Štev. 3. V Gorici dne IS- februarja 1909. Tečaj V. 1 Zornik Gorica, Gosposka ulica št. 11 priporoča najtopleje svojo veliko zalogo vsakovrstnega modnega blaga, perila, pletenin, zimske rute, šerpe, čevlje, kožuhovine itd. ==. . OR5KI GOSPODAR Per 211/1909 List za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šok. v Gorici v p. ' Izdaja »Goriško kmetijsko društvo« v Gorici — Korenski trg št. 2. List izhaja v prvi in drugi polovici vsakega meseca ter stane 3 K na leto. Udje »Goriškega kmetijskega društva« dobivajo list brezplačno. HI. Poveraj v Gorici na Travniku I ____ „„,-. u . -- . ._____ priporoča svojo izborno trgovino. Krasne, velike belgijske kunce ---po 8 K eden, ima na prodaj Ivan Ivan Bednarik v Gorici, via della Metliko v Klancu — Istra. Croce 6, priporoča svojo knjigoveznico. I Jedina slovenska brivnica v Gorici na šfa2v;liku Štefan Nosič.-- fpTv> raznih vrst na raznih podlagah (I. in II. VI5JJlJwllv illv; vrste), kolči in bilfe raznih vrst ima na prodaj po jako ugodnih cenah posestnik in lastnik trtnice Forčič in drug v Komnu na Krasu. M. ^ ¥ naslednik Karola Čufer, prva in Vf^ SJrt fA| V edina slovenska kleparnica v Go-! J J rici, ulica della Croce št. 8 iz- ® Ij^ • M1VI1 vršuje vsa stavbena in galanterijska dela po načrtih. Posebno se priporoča vsem kmetovalcem za: mehe za žveplanje po zadnjem sistemu, škropilnice za vitrijol, polivalnike za vrte. Novost: ventilatorji za dimnike. Poprave so izvršujejo točno in po zmerni ceni. Svoji k svojim! o H rt t, "3 CD a rt rt N iS 2 "S > rt TJ rt S kdor kupi izgotovljeno pohištvo pri 3333333333333333 9HT0N BREŠijfiK Gorica, Gosposka ulica št.14 Via Signori lastna hiša kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov, za vsaki stan, priprostega in najfi-° nejega izdelka. Različno po-,tž hištvo iz železa, podobe na S šipe in platno, ogledala, 3333 žime in platno. 3333 « a d <0 S o- HI ** 3 a> P N S w ° ^ 3 w j? ® § (O 3 a ® d Železna orala, koja potrebujejo le polovico vlačne moči od navadnih, lahko vodljive, pripoznane *od prvih naših kmetovalcev za najbolje, se dobivajo v moji zalogi tukaj. Njih uzo-rec, kakor tudi uzorec mojih škropilnic proti peronospori se dobi v zalogi kmet. društva v Gorici. Uljudno se priporočam za odjemanje. ZIVIC i DRi. Trst, Trgovinska ulica št. 2. Peter Cotič čevljarsk mojster v Gorici Raštel št. 32 in Gosposka ulica štv. 1. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti dostavljajo. Najboljše vinske stiskalnice so naše stiskalnice „Ercole", najnovejšega in izvrstnega sestava s strojem za dvostroki in trajni pritisk; jamčimo da se sok popolnoma iztisne-bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah. Hidravliške brizgalnice „Syphonia" so najboljše. Delujejo same. — Posode za grozdje, sadje, plugi za vinograde, sušilnice za sadje, ročne stiskalnice za seno, mlatilnice za seno, mlatilnice za pšenico, čistilnice za žito, rezalni stroji za krmo in ročni malni za žito, razne velikosti, in še razni drugi gospodarski stroji. — Izdelujejo in prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejše, izborne, priznane in odlikovane Ph. Mayfarth-ove in dr. tvornice gospodarskih in vinarskih strojev na Dunaju, II. Taborstrasse 71. Nagrajeni v vseh državah z več ko 600 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ilustrovani eeniki in mnogobrojne pohvale v dokaz. Preprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer še nismo zastopani. 18767251 Umetne ognje, kakor: rakete, bengalične luči, rimske sveče, kolesa tudi po posebnih načrtih izdeluje tvrdka Ferd. Makuc tovarna umetnih ognjev Gorica. Bovsod koder je prepovedano v resnici / nevarno streljanje z železnimi možnarji se danes rabijo papirnati to-piei in sicer zato ker so oblastva dovolila vporabo teh, ker je spoznala da niso nevarni. Zvedel sem da je na Kranjskem razširjeno mnenje da je vsako streljanje prepovedano. To pa je napačno. Prepovedano je samo streljanje z železnimi možnarji. Priporočam toraj slav. županstvom in cerkvenim predstojnikom, da ob raznih slavnostih streljajo edino le z papirnatimi topiči, katere razpošiljam v zabojih, po: 50 komadov, za 20 kron, 100 komadov za 40 kron. DENDRIN (Karbolinej v vodi raztopen.) Najboljša sredstvo za pokoneevanje mrčesa in Ž rastlinskih zajedalk na sadnih drevesih, katero se i F je jako dobro obneslo po zimi leta 1908. — Spričevala, y navodila in uzorci se pošiljajo na zahtevo brezplačno. Tovarna za izdelovanje karbolineja It. Avenarius, Am-stetten, Nižje Avstrijsko. V~ Dobi se pri: j H. Hausbrandt v Trstu via Cecilia 12 in J pri Goriškem kmet, društvu v Gorici - - \ Svoji k svojim! = JVfova slovenska trgovina oblačilnega blaga FRANC RAVNIKAR Gorica ulica Iiaštelj štev. 16. (v lastnej hiši) priporoča si. občinstvu kakor tudi čč. duhovščini svojo veliko zalogo v to stroko spadajočega raznovrstnega blaga po najnižjih cenah. — Zagotavljaje solidne postrežbe, ter zmernih cen, se priporočam za obilen obisk udani Franc Ravnikar. Svoji k svojim! „Goriško vinarsko društvo" vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, ima v svojih zalogah in prodaja naravna in pristna vina z Brd, z Vipavskega in Krasa. Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. Uzorce vin pošilja na zahtevo. Cene zmerne, postrežba točna in reelna. Sedež društva: Gorica, ulica sv. Antona št. 7. -- Primorski Gospodar liist za povspeševanje kmetijstva v slovenskem primorju. Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici v p. Izdaja „Goriško kmetijsko društvo". fteo. 3. | gorici, dne 15. februarja 1909. feeaj Jf. 'Obseg: !. Nekoliko o sečnji in pogozdovanju kmečkih zemljišč; 2. Ali so kalijevnata gnojila potrebna?; 3. Belanska ali tolminska pasma?; 4. Kraškim vinogradnikom v prevdarek; 5. Gospodarske drobtinice; 6. Razglas; 7. Čebelarska podružnica. Nekoliko o sečnji in pogozdovanju kmečkih zemljišč. Seka se v gozdih v svrho naravnega pomlajevanja na tri različne načine in sicer: prebiralno, oplodno ali pa se gozd čisto poseka. Ko se izvršuje prebiralna sečnja, poseka se po celem gozdu vsako leto le najstarejša drevesa in pa ona, ki duše mladi naraščaj, so polomljena ali pa pohabljena Pri prebiralni sečnji ostane gozd enakomerno zaraščen, ker izraste mlad naraščaj iz semena, ki odpada z dreves, ki rode seme. Ta način sečnje je za malega posestnika najprimernejši in najbolj priporočljiv, kajti pri tem se dobi les za raznovrstne potrebe. Prepogostoma se pa tudi ta način ne izvaja povsem pravilno. Pri oplodni sečnji pa mora odrastel les, predno se ga poseka, •zasejati seme in varovati nekaj časa mladi naraščaj, da se primerno razvije. Na celi gozdni površini pusti se pri tej sečnji primerno število takih dreves, ki rode kaljivo seme in poseka se potem ista tekom treh ali štirih let in spravi iz gozda, na kar ostane na mestu le mlad naraščaj. Vse drugače pa je pri čisti sečnji ali kadar se poseka ves les •do golega. In ravno ta sečnja se izvršuje pri malih posestnikih prepogostoma in brez premisleka. Ko se hoče posekati gozd do golega, > pogledati je najpoprej, če so v bližini taka gozdna drevesa, ki rode -kaljivo in tako seme, katero naletava daleč na okrog in čegar saje- niče uspevajo tudi, če so izpostavljene solncu. Za to sposobne so Te smreke, bori in mecesni. Vsa druga drevesa zahtevajo v mladosti več ali manj varstvo drugih dreves. V tem poslednjem slučaju se toraj večji gozd ne sme posekati skraja do golega, ampak sekati se ga mora na ozke proge ali plazove, ki morajo biti obrnjeni proti jugozahodu. Imamo sicer gozdni zakon, ki zapoveda, kako se ima sekati in določuje, da se morajo do golega posekani prostori tekom petih let in stareje goličave takoj zopet popolnoma pogozditi, ako ni politična oblast iz posebnih vzrokov dovolila daljšega obroka. Včasih se zemljišče, na katerem so se posekala drevesa do golega, dolgo časa zopet ne obraste po naravni poti in če se to zgodi, se zemlja s časom zelo poslabša, posebno pa v takih legah in če je obenem še plitva, ki so izpostavljene preveč nalivom, vetru in solncu.. Pa tudi pri prebiralni in oplodni sečnji nastanejo kljub skrbnemu ravnanju praznote, še več pa se nahaja še dandanes precej velikih go-ličav, na katerih raste e revna ali nič vredna trava, kaj malega stelje ali pa celo le robida in malo ali ničvredno brinje. V vseh navedenih, slučajih bi moral vsak posamezni posestnik tudi sam gledati in skrbeti, da ne bo zemljišče ostajalo po nepotrebnem prazno in brez vsake koristi, in moral bi ga primerno pogozditi. Dandanašnji cena raznovrstnemu lesu od dne do dne raste, kajti lesa se potrebuje mnogo ter ga je vedno manj. Saj ne puščamo njiv praznih, zakaj br naj puščali gozdne praznote ? Z ozirom na to se mi zdi neobhodno potrebno, da na tem mestu spregovorim nekoliko natančneje o pogozdovanju do golega posekanih gozdov in goličav. Res je sicer, da pogozdovanje tudi nekaj stane, ali ni se treba: strašiti truda in troškov, kajti to se potem bogato povrne. Delo samo> pa tudi ni bogve kako težavno in nauči se ga lahko vsakdo v najkrajšem času. Vrhu tega pa je treba le dobre volje in ta pride sama: ob sebi, ako pomislimo nekoliko, da bo, če ne nam, pa našim potomcem v veliko korist. Ne izgovarjajmo se toraj, kaj bom sadil, saj jaz že tako in tako ne bom užival. Pomislimo vendar, da ni nam škodovalo, če so nam naši predniki kaj boljšega pustili in smo se-nad tem le radovali, zato skrbimo tudi mi, da napravimo, če ne sebi,, vsaj našim potomcem to veselje. Ker se, kakor je bilo že omenjeno, ni mogoče preveč zanašatit na to, da bi se do golega posekan gozd sam znova in v kratkemt obrastel in da raste pogostoma na istem prostoru mesto gozdnihi dreves le gozdni plevel in nastilj, ter ne kaže sejati iz raznih vzrokov na dobrih zemljah gozdnih semen in je to slednje priporočljivo le za plitve zemlje ali take, v katerih ni mogoče skopati primernih jam, zato naj se sadi raje sajenice. Po tem načinu se do golega posekan gozd in goličava najpoprej obraste z gozdom. Gozdne sajenice dobi se lahko pri okrajnih gozdnih nadzorstvih in sicer razglaša se oddaja sajenic za Goriško-Gradiščansko v septembru ati oktobru. Dobi se jih tam po precej nizki ceni. Koliko naj se jih nabavi za vsak hektar površine, odvisno je od tega, kaj se hoče prav za prav pogozditi, od ka kovosti zemlje in površine in od razdalje, v kateri bomo sadili eno drevesce od drugega. Ako se hoče pogozditi do golega posekan gozd, je najbolje, če se napravi jame blizu posekanih dreves in posadi sajenice v iste. V tem slučaju se potrebuje za vsak hektar kakih 3000 sajenic. Goličave z nerodovitno zemljo naj se obsadi najpoprej s črnim borom in še le pozneje naj se sadi na isto mesto druga gozdna drevesa. V rodovitnih in bolj vlažnih zemljah naj se sadi pa naravnost jelke ali smreke. Po goličavah se sadi navadno po 1 m v kvadratu ali takj, da je sajenica od druge oddaljena na vse strani po 1 m. Pri takem sajenju se potrebuje za vsak hektar 10.000 sajenic. Ako se pa sadi vrste po 1 in pol m narazen in v vrstah po 1 m, se potrebuje za to približno 4500 sajenic. V solnčnih in strmih legah in na plitvih zemljah naj se sadi bolj gosto nego v ravani in v dobri globoki zemlji. Kajti, če se sadj bolj na gosto, zaraste ali sklene se gozd poprej; v istem zrasla debla so ravna in gladka ter dado lepši in čistejši les. Stroški za tako sajenje so sicer nekoliko večji, prihrani se pa poznejše podajanje, ki se mora izvesti čestokrat tam, kjer se je sadilo bolj na redko. Na skalovitein in hribovitem svetu se pa ne more pravilno saditi, zato se mora saditi tam le po onih mestih, kjer je kaj zemlje in zavetja. Sadi se ali jeseni, dokler zemlja ne zamrzne, ali pa na pomlad, ko se zemlja odpusti. Sajenice, posajene v mrzlejših krajih jeseni, trpe čestokrat pozimi, posebno pa tedaj, ko se jih je posadilo na goli-čavo. Pogostoma privzdigne jih iz tal zmrzal. Najboljše je tedaj, ako ako se sadi spomladi, še preden je drevje ozelenelo, toraj od marca do maja meseca v nižavah in maja meseca v hribih. Jamice naj se napravlja v težkih in rahlih zemljah sproti z lopato ali motiko, v trdih zemljah naj se jih skopa že jeseni s krampom ali pikonom, da zemlja nekoliko sprhne ali se zdrobi. Ako je zemlja srednje zvezna, zadošča za sajenje, vštevši v to tudi kopanje, za vsakih 1000 sajenic 6 dnin. To delo izvede lahko gospodar z delavci sam. Prične naj se pa s sajenjem takoj, kakor hitro je sneg izginil in zemlja več ne zmrzuje, kajti pozneje je drugega dela dovolj. V nekaterih občinah, posebno pa na našem Krasu je že precej v sajenju izurjenih delavcev in delavk, ker se jih navadno rabi pri eraričnih nasadih. Če toraj ni delavcev, ki bi bili izurjeni v tem delu, naj se naroči iste, ker tem gre delo hitro izpod rok. Ako je zemljišče, ki se ima pogozditi, precej veliko, pogozdi naj se vsako leto vsaj nekoliko, kajti če se vsako leto nekoliko pogozdi, doseže se v par letih veliko. Da se pogozdovanje obnese, treba je pravilno ravnati s saje-nicami v času pred sajenjem, a nato jih tudi pravilno posaditi. Najboljše je, če se pride po sajenice s kakim "košem ali kripco za gnoj ali pa z oprtnikom. Ko se jih naklada, obda naj se koreninice z vlažnim mahom, da se preveč ne posuše. Posebno iglatemu drevju močno škoduje, ako se tenke koreninice preveč osuše. Ko se jih prinese ali pripelje domu, dene naj se jih v klet ali pa na vrt v kako senco ter jih nekoliko zasuje z zemljo. Ako se sajenice povezane v snope, naj se iste razveže in sajenice razširi v vrste izkopane jarke, in prisuje z izmetano zemljo. Prisuje se jih pa tudi lahko kje v senci v bližini zemljišča, ki se ima pogozditi. Ker so korenine, posebno pa one tenke zelo občutljive, zato naj se jih pri prenašanju k zemljišču, ki se ima pogozditi, zopet obda z vlažnim mahom ali drugim takim gradivom. Tudi za to je najbolje rabiti oprtnjake ali pa koše za gnoj. Ko se jih prinese na lice mesta, prisuje naj se jih zopet z zemljo in prične takoj s sajenjem istih. Posebno v solnčnih legah in bolj suhih zemljah naj se sadi čim prej mogoče, da se izkoristi vlaga, ki se nahaja v zemlji. Ako se hoče saditi pravilno, napne naj se močna vrvica, ki je pritrjena s konci na dva močna kratka kolca. Da se posadi pravilno in da gre delo hitreje izpod rok, naj se označi na vrvici oddaljenost posameznih dreves. Na teh mestih naj skopajo moški z lopato ali s pikonom primerno široke in globoke jame. Za sajenje pa se lahko porabijo ženske in šoli odrasli otroci, na vsak način pa morajo biti te osebe zanesljive in ako je le mogoče, naj nadzoruje sajenje go- spodar sam. Sajenja naj pa ne odda nikdar v akord, kajti v tem slučaju sade delavci slabo ali nepravilno in mnogo sajenic tudi zavržejo. Ako je zemljišče skalovito, skopa naj se jame najpoprej blizo posekanih debel ali skal, da bodo sajenice v zavetju. |ame morajo biti tako široke in globoke, da se korenine lepo razširijo po njih in poskrbi naj se, da bo imel sadilec pri rokah dovolj drobne zemlje. Ko so jame v redu pripravljene, prične naj se saditi. Prime nai se sajenico z levico in postavi na sredo jame, z desnico pa naj se jo zasuje z drobno zemljo. Med sajenjem naj se jo nekoliko privzdigne in potrese, da se vleže zemlja med korenine. Končno naj se zemljo z rokama potlači in pritisne k sajenici. Ako drobne zemlje primanjka, naj se jo z drugo tako visoko zasuje, da bo tako globoko v zemlji, kakor je bila poprej v sejalnici ali sadišču. Nikar pa naj se jo ne vsadi ne globokeje pa tudi ne plitveje nego je bila poprej. Po dovršenem sajenju naj se napravi z rokama krog sajenice z zemljo ali travno rušo nekak lijec, da se bo deževnica stekala h koreninam. Na Krasu se obloži sajenice potem krog in krog še s kamenjem, da so bolj v senci in da zadržuje kamenje vlago. Iglavcem se pri sajenju korenine ne smejo skrajšati, listovcem se jih pa lahko skrajša. Sadi naj se če le mogoče, ko solnce preveč ne pripeka ali pa veter premočno ne brije, sadi naj se rajši, ko je nekoliko oblačno in ni vetra. Y. šanje jasno in odločno, ni tako lahko, kajti veda nam tega doslej še ni razložila dovolj natančno, resnica pa je, da je kalij za razvoj rastlin neobhodno potreben in da rastline brez istega ne morejo uspešno razvijati se. Ako primanjkuje zemlji potrebne množine kalija, potem tudi druge rastlinske redilne snovi ne morejo pravilno vplivati na rastlino, dasiravno se nahajajo v zemlji v zadostni množini. Učenjaki so dognali, da deluje kalij na rastline prav ugodno in da se vsled istega, ako se v zemlji nahaja, množina škroba in sladkorja v rastlinah poveča, posebno pa se je to pokazalo pri gomoljnicah in ječmenu. Pravo fizijologično delovanje kalija v rastlinskem življenju nam sicer še ni popolnoma znano, to pa je gotovo, da brez kalija ne more uspevati nobena rastlina, naj si bo zemlja še tako dobra. Z vsako žetvijo odtegnemo zemlji določeno množino redilnih snovi, teh pa v zemlji zmanjka polagoma, ako ne skrbimo z gnojenjem za nadomestitev istih. Napačno je misliti, da ima drugače na videz dobra zemlja v sebi toliko kalija, da ga ji ni treba dovažati s kalijevnatimi gnojili. Te/ko je tudi soditi o uspehu kalijevnatih gnojil, kajti uspeh ni tako očividen, kakor bi se mislilo. Naši kmetovalci sodijo umetna gnojila večinoma le po zunanjih znakih na rastlinah, kar se posebno očitno kaže pri čilskem solitru, kajti tam se že na rastlinah samih pokaže v bujni rasti in temnozeleni barvi listov, kje da je bil raz-trošen solitar. Tudi vpliv fosforove kisline se da spoznati na sličen način, vendar ne tako jasno in določno, dočim se da to spoznati pri kalijevnatih gnojilih le na prav revnih zemljah. Kljub temu pa je dokazano, da učinkuje kali tudi v boljših zemljah prav dobro in če se pridela na hektaru zrnja le 200 kg več, tedaj se je gnojenje že dobro splačalo. Ta večji pridelek pa se ne more določiti s prostim očesom ali dokler je žito še na polju, temuč še le natančno tehtanje pridelka nas o tem še le prepriča. Gnojenje s kalijevnatimi gnojili se čestokrat ne izvede, ker misli marsikateri kmetovalec, da spravi dovolj kalija v svojo njivo s hlevskim gnojem. Ako pognojimo njivo 1 ha vsako tretje ali četrto leto na primer z 200 kv hlevskega gnoja, se nam zdi to že ve'iko, ali vendar je v tem gnoju premalo kalija, da bi zamogli doseči največjo množino pridelka. S prej navedenim gnojenjem spravimo v zemljo kvečem 120 kg kalija v vseh treh ali štirih letih; enako množino kalija pa bi spravili v zemljo, ako bi jo pognojili s 300 kg 40 odstotne kalijeve soli, ki stane približno 36 K. Koliko pa stane 200 kv hlevskega gnoja, to preračuna lahko vsak kmetovalec sam, ako ga ima toliko na razpolago. V srednje dobrih letinah odtegne pšenica zemlji 44 kg kalija, rž 56 kg in to nam je potem lahko v dokaz, da je 200 kv hlevskega gnoja na ha vse premalo. Z naslednjim naj v kratkem pojasnim, kako naj se gnoji ha zemljišča, ki se ga obseje z ozimno pšenico ali ržjo. Pšenica: 250—350 kg kajnita (ali 80—120 kg 40 odstotne kalijeve soli) 350—500 kg Tomaževe žlindre, 70—120 kg čilskega solitra. Rž: 400-500 kg kajnita (ali 120—160 kg 40 odstotne kalijeve soli), 400—550 kg Tomaževe žlindre, 100 - 150 kg čilskega solitra. Gori navedene množine veljajo le tedaj, ako se gnoji vsako leto, brez hlevskega gnoja. Ako se pa gnoji obenem tudi s hlevskim gnojem, potem zadošča od vsakega umetnega gnojila približno le dve tretjini gornje množine. Najbolje je, če se kajnit ali 40 odstotna kalijeva sol pomeša s Tomaževo žlindro in podorje ali dobro zavleče z brano; čilski solitar pa naj se vselej potrosi spomladi po vrhu in sicer ob času, ko so rastline suhe in ne mokre ali rosne, ker jih drugače osmodi. Kdor ni gnojil jeseni, ta še lahko zamudo popravi. Kajnit in Tomaževo žlindro potrosi se lahko vrh snega, če je zemljišče ravno, če je pa strmo, potem naj se potrosi prejnavedena gnojila še le tedaj, ko sneg skopni. M. Betonska ali tolminsko pasma 7 Čudil sem se, zelo sem se čudil, ko sem čital v „Primorskem Gospodarju" predlog gospoda ravnatelja slovenske kmetijske šole v Gorici, „da naj se deželnemu odboru oziroma zboru poda predlog, da se zakon o govedoreji spremeni glede Tolminskega tako, da se ne bo kupovalo in uvažalo belanske pasme, ampak da se bo v bodoče izbiralo med tamošnjo tolminsko pasmo najboljše in najlepše bike in rabilo le te za skok". Gospod Štrekelj je že sprožil v kmetijskem društvu in v njegovem glasilu, pa tudi na kmetijskih shodih in kjerkoli je imel priliko toliko modrih misli in predlogov v korist domačemu kmetijstvu, da se zares nisem mogel prečuditi temu predlogu, s katerim je očitno krenil na krivo pot Ker sem pred leti kot član osrednjaga odbora c. kr. kmetijskega društva pri vsakej mogoči priliki zagovarjal in priporočal uvajanje bikov belanske pasme v naše gorske okraje, čutim se sedaj poklicanim, izjaviti o Štrekljevem predlogu naslednje menenje: Nasvetovana prememba zakona ni niti potrebna, niti mogoča, niti umestna, ako bi sploh bila mogoča. Potrebna ni, ker zakon nikjer ne nalaga, da se morajo na Tolminsko uvajati biki belanske pasme in da se samo taki biki smejo^ uporabljati za plemenitev. Zakon določa: „Za plemenitev se smejo dopuščati samo biki krepke rašče, kojih pasma se zlaga z ono, ki obstoji v dotični pokrajini. ..." S tem določilom stoje v soglasju vsa naslednja in enako tudi vsa določila izvršilnega ukaza z dne 2. oktobra 1904 (štv. 21 drž. zak.) Po tem takem bi bilo samo ob sebi umevno, da se smejo uporabljati biki domače pasme, ako res obstoji taka pasma v tolminskem okraju in prememba bi bila torej čisto nepotrebna. Toda, kolikor je meni osebno znano in potrjeno tudi po najboljših poznavalcih tolminskih kmetijskih razmer, ni v naših gorah nobene tolminske goveje pasme. Kmetijsko znanstvo je ne pozna in Tol-minci sami tudi nič ne vedo o njej. Jaz menim namreč pasme v pravem pomenu besede] to je take govedi, ki se pozna po gotovih znakih in lastnostih in se po njih razločuje od živali drugih pasem.. Take pasme nimamo v naših gorah in zato trdim, da je prememba zakona v nasvetovanem zmislu nemogoča; kajti, kjer nič ni, ni kaj vzeti, da bi se uporabilo za plemenitev. Pač smo imeli nekdaj na Tolminskem neko domačo goved pšenične barve, ki je segala tudi na Kanalsko in tudi niže po deželi.. A ta se je sčasom pohabila in pomešala in njeni potomci se še vidijo tu pa tam zlasti po gorskih planotah, kakor po Banjšicah, dočim se na Tolminskem zgubljajo že njeni zadnji sledovi. Najdalje se je ohranila domača živina na Livku; tamošnje krave so bile na glasu kot najboljše mlekarice; a vendar jih je tudi tam že izpodrinila belanska pasma, ker je ljudstvo spoznalo< njene prednosti pred vsako drugo planinsko pasmo. Biki belanske pasme se uvajajo na Tolminsko že blizo 40 let navadno v prenehljajih od 3 do 3 let. V tej dolgi dobi se je goveja živina v naših gorah očividno zboljšala, seveda v tistih pokrajinah bolj, kjer so se občinski zastopi in posamezni kmetovalci brigali za to, da so se deležili podelitve čistokrvnih bikov. Tako vidimo na pr. po vaseh okoli Tolmina, Volč, Sv. Lucija in na Bovškem, v novejem času tudi okoli Kobarida prav lepo belansko živino, ki je v teh krajih, že čisto vdomačena. Zdaj je belanska živina postala na Tolminskem domača pasma in neprecenljive vrednosti bi bilo, da bi se še nekoliko let po uvajanju čistokrvnih živali, bikov in junic, tako spopolnila, da bi se Tolminsko lahko ponašalo s čistokrvno domačo živino. To bi potem kmetovalci lahko za pleme prodajali po takih cenah, po kakoršnih moramo mi sedaj plačevati čistokrvne živali na Koroškem. Nam bi pa potem ne trebalo več hoditi drugam po plemenjake, marveč bi jih v mejah svojega okraja zmenjavali med enim okrajem in drugim, ali tudi le med eno občino in drugo, da se nam živina ne pohabi radi plemenja v ožjem sorodstvu, katero je po naravnih zakonih škodljivo in postane tudi sčasom pogubno. Že do sedaj je goveja živina na Tolminskem vsled uvajanja čistokrvnih Belancev mnogo pridobila na svoji vrednosti, — to nam najočitniše kaže dejstvo, da prihajajo sedaj že Korošci in Solnograjci v naše gore kupovat govedo in da gonijo cele črede naše mlade živine čez Predil v svoje kraje, od koder jih najbrže zopet z dobičkom prodajajo — za pleme, morda celo zopet tja, odkoder so jih prignali. — Belanke so zanesljivo dobre mlekarice ; to njihovo prikupljivo lastnost so spoznali tudi v naši in v italijanski Furlaniji, odkoder prihajajo v novejem času posestniki, ki se bavijo z mlekarstvom, kupavat naše gorske krave belanske pasme. Tako mi je znano, da si je neki veleposestnik B o s m a iz naše nižine napolnil svoj hlev s samimi tolminskimi Belankami in da e jako zadovoljen ž njimi. Enako si je posestnik Tomasini v Topoljanu nabavil nekoliko belanskih krav na Tolminskem in dobiva od njih povoljne prihodke. „L'Amico del con ta din o", glasilo furlanske kmetijske zadruge v Vidmu, priporoča v svojih številkah 47., 48. in 49 lanskega leta na dolgo in široko krave belanske pasme in poroča, da jih je zadruga uvedla že skoro v vseh planinskih občinah videmske provincije. Tudi v slovenski Benečiji se že širi ta pasma, kar je jako pomenljivo za vse živinorejce ob avstrijsko-italijanski meji, ker bo to pospeševalo živinsko kupčijo med obmejnimi občinami. Omenjeni italijanski list je dostavil enemu svojih člankov te-le pomenljive besede: „Vse kaže, da smo z uvažanjem belanske pasme krenili na pravo pot, po kateri dospemo zanesljivo do zboljšanja svojih planinskih čred". In mi naj bi po 40-letnem delovanju in žrtvovanju popustili to pot in se povrnili tja, kjer smo pred 40 leti začeli delati? — Ne, ne! tega ne storimo; marveč skrbimo za to, da postane belanska pasma zares — tolminska pasma. E. Klavžar. Kraškim p preudarek. V prejšnjih časih in sicer preden je prj£ela uničevati trtne na-sadbe trtna uš, niso hoteli pripoznati naši Kraševci nobene druge iz-goje trt za boljšo, kakor edino le ono na takozvane „brajde" in „latnike". Marsikateri izmed tukajšnjih trtorejcev te izgoje, katera mu je bila zelo priljubljena, ni mogel zlepa opustiti, zato je sadil in izbojeval tudi na amerikanske podlage cepljene trte še vedno po onem starem načinu. Še le nekaj let je, odkar so spoznali tudi kraški kmetovalci, da je najbolje saditi trte za se ali v vinograd. Ker se pa kraške trte, refoška, ni nikdar poprej tako sadilo in izgojevalo, kakor se vrši po vinogradih, zato se je sadilo početkoma v vrste, ki so bile oddaljene druga od druge po 3 m, misleč, da ne smejo biti trtne vrste bolj na gostem. Pozneje se je pa pokazalo, da se sadi lahko tudi refošk bolj na gosto in izgojuje obenem tudi lahko na druge načine. Glede sajenja in izgoje trt pa so kraški vinogradniki še dandanes različnega mišljenja Nekateri sade še vedno trte v vinograd na razdaljo 3, drugi 2>/2, 2 in celo na 1