski trg na obrobju Pohorja je gostoljubno sprejel slovensko katoliško dijaško mladino: g. arhi-diakon, konjiški župan, konjiške okrajne oblasti in naše konjiško izobraženstvo, sodniki, učitelji — vsi so nam v teh dneh odkrili nepričakovano dejavno ljubezen do slovenske katoliške dijaške mladine. Toda Slovenske Konjice, enako kot več drugih trgov, še nimajo ozdravljenih vseh ran, ki jih je zasekalo tuje robstvo: odpadništvo še ni iztrebljeno.
Upamo, da sta dva zaporedna mogočna tabora slovenske katoliške dijaške mladine tudi v tem pogledu začetek nečesa novega.
Slovensko katoliško dijaštvo je letos v Slovenskih Konjicah mogočno izrazilo vso svojo vero: globoko vero v Boga, svojo neomajno zvestobo katoliški 'Cerkvi, svojo ljubezen do slovenskega naroda, svojo vdanost močni in nepremagljivi Jugoslaviji.
Bog — narod — država!
V tem geslu je izražena skrivnost našega zmagoslavja. Mladina, ki je našla ravno pot k trem osnovnim stvarnostim osebnega in ob-čestvenega življenja Slovencev, mora zmagovati proti vsem zgrešenim eno-stranostim. Zato pa je ob zaključnem kresu spontano privrel z naših src naš samozavesten bojni klic: Narodna mladina — to smo mil katoliška mladina z iskreno narodno ljubeznijo in z resnično zavestjo odgovornosti za zdravo narodno rast.
V takem duhu in ozračju je potekel peti tabor slovenske katoliške dijaške mladine v organizirani skupnosti Slovenske Dijaške Zveze. Volja do neomajne enotnosti proti slehernemu poizkusu sektarstva, ki jo je naš letošnji tabor tako mogočno izpovedal, pa je jamstvo, da bo naše konjiško zmagoslavje ostalo trajno. Kakor pred petimi leti z gore Oljke tako bodo naši ognji iz Slovenskih Konjic osvojevalni: Slovenska Dijaška Zveza bo zajela vse zdrave ude velike slovenske dijaške družine!
Obisk, s katerim so počastili naš tabor naši najvišji cerkveni in narodni predstavniki, škof lavantinski, slovenski ban, slovenski minister, slovenski narodni zastopniki in predstavniki slovenskih mest — pa priča o razumevanju, k! ga je organizacija slovenskega katoliškega di-jaštva deležna na najvišjih mestih. Obenem pa so ti obiski simbolično izpričali jekleno vez, ki druži vse veje našega narodnega gibanja v eno samo neporušno celoto.
Tako so Slovenske Konjice bile mnogo yeč kot samo notranji praznik slovenskega katoliškega dijaštva.
Srednješolci, srednješolke!
Vstopajte v krožke Slovensko Dljaike Zveze!
venskih srednjih šol, ki so se odzvali našemi1 vabilu. Referentka je nato prečitala pravil® SDZ, ki jih je junija potrdil prosvetni minister g. Čirič. Polne volje in polne načrtov za n®' daljnje delo smo se to dopoldne razšle.
Zadnje predajanje je še prav posebno ra&' vnelo naša srca. Govoril je g. prof. Terčelj* »Iz krvi narodnih mučenikov klije življenje«' Orisal nam je trpljenje in mučeništvo naših bratov	Šele	zdaj smo dobro
spoznale, koliko upanja stavijo v nas naši slo* venski bratje	Mnogo priznanj®
je žel g. predavatelj, ko nam je pokazal po* do ljubezni, ki naj se izraža v delu zanje. končanem predavanju smo se razgubile 1,8 vse strani. Vse je hitelo pripravljat kres.
Zaključek ob kresu
Po večernicah smo se strnile v sprevod skozi trg. Mogočno kot še nikoli je donel® slovenska pesem iz naših grl in se razlival® preko polj. Med neutrudljivim petjem in vzklikanjem smo prispele do kresa. Zažarel je kres* Prižgale smo ga z ognjem, ki smo ga prinesi® s Prihove, kraja, kjer je mučemiška kri slo* venskega akademika napojila našo zemljo.
Razpoloženje ob kresu je povzdignilo o®” kaj pevskih in zabavnih točk. Naša srca bila polna hvaležnosti in ljubezni do vsej| onih, ki so nam s svojo pomočjo priporni do tako dobro uspelega tabora. To je izrazil® v imenu vseh deklet voditeljica tabora 'tov' Lenčkova v kratkih prisrčnih besedah. .
Ko so Konjice že spale in je kres ugaš® ’ smo odhajale proti domu. Toda v naših srd1* je gorel ogenj navdušenja do dela za slovel' ski narod in jugoslovansko državo. Iz n®* grl pa je še pozno v noč vrela pesem:
»Lica rdeča, žarne oči, ustna goreča, polna krvi, stisnjene roke v močne pesti, bodo branile slovensko kri...«
Naše slike: 1. Udeleženke Tabora. ''j
2.	Škof dr. Tomažič prihaja. 3. Na stop0’^ pred cerkvijo. — 4. in 5. Slovo od Konjic-6. Fantje na Taboru. — 7. Zastopnik lavaritu1^ sketga škofa dr. Cukala prihaja. — Pokr^ vitelj tabora, ban dr. Natlačen pred Prosv nim domom.
DekliSki Tabor
17. julij. Veselih lic in dobre volje smo sedle v vlak, ki nas je pripeljal v Poljčane. Skupno s Štajerkami smo se odpeljale proti Slov. Konjicam. Mračilo se je že, ko smo se bližale zaželeni postaji, odkoder smo zaslišale vesele zvoke godbe konjiškega Prosvetnega društva. Prijetno presenečene smo poskakale iz vagonov. Na postaji so nas pričakovali ter nas pozdravili predstavniki javnih oblasti, prečastita duhovščina in članice dekliškega krožka v krojih. Vsi smo se sttmili v dolg sprevod in navdušeno odkorakali skozi trg, okrašen s slovenskimi in državnimi zastavami, proti šoli, kjer smo prenočevale. Še dolgo je polnila trg pesem in živahni vzkliki kraljevskemu domu, Jugoslaviji, slovenskim voditeljem in Slov. Konjicam.
kako naj služimo svojemu Kralju ter nas tako duhovno pripravil na kongres.
V odmoru je zadonela slovenska pesem, ki je izpolnila ves prosti čas do naslednjega predavanja, v katerem je govorila ga. profeso-
Navsezgodaj smo se drugo jutro zbrale pred župno cerkvijo, kjer smo skupno s številnimi zastopniki oblasti in uradov pričakovale prevzvišenega g. knezoškofa dr. Tomažiča. Točni ob 7 se je pripeljal prevzvišeni s spremstvom. Nasproti mu ije hitel milostljivi gospod arhidiakon Tovornik, ki ga je pozdravil ter peljal med dolgima vrstama navdušenih dekleft pred cerkev, kjer smo mu tudi me voščile dobrodošlico in mu izročile šopek cvetja. Po končanih pozdravih smo odšli k službi božji, ki jo je daroval prevzvišeni ob številni asistenci; večina deklet je pristopila tudi k sv. obhajilu.
Predavanje vladike lavantin* skega
Po cerkveni slovesnosti in zajtrku smo odšle na pričetilo zborovanje v Društveni dom, ki je bil ves slovesno okrašen. Zborovanje je pričela tow. Joža Lenčkova, referentka SDZ za dijakinje, ki je pozdravila vise navzoče in nato predala besedo predavatelju, prevzviše-nemu g. knezoškofu dr. Ivanu Tomažiču, ki nam je govoril o temi: »Naš narod v službi Kristusa Kralja«. Razložil nam je, zakaj in
rica Ina Slaparjeva o Slomšku kot vzoru slovenskega domoljuba. Predstavila nam je njegovo življenje, delo in njegovo žrtev ter ljubezen do slovenskega naroda in jezika. Dopoldansko zborovanje smo zaključile s Slomškovo pesmijo, ki nam je prišla prav iz srca: Preljubo veselje, oj, kje si doma?«
Popoldne smo porabile za izlete v prelepo okolico.
Mračno in tiho je bilo naslednje jutro v cerkvi. Milostjivi gospod arhidiakon je daroval sv. mašo zadušnico za pokojnega člana Slov. dijaške zveze in narodnega mučenika
Rudolfa Dolinarja. Dopoldne je predaval akademik Peterlin o sovražnikih našega naroda. Njegove besede so našle mnogo odziva v mladih srcih, kar se je pokazalo v viharnem ploskanju in vzklikanju. Med navdušenim petjem je hitro potekel čas odmora.
Slavnostni sestanek kroZkov
Nato se je vršil slavnostni sestanek krožkov SDZ. V kratkih besedah nam je tovarišica Lenčkova očrtala razvoj organizacije in njeno delo. Poudarila je za nas nad vse važen dan, ko je naše skrito delo dobilo priznanje s
28. julija 1939
»STRAŽA V VIHARJU«
Fantovski Tabor
Sredi zelenih gričev leže Konjice kot otok fPote. Od vseh strani pljuskajo vanje valovi dozorevajočih polj in se s šumenjem gozdov *®r zvonenjem konjiških zvonov zlivajo v pe-8en>i kaj v pesem, v molitev, ki kipi proti ®«bu: v molitev za sveto zemljo slovensko.
Lepo in krasno pojejo konjiški zvonovi. "0 neba seže njih glas, do zadnjega kotička •kvenske zemlje, vse do Slovenske Krajine
do Goriške, ki čaka tam 'onstran kralja Matjaža. Toda kaj ibi tol V naših dušah so Zapeli, tako milo, tako neodoljivo, da smo Pohiteli v hrepenenju za njimi koit očarani Potnik za vilimjo pesmijo.
In doživeli smo kot dan vstajenja.
Od štirih vetrov smo se zgrnili v Poljča-
Bilo je muzike, pesmi in vriskov, da so “oljčane tonile v njih in da so se nad Bočem izprsile megle, ko je iz tri sto grl zaorila 0rWska himna in gromki »Bog živi«.
_ »Mlinček« nas je popeljal skozi polja in ^kkom ni bilo konca; saj mladost je mlada
Povsod.
Sprejem v Konjicah je bil veličasten. Z ®avdušemmi klici smo pozdravili ta lepi konček štajerske zemlje.
*Prejem v Konjicah
•
Na kolodvoru so nas prisrčno pozdravili Pr^dstavniki Slovenskih Konjic gg. arhidia-On, župan, sodni starešina, poslanec Sevšek, ^krajni glavar in okr. podnačelnik in šolski Upravitelj. Bili »o veseli našega prihoda in so Pfcin želeli dobrodošlico. To da je slovenska 2e*nlja, so dejali, in v zmoti je, kdor misli dru-Sače. Mi pa; Živele Slovenske Konjice in Bog ^'vi Slovenske Konjice!
Prisrčna je bila njihova beseda in radost ^ njihovih očeh, ker je prišla k njim mladina, er jim je prinesla novega olja za sveti ogenj, Prižgan pred oltarjem slovenstva. Nam pa je “Mo dobro, ker smo čutili, da smo prišli —
škofa dr. Ivana Tomažiča, prelata g. dr. Cukalo, ki je pohitel med nas, da bi nam podelil blagoslov za nalogo, ki smo si jo nadeli. Kaj mislite, ali je bil vesel take vojske?
O, bil je vesel. Zlasti takrat, ko se je vsa mladina zgrnila v cerkev k sveti maši in pridigi.
Pokrovitelj tabora prihaja
Po sveti maši je bil sprejem pokrovitelja tabora gospoda bana in obenem pričetno zborovanje. Zopet radost An navdušenje, ki mu ni bilo ne konca ne kraja. Slovenska mladina je sprejela svojega pokrovitelja tako, kot zna sprejemati samo mladina.
Tri sto nas je bilo po številu, a po navdu-etl)u za deset bataljonov. Šli smo na pohod *^d Konjice. In smo jih osvojili. Nismo nasko-*h s topovi, temveč s klici »Bog živi«; nismo Popadali z noži, temveč s pesmijo in sloven-ko besedo, moško besedo. Pa smo jih osvo-'di. Kako so veselo vihrale zastave, kako so * 'pken padali nageljni in vrtnice in navdušeni *hci so zveneli prav do neba. Pesem »Hej, Jovenci, naša reč slovenska živo klije« nam 111 žla nikdar tako od srca.
Zmagoslavni vhod
, V dolgem sprevodu smo šli skozi Konjice, en sam val navdušenja in smo se ustavili °a dvorišču deške šole, kjer smo še parkrat zsklicali slovenskim Konjicam, našim bratom j^stran, našim voditeljem, našemu kralju in Jugoslaviji. Ob koncu smo zapeli državno TOno, nato smo se razšli.
Še dolgo v noč je vršalo v Konjicah kot v P®nju, kadar rojijo čebele. Končno je vse utih-n °, le polja in logi okrog so pritajeno peli v otrpnem pričakovanju.
*
». Navsezgodaj, ko je zapela trobenta, je nad ulji sijalo sonce. Vsuli smo se pred cerkev, kor čebele na ajdova polja, da naberejo edu. Sprejeli srno zastopnika prevzvišenega
vedno in povsod, kamorkoli nas bo življenje postavilo. Vedno nam bodi pred očmi korist našega naroda in njegov prospeh in nič naj nam ne bo bolj ogabno in odvratno kot poniževalno kupčevanje in bar a tanje z ljubeznijo do svojega milega naroda.
Zavedati se moramo, da nam je narodni, gospodarski in kulturni napredek mogoč samo v okviru naše Jugoslavije in prav nikjer drugje. (Pri teh besedah se je vsa dvorana dvignila in zadonela mogočno v državno himno).
Vendar je naša država mlada. Ob prevratu je bila tako rekoč znešena z vseh vetrov. V enoto so se združile dežele z najrazličnejšim gospodarskim, kulturnim in narodnim ustrojem. Zato sd ne smemo čuditi, da je v tej državi prišlo do trenj in nasprotij, ki še niso popolnoma prenehala. Ne smemo se čuditi, da
Pozdravi, brzojavke
Po pozdravnem govoru predsednika SDZ inž. Tepeža smo s tabora odposlali naslednje vdanostne oziroma pozdravne brzojavke; Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu-namestni-ku Pavlu, slovenskemu narodnemu vdditelju dr, Antonu Korošcu, slovenskima škofoma dr. Tomažiču in dr. Rožmanu in ministru prosvete dr. St. Čiriču.
Pokrovitelj tabora ban dr. H. Natlačen govori:
Prinašam Vam vsem, ki ste zbrani na tem taboru najprej prisrčne čestitke našega narodnega voditelja dr. Antona Korošca. Želel je sam osebno priti med Vas, žal pa so mu nepričakovane ovire to preprečile.
Kadarkoli prihajam na tabore Slov. dij. Zveze, se vedno spominjam nazaj v predvojno dobo in na tabore takratne Sl. dij. zveze. Takrat so se ti tabori vršili brez sodelovanja oblasti in zastopniki oblasti so kvečjemu milostno puščali te tabore na miru, če jih že niso naravnost ovirali. Takratna inteligenca se je malo menila za mladi slovenski katoliški naraščaj. Bila je po svoji krvi tuja slovenskemu narodu in njegovi mladini.
Toda časi in razmere so se spremenili. Dobili smo inteligenco iz svojega naroda, ki čuti eno s svojim narodom, ki ji je mar rast in razvoj naše mladine, in ki s ponosom in zadovoljstvom zasleduje njen boj za lepšo podobo našega slovenskega naroda.
Želim, da bi si tudi Vi jasno predočili, kaj smo dobili s svobodno državo. Svojo državo moramo ljubiti. Moramo jo ceniti, kot največjo dragocenost, kakršne nikjer drugje ne svetu dobili ne bomo. Zato poživljajmo narodno zavest in ljubezen najprej sami v sebi in ponesimo jo nato med naš narod, da bodo vsa srca vzplamtela kot mogočen kres v ljubezni do svojega naroda in države. Ta ljubezen naj nam ne bo samo izraz čustvovanja, ampak realnost v tem smislu, da jo bomo ohranili
v tej državi še ni vse idealno urejeno, kot bi si mi želeli. Toda nikar ne zabavljajmo in ne valimo krivde na posamezne osebe, ki navadno nosijo najmanj krivde, ampak glejmo, da bo naša država z našim sodelovanjem in podporo napredovala, rasla in procvitala, da bo močna na znotraj in na zunaj. Glejmo, da bodo to državo spoštovali tudi naši sosedje. Bodočnost našega naroda in države je odvisna od nas samih. Zavisna je od tebe mladina, ki si up in bodočnost našega naroda. Ako bo mladina ljubila svoj narod in državo, potem bosta narod in država rasla in uspevala.
Dvorana je bila velika in vredna Konjic, vendar je bila skoraj premajhna za toliko mladih src, gotovo pa pretesna takrat, ko je iz vseh grl zadonel pozdrav gospodu banu, med njegovim govorom pa državna himna.
Govoru g. bana je sledilo predavanje profesorja dr. Deržečnika iz Maribora, ki je govoril namesto zadržanega lavantinskega škofa. V lepi besedi je predavatelj razvil veliko misel o slovenskem narodu v službi Kristusa Kralja. Tako je bil naš tabor takoj ob svojem začetku vpeljan v pripravo na VI. kongres Kristusa Kralja, ki se tokrat vrši na slovenski zemlji.
Drugo študijsko predavanje je imel gospod profesor Šušteršič o Slomšku in o njegovem narodnostnem delu. Znal je krasno iz njegovih del izbrati najlepše citate, ki mu jih je mladina nagradila z navdušenim ploskanjem. Slomšek pa je postal naš lik narodnega delavca. Naj navedemo samo nekaj mest:
Nai vladika Slomiek — vzor slovenskega domoljuba
Sveti naš vzornik, veliki naš vladika! Prišli smo v te prelepe kraje, ki jih je blagoslavljala tvoja roka, ki jih je objemala tvoja ljubezen, ki jih je dvigal tvoj pogum, tolažila tvoja beseda in osrečavala tvoja molitev.
Vsepovsod vidimo tvoje stopinje, sledove tvojega dela; povsod čutimo tvojega velikega duha.
Prišli smo, da se ob tebi navdušimo za svoje ideale, da se ogrejemo v ljubezni tvoje bližine, da obogateni in prekaljeni ponesemo iz Konjic svetega ognja v slednjo našo vas in šolo.
Veliki naš domoljub, naš Cicero slovenski — kakor so ti djali — hotel bi imeti danes tvoj glas in tvoje goreče srce, da bi — kakor si le ti znal — navdušil našo mlado inteligenco za tvoje svete vzore, da bi jo opozoril na tvoje bogastvo, jo napotil k tebi, da bi vselej ostala božja in slovesnka.
V kmečki hiši tam na Slomu mu je stekla zibel. Vse svoje življenje je ostal živ, delaven ud svojega naroda, veren sin svojega ljudstva. Ostal je skromen in priprost. Poznal je svoje ljudstvo, živel iz njim in zanj, z njim delil veselje in bridkost. Nobena gora mu ni bila previsoka, nobena pot preslaba, noben krov prereven in prenizek. Rastel je med svojim narodom, kot velikan je še bolj občutil ponižanje in zapuščenost svojega ljudstva. Lotil se je ciklopsikega dela, dovršiti ga je mogel samo on, še on v trpljenju in bolečini, »Drugi narodi napredujejo z orjaškimi koraki« je dejal, »ali naj le naše ljudstvo ostane pust in neobdelani vinograd?«
Zvest pastir je skrbno čuval svojo čredo, vodil jo po poti poštenja, svete vere in narodne zavesti, na božje pašnice večne sreče in resnice.
Ko je malo pred svojo smrtjo blagoslovil romarsko cerkvico sv. Križa, je zapisal sv. Križu v čast:
Zastonj krivoverci trušijo in škripajo s svojimi zobmi.
Kristjani le k tebi hitijo,
Slovencev zaupanje si!
Hvaležni smo ti veliki vzgojitelj in učitelj našega naroda! Da si živel med svojim ljudstvom, poznal vse njegove bridkosti in potre-
be, čutil slednji utrip njegovega srca. Po očetovsko si skrbel za našo mladino, ti si ustvaril naše prve ljudske šole, ti si nam dal slovenske učne knjige, le ti si se brigal za naše srednješolce in bogoslovce, že takrat si gledal v njih kvas in bodčnost našega rodu, našo srečo ali propast, naše vstajenje ali smrt.
Z veliko inteligenco, gorečo ljubeznijo in uvidevno širokogrudnostjo si peljal svoje ljudstvo skozi viharje osem in štiridesetega leta. Bal si se le za slovenstvo in pravo vero.
Božji blagoslov je spremljal slednjo kretnjo velikega učenika. Dvignil si svoj ljubljeni narod, posvetil in prosvetlil ga ter ga pripravljal za veliki dan vstajenja. Vse isi mu bil povsod. Delal čudeže s časom in denarjem, delal noč in dan, čast prepuščal drugim. Kot neustrašen borec si često ostal sam v boju za pravice svojega ljudstva. Kot visoko naobra-žen in neustrašen mož si v polni meri vršil svoje poslanstvo med slovenskim narodom. Odločno si se boril za sv. vero in narodne
NAŠIM PRIJATELJEM IN TOVARIŠEM!
Ako še nisi na list naročen, prosimo, da pošlješ priloženo naročilnico izpolnjeno. Postani naš naročnik! Ako si pa že, reci vsaj eno lepo besedo za naš list v Tvojem prijateljskem krogu.	i
»Straža v v i h a r j u«. ,
»STRA2A V VIHARJU«
130
28. julija 1939
svetinje. Saj si dejal: »Šola je za domačo hišo in cerkvijo prva dobrota. Prava vzgoja pa se more opirati ile na narodni jezik, ki ga ljudstvo govori in razumejo otroci. Učitelj bodi vnet Slovenec, ile tako ibo raisted njegov uspeh, veselje in ugled.«
Slovenska beseda mu je bila najdražja dediščina in poleg molitve edina tolažba v bridkosti. Kjerkoli je oznanjal vero v Boga, povsod je odkrival lepote in bogastvo materinega jezika, navduševal in vžigal zanj, kakor je izanj ves .gorel sam. /Naj govori on tudi nam: »Prižgijmo lučko slovenskega jezikal Ko bo že črna zemlja naša trupla krila, bo žlahtni sad slovenščina rodila.«
Velikega človeka ni moglo ponižati ali užaliti zahrbtno zasmehovanje. Ponosno in goreče je branil svoje slovenstvo:
»Slovenka me je rodila,
Slovenka me je dojila,
naj me slovenščina hvaležnega sina ima!«
»Ne bojte se,« je dvigal malodušne, »bodočnost je naša«. Pol Evrope je slovanske! Prej se bo zasukalo sonce okrog zemlje, kakor bo izkoreninjeno slovanstvo.«
Hvala ti, veliki naš videc in učitelj, za te besede, še danes — 80 let po tvoji smrti — so aktualne in potrebne.
* * *
Popoldansko zborovanje smo začeli in končali s slovensko pesmijo. Govoril je tovariš Peterlin o sovražnikih našega naroda. Nato so bile večernice in spoved. Večer pa je potekel v pesmi in muziki. Naši vrli trnovski študentje so priredili promenadni koncert, katerega spored je bil: slovenska nar. pesem.
NaS strumni nastop
Da je naš letošnji tabor tako veličastno potekal in mogočno končal, k temu je mnogo doprinesel naš strumni zunanji nastop: Kadar smo se skupinsko pojavili v javnosti, smo vedno bili urejeni v kolonah, smo korakali, skupinsko enotno vzklikali in peli. Zato je bil naš vhod v Konjice tako osvojevalen, zato vtisi v prebivalstvu tako močni, zato naša bakla-da toko učinkovita. Neurejena množica kaže na neurejena stremljenja, urejene vrste pričajo o enotnosti duha in strnitvi volje: zato užgejo, potegnejo za seboj in vse premagajo.
V tem pogledu so bile Slovenske Konjice naš prvi poizkus. Pa zelo uspeli poizkus. Drugo leto bo zato zunanji izraz in okvir našega tabornega življenja še dvakrat mogočnejši in strumnejši, Naš »generalni štab« je za zunanje-tehnično pripravo prihodnega tabora iz letošnjega poizkusa dobil mnogo važnih izku-šenj.
Naša disciplina je zavestna in zato smotrna. Naš red in naša strumnost sta prostovoljna in zato prepričevalno učinkovita.
Disciplinirana in strumna mladina — pol uspeha. Disciplinirana in strumna katoliška narodna mladina z globokim osebnostnim življenjem in z jasnimi skupnostnimi nameni — gotova zmaga!	^
Nedeljsko jutro je bilo mračno, a mi srno bili veseli. Zbrali smo se v cerkvi k molitvi in sv. maša. Darovali srno jo za ubogi slovenski rod, ki ga že več kot tisoč let tepe usoda. Ob koncu je tričetrtine udeležencev pristopilo k angelski mizi in prejelo kruh močnih. Takrat smo jasno začudili resnico, da bo Bog tisti, ki bo rešil naš narod pogube.
Na našem tretjem študijskem zborovanju je govoril vihamo pozdravljen duhovni vodja SDZ, univerzitetni profesor dr. Ehrlich. Govoril nam je o tistem času, ko smo postali, oziroma postajali svobodni in ko smo izgubili velik del slovenske zemlje. Zato na delo! Pozval nas je, naj molimo za svoj narod, da mu bo Bog vrnil odvzeto zemljo.
Ni še končal svojih besed, ko je nepričakovano stopil v dvorano gospod minister Snoj. Tu je navdušenje prikipelo do vrhunca. »Snoji Snoji Snoji« je odmevalo med ploskanjem po dvorani. Le tristo grl je zagrmel trikratni »Bog živi« gospodu ministru, ki je a svojo vplivno besedo dosegel, da je postala Slovenska dijaška zveza svobodna.
G. minister Snoj govori
Zelo me je razveselilo povabilo na Vaš tabor. Veseli me še posebej za to, ker ste svoj tabor postavili v Slov. Konjice, ki je tipičen primer za naše trge na Štajerskem.
Ta tabor je za Vas še posebno važen, ker je prvi, ki ga imate na svobodi Dobili ste priznanje od političnih in šolskih oblasti. Sedaj Vas čaka naloga, da svojo organizacijo čim bolj razpredete in razširite. Sedaj, ko je vaša organizacija priznana, še boj ni končan. Toda boja se ne smete bati. Kar si v boju priborimo, tega se vedno spominjamo in znamo ceniti. Boj je vedno v življenju in ga moramo pogumno prevzeti nase in ga junaško končati. Tudi poslej morate ostati zvesti svojim ciljem, ki ste si jih postavili v teh letih. Skrbeti morate, da bo vaša organizacija vedno čila in privlačna, da bo zajela čim več naših študentov.
Bojte se predvsem sektarstva, ki bi se utegnilo vtihotapiti v naše vrste. Naš največji slovanski greh je že od nekdaj nesloga, zato glejte, da boste vedno družili in nikoli razdvajali. Za svojimi gesli trdno stojte. Veliko žrtev ste doprinesli s tem, da ste svoj tabor priredili v počitnicah, ko je večina slovenskega dijaštva na počitnicah. Vedite, da bo ta trud poplačan in kronan z uspehom.
Tekom leta se je med našim narodom silno razgibala narodna zavest. Vi ste si postavili za predmet svojih razprav naš narodni problem. Zdi se, da moramo zdaj vedno bolj in bolj poudarjati tudi naše državno vprašanje. Poudarjati moramo med narodom državno misel. Cilj vsakega naroda je lastna država in mi Slovenci smo si tako državo že ustanovili.
Danes zaradi političnega položaja še posebej čutimo, bolj kot kdaj poprej, da nam je možen obstoj in razvoj edino le v naši lastni državi v zvezi z našimi brati Srbi in Hrvati. Zato moramo povsod med našim narodom širiti to misel. Poudarjati moramo državljansko zavest, da nam preide državna misel v meso in kri. — Bog Vas živil
Zborovalci so gospoda ministra večkrat prekinili z burnim odobravanjem, ki se kar ni hotelo poleči. Ob koncu pa se je utrgal val navdušenja, ki se je končal mogočno v državni himni.
Nato je govoril mariborski podžupan in narodni poslanec gospod Žebot v imenu tistih, ki so se borili za našo severno mejo in ki so nosili na svojih ramenih narodnobrambno delo.
Gospod minister nam je orisal notranji in zunanji položaj naše države, nakar smo zborovanje zaključili in se poslovili od njega, ki je moral drugam.
Ustanovitev krožkov
Popoldne je doživela Slovenska dijaška zveza dan svoje obnove. Po krasnih besedah šolskega upravitelja gospoda Bratuža, ki nam je govoril o naših narodnih mučenikih, je predsednik Slovenske dijaške zveze, inž. Tepež, slovesno proglasil ustanovitev krožkov po gimnazijah, strokovnih in meščanskih šolah. Ob tej priliki je razdelil nagrade dosedanjim najboljšim poglavarjem. Darilo predsednika senata dr. A. Korošca — lepo uro je dobil tov. Štukelj iz Novega mesta. Darilo ministra Snoja pa tov. Omerza iz Ljubljane.
Krožkom so bili izvaljeni poglavarji z odborom, ki jih je dvorana navdušeno odobrila. S tem je Slovenska dijaiška zveza zapustila katakombe po sedmih letih skritega dela ter ponosno stopila na dan z uspehi, ki se ne dado preceniti. Razpoloženja med mladino ni treba opisovati. Saj je ona Slovenska dijaška zveza; ona je sedem let živela in trpela v katakombah; ona je sedaj stopila pod svobodno sonce.
In zdaj je slovenska dijaška zveza zunaj! Računajte z njol Vsi! Uničil je nihče več ne bo! Nihče!)
Naših pet fiimen
Posebni namen našega letošnjega tabora, izražen v tabornem geslu: Sveta si zemlja slovenska, tri osnove naših stremljenj in naša vez s celoto slovenske katoliške skupnosti so na našem taboru na zunaj mogočno prišli do izraza v petih himnah, ki so vezale naš letošnji tabor v slovesno harmonično enoto:
Povsod Boga — z njo srno izražali našo vdanost Kralju ljudstev, našo zvestobo katoliški Cerkvi ter posvečali sebe in naČA zemljo Kralju kraljev lin Vladarju ljudstev.
Državno himno - ki smo jo zapeli ob prihodu v Slovenske Konjlice, ob besedah, ki sta jih govorila o jugoslovanski državi g. ban in g. minister Snoj, ob našem kresnem ognju in ob sklepu na konjiškem trgu, je izpričala našo močno vero v nepremagljivo narodno državo Jugoslavijo.
Hej Slovenci — naša slovenska himna je utrjavala našo ljubezen do slovenske zemlje.
Hej Slovenci, kje so naše meje — je donela na našem taboru v Slovenskih Konjicah kot naša narodno-obrambna prisega.
Orlovska himna — nas je družila z armado organizirane slovenske mladine, hrbtenice naše narodne odpornosti in strum-nosti.
Pet himen — pet različnih izrazov ene same uravnovešene zavesti in ene same mogočne volje živeti in boriti se za Boga, na-rod in državo.
Tako je s pesmijo izražala svoja hotenja mladina, ki je drzno, a prepričevalno zavpila iz Slovenskih Konjic: Narodna mladina to smo mi!
Baklada in narodni kres
Zadnje trenutke tabora smo posvetili spominu Rudolfa Dolinarja, ki je na Prihovi padel pri delu za ohranitev slovenskih svetinj. Na kraju njegove mučeniške smrti je gospod župnik s fanti opravil molitev, gospod Bratuž pa je imel nagovor. Na mučeniškem kraju so prižgali baklo, ki jo je petdeset fantov v štafeti preneslo v Konjice. V Konjicah jih je pričakoval ognjeni špalir, ki se je nato strnil v dolge kolone. Ves sprevod se je pod morjem luči pomikal skozi Konjice, se kot ognjena reka razlil na polje proti mestu, kjer je bil pripravljen kres. Prižgali smo ga z baklo, ki je bila prenešena s kraja Dolinarjeve smrti. Vzplapolal je visoko proti nebu in vse Konji-
ce so se kopale v njegovem svitu. Bil je si®' bol ognju, ki nam je gorel v prsih in ki j® 8 svojim žarom objel Konjice ter vso slovensko zemljo. Kres je ugasnil, ogenj v naših prsih Pa bo gorel, dokler nam bo v srcih tlela le isfcr& življenja.
Ob kresu nas je pozdravil župan mest® Celja, gospod dr. Voršič. V imenu slovenskih mater nam je govorila njegova soproga gosp* dr. Voršičeva. Gospod Bratuž nas je še enkrat spomnil bratov onstran Triglava in onstraB Karavank. Dr. Hanželič nas je navduševal d* najj ohranimo ogenj, ki smo ga kot simbol prižgali, vedno v svojih srcih.
Vsi govori so nam bili v dokaz, da starej& čutijo z nami, da se lahko naslonimo nanje ko* na trden zid. Dali smo jim svečano obljub0’ Praper jo je dal za nas vse, da smo in h0* čemo biti vedno Slovenci, vredni svojih pred' nikov in vredni svete zemlje slovensk®' Naš program je le eden: Bog - Narod - Dr žava.
Kres je ugašal in tovariš Leskovar se je v našem imenu poslovil od Konjic, ki so se
belile v zadnjem svitu ugašajočega ognja. In k o®' čali smo pri kresu s pesmijo ter molitvijo Z® narod, za sveto zemljo slovensko.
Po kresovanju pa smo na konjiškem trgu * državno himno' zaključili naš tabor.
Konjice pa nam bodo simbol zemlje nai>e' revna je, a lepa, An naše delo je njej nami®' njeno, naša molitev za njo darovana.
Sveta si, zemlja slovenska.
Fantje iz trnovske fare
Da je bilo letošnje taborno razpoloženi®, strumno, veličastno, a neprisiljeno fantovsko veselo obenem — zato gre zasluga neunutf” nim, ves dan svirajočim, a vendar vedno ta' borni disciplini se pokoravajočim trnovski®* fantom, ki so prinesli v Slovenske Konjice pr polni salonski orkester. Za veselo razpolož®' nje, ki so ga s svojim ubranim igranjem sl®* venskih narodnih pesmi večali, posebno z dv®' kratnim promenadnim koncertom na koflj*' škem trgu, jim niso hvaležni le fantje-taborjf ni, temveč tudi Konjičani. Ti trnovski fantj® na našem prihodnjem taboru s svojim ork®' strom ne smejo manjkati!
»Generalnemu štabu« pa je v predaja®)11 zbornih povelj zelo lajšal posel stasiti trobe®' tač, čigar pozivom so se taborjani točno od' živali. Tudi on in njegova trobenta bosta prihodnjem taboru nepogrešljiva.
Edinost med katoliškimi akademiki
Priznajmo resnico: med nami ni prave edinosti.
Ta edinost se ne bo dosegla ne z mnogimi debatami, ne s prikritim, doslednim izpodkopavanjem bratskih društev, ne s tajnimi, strogo zaupnimi okrožnicami, ne z uvedbo cele vrste novih društev, ne z volivnimi manevri in triki pri občnih zborih, ne z »enotnimi vodstvi«, ki naj bodo enotna v tem, da stoodstotno mislijo kakor en sam človek.
Pot do edinosti je druga:
1. Spoznajmo potrebe edinosti: verski nasprotniki so edini o>4 Moskve preko Evrope do Meksike; narodni nasprotniki so si že to leto po načrtu delili slovensko zemljo.
2. Iščemo edinost za ceno velikih osebnih žrtev.
3. Molimo h Kristusu Kralju za edinost med nami.
4. Imejmo veliko ljubezen in spoštovanje med seboj; pustimo svobodo tam, kjer je dovoljena, ne izrinjajmo iz odborov pod pretvezo, da mora biti vodstvo enotno, vse druge, ki imajo lastne iniciative.
5. Iščimo izrecno sodelovanje društev in skupin.
6. Priznajmo brezpogojno navodila in načela Cerkve. Podredimo se nadpastirjem, če drugače uredijo, kot bi želeli mil Ne oni z nami, pač pa mi moramo ž njimi soglašati
7. Ne dokazujmo, da so naše metode tistf1 ki jih cerkveni odloki in odredbe potrjuj®^ in da naj se zato vsi po nas ravnajo, afflp®^ bojmo se lastnih razlag in mnenj...
8. Ne pozabimo, da Ljubljana še ®‘ vsa Slovenija, da je poleg ljubljanski glav in vodstev še Maribor in morda še k« drugega. V zadnjih 40 letih se je taka eO^ stranost opetovano hudo maščevala!!
Abiturenti!
Vstopite jeseni v Akademski kljjJ^ Straža, ki je začet n i k in nosilec^-novitvenega gibanja med slovenskim ka-^jj. škim dijaištvom!
Akademski klub Straž*'
Obvestilo
Nekatera akademska društva so ka*0^' škim abiturientom razposlala neke vrste P°' slanice. V njih je storjen poizkus abituri*0* nekoliko po svoje informirati o namenih P napakah akademskega kluba Straže in **r?' farskega pokreta sploh. V zvezi s tem j*v'j Akademski klub Straža, da bo s svoje katoliškim abiturientom pravočasno obj«*®^ svoja stremljenja, v kolikor bi po sed* nem vsem vidnem pozitivnem delu str«*** skega pokreta to ie bilo potrebno.
Akademski klub Stral*