"J. I A. . ^Jt
Štev. 212 a	Cena 1 50 Din
HaroCnina mesečno 93 Din. sa inosem-■tro 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Dia, sa Inozemstvo 120 Din
UrednlltTO j« v Kopitarjevi aL^TO
S£OVENEC
Cek. račun: Ljubljana it 10.650 in 10.349 sa inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dnnaj 24.797
Uprava: Kopitarjev« 6. telefon 299»
Telefoni iredslitra: dnevna slaSba MN —
m*i	nam
HI
izhaja
dn sjntrnj, men ponedeljka ln dneva po praznika
■
Francija pred državnimi reformami
V Franciji ae politična sezona navadno pričenja nekoliko pozneje kot drugod. Predsednik vlade Gaston Doumergue, ki zaenkrat še vedno uživa lepe septemberske dneve na svoji poletni pristavi TouTnefeuille v južni Franciji, bo po vsej priliki prvi sprožil notranje politično gibanje. Za 21. september je sklical sejo vlade in za to priliko napovedal velik govor, ki ga bodo zvočniki sporočili vsemu francoskemu narodu. Kakor meseca maja, ?e tudi sedaj hoče mkiiisierski predsednik obrniti naravnost :j.aaod im ga najbrže prositi, da tudi v bodoče blagohotno podpira s svojim zaupanjem iij&govo vlado, da bo mogla uspešno delati. Zaupanje naj; širših ljudskih plasti v vlado bo tem bolj potrebno, ker je verjetno, da se bodo v parlamentu pokazale nove težkoče. Sicer se bo zbornica sestala šele h koncu oktobra, toda kljub temu ni veliko upanja, da bi se napete razmere v sedaj vladajoči »nacionalni uniji« do takrat bistveno umirile. Spor med voditeljem desnice Tardieujem in parlamentarnim šefom radikalne socialne stranke Chau-tempsom, ki je z ostalo framasonerijo vred do kosti zapleten v znano Staviskyjevo afero, nikakor ni likvidiran. Odprt konflikt bi izbruhnil že pred tedni, da ga ni za 6ilo preprečil stari Doumergue s svojo avtoriteto. V tej »nacionalni uniji« se ne počuti dobro uiti desnica, ki se radi intimne soseščine z radikali čuti kompromitirano, niti sam Chautemps, ki mora na veliko žalost gledati, kako njemu in Herriotu uhajajo volilci in eelo poslanci — h komunistom, medtem ko se drugi del radikalnih poslancev bavi z mislijo nove »tretje stranke«, ki naj bi zbrala vse, kar je med marksisti im skrajno desnico. Pobornik »tretje stranke« je glavni urednik radikalnega glasila »Republique«, Emile Roche, stoji pa za njim bivši ministrski predsednik Daladier, ki očividno ni eden tistih, ki ostanejo do zadnjega na potapljajoči ladji. Ob bodočem parlamentarnem zasedanju »nacionalna unija« ne bo kazala posebne enotnosti. Pričakovati je tudi hude ofenzive marksistične fronte, v kateri so po zjdruže-nju prevzeli nesporno vodstvo komunisti, ki seveda ne bodo zamudili napraviti kar največ hrupa. Doumergue ima torej dovolj razlogov, da že v naprej apelira na razsodnost in patriotizem francoskega naroda.
Toda še z mnogo večjim zanimanjem bo predvsem inozemstvo poslušalo tisti del Doumergue-ovega govora, v katerem bo obravnaval predstoječo državno reformo. Cu-jejo se glasovi, da je reforma v glavnih potezah že izdelana in da bo glavna težava v tem, kdo m kako naj jo vzakonA.
Še predno je odšla zbornica na poletne počitnice, je bila sestavljena komisija z bivšim finančnim ministrom Marehandeaujem na čelu, ki naj bi izdelala osnutek za državno reformo. Komisija je v pododborih obravnavala1 sledeča vprašanja: volilna reforma, znižanje števila poslancev, razpust zbornice, sestava ministrskega sveta in njegove kompetence, preosnova gospodarskega sveta
Klic po volilni reformi se ponavlja v Franciji že nekaj desetletij. Vse dosedanje volitve v III. republiki so bile izvedene po večinskem sistemu, kakor ga je uzakonila formalna demokracija. Z novo reformo nad bi predvsem prišel do veljave proporc. Kajti tudi v Franciji kakor drugod po svetu se volilci pritožujejo, da stranke že davno niso več demokratične in da se parlamentarci, ki so trenutno na vladi, premalo zavedajo, da zastopajo na oblasti ves narod, ne pa le svojih strankarskih pristašev. Pri večinskem sistemu, kakor je v Franciji, je izvoljen kandidat, ki je dobil le en glas nad polovico oddanih glasov, Skoraj polovico prebivalstva ostane torej brez parlamentarnega zastopstva, oziroma je zastopana po svojih političnih nasprotnikih. Znano pa je, da so si znale vladajoče stranke vselej preskrbeti bogatih denarnih virov, ki so jim omogočili ne le nagraditev zvestih strankarjev, ampak tudi učinkovito volilno propagando, kupovanje glasov in še druge vrste korupcijo. Saj je iz Staviskyjevega procesa znano, da je plačal pri zadnjih volitvah 1932 v radikalno volilno blagajno okrog 70 milijonov frankov. Takšna vsota more bistveno odločiti volitve v prid ene stranke iin jih dejansko tudi je odločila. Stranka, ki se po tem volilnem sitsemu dokoplje do oblasti, Ima precej upanja, da bo ostala v svojih pozicijah in pri koritu cela desetletja.
Nadalje naj bi se volilna reforma izvedla v tem smislu, 3a bi glasovi ne bili samo prešteti, kakor zahteva formalna demokracija, ampak tudi pretehtani Prav to je že davna zahteva katoliških sociologov in politikov. Sedanji volilni sistemi, kakor jih ima večina držav, ne delajo nobene razlike med vlilai: glas sebičnega samca, ki niti sebe noče pošteno preživljati, velja prav toliko, kakor glas družinskega očeta, ki je požrtvovalno vzel nase breme številčne družine in nosi skrb za njeno bodočnost. Volilci, ki s svojim delom in svojim umom zavestno so-sijo gospodarsko in moralno odgovornost za narod in državo, so često enostavno preglasovani od najetih in kupljenih glasov, ki jim je prospeh družbe deveta briga. — Seveda bo reforma v tej smeri povsod težka stvar, da se ne napravi nova krivica in ne uzakoni neenakost volilcev tam, kjer je ni. Zaenkrat se nam tudi ne zdi verjetno, da bi sedanja francoska zbornica pristala na kakršnokoli volilno reformo, ker bi si s tem zlasti radikali, ki so sedaj najmočnejša stranka s proporcem sami podpisali smrtno obsodbo.
Toda, tudi ako se zaenkrat ne posreči preosnova volilnega zakona, bodo tudi ostale reforme, ki sc na programu, ako se izvedejo, velikega pomena sa notranje politično žav-
Smoirna politika maršala Pitsudskega je zmagata:
Sprava med Poljsko in Francijo
Francija bo sklenila s sovjetsko Rusijo alijanco ki bo spo- Hitlerjeva Nemčija je do-
šiovala položaj Poljske — Poljskrz republika posiajea de TT" J	"—T—~Z -
jonsko velesila, ki bo enakopraven činitelj evropske politike Ztvela vnovtc flttCf poraZ
Ženem, 18. sept.
Svetovno javnost, ki po velikem dedu ne soglaša z diplomati, ld so sklenili sprejeti sovjetsko Rusijo v Zvezo narodov, je presenetilo, da se med državami, ki eo podpisale povabilo sovjetom, da naj pošljejo v Ženevo zastopstvo svoje države, nahaja tudi Poljska. Vemo namreč, da Poljska, ki že od leta 1932 dalje, ko je bil v Parizu Poljakom skrajno nepriljubljeni zunanji minister Paul-Bon-cour, vodi opozicijo zoper francosko politiko, od katere se hoče osamosvojiti. Podpis se zdi tembolj nerazumljiv, ker ie poljski zunanji minister Beck, desna roka Pilsudskega, s svojim nenadnim nastopom na eni zadnjih sej Zveze narodov, ko je izjavil, da se Poljska ne smatra več vezano po določilih Zveze narodov glede na zaščito manjšin — naravnost prelomil s Francijo, ki ima v Zvezi narodov svojo glavno oporo. Kako Je mogla torej Poljska takorekoč v eni noči zopet preusmeriti svojo politiko, da Jo zdaj naenkrat najdemo med onimi državami, ki bodo (ali so že — op. ur.) glasovale za sprejem Rusije v Zvezo? To uganko nam pojasnjujejo govorice, da sta se
Francija in Poljska zopet spravili
Seveda je to zaenkrat samo govorica in je vprašanje, ali je res vse tako, kakor se govori po kuloarjih ženevske palače, v kateri zastopniki vseh narodov sveta zborujejo, toda bistvo bo najbrže resnično. Govori se namreč, da Je Francija Rusiji obljubila, da bo z njo sklenila alianco. To je Rusija od Francije zahtevala kot koncesijo za to, da so sovjeti tako zelo prelomili svoja načela, da so stopili v družbo kapitalističnih držav. Ta alianca ima gotovo namen, da se tako Francija kakor Rusija popolnoma zavarujeta proti vsakemu morebitnemu napadu Hitlerjeve Nemčije. Francoska vlada hoče s to zvezo presenetiti svoje lastno javno mnenje, ki je po znatnem delu proti taki altjanci. V zvezi s tem pa so se vršila
pogajanja med Francijo in Poljsko
ki so po vsej priliki že končana in predstavljajo koncesije, ki jih je moral g. Barthou priznati Poljski, ker je le-ta glasovala za sprejem Rusije v Zvezo narodov. Sprejel se Je namreč dodatek k rusko-poljskemu pakta, ki Je bil, kakor znano, sklenjen 25. julija 1932. leta in ki se bo zdaj popravil v toliko, da Poljska ne bo v slučaju kakšnega konflikta med Nemčijo in Francijo izpostavljena nevarnosti, da bi ruske čete prekoračile njeno ozemlje. Pa tudi druga še viseča vprašanja med Poljsko in Rusijo so se sedaj ugodno rešila. Na ta način je
Nemčija zopet doživela razočaranje
saj so se Nemci zaradi znanega nastopa Becka že ndajali iluziji, da bo francoska politika v Ženevi doživela popoln polom, pri čemer so jo podpirali celo nekateri krogi v Angliji, ki so spustili v »Daily Mail« 17. t. m. vest, da je pričakovati nemško-poljsko-jugoslovanske zveze z ostjo proti Rusiji... Kar se tiče izjave Becka, da se Poljska ne smatTa več vezano na določbe Zveze narodov, ki se tičejo narodnih manjšin, je to, kakor pravilno piše londonski »Observer«, za velesile »malenkost«, ki se bo dala lahko poravnati z eventuelno revizijo tozadevnih manjšinskopolitičnih določil Zveze narodov.
Sploh poljske politike zadnjih let ni mogoče razumeti, ako ne vemo, da tisti mož, ki je s svojo dalekovidnostjo in brezprimerno energijo, to je Pilsudski, ki gotovo v veliko večji meri zasluži pridevek genialnega državnika nego Mussolini, zasleduje edinole ta cilj, da se namreč
Poljska prizna kot velčsila
Saj ima Poljska 33 milijonov prebivalcev in bo kmalu dosegla tako Francijo in Italijo, ki imata vsaka okoli 42 milijonov prebivalcev, kakor tudi Veliko Britanijo, ki jih ima 46 milijonov. Previšek Poljske na porodih je za eno eelo tretjino višji ko oni, ki ga izkazujeta Francija in Anglija skupaj. Poljska zasluži značaj velesile tudi po svoji važni zemljepisni strategični legi med Nemčijo in Rusijo, ki jo obe nujno potrebujeta kot zaveznico, radi česar je tudi za Francijo največjega pomena, na kateri strani se nahaja Poljska. Ta politična važnost Poljske je postala še bolj očita, ko se je polastil vlade v Nemčiji hitlerizem. Strah pred Hitlerjem je
P obudil Moskvo, da je 25. julija 1932 sklenila s oljsko posebno pogodbo. Ta pogodba je bila 3. julija 1933 dopolnjena po paktu, ki označuje napadalca, kar bi v danem slučaju bila seveda Nemčija. Poljska se je tudi živahno udeleževala akcije, ki
ljenje Francije. Oilj vsega je rešiti parlamentarizem in demokracijo. Francoski narod, ki je napravil slabe skušnje s svojim Napoleonom III. in bulangizmom je silno občutljiv na svojo demokracijo. Plast ljudi, ki so »democrates assermantžs« zakleti demokrati, je tako ogromna, da se kakega Hit: lerja ali Mussolinija v Franciji nikakor ni bati. Toda značilno je, da francoski parlament — ne torej kak samozvanec ali diktator — iz lastne iniciative išče možnosti, kako izpeljati demokratičen režim skozi težave sedanje dobe. In sicer ga išče v tem pravcu, da svoje demokratično zastopstvo napravi okret-nejše In sposobnejše za nenadne in hitre odločitve, ki jih naš čas na vsn.k korak zahteva. Predsednik vlade kakor tudi predsednik re-
je privedla do priznanja sovjetske Rnsije od strani Severne Amerike.
Nemčijo je zače4 ta razvoj zelo skrbeti in te skrb je postala še vedja, fcc sta se kot posledica strahu Italije pred nemSku ekspanzijo preko Avstrije na jug začeli zbliževati Francija in Italija. To je bil moment, ki ga je izrabil Pilsudski, da postavi poljsko politiko na lastne noge. Čisto nepričakovano za Francijo je 26. januarja 1934 sklenil pogodbo z Nemčijo, ki je seveda vzbudila veliko vznemirjenje tako v Franciji kakor v Moskvi Barthou je odpotoval ▼ Varšavo, Pilsudski pa je svojo igro nadaljeval, tako da so začeli v Parizu resno sumiti, da med Poljsko in Nemčijo obstojajo tajne sveže, ki so naperjene bodisi proti Franciji, bodisi
froti Rusiji, Vsled te sipretne politike Pilsudskega rancija Poljski ni več tako neobhodno potrebna, kot je bila doslej, ampak je zdaj Francija ma Poljsko bolj navezana, nego ta nanjo. Brez Poljske je postal načrt vzhodnega pakta, ki je postal nekako središče francoske zunanje politike, nemogoč.
Poljska se je res osttmosvojila
in zaradi tega je čisto naravno, da je g. Barthou sedaj v Ženevi napel vse ovoje sile, da s Poljsko zopet naveže stike in jo skuša zopet pridobiti za Francijo pod pogoji, ki so za Poljsko izredno ugodni in ki pomenijo zmago državniškega zamisla Pilsudskega.
Ni torej »sfceno čudo, če gospod Beck včeraj v politični komisiji Zveze narodov ni samo glasoval za sprejem Rusije, ampak je celo imel govor, v katerem Je ta sprejem toplo pozdravljal in priporočal ...
••v" •
žlilSS^
Maršal Pilsudski
Moratična lekcijo sovjetom in njihovim prijateljem
Pogumen nastop Motte, Graelfa, da Mata in Cantila
Država, ki ne priznava svobode prepričanja, vere in vesti, ne spada v zvezo kulturnih narodov
(Ženeva, IS. sept. Politična komisija Zveze narodov se je 17. t m. pod predsedstvom španskega delegata Madariage, ki velja za enega najspretnej-ših diplomatov ženevskega zbora, posvetovala o sprejemu Rusije v Zvezo. Švicarski delegat
Motta
je izjavil, da je Švica svobodna država, v kateri so se vse stranke brez razlike jezika izjavile proti sprejema Rasije v Zvezo. Sprejem Zveze je v popolnem nasprotju s paktom Zveze narodov, ki pripušča v Zvezo samo države, v katerih vlada demokratična svoboda. Sovjeti smatrajo vero za opijam, ne dopuščajo svobode vesti, duhovniki in njihove družine ne dobivajo živil in cerkve se podirajo. V Moskvi, kjer je bilo nekdaj 500 cerkva in dnigih svetišč, jih je ostalo danes samo 40. Komunizem razdira družino, ne priznava osebne svobode in je socialno uredbo države postavil na suženjsko prisilno delo. Lenin je Zvezo narodov označil kot družbo roparjev. Rusija se trudi danes za vsop v ZN samo zato, ker bi rada dobila oporo proti Japonski. — Toplo pa je zagovarjal sprejem
Barthou
ki je dejal, da tndl on ni soglasen s političnimi in socialnimi doktrinami sovjetov in da je tudi on kot svoboden mislec odločno za popolno versko svobodo. Francija ima tako glede tega kakor glede nekaterih drugih vprašanj pritožbe proti Rusiji. Toda to danes ni vprašanje, ampak je vprašanje to, da je sprejem Rusije v interesu Zveze narodov in svetovnega miru. Za dosego verske in demokratične svobode — tako je menil Barthou — bo boljše, če bomo imeli zastopnike Rusije v svoji sredi, nego če bodo izven Zveze narodov. Rusija je izjavila, da bo spoštovala vse obveznosti, katere ji bo nalagalo članstvo v Zvezi, in temu smemo verjeti — je dejal Barthou. Samo velika pridobitev za Evropo je, če se bodo razprav Zveze udeleževali zastopniki 160 milijonov ruskih državljanov.
Nato so se zavzemali za sprejem Rusije še italijanski delegat Aloisi, zastopnik Anglije lord Eden, turški delegat Ruždi Tevfik beg in poljski minister Beck.
Motta je zahteval, da se izvrši poimensko glasovanje.
publike bodeta po teh reformah dobila po vsej priliki večjo moč, kakor jo Doumergue že dejansko ima. Mi vidimo v tem nov dokaz francoskega genija, ki brez slepega kopiranja tuje modrosti išče samostojno potov v novi čas. Reformni poskusi francoskih parlamentarcev pa obenem tudi demantirajo man i jo, ki jo tudi pri nas ponekod opazujemo, da se vsak poskus dati demokraciji globjo in stvamejšo vsebino enostavno trak-tira že kot fašizem, kot lažidemokracija ali oslarija. Demokracija ni namreč nobena okostenela dogma iz leta 1789, ampak je v meni časov doživela že mnopo sprememb in verujemo, da bo tudi novodobni absolutizem, vsekakor v novih oblikah, ali vendar srečno preživela.	clrin.
Za eo glasovali zastopniki 38 držav.
Proti so glasovale Švica ter Portugal in Nizozemska, koje zastopnika Da Mata in Graeff sta proti sprejemu tudi govorila.
Glasovanja so se vzdržali Argentina, koje zastopnik Cantilo se je bil izjavil v principu odločno proti sprejemu, je pa dejal, da se bo iz političnih razlogov vzdržal glasovanja, potem Belgija, Kuba, Luksemburg, Nilcaragua, Pern in Venezuela, o katerih je gotovo, da eo v principu proti sprejemu.
Odsotni pa eo bili tudi zastopniki Finske, Kanade, Paragvaja in Siama, ki ee pozitivno niso o vprašanju izjavili, o katerih je pa tudi znano, da so proti sprejemu, večinoma iz načelnih, deloma pa iz političnih razlogov — Siam n. pr. zaradi tega, ker se drži v svoji zunanji politiki japonske orientacije, Kanada je bila kot član angleškega imperija povabilo podpisala, toda proti svojemu prepričanju — zato se je včeraj v politični komisiji njen zastopnik pred glasovanjem odstranil. Isto velja za Finsko.
Katere države so proti članstvu sovjetov v Zvezi narodov
V splošnem ee more neglede nato, aH so do-tične države glasovale proti sprejemu ali pa se samo glasovanja vzdržale bodisi z izjavo bodisi brez izjave, ali pa na sedanjem zasedanju sploh niso bile zastopane (od 57 držav članic Zveze jih je letos v Ženevi zastopanih 52) reči, da so proti sprejemu sovjetov sledeče države: Argentina, Belgija, Bolivija, Kolumbija, Kuba, Guatcmala, Honduras, Irska, Liberija, Luxemburg, Nikaragua, Panama, Pa-raguaj, Nizozemska, Peru, Portugal, Salvador, Siam, Švica in Venezuela.
Posebno povabilo Rusiji so poslale, ker se niso strinjale z besedilom, kakor ga je predlagala Francija: Danska, Fineka, Norveška in Švedska.
Od držav, ki so izstopile iz Zveze narodov, sta seveda proti sprejemu Rusije Nemčija in Japonska, obedve, posebno Japonska, iz razlogov zunanje politike.
Iz političnega odbora je odšla zadeva pred pol-noodbrano skupščino Zveze.
Tadi skupščina sprejela
Rusijo
Ženeva, 18. sept. b.
Za današnjo skupščino Zveze narodov vlada velikansko zanimanje. Časnikarske tribune so nabilo polne, tako, da je moralo tajništvo Zveze narodov poseči vmes in konti ngentirati dovoljenja. Za nekaj časa jc zaprt tudi dohod raznim delegatom, ki so naravnost obkolili dvorano izza miz in klopi. To velikansko zanimanje vlado predvsem rndi toga, ker bo predsedniku Zveze narodov noeoj odgovoril ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov. Splošno se opaža v Ženevi, da je prispelo veliko število nemških časnikarjev, ki so se vsi nadejali kakSne velike senzacije, posebno, du bo v zadnjem trenotku vstop Rusi jov Zvezo narodov odklonjen od vetrne držav. Sooči se je tudi kjoiparbraia nest.
ki je bila nemškega izvora, da bo Švica izstopila iz Lige narodov. To pn je danes demanti-ral sain Švicarski predsednik Moiia, ki je izjava časnikarjem, da bi tak korak Švico v današnjih razmerah spravil samo v nezaželjen položaj osamljenosti. V francoskih diplomatskih krogih se govori, da bo sovjetska Rusija takoj ukrenila akcijo, da se Kellog-Briandov pakt spravi v sklad s statutom Zveze narodov in sicer tako, da bo vsak podpisnik tega pakta v slučaju kršitve spadal pod iste sankcije, kakor vsak član Zveze narodov, ki je kršil statute te us-tanove. Temeljna ideja je, da Kellogov pakt smatra vojno kot zločin in se mora proti vsakem« kršitelju tega pakta postopati kot proti zločincu.
Plenarna seja Zveze se bo začela ob 6 popoldne. Skupščina bo glasovala o včerajšnji resoluciji politične komisije, ki priporoča sprejem sovjetske Rusije v Zvezo narodov, in o sklepu Sveta Zveze narodov o odobritvi stalnega mesta sovjet. Rusiji v svetu ženevske ustanove. Za prvo glasovanje je potrebna dvetretjinska večina, za drugo le polovična. Po včerajšnjem glasovanju v politični komisiji, ki je oddala 38 glasov za sovjete, 3 pa proti, medtem ko se jih je 7 vzdržalo glasovanja, ni dvoma, dn bo tudi v plenumu sovjetska Rusija dobila več od potrebne večine, ki znaša 34 glasov. Posebne raz prave popoldne ne bo, ker je bila včeraj izčrpana. Lventuelno bo samo predsednik Švice g. Motta dal kratko izjavo.
Po glasovanju bo sovjetska delegacija, ki jo predstavljajo Litvinov, Stein in Rosenberg ter številni strokovnjaki, vstopila v dvorano ter zasedla klopi poleg turške delegacije. Predsednik Zveze narodov Sundler jih bo pozdravil, odgovoril pa mu bo Litvinov. Da se spravita v sklad oba govora, je bila odgodena seja, ki je bila suoči sklicana za pol 4. uro, na 6. uro zvečer, tako, da bo nocoj končni akt dramatičnega vstopa sovjetske Rusije v Zvezo narodov.
Ženeva, 18. sept. AA. SkupSčina Društva narodov je izglasovala sprejetje Sovjetske Rusije v DN z 39 glasovi od 49 glasujočih. Seja se je začela ob 18.15 v nabito polni dvorani. Španski delegat Madariaga je v imenu geste komisije predlagal sprejetje Rusije, švicarski delegat Mottajepa izjavil, da se bo Švica vzdržala glasovanja. Govorili so nato ie irski, perzijski m argentinski delegat za sprejetje Rusije. Pri glasovanju se je sedem delegatov vzdržalo. Dvetretjinska večina, potrebna za sprejem, se je zato računala od 42 dejansko glasujočih in je znašala 28.
SkupSčina je nato s 40 glasovi prisodila sovjetski Rusiji stalen sedež v svetu DN.
Rusha delegacija zasedla svoja mesta
Višek je bil, ko je vstopila v dvorano sovjetska delegacija, na čelu ji Litvinov in je zasedla svoje mesto. Aplavz ni bil velik. Nekateri delegati,
l med njimi romunski zunanji minister Titulescu, so se podali k ruskim sedežem in Rusom čestitali. V kratkem bo povzel besedo Litvinov, ki bo skušal ' zavračati pomislike proti vstopu komunistične vlade v Zvezo narodov. Ta njegov govor politiki pričakujejo seveda z velikim zanimanjem.
Ker je sovjetska delegacija stopila t palačo, ie preden se je začelo glasovanje, tako da ni bila opažena, švicarski komunisti, ki so zunaj čakali, niiso prišli na svoj račun ter niso mogli prirediti nameravanih manifestacij.
Vse Irancosfeo nacionalno časopisje proti sprejetju sovjetov
Pariz, 18. sept. b. Zmaga vladne diplomacije v Ženevi, ki je odstranila vse zapreke za sprejem sovjetske Rusije v Zvezo narodov, se v današnjem jutranjem tisku zelo neenako komentira. Zadovoljni so v glavnem vladni levičarski listi, medtem ko ves ostali tisk gleda na dogodke drugače. Veliko listov ostro napada zunanjo politiko Barthouja. Konstatirajo, da je govor švicarskega delegata Mot-ie močno odjeknil v krogih Zveze narodov. Ti listi pravijo, da je bH govor Motte najboljši odgovor ' francoski diplomaciji pod vodstvom Barthouja.
Pred hudo borbo med levico in desnico v Franciji ojo^je pariške gamizije
Kaj
Matin"
ptse
Splošen vtis je, da so zastopniki držav, ki so glasovali proti sprejemu sovjetske Rusije v^ Zvezo narodov, dosegli moralično zmago, ker so kljub hudemu pritisku Francije, ki ji je asistirala angleška diplomacija, in kljub mednarodnim političnim razlogom, ki so v Ženevi prevladovali, dali odločno izraza načelnemu stališču, ki govori proti sprejemu sovjetov v zvezo kulturnih in demokratskih narodov sveta, katero stališče je podprto po paktu Zveze samem. Na to ni mogel noben zastopnik velesil, ki so se za sprejem zavzemali, odgovoriti in Barthou sam je moral priznati saj indirektno, da imajo nasprotniki sprejema sovjetske Rusije v principu prav. Režim, ki ne priznava osebne in verske svobode, svobode prepričanja in tiska ter predstavlja najhujšo tiranijo, kar jih zgodovina pozna, ne spada v zastopstvo držav, ki priznavajo načela demokratične svobode, predvsem pa načelo svobode verskega in političnega prepričanja vsakega državljana.
»Matinc piše čisto pravilno, da sprejem sovjetske Rusije nikakor ni bil tak, kakor so ga njeni prijatelji pričakovali in kakor so ga pičakovali sovjeti sami, ampak da je imel značaj graje in mora-lične lekcije, ki si jo bodo sovjeti tudi dobro zapomnili. Na ta način bodo sovjetom otežkočene intrige in najbrže tudi drugim državam, ki so za 6prejem glasovale, ni bilo neljubo, da so sovjeti iz govorov švicarskega, portugalskega, argentinske-
fa in nizozemskega delegata izvedeli, da bodo v vezi narodov imeli opraviti s člani, ki bodo zelo budno pazili nad njihovimi političnimi potezami.
Pariz, 18. sept. A A. Glede na pnedstoječe okrožne volitve v Franciji, ki bodo 7. in 14. oktobra obeležuje »Journal« posamezne politične skupine takole: Flandinovi republikanski levičarji in Franolin-Boullonovi prijatelji pojdejo v borbo z geslom »za Dou-mergov kabinet«. Skupina fronta skrajnje levice bo podprla tudi meščanske kandidate, če se priključijo levici, ki se bo borila z geslom »Proti vladi premirja«.
Radikalni socialisti se bodo ravnali po okolnosti.
Iiist naglaša, da okrožne volitve v Franciji še niso bile tako velikega pomena za francosko notranjo politiko, kakor topot.
Predsednik francoske vlade Doumergue bo imel 24. t. m. govor po radiu. V njem se bo dotaknil vseh notranjih in zunanjih problemov.
S tem jc otvorjena nova politična sezona v Franciji, fci utegne biti jako burni, ker je pričakovala hudega spopada med levico in desnico.
Pariz, 18. eept b. V februarju letos jo prišlo na dnevni red vprašanje okrepitve pariške vojne posadke. Kakor znano, je vlada morala pri zadnjih krvavih demonstracijah poklicati okrepitev od 50 km daleč. Iver se prične v začetka meseca oktobra zopet redno politično življenje, smatra vlada za svojo dolžnost, da pravočasno izvrši potrebne korake za ohranitev javnega miru. Vsak bataljon je ojačen od 600—1300 mož. Izvršile se bodo tndi premestitve nekaterih pehotnih polkov ter drugih enot ln tndi letalstva.
Afera Stavisky straši dalje
Pariz, 18. sept. AA. Komisija, ki preiskuje aiero Stavijskega, je sklenila, da objavi v celoti poročilo policije o aferi sodnika Princa. Temu nasprotuje pravosodni minister Cheron iz pravosodnih ozirov. Odbor obžaluje stališče ministra Che-rona, čeprav je medtem že izšlo poročilo zdravniških izvedencev, ki bi moralo prav tako eetati v tajnosti.
Avstrijsko vprašanje še visi
Rezultat bo mogoč šele po konferencah v Parizu
Pariz. 18. sept. Vprašanje, kako garantirati neodvisnost Avstrije m urediti Podonavje, se še ni veliko premaknilo naprej. 18. t. m. sta imela francoski zunanji minister Barthou in italijanski delegat Aloisi dolgo sejo glede tega vprašanja. Ni znano, kakšen je bil rezultat tega razgovora. Vemo tudi ,da je naš zunanji minister Jevtič imel že drugič razgovor z avstrijskim kanclerjem dr. Schuschniggom, s katerim sta se temeljito pomenila o odnošajih med Malo zvozo in Avstrijo, kakor tudi o neodvisnosti Avstrije in o vprašanju sodelovanja vseh podonavskih držav. Razgovor je potekel zelo prisrčno, pa tudi o tem razgovoru se ne ve, kakšen je bi.1 njegov rezultat.
Zdi se, da Italija slej ko prej zastopa misel posebnega garancijskega pakta vseh sosednih držav Avstrije, ki bi seveda dal Italiji posebno važno vlogo pri jamstvu neodvisnosti Avstrije. Mala zveza pa je najbrže slej ko prej mnenja, da bi bilo boljše, ee se ne skleno noben nov pakt, ki bi mogel biti povod še za nova trenja, ampak č« bi se varstvo nad neodvisnostjo Avstrije poverilo Zvezi nasrodov.
Na vsak način 6e bo moglo to vprašanje re-iiti šele po sestanku med Barthou jem in Musso-kmijeni v Rimu. Pred tem 9cstankom pa se bodo vršile zelo važne konference v Parizu in sicer v prvi polovici meseca oktobra. Ta posvetovanja se bodo vršila predvsem med Barthoujem in zastopniki Male zveze, predvsem Jugoslavije in R o m n ni je. V tem času bo dospel v Pariz tudi romunski kralj K a r o I, ki ga bosta spremljala ministrski predsednik Tatarescu in zunanji minister Titulescu. Razume se, da bo potoval v Pariz tudi jugoslov. zunanji minister Jevtič.
Šele že bodo ta posvetovanja rodila pozitiven rezultat, je upati, da bo obisk Barthouja t Rimu rodil si-de v e.
Barthou je previden
Rim, 18. sept. b. Ker se je avstrijski zvezni kancler Schuschnigg vrnil iz Ženeve na Dunaj, »e je v ženevskih krogih razširila govorica, da sta zaradi vstopa sovjetske Rusije v Zvezo narodov avstrijski in srednjeevropski problem potisnjena v ozadje. To ni res. Schuschnigg se je vrnil na Dunaj zato, ker fa čakajo tam važna notranje-politična vprašanja, razen tega pa se
V svoji neskončni previdnosti je Bog poklical k Sebi v torek ob pol 11 dopoldne našo
Metko Vidic
zasebno uradnico in prednico dekliške Marijine kongregacije v Kamniku.
Umrla je po kratki bolezni — v starosti 31 let — v splošni bolnišnici
v Ljubljani.	. . ,
Pogreb bo v Kamniku iz Šutne št. 30 na pokopališče na Žalah v četrtek 20. septembra ob 5 popoldne.
Kamnik-Podgorje, dne 18. septembra 1934.
Oče Anton, mati Jer«, brat in sestre.
Usodepoln razvoj štrajka v USA
Stavka nad po« milijona delavcev
Washington, 18. sept. b. Položaj v stavki tekstilnih delavcev sc je tako poslabsal, da so delodajalci sedaj za vsalko ceno sklenili, da vzdržijo obrat v svojih tovarnah s pO; močjo stavkokazov. Zaradi tega so delavci sklenili, da zasedejo vse dohode k tovarnam, radi česar je pričakovati novih krvavih spo-
PSldNarodna garda je v strogi pripravljeosti ter čaka samo na povelje, ko bo lahko nastopila proti delavskim množicam. V krogili Bele hiše se čuje, da bo Roosevelt osebno in: terveniral, da prepreči spopade, ki bi mogli imeti usodepolne posledice
Niti delavci niti delodajalk nočejo popustiti v svojih zahtevah. Vsi npajo samo še na intervencijo Roosevelta. V Georgiji se je položaj tako poostril, da Je guverner proglasil obsedno stanje. Urejena so tudi že koncentracijska taborišča, kamor pošilja oblast stavkujoče, ki jih je aretirala pri neredih. Prva skupina 200 mož in zena je ze zaprta v taborišču, ki ga straži narodna garda.
Guverner Georgije je zaradi nevarnega položaja mobiliziral še eno topniško brigado. Po trditvah voditeljev stavke štrajka sedaj nad pol milijona delavcev.
Pesimističen prestolni govor
nizozemske kraljice
je dr. Schuschnigg pogovoril z Barthoujem in dr. BeneSem o vseh vprašanjih. Tehnične podrobnosti pa je prepustil zunanjemu ministru Berger-Waldeneggu, ki nadaljuje pogajanja z Benešem. Vse skupaj pa je odvisno od Barthou-jevega obiska pri Mussoliniju.
To je resnica, res pa je tudi, da je nastal v pogajanjih zastoj, ker mora Barthou v Pariz, da poroča vladi o dosedanjih uspehih pogajanj in o akciji glede drugih aktualnih problemov. Takoj nato se Barthou zopet vrne v Ženevo, da se udeleži razprave o ohranitvi avstrijske neodvisnosti. šele, ko se Avstriji zagotovi popolna neodvisnost, odpotuje Barthou s položajem v rokah v Rim, ker noče preje postati žrtev italijanskih načrtov in želja.
Anglija se noče vezati
Pariz, 18. sept. A A. V zvezi s poročilom v včerajšnji številki lista »Echo de Parisc o avstrijski neodvisnosti pravi Pertinax v današnji številki, da je italijanski zastopnik v Ženevi g. Aloisi po prihodu v Ženevo izročil angleški in italijanski delegaciji načrt o rešitvi avstrijske neodvisnosti. Po tem načrtu naj bi se Francija, Anglija in Italija obvezali s posebno pogodbo,
1.	da jamčijo za avstrijsko neodvisnost,
2.	dn uporabijo v to svrho vsa primerna sredstva, in
3.	da k tej pogodbi lahko pristopijo tudi druge zainteresirane države.
G. Barthou je predlog sprejel. Preprečil pa ga je angleški zunanji minister Simon. Ta je v imenu angleške vlade odklonil vsake obveze na evropski celinL ^
Zasliševanje dr. Rintelena in aretacije vodilnih policijskih funkcionarjev se vršijo z največjo brzino, tako da se bo razprava pričela že v kratkem.
V četrtek se prične razprava proti dvema policijskima predstavnikoma Grilkeju in Nikischu, ki sta sodelovala pri napadu na poslopje Ravvaga, še ta teden pa se prične tudi razprava proti lastniku tovornega avtomobila, s katerim so se pučisti pripeljali pred omenjeno poslopje.
Haag, 18. sept. AA. Danes se je na običajni ceremonijalni način začelo novo zasedanje ho-landskega parlamenta. Kraljica Viljemina je prišla v parlament s prestolonasledmoo Juh Jano in svojim spremstvom. Po vseh ulicah od dvora pa do parlamenta je vojaštvo napravilo
ŠPal'Zasedanje se vrši v zgodovinski viteški dvorani. V prestol nem govoru, ki ga je čitala kraljica Viljemina, je med drugim govora o tem, da tndi Holandska v čedalje večji meri čuti posledice gospodarske in moralne krize, ki je objela ves svet Razvoj gospodarskega življenja na Holandskem im v holandski Indiji povzroča velike skrbi. Dalje poudarja prestolni govor, da
9e na vsem svetu kaže nova tendenca po oboroževanju. čeprav se holandska vlada zelo prizadeva da bi te težnje ne prodrle, ima vendarle dolžnost, vpoštevati potrebe obrambe države.
Ko je kraljica Viljemina prečitala prestolni govor in še preden je po starem običaju vstal najstarejši poslanec, da pozove parlament, naj z vzkliki pozdravi vladarico, je nenadoma vstal komunistični poslanec, Rustan Efendija, po rodu iz holandske Indije, in začel manifestirati v duhn svoje stranke. To je pri drugih poslancih zbudilo silno ogorčenje. Rustana Efendijo j in še dva druga komunistična poslanca so takftj 1 izrinili iz dvorane, poslanci so pa kraljici prire-I dili viharne ovacije.
Mednarodna trgovinska konferenca
Belgrad, 18. sept. m. Danes se je vršila tu seja mednarodne parlamentarne trgovinske konference. Zanimanje za sejo je bilo zelo veliko. Bilo je navzočih tudi mnogo poslancev in senatorjev.
Sejo je otvoril dr. Jankovic, ki se je zahvalil Nj. Vel. kralju, ki je bil sprejel pokroviteljstvo konference, kar so vsi navzoči poslušali stoje in z burnim ploskanjem. Potem, ko so govorili različni delegati držav, je konferenca prešla na dnevni red in sprejela resolucije.
Prva resolucija je o trgovinski izmenjavi, v kateri se priporoča državam, da odstranijo ali vsaj ublaže protekcionistične ukrepe. Načelo pri trgovinskih pogodbah naj bo načelo največjih popustov, preference pa samo izjema. — Druga resolucija govori o železniških aranž-
Preprečen puč v Španiji
Madrid, 18. sept. AA. Desničarski list »In-formaciones« priobčuje podrobnosti o senzacionalni zaroti socialistov in komunistov. Zarotniki so hoteli postreliti ministre na dan prenosa ostankov kapetanov Gallana in Hernandeza, ki sta bila ustreljena v Jaci tik pred izbruhom španske revolucije. Zarotniki so se hoteli nato polastiti Madrida in uvesti proletarsko diktaturo z Largom Caballerom na čelu. Vlada je prišla zaroti na sled in njene voditelje zaprla
Velik gozdni požar
Berlin, 18. sept. p. V bližini Hannovra se je včeraj vnel velik gozdni požar, ki se je izredno razširil in je danes zavzel tako obseg, da je moral biti mobiliziran ves sosednji Arbeitsdieiist, kateremu se je šele opoldne posrečilo lokal izirati požar. Skupno je požar zajel in uničil okoli 3000 oralov gozda.
Mesto Nome zgorelo
WAshington, 18. sept. p. Mesto Nome. ki je nastalo leta 1896 ob priliki prvih najdb zlata na Alaski, je postalo danes žrtev požara, ki je uničil skoraj vse hiše v mestu. Hiše so bile večinoma leseno in so kaj lahko zgorele. Požar je zahteval tndi dve smrtni žrtvi. Ker je požar uničil tudi vse zaloge živil, jo nastalo pomanjkanje in je prebivalstvo naprosilo ameriško vlado za nujno pomoč, ker je zima pred durmi in jc treba tudi v najkrajšem času zgraditi zasilna bivališča za ljudi. Pomoč je bila žc obljubljena.
Hmelj
(Najnovejša telefonska poročila.)
Žalec, 18. serpt. p. Poročilo nemškega hmeljarskega društva. Na deželi je nadalje živahna kupčija dn \}e povpraševanje stalno. Promet je dnevno velik, cene pa so ostale neizipremenjene: 1200—1800 Kč za 50 kg brez l%nega prometnega davka. Tudi v mestu samem se je začela razvijati živahna kupčija.
Dunajska vremenska napoved: Južne Alpe: pretežno oblačno. Od CSoti dO vuSu deževno, ši
I rokalno.
monih in se priporoča, da se izvede evropska mednarodna železniška proga, da se znižajo tarife in da se ustanovi evropska železniška zveza. Pri tej resoluciji je v najodličnejši meri sodeloval naš delegat minister n. r. Mohorič. — Četrta resolucija govori o zvišanju kmetove kupne moči. — Peta resolucija priporoča javna dela, ki postajajo od leta do leta čedalje bolj bistven del gospodarskih in socialnih programov držav. — šesta resolucija govori o stabilizaciji denarja.
Komisija za kmetijska vprašanja je poslušala referat francoskega delegata Tardyja, ki je priporočal mala posestva. Govoril je tudi jugoslovanski delegat dr. Frangeš, ki je predvsem priporočal kreditno pomoč kmetu.
Belgrajshe vesti
Belgrad, 18. sept. AA. Poslanik poljske republike g. Vladislav Schvvarzburg-Gtinther je danes izročil ministru za socialno politiko in narodno zdravje dr. Franu Novaku red Polonie Re-stitute I. stopnje. S tem redom ga je blagovolil odlikovati predsednik poljske republike.
Od 1. do 7. oktobra t 1. bo tukaj kongres slovanskih lekarnarjev, na katerega je prijavilo svojo udeležbo veliko število bolgarskih, češkoslovaških in poljskih lekarnarjev. Kongres bo otvor-jen v Belgradu, kjer bo trajal 3 dni, nato pa se bo premestil v Zagreb, kjer bo tudd trajal 3 dni. Nato pa »e lekarnarji odpeljejo v Split, kjer bo kongres trajal še en dan in se zaključil, (m)
Za sprejem v gledališko šolo, katero je ustanovilo belgrajeko gledališko društvo, se je prijavilo 80 kandidatov, ki bodo te dni polagali sprejemni iapit. Število kandidatov, ki bodo sprejeti, ni omejeno, (m)
Za vojaškega katoliškega duhovnika v Kra-gujevcu v 7. pol. skup. je postavljen Anton R o n -k o, duhovnik ljubljanske škofije. Am )
Postavljena sta na pošfrno-braojavni urad v Podčetrtku Anton Tuše k, poštno-brzojavni ma-nipulant 0. pol. 6ikup. na pošti v Mariboru II., po prošnji, (m)
Drobne vesti
Genova, 18. sept. AA. Na parniku »Viktorija« so semkaj prispeli preostali člani nemške himalajske odprave. Izjavili so novinarjem, da so člani odprave dosegli že 7899 m in da eo bili že blizu vrha Nange Parbata, ki je visok 8050 m.
Pariz, 18. sep. AA. Iz Tunisa poročajo, da je tjakaj prispela jugoslovanska šolska ladja >Jadran«. V tuiniškem pristanišču ostane 4 dni.
Curih, 18. sept. p. Z ozirom na ponudbo eu-riških komunistov za stvoriter skupne fronte so danes zborovali zastopniki curiške socialdemokratske stranke ter so to ponudbo za sodelovanje odklonili.
Praga ,18. 6ept. A A. ČTK poroča: V okolic, Prage je padlo letalo s 500 m višine. Oba letalca, en letalski oficir in ena letalka, sta se ubila.
Berlin, 18. sept. A A. Alfred Rosenberg bo izdal prihodnje leto knjigo o nemški zgodovini. Sestavljena bo popolnoma v nacionalno-socialisliS-I nem duhu.
Lep fantovski dan


•F"	'	" is
Hh . r	■ -
Žužemberk, 17. septembra.
Prijazna božjepotna cerkev sv. Roka pri Žužemberku je v nedeljo doživela nekaj izrednega. Napolnile so jo stotine mladih fantov, ki so se na vabilo duhovnikov zbrali iz cele dekanije, da javno pokažejo svojo zvestobo veri in cerkvi in da se znova navdušijo za lepo, pošteno fantovsko življenje. Prav vse župnije so se odzvale v lepem številu. In fantje se niso kesali, da so prišli, čeprav so nad tri ure morali vztrajati v cerkvi, kjer so poslušali tri govore, bili pri sv. maši in imeli za nameček še pete litanije Matere božje. Z veliko po-
zornostjo in resnostjo so fantje sledili izvajanjem govornikov, zlasti govoru g. svetnika dr. Lovrenči-ča, ki jim bo gotovo ostal za vse življenje v spominu. Med sv. mašo in pri litanijah je bilo ljudsko petje, ki ga je spremljala godba na pihala. Pri prvi pesmi je šlo nekako boječe, kot bi se fantje čudili, češ, ali imamo res tudi mi popolno pravico v cerkvi. Kmalu pa so se fantovska grla razmajala i® pri petih litanijah so fantje peli, da ee je cerkev tresla. Za sklep so 6e fantje še fotografirali. Le poglejte, koliko jih je, čeprav nerodni fotograf ni znal vseh »gori vzeti«.
Vaška slovesnost na Škrilju
Mozolj, septembra.
Večina hribovskih vasi na kraški zemlji trpi vsled pomanjkanja vode. So sicer navadno v vsaki vasi večji aH manjši studenci, ki pa v poletnih mesecih presahnejo ali vsaj ne dajejo do voljno množino vode za potrebe vaščanov.
Med takimi vasmi je bil tudi Skril], ki len na visoki planoti ob robu dravske banovine nad Kolpo. Pravi reveži so bili v tem pogledu vaščani v poletnih mesecih. Vsak dan enkrat so se zbrale gospodinje s škafi pred zaprtim studencem in si namerile vode za ta dan. Dva škafa na hišo dnevno, pa niti merice več, kadar je šlo zares.Z ivino so napajali v blatnem kalu, ki pa je bil v avgustu vsako leto brez vrednosti, ker je bila voda bolj za žreti, kakor za piti. Ob hudi suši pa se je posušil tudi studenec. Vozili so vodo iz dve uri oddaljenega Livolda, živino pa so gonili po zelo strmi rebri v 300 m nižje tekočo Kolpo. Ko so pastirji prigrnali živino domov, so ji moleli jeziki iz gobcev. Se mnogo bolj pa so ljudje in živina trpeli z dovažanjem pitne vode. S polnim vozom se ge voznik vračal več kakor 4 ure.
Pred časom so se Škriljani obrnili na
Higienski zavod in bansko upravo v^ Ljubljani, ki sta res razumela težak položaj vaščanov. Higienski zavod je z znatno podporo kralj, banske uprave kmalu začel z delom.
Pred letom je vas začela s prostovoljnim delom, ki je bilo mestoma naravnost obupno, saj je bilo treba kopati vse jarke in potrebno v kamenju. Ogromen (okrogel z 10 m premera) rezervar, ki je zgrajen pri studencu nad vasjo, je v celoti v skali. Marsikatero mino je bilo treba zažgati, preden se je izdolbe1 prostor za 150.000 litrov vode. Smisel skupnosti v vasi je zmogla to delo. V avgustu leto« voda stekla po ceveh v sredo vasi, kjer je vaška izlivka. Strokovnjaško je izdelana cela naprava, a naravnost v ponos je vasi mogočen rezervar.
Na praznik 8. septembra je domači župnik g. Erker vodovod blagoslovil, nakar se je tik vaške izlivke razvila brezhrupna, a vendar prijetna domača zabava. Pozdravil jje vse prisotne in čestital vaščanom k izvršenemu delu med drugimi tudi mozeljski župan gosp. Šemič.
Delavcem, ki so v sedanjih časih posta^ vili tako svetel spomenik v skrijski zgodovini, je resnično čestitati.
V kraljestvu pohorskih kmetov
Planinski dom pri Sv. Treh kraljih — 1200 m
Na tujsko-prometni razstavi v Mariboru je marsikaterega planinca in tujca presenetila razstava mesta Slovenske Bistrice in okolice: bežen pogled skozi železniško okno po slavnih vinskih goricah, ki dajejo Ritoznojčana m druga težka pohorska vina — tako, da se takoj spomniš na grajščinsko klet Attemsov pa dalje mimo nje ti kaže bela cesta pot pod Veliki vrh (1347 m). Pod njim se prikazuje izza hojk vedno bolj cerkev Sv. Treh kraljev in za njo se skriva vsa v zatišju in gozdnem miru nova planinska jx>slojanka »Planinski dom«.
Za gradom pogledaš novo markacijo in tablo: Sv Trije kralji — 3 ure in že si za grajščinskim zidom med polji ajde, koruze in repe; srečavaš težke vozove, naložene z bakrenimi izdelki tovarne Zug-mayer & Gruber — edine v Jugoslaviji. Skozi njo šumi po žlebu Bistrica in tolče nakovalo po bor-skem bakru, da ti daje takt koraku po cesti še v breg med vinske gorice visoljške, odkoder so se zbrali delavci, ki strežejo šumu vode m udarcem
kladiva...	. .	. . . . .
Vijuga se cesta tin ska m vzpenja, da globoko sotieš čisti pohorski zrak mimo Gradčana in drugih tinjskih goric — vedno zavzet pred divntm razgledom, nov korak za ovinkom — nov pogled za slikarja in oko; Sv. Venčeslav »sredi sveta«, onkraj se Jošt s Prihovo druži, da bi šel z njo na božjo pot na Ljubično k Mariji ljubičenski, ki ni hotela ostati v cerkvi poljčanski pod Bočem s svojim razgledm-kom, po Ptujskem polju, z valovi zlatega klasja in med njimi srebrn trak — Drava —. Stati moraš nekje pri Tinju, ko se oglasi v dolini zvon in obiskuje njegov glas pohorske zvonike, da se dan poslovi m začenja »večerka«. Pohorska vas, obdana s štirimi prazgodovinskimi gradišči: Babčevitn, Repnikovim, Kotnikovim in Ančnikovim, rimska naselbina z ve-čimi mramornatimi spomeniki: boginji Afroditi in trije nagrobni rodbine Calandina Calandini iz leta 25 jio Kristu. Nad vasjo cerkvujeta Peter in Pavel, morda v nekdanjem rimskem templju, nad mirom in vasjo tako, da ne moreš vstran in se zopet vračaš na obisk, kakor mariborski letoviščarji že četrtič. Posloviš se od številnih dalij in dalje po klancu, o katerem je dejal hudomušnež, da se mu zaupaš brez nevarnosti in te pripelje nad Repnikovo gradišče tnimo 1 apele »V spomin svetovne vojske«, za njo se vleče vas Rep malo strmo v črni les. Stopiš mimo »medvedje jame« do Grehovega križa po peščeni promenadi pod smrečnim svodom, ob straneh vlažen mah in v njem gobe — mimo križa kjer je stari Greh zaspal jxxl zvezdnatimi snežinkami. Na Orehovih njivah je žito in steza med njim; raz-eeostrei roki. da ti klasje uhaja med prsti in odleti
ržen cvet na stezo pod okovani podplat. Nad me-cesnji se pokaže spet trikraljevska cerkev, vsa velika iznad vrhov jelk, po katerih priskakajo zvonovi na obisk k srebrnemu v lino.
Planina — velika vas — vsak kmet na svoji planini in bregu svoj kralj — kralj smrek in hojk. Ob cesti vidiš redek pojav, spleteno hojko iz dveh vrhov na razklani granitni skali. To je baje še mali spletel v s]x>min pastirček na pastirico, ko je jx)zneje jx>stal duhovnik. Spomin, vsajen na granitu, pa je postal klic ljubezni in vrhova se spletata še sama dalje in črpata silo iz granitnih grudi, ko so se sama odprla ...
Misliš vse to in odpre se nov razgled, vse večji kot iznad goric in pri Tinju, vse večji, za teboj pa že cerkev, velika in dolga 34 m, gotska, vsa podprta s jx>df>orniki. Ravna — in na njq »Planinski dom« ves nov, — planinski po slogu.
Na granitnih skalah stoji kot cerkev trikraljevska, kot pletoča se jelka iz duhovnikovega sjx>mina — je ljubezen in nada ter veselje planincev slovenje-bistriških. Iz oken gledaš v dolino, »kjer megle se vlačijo, prid vrh planin, nižave sin!« (Posebno dne 23. septembra!).
Dom obdaja 16 oralov gozda In pašnika. Mejijo jih trije graščinski mejniki, vsi trije enaki z dvema grboma grofa Tattenbacha in slovenjebisjri-ških od Sv. Križa... Stopiš še na Veliki vrh (1347 metrov) ter jx>vabiš še Areha in Ruško, pa še Klopni vrh s kočo, Roglo s Peskom in daleč Jezerski vrh z domom v posete. Med zrelimi malini in modrikastim »valdmajstrovim« cvetjem še dalje k pohorskemu očesu, ki se mu je zahotelo v svoji črnini modrega neba — med svojimi trepalnicami, prepletenimi s sivimi nitmi — stoj!, da te mreže čarobne ne raztrgaš. To pohorsko črno oko z zelenimi trepalnicami živi in se dobrika modrini neba, da naj v njem se ogleda. Iz vode skoči pisana jx>strv za mušico, vodna kapljica pade z repa, kakor bi se spustila srebrna ploščica od lusk v vodo, se razpustila v sedmeri srebrn krog in zopet v nič...
Slovesna otvoritev »Planinskega doma« bo v nedeljo, dne 23. septembra. Opisana pot iz SI. Bistrice čez Ti nje do »Planinskega doma« 3 ure, do jezera 4 ure.
— Ko se začno cevi poapnjevati, deluje nporaba naravne »Franz Josefove« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša naval
Velik vlom v Črmošnjicah
Ljubljana, 18. sept.
Orožniška postaja v Črmošnjicah pri Kočevju je včeraj brzojavno obvestila ljubljansko policijsko upravo, da je bilo tam v soboto, 15. t. m. ponoči vlomljeno v trgovino Emila Šanerja. Vlomilci so se splazili skozi okno v trgovino ter nemoteno začeli odnašati razno mannfakt.ump blago. Noč je bila temna. V vasi so vsi ljudje spali, vlomilci pa so mimo odnašali blago. Trgovec trpi okoli 28.000 Din škod«. O vlomilcih doslej še ni nikakega sledu.
Kakor blesk večnega snega na planinah -

Vsa nesnaga izgine iz perila, če ravnate z njim po Schichtovi metodi. Čez noč, ko se perilo z Žensko hvalo namaka, se nesnaga odmoči — drugi dan pa čisto izgine, ko ga operete s Schichto-vim terpentinovim milom.
SCHICHT
METODI
ST. 3. SO*
To je vse delo, če perete po
GVI
Žalost dveh poštenih družin
O strašnem uboju v Dolenji vasi
Dolenja vas, 18. sept.
K včerajšnjem poročilu o strašnem uboju, ki se je zgodil včeraj okrog poki ne va v Dolenji vasi, moramo dodatno poročati še:
Pokojna Pustovka je dopoldne s svojo družino kopala krompir na polju. Tam blizu je s svojo materjo in sestrami kofMil krompir tudi nesrečni Zobec Karel. Pred svojimi je kosil krompirjevko. Okrog 10 je mati sinu naročila, naj pusti to delo in naj gre preobračat otavo na travnik, ki leži kake pol ure stran. Fant je mirno odšel in pri tem prišel tudi mimo njive, na kateri so delalj Pustovi. Ko je fant prišel domov in se potem odpravil na travnik k otavi, ni šel naravnost tja, ampak je stopil k Pustovi hiši, katero je odklenil in začel po njej brskati, da bi kaj našel. Medtem se je vrnila domov pokojna Marija Pust ob kakih pol 11, da bi družini kuhala kosilo. Našla pa je v hiši vse narobe in končno je v sobi dobila Zobčevega Karla, ki je pravkar stikal po nočni omari. Vprašala ga je, kaj dela. Odgovoril ji je, da išče kolesarsko knjižico. Pustovka ga je seveda začela oštevati, česar pa fant ni hotel poslušati, ampak je zbežal. Nato je Pustovka šla v kuhinjo in pripravljala kosilo. Pred hišo je govorila z reč ženskami, ki so prale pri potoku hrano, katero so mislile pristaviti za obed. Tem je Pustovka povedala, kaj se ji je zgodilo. Svetovale so ji, naj to pove Zobčeviin in pa tudi orožnikom.
Orožniki so ga dobili v hlevu, ko je mirno čistil in čolial krave, medtem ko je bila zunaj vsa Dolenja vas vsa razburjena zbrana na kraju uboja.
Janez Boje je Zobčevega Karla videl še ob pol 12 iti čez dvorišče umorjene Pustovke. Po-gorelec Janez je zvedel, kako je hotel Zobčev Karel pri Pustovih krasti, vsled česar se je opoldne napotil k Pustovim, da bi jim svetoval, naj to naznanijo orožnikom. Ko je stopil v kuhinjo, je našel gosfjodinjo sedečo na stolu nred štedilnikom že mrtvo. To se je zgodilo točno ojx>ldne. On je bil prvi ki je zapazil, da je Pu-stova ubita. Na podlagi vsega tega je sum takoj padel na Karla.
Ko so fanta prijeli in ga peljali k mrtvi Pustovki, je bil čisto hladnokrven ter odločno tajil vsako krivdo. Ko so mu prigovarjali, naj vendar pove, kako in zakaj je to storil, je odgovoril: »Kako ]>a naj povem, če nisem«.
Medtem so se dogajali pretresljivi prizori, ko so mu domači očitali, da jim je umoril^ mater. Pa ga ni nič omehčalo. Nato so ga orožniki odvedli v občinsko pisarno, za njim pa je drla vsa množica in mu grozila. Naravnost presunljiv je bil krik in jok njegove nesrečne matere, lcateri je njen sin s tem zločinom napravil tako žalost. Gotovo se je uboga žena kesala, da ni
?ri vzgoji svojega sina večkrat rabil« palice, večer so orožniki fanta odpeljali na orožniško »postajo, kjer je po dolgem zasliševanju naredniku komandirju postaje Alojziju Boletu vendarle priznal:
»Ko sem se vračal z njive domov, sem videl, da so vsi Pustovi na polju. Zato sem stopil v hišo. Ko me je Pustovka zalotila, 6em zbežal teT se skril za hišo. Ujeailo pa me je, ker je tako kričala. Zato sem se vrnil in jo dobil, ko je v veži lupila krompir. Zbežala je pred menoj v kuhinjo, jaz pa za njo in sem jo pnhnil, da je padla.«
Ker je pa kuhinja tako ozka. da bi se rajna od padca ne bila mogla tako poškodovati, orožniki tej izjavi seveda niso verjeli in so znova pritisnili nanj. Končno je vse priznal in povedal, da jo je udaril s f>olenom, katero je jx>-brnl v kuhinji. Potem je vrgel |>ole.no proč in zbežal.
Nesrečni ubijalec je rojen 11. nov. 1914, torej ni star niti 20 let. Je sin dobrega in uglednega kmečkega posestnika Karla Zobca, ki pn največ prebiva v Ameriki in tam gara za svojo domačijo. Sinova vzgoja je tednj pogrešala trdo očetove roke. Fant je zaSei v »iabo družbo, se
ud al tudi pijančevanju, postal trmast, zaprt in zakrknjen.
Rajna Marija Pust je bila gospodinja ugled-ne in dobro stoječe kmetije na zadnjem koncu Dolenje vasi ub potoku, ki pelje proti Lipovcu. Pust je uvaževan, priden in skrben gosjiodar, ki je imel v rajuici najboljšo ženo in gospodinjo, otroci p« nadvse skrbno krščansko mater. Od vseh 8 otrok so skoro vsi žc kolikor toliko dob ro preskrbljeni, le najmlajši šc študira z odličnim uspehom gimnazijo v škofovih zavodih. Vse obžaluje nesrečno usodo Pustove gospodinje, ki je razmeroma še v dobrih letih — 58 lot je bila stara — morala zapustiti svojo ljubi jemo družino. Vse tudi sočuvstvuje z njene družino, kakor tudi vsi [x>milujcjo pošteno in ■ugledno Zobčevo družino.
Bliže čutite posledice, her preveč sedite?
Teh posledic se obvarujete če pijete redno Rogaško slatino »Tempel«. Vprašajte Vašega zdravnika!
Pridite za časa jesenske sezone (september oktober) v Rogaško Slatino! Popolna 20 dnevna oskrba 1200 odn. 1000 Din.
Sadna razstava
v Velikem Gabra
Veliki Gaber, 17. sept.
Pri nas nismo vajeni kakih prireditev, zato smo malo skeptično sprejeli vest, da namerava tukajšnja občinska uprava prirediti sadno razstavo. Pa se je občinska uprava podala energično na delo. Pridno je pomagala pri razstavi osnovna šola v Velikem Gabru, priskočila pa je na pomoč tudi osnovna šola na Primskovem, ki sedaj spada pod Veliki Gaber. Sadjarska razstava je nad vse pričakovanje uspela, akoravno so prireditelji imeli za to je malo časa na razpolago. Obisk je bil rekorden, posebno v nedeljo, 16. t. m. Kmetijski referent iz Litije, ki jo tudi obiskal razstavo in imel predavanje o sadjarstvu, se je zelo laskavo izrazil o razstavi in omenil, da kaj takega ni pričakoval. Razstavljeni predmeti so se mu zdeli celo lepši od onih, ki so bili razstavljeni na sadni razstavi v St. Vidu. Moramo pa tudi pristaviti, da je tukajšnje podnebje za sadjarstvo zelo ugodno (posebno Primskovo) in da se ljudje zelo bavijo s sadjarstvom.
Največ je razstavil g. Kastelic z Oteči vrha. Imel jo raznovrstno grozdje, razne vrste jabolk in hrušk, vrtno orodje, zanimive pasti, malo ročno stiskalnico za sadje in sadno brizgalnico. Nato mu sledijo: Mrzel Franc iz Zagriča, ki je imel jx>lep jabolk in hrušk razstavljene tndi laške lešnike, laške orehe, kutne, fige, kostanj in izredno debele orehe; Pancar Bernard iz Poljan in Bregar Ivan iz Stehanje vasi. Vkubano sadje so razstavili: župnišče iz Vel i kopu Gabra, Čebular iz Brega in Antončič Anton iz Hriba,
Razstavni lokal je bil zelo okusno okrasen s slikami, na stenah pa so bili veliki napisi, kakor: »Kdor ne seje, ta ne zanje« «Sadno drevje krasi naše domove in naše slovenske vasi«, »Bodi redni naročnik in plačnik sadnih revij« itd.
Sadna rnzst.nva jo pokazala, kaj se v** lahko pridela v naših krajih in kaj se naj posebno poji. Pri nas uspevajo dobro kanad-ke, dolenjska voščenka, bobovec, londonski popink in zlata parmena.
Prirediteljem sadne raswtave moramo le iskreno č«Kiiuud na iepeja napahu.
Ljubljanske vesti t
Vlomilci in sleparji pred sodiščem
Ljubljana, 18. sept
Malli kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. Frana Orožna. Državni tožilec dr. Hiiiko Luoovnik, kar 6 branilcev — odvetnikov, 5 jetniških paznikov in 12 obtožencev, prebrisanih vlomilcev, premetenih sleparjev in goljufov. Prav živahna razprava, ki ' je trajala v dvorani št. 79 ves dan, je razgrnila pestro in živo sliko o delovanju in poslovanju mladih vlomilcev. Ti .sicer niso bili kot kakšna zadruga med seboj povezani, pac pa so v potrebi poslovali drug z drugim in sklepali sleparske kupčije med seboj. Poleg dneh velikih vlomov je ta vlomilska družba izvršila prav mnogo sleparij po Gorenjskem. Napravila je v kratkem času, par mesecih do 50.000 Din škode.
»Pri Osolinu na Cankarjevem nabrežju je bilo vse odprto. Kar v aktovko sem pometal zlatnino, srebrnino in starino.« Tako je opisoval mlad, visok obtoženec Milan vlom pri Osolinu, ki je bil 12. febr. letos ponoči izvršen. Bila sta dva vlomilca. Skoda do bila cenjena na 15.000 Din. Nekaj mesecev pozneje, 26. junija pa je kompanjon te družbe vlomil v pisarno knjigoveznice Ivana Bonaca v Se-lenburgovi ul. Iz blagajne je odnesel 10.189 Din gotovine, pripravljene za delavce. Vlomilec se je pozneje skril med smeti na dvorišču Jadransko-podunavske banke. Tam so ga prijeli.
Druga družba, ki jI je načeloval bivši mesar Franc Pregelj, se je Sipravila na špekulacije s hrani lniškimi knjižicami. Ponaredila je dve knjižici Ljudske posojilnice, eno z vlogo 1000 Din na 15.000 Din, drugo s 400 na 12.000 Din. Med seboj .so se pomenkovali: »Koga bi lahko nabiksali?« Sleparija jim ni
uspela. S tema knjižicama so prisleparili samo 850 Din.
Dva zavarovalna agenta Maks Gantar in Viktor Kokalj, tudi člana te družbe, sta se spravila na sleparije z zavarovalnimi policami, na ponarejanje hranilnih vlog in menic ter sta sploh živela od novembra lani do marca letos samo od sleparije. Svoje poslovno torišče sta razvijaja osobito po Gorenjskem. Nastopala sta kot zastopnika raznih ljubljanskih zavodov. Mnogo kmetov jn kmečkih žensk sta osleparila za manjše in večje vsote. Zadovoljila sta se včasih z 10, 20 in 50 Din, pa tudi večje vsote sta znala izvabiti, tako po 3500 Din, 1500 Din in 2000 Din. Na ta način sta si prilastila nad 13.000 Din. Prigoljufani denar sta zapravila. Na-, posled sta se spravila na fabrikacijo hranilnih vlog. Tako sta ponaredila hranilno knjižico Vzajemne posojilnice za 10 Din kar na 86.760 Din, drugo Kmetskega hranilnega in posojilnega doma za 10 Din na 79.600 Din. Te knjižice sta zastavila pri kmetih za večje vsoto, izvabi jene od njih, kot jamstvo.
Četrta sknpina te družbe je vlamljala po deželi. Tako je bil posestnik France Zakraj-šek na Lepem vrhu ponoči okraden za razno obleko v skupni vrednosti 3290 Din. Na 2i: rovskem vrhu pa so 11. aprila letos odnesli posestniku Buhu Janezu mnogo slanine, suhega mesa, masti in klobas za 1000 Din.
Vsa ta nadebudna mlada družba se je danes zagovarjala pred malim kazenskim senatom. Obtoženci so sodnikom prostodušno vse priznali. Nekateri imajo mnogo grehov na sebi, zato bo sodba proti njim hujša. Razprava je trajala vse dopoldne, popoldne do poznega večera, nakar je bila preložena, na prihodnji četrtek, ko bo razglašena samo sodba.
jabolk, hrušk, breskev, grozdja in češpeJj. Cene svežemu sadju so bile v splošnem prav nizke, povprečno od 3 do 5 Din kg. Julija je bilo uvoženih 407.892 kg sadja. Računajo, da bo uvoz
svežega sadja dosegel vrhunec v septembru in še oktobru. Vsega svežega sadja je Ljubljana letos že porabila 1,443.333 kg. Izdala je za nje najmanj 4,300.000 Din. Avgusta je v Ljubljano prišlo največ sadja po železnici, kajti na kolodvorih ga je bilo zatrošaririjenega 168.562 kg. Tu gre v prvi vrsti za sadje, ki ga prinašajo
Erodajalke v jerbasih in košarah na trg, osobito elokranjice, Dolenjke in Štajerke. Na mitnici v Metelkovi ulici je bilo uvoženo 91.836 kg, na Tyrševi cesti 67.929', na Poljanah 41.000 kg in na Dolenjski cesti 53.000 kg. Na drugih mitnicah je bilo prav malo sadja, kar znači, da prihajajo ogromne množine sadja iz dobrunjske in sostrske okolice, dalje iz kamniškega okraja in drugih daljnih krajev. Gorenjska je letos na trg pripeljala še prav malo sadja.
© Na Jegličevi cesti so zadnje dni uredili desni hodnik ob Šarabonovem vrtu do križišča Vrhovčeve ulice.
O Ciganska taborišča pred vrati Ljubljane so se zadnji čas tudi že pričela pojavljati. Najrajši kampira taka-le ciganska družina blizu ene ali druge vasi in pod kakim košatim drevesom tudi kuha in prenočuje. Ponoči pa se spravi na bližnje njive po krompir, fižol i. dr., pa v vas po — kuretino. Preteklo soboto je
Mariborske vesti:
kampirala taka ciganska dražina n. pr. ob Gruberjevem kanalu na Kodelijevean svetu. Torej* Ljudje, pozor 1
© Olepšava hiš. Pri Bahovčevi hiši na voglu Miklošičeve ceste in Tavčarjeve ulice so postavili te dni odre, ker bodo prepleskali fasado. Pretekle dni pa so prepleskali fasado Pov-šetove vile v Komenskega ulici z lično beloru-m en kasto barvo.
© Kriza in revne družine. Po Golovcu, Rožniku in šišenskem vrhu gredo revni ljudje za gobami in kostanjem. Pa manjka enih kot drugih. Za gobe je premalo moče, kostanj pa še ni zrel. Po predmestnih hišah pa pošiljajo stariši 6—8-letne otroke dan na dan beračit z vrečicami kruh. Marsikak tak otrok gre seveda rajši beračit kot — v šolo!
0 Tatvine rož v Ljubljani Posebni tatovi so začeli po hišah krasti razne rože. Ne prioanesejo niti kaktusom, niti palmam, niti drugim lepim sobnim rožam. Odnašajo te rože kar v lončkih. Nekateri stanovalci, ljubitelji in gojitelji rož, imajo že občutno škodo, kajti ponekod so odnesli kar za 150 Din in še več raznih rož. Nekaj časa so tatovi kradli rože po privatnih vrtovih in mestnih nasadih, sedaj se plaaajo že v privatna stanovanja po rože, s kateremi potem delajo kupčije tea- jih prodajajo za malenkostne zneske tako, da delajo konkurenco poštenim vrtnarjem.
Letošnja bilanca
Maribor je dobil 28 novih hiš in 99 stanovanj
Zračni potniški promet v leta 1934
na progah: Ljubljana—Zagreb (od 1. maja do 15. julija). — Ljubljana—SuSak (od 1. maja do 15. septembra). — Ljubljana—Celovec (od 1. julija do 31. avgusta).
Ljubljana—Zagreb: 108 potnikov, od teh 101 Jugoslovan in 7 inozemcev.
Ljubljana—Sušak: 697 potnikov, od teh 549 Jugoslovanov in 148 inozemcev.
Ljubljana—Celovec (v avgustu smo leteli le dvakrat tedensko): 35 potnikov, od teh 26 Jugoslovanov in 9 inozemcev.
Iz Ljubljane je odletelo v letošnji sezoni: 840 potnikov. Od teh 543 moških, 266 žensk, 31 otrok. Jugoslovanov je bilo 676, inozemcev pa 164. — Prtljage je bilo prenešene 12.600 kg, robe 306 kg, pošte pa 43 kg 121 gr. — Frekvenca je bila povprečno 75%.
Od 251 predvidenih letov je bilo izvedenih v odrejenem času 245, povprečno tedaj 98.5%. — Sigurnost prometa 100%. — V Ljubljano je do-potovalo 822 potnikov.
Celokupen zračni promet s potniki, ki so do-potovali in odpotovali v Ljubljano, znaša tedaj 1662 potnikov, dočim je celokupen zračni promet v vsej državi v letu 1933 znašal 1947 potnikov.
Morilec Mrzlikar
izročen sodišča
Proti Jakobu MTzlikarju uvedena policijska preiskava zaradi umora žene Ane je bila včeraj dopoldne formalno končana. V ponedeljek je sledilo dolgotrajno zasliševanje morilca Mrzilikarja, ki je bilo končano okoli 19 zvečer. Mrzlikar je bil v svojih iz-povedbah mestoma nejasen. Skušal je napraviti vtis, da .ie umor izvršil v duševnem razkroju in da jo živčno ruiniran. Policija je včeraj dopoldne zaslišala Mrzlikarjevi 2 sestri in brata. Tem se je pritoževal, da njegova žena ne ravna ž njim prav dobro in da ga večkrat zmerja. V nedeljo je bil Mrzlikar pri 6estri Mariji Ž. v Zeleni jami na. kosilu. Tam je tožil o svojem neznosnem položaju. Dejal je sestri: »Konec bom napravil!« Sestra pa pri tem ni imela vtisa, da namerava brat Jakob ženo ustreliti. Mo-rilec Mrzlikar, kakor tudi njega razbreme-njajoče priče navajajo, da je bila tudi morilčeva mati živčno raizkrojena m da ne umrla v umobolnicL Kot motiv svojemu nečloveškemu dejanju je Mrzlikar navedel domače, družinske prepire. Čudno je vsekakor, kako je Mrzlikar točno opisal usodni treno-tek v ženini spalnici. Povedal je: »Prišel sem v spalnico in jo vprašali-: »Kaj je z menoj, Ana?« Odgovorila je: »Bolan sil K zdravniku pojdi!« »Za norišnico sem dober!« jI je odvrnil, potegnil samokres, ustrelil. Ona se je zgrudila na posteljo, pa je še enkrat ustrelil. Jakoba Mrzlikarja so včeraj popoldne izročili sodišču ter ga odbijali v preiskovalni zapor okrožnega sodišča.
Beračenje in mitodari zasebnikov
Človeku je danes zelo težko presoditi, kdaj se pregreši zoper Odrešenikovo zapoved o ljubezni do bližnjega in delitvi miloščine. Zakaj toliko prosjakov — največ mladih, kolikor jih dan na dan stoji pred našimi vrati in rine v stanovanja, prejkone ni živelo še nikdar. Koliko je bilo že zadnja leta pisanega v javnosti o naravnost nadležni vsiljivosti prosjakov! — Posebno mladih moških, pa tudi nedoraslih dečakov; manj žensk, ki se v izčrpani starosti menda po večini (a ne vse) sramujejo prosjačiti in rajši stradajo, dočim moškim manjka vsaka skromnost — Ko bi človek vsaj mogel vedeti, kdaj deli miloščino res potrebnim! — Zakaj, da bi bil res potreben vsak, ki prosjači, o tem prav opravičeno dvomim. — Hotel sem povedati tole: Prosjaki so se vrgli prav zadnji čas posebno na okolico Marijinega trga. Te dni je prišlo v neko hišo sosednje ulice samo en večer med 7 in 8 nič manj nego šest moških prosjakov, ki so hoteli imeti vse mogoče. Bolj ko sem dopovedoval dvema mladima fantoma, da jesti nimamo, niti sami zase, tudi kruha komaj za silo za devet ljudi, manj je zaleglo. Tudi moja bolj glasna predstavka ni pomagala. Nista se dala odpraviti s staro žemljo vsakemu, ker drugega ni bilo. (Denarja najmanj, ker pokojnine nisem še prejel.) Na vsak način ie hotel imeti eden tudi še
mojo nevoljo! Toda, ko se to ponavlja vedno in vedno, nepotrpežljivost neprestano nadlegovanili strank menda ne more biti grešna. Saj so stranke v Ljubljani same revne. (Bogati se itak ubranijo prosjakov, ker se zaklepajo pred njimi.) — Kako naj deli miloščino pol tucata prosilcem človek z družino, ki mora polovico pokojnine dati samo za stanovanje? — Zato klic: Rešite nas nadležnih prosjakov vsaj ponoči — vi, ki ste poklicani za to!
Državni upokojenec.
Naznanjam, da sem svojo brivnico preselil iz Cerkvene ulice št. 1., na Krakovski nasip štev. 2fi
■v bivšo Zalokarjevo Hišo.
Ob enem sem otvoril s posebnim vbodom moderno urejeni „Damski trizerski salon".
Trajna, vodna, železna ondulacija, manikiranje, barvanje las. masaža, kozmetika. Umivanje las proti izpadanju in prhljaju s priznano vodo »L1POVICA«
Prvovrstne moči, cene zmerne. Vljudno se priporoča
FRANJO ŽABJEK, Krakovski nasip 26, Trnovo.
Akrobat na kolesu v Ljubljani
Ljubljana, 18. septembra. Ljubljančanom je gotovo še dobro v spominu skupina slovenskih fantov z Ježice, ki so pred leti kazali svoje akrobatske sposobnosti na žici in si s tem skromno služili kruh. Ta skupina je pozneje prirejala turneje po vsej Jugoslaviji in za svoje vratolomne produkcije povsod žela veliko zanimanje. Glasovi o tej akrobatski družini so zadnje čase povsem utihnili. Fantje so se namreč ločili — dva sta pri vojakih, eden pa je dobil službo v nekem mariborskem hotelu kot vratar, — kajti današnji težki časi takšnim akrobatskim prireditvam niso preveč naklonjeni Od vse akrobatske skupine je ostal zvest svojemu »poklicu« edinole še 32 letni J. Dobovičnik iz Celja, ki zdaj sam potuje po Jugoslaviji in razkazuje svoje vratolomne spretnosti. Nazadnje je bil v Belgradu, odkoder je danes prispel v Ljubljano.
V Ljubljani bo Dtobovifcnik nastopal vsak večer ob 6. Vozil se bo na svojem »biciklju«, ki ima samo eno kolo, po Aleksandrovi cesti in bo med vožnjo izvajal najrazličnejše vragolije Tako bo med drugim dokazal, da človek lahko tudi večerja na kolesu, dalje bo pokazal radovednim Ljubljančanom, kako zna manipulirati z umetnim ognjem, kako z lahkoto prevaža na svojem kolesu še dvoje dečkov — enega na rami, drugega na roki — in še marsikaj, kar bo gledalce navdalo z občudovanjem.
Ker Dobovičnik s tem služi kruh sebi in svoji družini, ga priporočamo naklonjenosti Ljubljančanov, ki mu bodo v zameno za zabavo in užitek gotovo radevolje pomagali o skromnimi prostovoljnimi prispevki
Že nekaj časa niso prejeli na mestnem gradbenem uradu nobene prošnje za novo gradbeno dovoljenje. Zdi se, da je za letos konec. Dokončale se bodo 6amo še zgradbe, ki se nahajajo v delu, novih pa pred prihodnjo pomladjo ne bo več. — Letošnja gradbena bilanca je zadovoljiva: 28 novih stanovanjskih zgradb je dobilo obdravsko mesto in število stanovanj ee je povečalo za 99 novih. Napram lanskemu letu absoluten napredek: Lani je bilo sicer zgrajenih 29 novih hiš, pa le z 90 stanovanji. In še od teh jih je zgradila občina v svojem zasilno stanovanjskem poslopju v Metelkovi 32, dočim je odpadlo ua zasebno gradbeno delavnost le 58 stanovanj. Letos pa je bila zasebna gradbena inicijativa izredno živahna, gotovo ena najživahnejših v povojnem času. Vsa poslopja, razven dveh, je zgradila zasebna podjetnost. Mestna občina je bila letos precej pasivna. Le dve mali hišici, ki 6ta šele v projektu, se bosta zgradili iz ostankov porušene Turkove hiše, gresta letos na račun občinske podjetnosti, kar je za mariborsko mesto in njegove potrebe po cenenih malih stanovanjih absolutno premalo. Obljube, da se bo tudi letos postavilo večje poslopje z zasilnimi stanovanji, kakor je ono v Metelkovi ulici, se torej niso izpolnile. — Od večjih zasebnih zgradb, ki so že izgotovljene, omenjamo predvsem Osetovo hišo na Glavnem trgu, v kateri je 5 sta-
novanj, in Pipuševo hišo za Magdalenekim parkom s 6 stanovanji. Od poslopij, ki so še v gradnji, pa bo največji Wogererjev stanovanjski blok na vogalu Prešernove in Maistrove ulice, obstoječ iz 3 hiš e skupno 27 stanovanji. Največja zgradha pa bo Gustinova palača na Grajskem trgu, v kateri pa bo le troje večjih stanovanj. Bo pa v nji novost za Maribor: 7 stanovanj za samce. Od ostalih zgradb so še večjega obsega: Jelemc & Šlaj-merjeva hiša v Valvazorjevi z 8 stanovanji, dr. Blankejeva hiša v Kopališki ulici tudi z 8, Reich-•manova v Klavniški s 6 stanovanji, dočim so vse ostale manjše, eno, dvo, ali največ tristanovanjske zgradbe. — K letošnji gradbeni bilanci pa moramo priračunati še številne nove tovarniške zgradbe. Tako se je letos dogradilo veliko tovarniško poslopje Jugosvila, zraven pa so zrastli iz tal ogromni objekti novih tovarn Jugotekstil in Ros-nerjeve tvornice sukna. Izdatno se je povečalo Hutterjevo velepodjetje, zgradila pa je nove objekte Mariborska tekstilna, na Pobrežju pa tvor-niča svile Thoma, in v Radvanju podjetje Močiv-nik in drug. Izvršile so se pa tudi številne preureditve poslopij in obnovitve fasad, kar je za mesto tudi pridobitev. Od javnih poslopij, ki ne bodo služile za stanovanjske 6vrhe, pa omenjamo delavski azil, ki bo končno dograjen še letos, in pa poslopje carinske pošte pri kolodvoru.
ven za one
© Načrt za spominske plošče pokojnim v cerkvi sv. Cirila in Metodo je izgotovljen in kamnoseško podjetje Alojzij Vodnik hiti z delom, da bo vse delo do 1. novembra izvršeno. Na vseh svetnikov dan zvečer uamreč bo slovesen blagoslov teh plošč. Načrt je mojstersko izdelal g. prof. Plečnik in bo nekaj edinstvenega v celi državi, morda v Evropi. Do sedaj je oddanih 105 plošč razne velikosti. Tako n. pr. je Glasbena Matica na osemkratni velikosti ohranila prihodnosti spomin na vse skladatelje, ki počivajo na pokopališču sv. Krištofa. Društvo rokodelskih pomočnikov na svoja ustanov-nika in zgraditelja doma. Več plošč ohranja spomin padlim vojakom, o katerih se ne ve, kje je njihov grob. Kdor še želi do 1. novembra imeti ploščo, je še čas do 1. oktobra. Pozneje bodo plošče tudi dražje. — Župni urad sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
0 Dijaki roj. letnika 1914, ki bi radi že letos odšlii k vojakom, morajo takoj vložiti obrazloženo prošnje pri svojem poveljstvu vojnega okrožja, ki bo te prošnje predložilo voj. ministrstvu v rešitev. Brez ministrskega odobrenja ne bo vpoklican letos noben dijak roj. letnika 1914.
© Zgodnja zima? Iz bližnjih gozdov okrog Ljubljane so se zadnje dni že začeli zatekati k hišam in sadnim vrtovom kosi, senice in ščinkovci, kjer iščejo hrane. Po braidah ob ■ hišah obirajo kosi ostanke grozdje, ker jim , gredo jagode zelo v slast. Po bezgovih grmih sc krmijo s suhimi jagodami eni m drujfi, po cestah pa brskajo po konjskih odpadkih čopasti gozdni škrjančki.
0 Do 500.008 kg sadja v avgustu. Avgusta
na določene dneve abonmana in na določene predstave. Abonent na blok plačuje svoj abonma prav tako v sedmih mesečnih obrokih vedno v prvih petih dneh vsakega meseca ter je upravičen na 22 gledaliških uprizoritev (12 dramskih, 9 glasbenih predstav in en koncert). Prednost bloka je torej v tem, da njegov lastnik lahko obišče kako predstavo večkrat, obišče gledališče lahko v nedeljo ali na praznik, kakor mu pač kaže, skratka: ni vezan na komad sam, niti na dan predstave. Edino, kadar je na lepaku označka »izven« — kar se pa zgodi na leto kvečjemu petkrat, bloki ne veljajo. — Prijave za bloke in za običajni abonma sprejema gled. blagajna še do sobote, 22. t m.. Prijavite se čimprej, ker je letos zanimanje za abonma prav živahno!
□	Balet mariborskega gledališča. Vse one dame, ki so se javile, pa tudi one, ki se še nameravajo prijaviti za gledališki balet, se naprošajo, da se sigurno udeležijo sestanka in prve vaje, ki bo v sredo, 19 t. m. ob 17 (5 popoldne) v gledališču.
□	Žetev smrtL V Frankopanovi 5 je umrla v starosti 38 let soproga ključavničarja drž. žeL gospa Ana Petrovič. Naj ji sveti nebeška luči
□	Razlike so prišle. Včeraj so dobili aktivni uslužbenci izplačane takozvane razlike in sicer 15% obrok. Na ta način so dobili doslej izplačanih v malih obrokih že 45% od svote, ki jim gre. Pri včerajšnjem izplačilu so dobili nekateri po 100, drugi 200 in največ 400 Din.
□	Bodo prišli iz živega groba? Včeraj dopoldne se je vršila na okrožnem sodišču zanimiva javna seja, ki bo odločilnega pomena za trojico ljudi, katere je obsodba sodišča do smrti zakopala za zidovje mariborske kaznilnice. Mali senat je razpravljal o dopustnosti obnove v slučaju Markuzi,
□ Gledališki abonma na blok je prav pripra- I o katerem smo svoječasno obširno pisali. Senata stalne obiskovalce, ki se nočejo vezati 1 je predsedoval vss. Zemljič, prisednika pa sta bila * ' * - —J 'Jr, Kotnik in Kolšek. Navzoč je bil tudi dTŽavni pravdmik dr. Hojnik, braniteij obtožencev dr. Ko-mavli, pa tudi vsi trije obsojenci brata Jožef in Ivan Markuzi ter Mihael Zemljič. Značilno je, da so bili obsojeni dne 19. septembra 1926 na smrt s sodbo stola sedmorice, včeraj, 18. septembra pa se je odločalo zopet o njihovi nadaljni usodi Pred sodišče so jih pripeljali iz kaznilnice trije pazniki. Vsi trije so btli uklenjeni, v sodni dvorani pa so jih oprostili verig. Seja je trajala ves predpoldan in popoldan. Pozno zvečer je senat sklenil, da se obnova dopusti in sicer radi tega, ker je sodišče dvamilo o verodostojnosti obremenjavaJnih prič in ker so nastopili novi momenti iz katerih bi ee dalo sklepati nedolžnost obsojencev.
□ Zopet smrt na tračnicah. Skoro nepojm-ljivo je: v treh dneh so si trije mladi ljudje vzeli življenje. V nedeljo zjutraj mlad 23 letni firani. učiteljiščnik, v ponedeljek mlad
absolvirani ____________ ------„—---
trgovec in včeraj zjutraj mlado, komaj 17 letno dekle. Ponedeljkova in včerajšnja žrtev sta končali na tračnicah pod kolesi lokomotive. Poslednji žalostni dogodek se je odigral v Studen-n cih. Včeraj zjutraj na vse zgodaj je našel ob-hodnik na progi pri tretjem cestnem prehodu strahovito razkosano žensko truplo. Glava in polovica telesa je ležala v jarku poleg proge, druga polovica precej dalje vstran sredi proge, in še dalje pa leva noga. Ugotovili so, da je šla pod vlak 17 letna frizerka Dragica Forstner iz Studencev. Dekle se je vrglo [jod kolesa oseb. nega vlaka v ponedeljek zvečer ob 20.40, ki je privozil iz Prevalj v Maribor. Truplo je ležalo na progi celo noč ter so ga šele zjutraj odkrili. Položili so ga v krsto ter prepeljali v mrtvašnico. Ni še ugotovljeno, kaj je pognalo nesrečno dekle v smrt.
Enodnevni izlet na Kam
Dom sv.Jošta — Dobovčani in cesta
hlače, češ da ima raztrgane. (Moje so tudi, ker | ^ '»"•<'»» saa/° ' avgu-iu. a .gusia novih kupiti ne morem.) — Nai mi Bog odpusti 1 je bilo uvoženih 487.469 kg svežega sadja, tu ko
Trbovlje, 17. septembra.
Prfljetno si presenečen, ko dospeš po zmerni triurni hoji iz Trbovelj čez Dobovec na Kum. Kakor hitro prideš iz gozda, ki se razprostira pod vrhom, zagledaš pred seboj lično stavbo, kjer je stala prej romarska hiša. Nad glavnimi vrati se ti blesti napis: »Dom sv. Joštac. Malo se oddahneš, potem pa stopiš v hišo, ki seveda še ni dograjena. Vidi se že zdaj, da bodo prostori precej obširni.
Spodnji del stavbe je betoniran. Obsega jedilnico in naprej kuhinjo. V pritličju, ki je sedaj še obito z deskami, pozneje ga bodo obložili s hera-klitom, bodo 4 velike spalnice. Ravno tako tudi v podstrešju. Ob stavbi je zgrajen rezervar za dežnico, ki priteka od cerkve sv. Neže. Stanovalci bodo torej imeli dovolj pitne vode. Zgradba požira velike vsote, saj stane vsak ina peska, ki ga pripeljejo na Kum, 200 Din. Kje je pa še drugi materijal!
Zamisel graditve doma je idealna. Skoda je le, da ni solidnejše zgrajen. Streha, ki Je lesena (iz smrekovih deščic), ne bo mogla dolgo držati, prav tako ne cevi iz pocinkane pločevine, po katerih teče voda od cerkve sv. Neže pod zemljo.
V kake namene je stavba namenjena, še ni gotovo. Čuje se, da za počitnice rudarskih otrok. Ze lani je dal poslanec g. Pavlič očistiti in preslikati cerkvico sv. Neže, letos pa cerkvico sv. Jošta, ki stoji v bližini prve. Tudi strelovod, ki ga prej ni bilo, je zdaj napravljen. Strehi obeh cerkvic je pa dal prenoviti g. župnik z Dobovca. kamor sjiadata obe cerkvici. Gotovo je, da se počutiš na
vrhu Kuma ugodnejše kakor včasih, kar je v prvi vrsti zasluga g. Pavlica, ki žrtvuje res veliko časa in denarja za to delo.
Na vrhu je torej prijetno. Toda poti Posebno do Dobovcal Srečavaš voznike, ki vozijo drva, oglje itd. iz kumljanskih gozdov in to s kakšno težavo! Koliko časa že prosijo Dobovčani za graditev ceste. Toda že pride kaj vmes in vsi upi splavajo po Savi.
Kdor je kdaj hodil iz Trbovelj na Kum po močno vzpenjajoči se cesti, od Save, imenovani »Babje koleno«, bo razumel, da Je želja Dobovča-nov upravičena. Imajo čedno vasico z lepo župnijsko cerkvijo, hiše, večinoma krite z opeko,, v gozdovih dosti lesa, a kaj, ko ga ne morejo spraviti v dolino. Marsikaj bi lahko prodali, kar jim sedaj propada.
Pomilujemo Dobovčanc, a pohvaliti jih tudi moramo. Trboveljčani nismo navajeni, da bi na« kaik šolar na cesti pogledal, kaj šele pozdravil! Tu si presenečen. Srečavaš odrasle in šolarje in komaj odzdravljaš. Zasluga je tu gotovo cerkve ii šole, kjer tako lepo odgajajo mladino, ki je naša bodočnost
In ko napraviš nazaj grede s kumljanskega izleta nekakšen »račun«, kaj si videl in doživel
ti za dan, ki si ga prebil v hribih, ni žal. ★
— Pri slabosti je naravna »Franz Joselovai voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki rnntnn rmanjšnie telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno.
V deželo Uskokov skozi Belo Krajino
V lepem in romantičnem kraju našega Žum-berka se vrši 23. septembra 1934 lepa slavnost, katere se udeleži vse domače prebivalstvo in mnogo zastopnikov raznih organizacij vse države. V Ra-datovičih, ki spadajo sedaj v okraj Metlika, je živel svoječasno župnik pesnik Jovan Hranilovič, ki je umrl 5. avgusta 1924. Ob desetletnici njegove smrti odkrije hvaležni narod svojemu pesniku spominsko ploščo. Hranilovič je pesnik Zumberka. V svojih 12 krasnih pesmih »zumberačke elegije« je tako pretresljivo in s tako ljubeznijo opeval življenje Uskokov — tamošnjih prebivalcev, ki so se pred 230 leti naselili v teh krajih, da so postale pesmi last naroda, katerega muke in trpljenje je tako krasno opeval. Kakor je postal Janez Trdina pesnik Gorjancev, tako je Hranilovič pesnik Zum-berka.
Zumberak je pokrajina, ki je oddaljena od Met; like 1 do 2 uri ter se razprostira od Gorjancev proti Jastrebarskemu ter spada pod savsko banovino. V teh kamenitih brdih živi zdrav nadarjen in žilav narod, ki se največ preživlja s krošnjarjenjem in s
Kaj pravite?
Slovenci se kaj radi ponašamo s svojo visoko kulturo in to tudi po pravici, ker vsaj v glavnem nii ne zaostajamo za drugimi narodi, po katerih kulturi presoja in meri svet ludi našo.
Pojavljajo pa se znaki, da naša visoka kultura nekako pada. Tako piše »Slovenec* (15. sept.), da ljudje, ki prihajajo is mest na deželo, skačejo po vrtovih, seveda po tujih, potem trgajo rože, kajpada tudi tuje, mandrajo nasade, čečkajo svoje »duhovitosti* (navadno pornografične) na plotove in zidove, vdirajo v šole itd.
Drugo ilustracijo naše mestne kulture pa objavlja >Jutro« (17. sept.), kjer omenja, kako ka-valirsko se obnašajo razni mestni »planinci* do oskrbnikov in oskrbnic planinskih koč, kako lepe stvari pišejo ne samo na plotove in zidove, ampak tudi v planinske knjige v kočah in kako se sploh obnašajo kakor »fejst fantje in fejst dekleta* iz mesta — o!t iz ljubljanskega novega mesta ali pa iz starega mesta v Trstu, tega »Jutro* v svoji diskretnosti ne pove.
Kaj pravite, g. urednik, ali ni to čudno? Ali je to naša visoka »mestna* kultura?
Meni se vse to ne zdi prav nič čudno! Ali ne vidite, kako ne samo pri nas, ampak po celi Evropi izpodriva zamorski lam-tam našo godbo? Ali niso razni surovi prizori v raznih »veselih vinogradih* vzrok te naše najnovejše »kulture«? Ce ljudje pijanim figuram na gledališkem odru ploskajo kot divji, zakaj jih ne bi »fejst fantje in fejst dekleta* posnemali tudi takrat, ko pridejo na deželo, zlasti pa v hribe, kjer vlada baje neomejena svoboda?
In kaj pravite na to, g. urednik, da igrajo baš t> trenotku, ko se nad podivjanci vse zgraža, v Ljubljani film iz planinskega življenja, ki kaže prav nazorno, kakšna neomejena svoboda vlada v hribih?
In kaj pravite na to, da so igrah ta film pod okriljem »Zveze kulturnih društev*?
Odtod sledi, da smo Slovenci res visoko kulturen narod, ampak ne vsi!__
_ Napetost« nepravilno vretje v debelem
črevesu, zaprtje jeter, zastajanje žolča, bod-ljaje, tesnobo v prsih, utripanje srca odstranite z naravno »Franz-Josel- -Jrenčico, obenem se pa zmanjša pritisk krvi ua možgane, oči, pljuča ali srce. Zdravniške izjave zaznamujejo uprav presenetljive uspehe, ki so se dosegli s »Franz-Josel« vodo pri ljudeh, ki veliko sede
Nevaren nočni požar
Žužemberk, 17. septembra.
V Žužemberku in okolici je zadnje čase nenavadno veliko požarov. Vsi znaki kažejo, da pri teh požarih ne gre le za nesrečo, ampak da je na delu zločinska roka, ki uničuje imetje ubogih ljudi. Tako je treba soditi tudi o ognju, ki je v noči na ponedeljek ob 23 izbruhnil na skednju posestnika Vin-cenca Urban&iča in ki bi lahko postal usoden za celo vrsto gospodarjev. Skedenj je bil poln krme in pokrit s slamo, prav tako tudi poleg stoječi hlev, zato je lahko ognjena sila zadivjala z vso močjo. V par minutah sta bili obe poslopji v enem samem morju plamena, ki je e strahotnim žarom razsvetljeval celo dolino in zbudil ljudi iz prvega spanja. Komaj eo rešili živino iz gorečega hleva. Goreči objekt je stal v neposredni bližini drugih poslopij. Le popolnoma mirnemu vremenu se je zahvaliti, da nesreča ni bila že v prvih minutah strašnejša. Domači gasilci (drugih ni bilo od nikoder) so v razmeroma kratkem času postavili svojo močno motorko v obrat in s smotrenim gašenjem zastavili pot elementu, dočim gorečih poslopij ni bilo mogoče rešiti. Pogorelec ima veliko škodo, ki jo bo zavarovalnina le delno pokrila. Zato ga priporočamo dobrim srcem, da mu priskočijo na pomoč.
Koledar
Sreda, 19. septembra: Kvatre. Januarij iin tov., mučenci.
Novi grobovi
t V ljubljanski bolnišnici je včeraj dopoldne ob pol 11 umrla po kratki mučni bolezni gdč. Metka Vidic, pisarniška uradnica pri odvetniku g. dr. Zvoki jn v Kamniku. Pokojna Metka, iz znane krščanske Vidiceve družine v Podgorju pri Kamniku, ae bila vrla mladenka, ki je piridno in požrtvovalno sodelovala pri raznih katoliških organizacijah. S posebno ljubeznijo je vezla za cerkve. Naj ji bo Bog za vsa njena dob m dela bogat plačnik. Žalujočim staršem in sestram naše globoko sožalje!
+ V Ljubljani je v torek umrla gospa Frančiška Vrhovec roj. Gaber, soproga posestnika Pogreb bo v četrtek ob pol 4 popoldne. Naj ji sveti večna luči Žalujočim svojcem naše iskreno sožaJlje!
Osebne vesti
— Cerkveno odlikovanje. Za škof. duhovne svetnike so bili imenovani profesorji škof. klasične gimnazije v St. Vidu nad Ljubljano: dr. Anton Breznik, dr. Frane .Ter6 in Jernej Pavllm.
_ Napredovala sta za uradnika v IX. pol. skupini voj. drž. mojster puškar 43. peš polka Ivan M.1-količ in za uradnika v VIII. poL skupini dri. moj-
trgovino, kajti poljedelstvo mu ne nese niti toliko, da bi se preživljal. Iz teh krajev je izšlo mnogo zelo nadarjenih javnih delavcev, ki so razkropljeni . po vsej državi.
Dne 23. septembra t. 1. odkrije odbor svojemu \ pesniku spominsko ploščo. Proslave se udeleži veli- ! ko število domačinov iz Zagreba, Novega Sada, Karlovca, Relerada, Sarajeva itd. Iz Zagreba vozi ta dan v Metliko poseben vlak ter se udeleže proslave delegati Matice Hrvatske, Pen-kluba, Društva hrvatskih književnikov itd.
Vsi, ki se hočejo udeležiti lepe slavnosti ter si ogledati Belo Krajino in Žumberak imajo priliko, da se odpeljejo dne 23. t. m. z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane v Metliko ob 5 44 minut. Vozna cena je polovična. V Metliki bodo pripravljeni vozovi za Radatoviče. Kdor si pa hoče ogledati Gorjance, ima lepo priliko, da pohiti ta dan z istim vlakom do Novega mesta in potem peš na Trdinov vrh v Gorjan-cih, od tam pa v Radatoviče. Ne zamudite prilike ter pohitite ta dan v lepo Belo Krajino.
ster puškar topniške delavnice Boke Kotorske Stanko Pantelič.
= V nižjo šolo intendantske akademije so sprejeti med drugimi Igor Žitinski, Anton Ribič, Ernest Kruhme, Josip Bistrič, Bogomir Rumler, Dragotin Draksler, Franc Kunej, Franjo Španič, Josip Ragzr in Rudoli Fitiger.
Ostale vesti
—	Med svetoletno procesijo izdihnil. V
nedeljo, 16. t. m. popoldne se je iz Šmarjete v Slape vršila četrta svetoletna procesija. Med mnogobrojnimi verniki je bil tudi 76-letni Jakič Anton iz Strnice. Pred Ilovarjevo gostilno je izstopil iz vrste, in vsakdo je mislil, da se gre malo pokrepčat. Ko so zadnji farani dospeli do 20 min. oddaljene podružnice, so razburjeni pripovedovali, da je mladi gospodar Ilovar na konju pridrvel in sporočil,, da je Jakičev oče, od srčne kapi zadet, v njegovi veži izdihnil. Bajni oče je bil mož — dolenjska dobričina. Kdor je imel pokvarjeno uro, jo je zaupal Jakču, ki jo je brezplačno v red spravil, da je pravilno kazala čas. Le svoje življenjske ure ne zna nobeden prav naviti; Jakieevo je Bog med svetoletno procesijo ustavil...
—	Družba sv. Cirila in Metoda je imela svojo letošnjo glavno skupščino preteklo nedeljo na Vrhniki. Pri volitvah je bilo izvoljeno novo družhino vodstvo, in sicer: častna predsednica dvorna dama gospa Franja Tavčarjeva, prvomestnik g. inž. Janko Mačkovšek, odborniki gg.: dr. Simon Dolar, dr. Janko Kersnik, narodni poslanec Ivan Prekoršek, Miroslav Senekovič, gospa Potočnikova, šolski nadzornik Tomažič iz Maribora, šolski upravitelj Anton Hren, Viljem Rohrman, Mirko Gruden, akademik Uršič, postajenačelnik v p. Ludvik, prol. Ivan Kolar, dr. Vasič in prosvetni načelnik Anton Breznik. ,
—	Lastavice. Iz Komende nam poročajo: La-6tavice so nas v nedeljo zapustile. Zanimivo je bilo gledati zjutraj okrog sedmih, ko 60 v nad 100 m dolgi črti čepele na elektrovodu in se poslavljale od prijetnega jim kraja.
—	Kriza vsepovsod. V začetku letošnjega šolskega leta se je vpisalo v kočevskem »Dijaškem domu« samo 62 dijakov. V ptujskem »Dijaškem domu« jih je pa tretjina manj kakor lani.
—	Radovljiška nesreča. Dne 16. sept. so pripeljali iz Radovljice v Maribor obe lokomotivi, ki sta iztirili ter se prevalili v jarek. Stroja je dvigalo osobje mariborske žel. delavnice, ki je za take slučaje posebej izvežbano. Dela so bila silno težavna, ker sta ležala stroja v globeli tik nad Savo ter so ju radi tega moraji razložiti v posamezne dele. Z dvigalnimi napravami so potem te dele dvignili na progo ter nalagali na posebne vagone. Dela so ee vršila noč in dan, oviralo jih je pa neprestano deževje. Radi tega se je osobje, ki je bilo zaposleno pri dviganju, povrnilo v Maribor po večini bolno in izčrpano. Oba stroja bodo v mariborskih delavnicah popravili. Popravila bodo trajala najmanj pol leta.
—	Prepovedan tu- in inozemski tisk. »Službene j novine« št. 214 objavljajo, da je državno pravdni-
štvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 36 tednika »Radničke novine« in brošuro »Laž rasizma« od Mirka Kus-Nikolajeva-biblioteka »Naš front« št. 1 v Zagrebu. — Z odlokom ministrstva za notranje posle pa je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigo »Zrake slobode«, ki je izšla v Chicagu.
—	Posledice sovraštva. V Seleah nad Škofjo Loko sta posestnika Jože G. in Janez R. že nad pol leta živela v smrtnem sovraštvu. Sovraštvo izvira iz tega, ker je G. lani kupil R-jevo posestvo, ki je prišlo na javno dražbo. R. tega G. ni mogel odpustiti in je vse dni kuhal v sebi meščevanje. Epilog tega sovraštva se je odigral v poned. pred G. hišo. R. je kar na lepem navalil na G. in začel vanj streljati. Zadel ga je s šibrami v roko in nogo. Ranjenega G. so morali pripeljati v ljubljansko bolnišnico, nepremišljenega R. pa so aretirali in izročili sodišču.
—	Dve Mici Kovačevi Brata Ernest in Jože B. sta lani prišla iz Nemčije in sta dobila v domovinski občini v Laškem začasno zaposlitev. Zaposlena sta bila do srede avguste, nato pa sta neznano kam izginila Na pijači in hrani sta ostala dolžna gostilničarju Franu P. kar 2324 Din. Proti obema je izdana tiralica.
—	Falzifikati so strnp za prebavne organe, zato zahtevajte povsod samo domačo, naravno JORDAN grenčico.
—	Jugoslovanska knjigarna, r. z. z o. z.
v Ljubljani priporoča sledeče knjige: Otto Giinther, Christlichsoziale programatisehe Gedanken, 103 str. kart. Din 40. — Hubetr Se-bastian, Vom Christentum zum Reiche Got-tes. 175 strani, kart. Din 58. — P. Rochus Schamoni, Glut und Feuer. Obhajilne molitve. 251 str. vez. z rudeoo obrezo Din 80. — P. Rochus Schamoni, Gottestrost in sehwerer Zcit Pridige za nedelje in praznike v letu.
I.	del. Od adventa do binkoštl. 224 str., kart. Din 66. II. del. Od binkošti do adventa. 242 strani, kart. Din 66. — Schilling Tubingen, Das soziale Evangelium. 20 pridig. 204 strani kart Din 54. — Sehroder Coraelius, Die reli-giose Entscflieidung. II. zvezek. Der Glaube Štefan Georges in katholiseher ScAau- 72 strani kart Din 24. — Sertillanges, Kate-chismtis der UnglSuhlgen, I. deL Urgrunde des Glaubens. 178 strani kart. Din 35. —
II.	deL Die Mysterien. 170 strani kart. Din 35. — Vonier, Das gehelmnls des eueharlstlschen Opfers. 201 stran vez. Din 180. — Vospohl Wi!!helm, Dic rcliglose Entseheidong. L zv. Labendiger Glauibe. 47 strani kart. Din 18. —
Die lebendige Pfarrgemeide. 111 str. nevez. Din 25.
—	»Slovenski Učitelj«. Vsebina št 7.-8.:
Don Bos ko — svetnik. La. — Deška prod-pubertetna doba (od 11. do 14. leta). Erna Deisinger. — Samovzgoja in santoizobraaba. Ed. Boje. — Poslanstvo mladinskih pevskih zborov. Jože Tavželj. — O doživetju volje. Fort. Lužar. — Narod je organizem. Vojteli Cuš. — Ob zelenih mizah. Ivan Hribski. — Uvaževanja vredne besede. K. S. -— Zborovanje Slomškove družbe. — Poročilo urednika. — Za dobrobit mladine. Se ena šola. Ede. — Književnost. — Zapiski. — Obzornik. — Ta dvojna številka lista sicer ui izšla pravočasno, vendar ne zadene uredništva in uprave nobena krivda.
—	S strahom smo nekdaj mislili na veliko pranje, ki pa ni obstojalo samo v tem, ker srno imeli dosti več dela, pač pa tudi v tem, ker si je morala gospodinja še dolgo potem mazati in negovati svoje roke. Prejšne staromodno milo je vso kožo na rokah raz-jedlo. Te neprijetnosti pa nas danes reši dobro znano terpentin milo. Med temi mili je nekaj tako blagih, da gremo lahko takoj drugi dan glede rok brez skrbi na vsako zabavo. To dobro poznano fino milo je Albus terpentin milo.
Celje
-0- Viccncijcva konferenca v Lokrovcu. V
nedeljo so podporni člani Vincencijeve konference sv. Danijela v Celju v Lokrovcu vprizo-rili pri posestniku Škofci trodejanko »Pri kapelici«. Ua ima Vincencijeva konferenca tudi v tem delu celjske župnije svoje prijatelje, je najboljši dokaz obilen obisk, tako, da bo. morala biti predstava v nedeljo, dne 23. t. m. ponovljena.
& Gasilci na športnem igrišču. Posebnost za celjsko š)>ortno publiko bo v nedeljo, ko se bodo srečali na igrišču pri Skalni kleti gasilci. Nastopili bosta namreč prostovoljni gasilski četi iz Celja in Gaberja.
-©• Redukcije v cinkarni. Zopet se bodo začeli za sezonske delavce težki časi. V cikarni so že odpovedali vsem delavcem stavbene partije, kolikor niso neobhodno potrebni, ker je delo pri gradnji oziroma popravljanju inetalur-gičnirt peči za to sezono končano. Gre v vsem za število 15 do 20 delavcev.
0 Truplo neznanega moškega so našli kosci včeraj okrog 12 v grmovju blizu Joštovega mlina za Ložnico v Medlogu. Pri njem so našli browning, v rokah srebrno uro in 54 Din denarja v gotovini. Obraz je že popolnoma razpadel. Neznani moški je bil oblečen v rjavo karirasto obleko, okrog pasu je imel črn pas, a jc bil brez dokumentov. Po obleki sodeč, je moral biti neznanec boljšega stanu. Vsekakor gre za samoumor, kar dokazuje najdeni ijrovning iu luknja od 6trela v sence. O najdencu je bila obveščena orožniška postaja in bo preiskava dognala, za koga gre.
Ptuj
Lepa slovesnost se je vršila preteklo nedeljo v Stojncih pri Ptuju. Blagoslovili so novo motorno brizgalko, ki jo ie nabavila domača prostovoljna gasilska četa. Svečanosti so se udeležile vse gasilske čete iz bližnje okolice ter velika množica ljudi. Kunistvo sta prevzela zakonca Franc in Marjeta Zagoršek, pos. v Prvencih. Cerkvene obrede je opravil g. župnik Grob-Ijar od Sv. Marka, ki je pri tej priliki imel lep in globoko zasnovan govor.
Poroka. Preteklo nedeljo sta se na Ptujski gori poročila Jožef Uran, učitelj v Novi cerkvi, in El<a Pihler, viadnica Hranilnica v Ptuju Mlademu paru želimo obilo sreče!
Nezgode. Alojz Kirbiš, 16 letni sin dninarja iz Gerečje vasi, je padel z drevesa in si nevarno poškodoval levo nogo in dobil tudi hude notranje poškodbe. — V Bišečkem vrhu pa je postal žrtev napada 19 letni posestniški sin Janez švarc. Neznanci so mu prizadejali nevarne poškodbe; poklicani zdravnik dr. Potrč mu je nudil prvo pomoč in odredil prevoz v ptujsko bolnišnico.
Zagorje
Kamnik
Trgovka gdž. Jerica Šinkovec na zadnji poti. V nedeljo popoldne so spremila Kainni-eani na zadnji j»oti trgovko tfdč. Jerico Šinkovec. Pogreb je pokazal, kako velik ugled in spoštovanje je uživala pokoj niča med someščani in v vsej okolici. Z veliko pridnostjo in pametnim gospodarstvom je upravljala lepo posestvo in vodilu trgovino, iz sejmov pa so jo poznali pač vsi ljudje v našem okraju. Bila je vzgledua krščanska žena izredno blagega srca in je imela tudi polno razumevanje za mladino in njeue težnje, kar je pokazala zlasti pred tremi leti, ko jo prepustila športnikom svet za smuško skakalnico. Na njeni zuilnji poti jo je spremila velika množica, zlasti številno pa so bili zastopani tudi kamniški trgovci. Pogrebne obrede je opravil dekan g. Matej Ri: har ob številni asistenci, corkveni pevski zbor pa je pod vodstvom organista g. Lobode zapel žalostinke. Trgovka gdč. Jerica Šinkovec ,ie izrazila željo, da bi njeno premoženje služilo v dobrodelne namene in je v oporoki zapustila hišo na Šutni in lepo urejeno veliko posestvo za oskrbo revežev pod upravi-teljstvom župne cerkve.
Pet novih zakonov. Včeraj smo poročali o poroki dveh kamniških parov na Jezici, v Kamniku pa so se ]>oročili g. Ciril Rakovec, učitelj, in gdč. Minka Vrhovmikova, hčerka ugledne gostilnlčarke pri »Martinu« na Šutni ge. Vrhovnikove, grdč. Minka Fleretova, hčerka vrtnarja g. Flereta, in g. Frančišek S k as a posestnik iz Šmarbnega ob Paki; g. Jože Vidmar iz Podgorja, železničar, in gdč. Marija Sovinšek, hčerka posestnika na DuplicL Bilo srečno!
JVa&nanila
Liabljana
1 Velike koristi za malega človeka je mednarodni jezik esperanto, ki mu br«.! težav odpre pot v »vet. Klub esperantistov v Ljubljani bo tudi letos nudil vsakemu priliko, da so jeziku kmalu in poceni priuči. Esperantski tečaj za začetnike so bo vršil dvakrat tedensko v Dopisni trgovski Soli, Kongresu! trg 2, II. Otvoritev bo v sredo, 20. septembra ob 19.30.
t Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bohinec ded.. Rimska epsta 24; dr. Kmet, Tyrševa cesta 41.
Celie
e Predavanje o naših socialnih problemih. Društvo Jugoslovanskih akademikov v Celju priredi v nedeljo, 23. septembra za svoje člane iu za vrc druge, ki 60 zanimajo za stvar, predavanje ob 10 v Celjskem domu. Predaval bo g. dr. Cvotko Sribar, uradnik v ministrstvu za socialno politiko v Belgradu, o temi: So-cialnopolitični problemi v naši državi.
Radio
Za prehrano brezposelnih v Ljudski kuhinji bo prirejen pevski koncert v soboto zvečer, dne 22. t. m. in v nedeljo v Zadružnem domu. Koncert bo vodil pevovodja g. A. Rozman. Ker je spored zelo bogat pričakujemo ogromne udeležbe. Vstopnice se bodo prodajale ves teden po hišah. Želeli bi, da vsak zaposleni delavec kupi vstopnico in na ta način podpira brezposelne sodelavce, ker bo čisti dobiček šel ves za brezposelne.
Vodovod grade v Kotredežu. Znaten del je prispeval Higijenski zavod. Vaščani so zelo zadovoljni, ker bodo imeli vodo v hišah. Istočasno so ustanovili tudi vodovodno za-drugro, ki ima namen urejevati zadeve zadruge. Tekom prihodnjega meseca bo tudi blagoslovitev vodovoda-
Moka po znižani ceni se bo dobila v občini. Brezposelni pa tudi te ne bodo mogli plačevati. Ni prav urejeno.
Nacionalna ura
Dno 19. septembra bo v nacionalni ari predavanje o osnovanj u artilerijske šolo v Belgradu. Pomen te Sole je bil zlasti v tem, da jo Je smatrati za predhodnico sedanje vojne akademije. Pomen naše vojno akademije pa je zlasti v tem, da je pripravila cole generacije za osvobodilno vojne in so vsi njeni gojenci dokazali v vojni s svojim junaštvom tudi dobro vzgojo vojne aka demije. H koncu predavanja bodo nnSteti vsi naAi važni vojskovodje, lii so dovr&ili vojno akademijo. Predaval bo brigadni general g. Miloje Jelisajevič.
Programi Radio Liubliana t
Sreda, 19. septembra: 12.15 Uverture na plofičah 12.50 Poročila 13.00 Cas, violinske solistično točke nn ploSčah 18.00 Slike iz narave (Joža Herfort) 18.20 Kinn-orgle (ploSče) 18.45 Komorna glasba (Radijski orltestor) 19.10 Ustanovitev artilerijske Sole v Belgradu in Ivo Stojnnovič ter njegov nacionalizem 19.30 Pot v Jonsko inorjo (Davorin Havljen) 19.50 Oas, jedilni list 20.011 Vokalni solistični koncert gospe Zlnte Gjnngjenac 20.35 Franck: Klavirske variacije, izvaja gdčna Jadviga Pn-žonelova s spromljevanjem Radijskega orkentra 21.00 Radijski orkester 22.00 Čas, poročila. Lahkih nog naokrog (ploSče).
Četrtek, !0. septembra: 12.15 Nokaj okroglih za boljšo voljo (plošče) 12.50 Poročilu 13.00 Ca«, razni plesi v koncertnih prireditvah (plošče) 18.00 «20. soptomber 1908« (Branko Kozinc) 18.20 Pogovor s poslušalci 18.50 Plošče po željah 19.10 Jakob Oriin in naša nacionalna poezija 19.30 Literarna nra: MiSko Kranjc, »Pesein ceste« (prof. France Vodnik) 19.50 Cas, jedilni list 20.00 Koroška ura 20.20 Koroške narodne na ploščah 20.40 Radijski orkester 22.00 Cas. poročila, harmonika solo (g. Kokalj).
Drugi programi t
SREDA, 18. septembra. Beigrad, Zagreb: 20.00 Prenos iz Ljubljano — Dunaj: 19.00 Opera «Dou Carlo««, Verdi 23.00 Radijski orkester in jazz — Budimpešta: 19.25 Vokalni koncert 20.35 Ciganska glasba 22.05 Violinski kvartet 23.15 Plesna glasba — Milan-Trst: 20.45 Veseloigra — Rim-Bari: 20.-15 Operi »Marijin moseo« in «Kral«, Giordano — Praga: 19.10 Narodne posuli (zbor) 19.50 Igra »Napačni ton« 21.00 Orkestralni in violinski koncert — Bratislava: 19.10 Harmonika 19.35 Opera •Jakoblnei«, Dvoržak — Varšava: 19.00 Pozabljene pesmi 20.00 Zabavna glasba 21.00 Choptnova klavirska glasba 21.40 Vokalni koneer — Berlin: 20.10 Peaini o koncu poletja 21.00 Koncert del Cajkovskega — Bratislava: 19.00 Vesel večerni koncert 21.00 Humor nemškega vojaka — Frankfurt: 18.50 Zabavni koncert 21.00 Veseli radio — Monakovo: 19.00 Radijski plesni orkostor 21.00 Godba na pihala.
Zahvala
Za vse izraze in dokaze ljubezni, sočutja in tolažbe o priliki smrti in pogreba nepozabne sestre, gospodične
V
Jerice Šinkovec
trgovke in posestnlce v Kamniku
izrekava podpisana najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujeva tukajšnji župni in redovniški duhovščini, san. inšpektorju g. dr. Polcu, čč. sestram usmiljenkam, vsem sorodnikom, uslužbencem, prijateljem in znancem, Združenju trgovcev, vsem darovalcem vencev, cerkvenemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke in vsem, ki ste predrago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji potL Vsem velja iskreni: Bog plačaj 1
Spominjajte se je še nadalje, zlasti v molitvi!
V Kamnika, dn« 18. septembra 1934.
Karel Šinkovec, brat.
Antonija Šinkovec, sestra.
AH vas je bilo kdaj lako groza?
Kadar človeku odpovedo njegovi živci in zastane srce?
Iz orjaške stavke v Ameriki
Na francoskih vojaških vajah pri Valdahonu blizu švicarske meje: Oklopni avtomobil oho
rožen a strojnicami in strojnim topom.
Za letalsko tekmo iz Anglije v Avstralijo so zgradili največje letalo sveta, ki bo tudi najhitrejše, saj bo doeefilo naglico 320 km na uro.
To čudno vprašanje je zastavil angleški list svojim, več milijonskim bravcem ter prejel tisoče odgovorov, od katerih je nekatere objavil in — nagradil.
Naj sledi nekaj odgovorov:
Strah na trapecu. Pred osmimi leti je bilo, ko sem se v varijeteju v Oublinu producirala na trapecu. Ena mojih posebnih točk je bila, da sem se spustil-a s trapeca v »saltomortalu« ter se pognala v zapestje svojega partnerja na drugem trapecu. Dvorana je bila zaradi praznika nabito polna in zelo glasna. Ali je bil to povod, da sem izgubila živce? Nevem. Naenkrat se mi je zdelo, da se dvorana z občinstvom pod menoj vrti. Spreletela me je strašna grozi Omahnila sem in — padla bi bila naravnost smrti v naročje, ako ne bi moj partner v istem hipu spoznal položaj. Pravočasno me je pograbil za roko ter me rešil iz one smrtonosne višine. Od tedaj ne nastopam več.
Pogled v zijajočo globino. S 17. leti sem bil pristaniški delavec. Neko jutro nas je delovodja poklical, kdo se prostovoljno oglasi, da uredi zamotano železno vrv na vrhu silno visokega žrjava, s kakršnim razkladajo tovore iz prekmorskili pa mikov. Oglasil sem se. Oborožen e primernim orodjem sem bil kmalu na vrhu poševno proti nebu štrlečega dvigala in popravil napako. Tedaj pa mi je spodrsnila ena noga. imel eem še toliko zavesti, da sem se z vso močjo oprijel križastega železja. Pogled mi je Sinil v globočino, kjer je stotine obrazov zrlo kvišku. Nemogoče mi je bilo, da bi se bil ganil; brez moči sem visel med nebom in zemljo. Pol ure sem ostal v tem strašnem položaju tea- se tako potil, da sem bil ves premočen, dasi je skoraj zjnrzovalo. Ko se mi je preddelavec približal, da bi me rešil, sem imel še toliko poguma, da sem z njegovo pomočjo prišel na zemljo. Ko sem začutil pod seboj trda tla, sem omedlel.
Srečen izid. Žena mi je dolgo časa bolehala, bila je živčno bolna. Ko sem se neko popoldne vrnil z dela domov, sem našel na mizi listek z njeno pisavo. Ko sem ga prebral, mi je zastalo srce. Napisano je bilo tole: »Našel ine boš v vodi.« Zakričal sem na glas, da me je slišal sosed, ki je prihitel. Ž njim sva odhitela iskat ženo, ki gotovo že leži nekje na dnu reke.
Drvela sva na obrežje, kjer je na bregu mirno sedela — moja žena ter se pogovarjala s prijateljicami. V naglici je namreč ua listek napisala »v«, namesto »pri vodi«.
Vlak prihaja. Železniški uslužbenec sem. Ko sem nekega večera urejeval svetilko na kretnici, sem zaslišal grmenje prihajajočega londonskega ekspresa. Ko sem hotel stopiti v stran, se mi je noga zapletla med kretnico. Zgrozil sem se, ko sem videl, kako drvi proti meni sikajoči jekleni velikan. Zgubil sem živce
_ omedlel. Pri padcu se mi je noga sprostila in obležal sem tik tira. Ko sem se zavedel, so kolesa, zadnjega vagona pravkar švignila pet centimetrov proč od moje glave. Kadar se spomnim onih groznih trenotkov, me še vedno oblije kurja polt.
Zajec. Bil sem vojak. Pri celem bataljonu sem slovel za najboljšega plavalca. Nekega dne sem se sprehajal ob kanalu, ko sem začul otroške klice na pomoč. Videl sem deklico in dečka, ki sta hitela proti meni ter kazala v vodo, kjer se je boril z valovi majhen deček. Vrgel sem s sebe suknjo in — obstal na bregu kanala, tresoč se od doslej neznane groze po vsem životu. Živci so popustili, niti ganiti se nisem mogel z mesta. Dečka je potem rešil iz vode človek, ki ni znal niti dobro plavati, medtem, ko sem jaz, šampijon, brez moči ostal na obrežju.
Zdaj sodim drugače. Ko sem bil krmilar
na nekem prekoceanskem parniku, je bila naša ladja večkrat primorana počivati in čakati v pristaniščih. Radi stavk rudarjev nismo dobivali dovolj premoga. Nevoljen radi zavojev, sem smatral rudarje za največje lenuhe na svetu ter to javno govoril. Organizacijski zaupnik pa se mi je nekoč ponudil, da me spremi v podzemeljske premogovne rove, ako grem z njim, da se na lastne oči prepričam, v kakšnih okoliščinah si rudarji služijo svoj kruh. Ponudbo sem kajpada sprejel. Kmalu sem se znašel v tujem, strašnem svetu, v katerem je vladala tema, mraz, vročina, vlaga, slab zrak... Marsikak vihar sem prestal brez strahu, tu pa me je prijela groza, zgubil sem živce in prosil, naj me hitro povedejo na površje. Od tedaj spoštujem rudarski stan in rudarji so poslej moji najboljši prijatelji.
Junaki zraka
Prva podoba o prihodu evropskih letalcev v Varšavo. V ospredju sloveči poljski letalec Bajan, ki je na letalskem tekmovanju bil prvi, daleč pred vsemi drugimi. Pri zadnjem tekmovanju v Varšavi je Bajan z 1896 točkami zopet premagal vse. Njemu najbližji je bil Poljak Plonczynsky z )866 točkami, medtem ko jih je Nemec Sei-demann dosegel le 1846. Češkoslovaška letalca Ambrož in Anderle sta dosegla 1822 in 1797 točki
Taki-le značilni prizori se dogajajo ob orjaški stavki predilniškega delavstva v zahodni Ameriki. Stavko so povzročili podjetniki, ki hočejo na ta način kompromitirati Rooseveltove go-'aln ' '	'	" J' 51	1	1 ~~ 1 * 1
________ pa jih _	_	.	.	.	. - ..
prizor je posnet izpred tovarne Lonsdale v mestu Seneca (juž. Kalifornija).
Znamka potuje po svetu
Stava med diplomati
Iz Moskve poročajo angleškim časopisom, da je med predsednikom sveta sovjetskih komisarjev Molotovim in med Bullitom, ameriškim veleposlanikom v Moskvi, bila te dni sklenjena zanimiva stava. Pri nekem diplomatskem kosilu je Molotov napram Bullitu trdil, da se lahko Rus mnogo laže in hitreje nauči tujih jezikov nego se more tujec naučiti ruskega jezika. Posebno Angleži in Američani imajo posebne težave pri učenju jezikov in znajo navadno samo svoj materin jezik. Bullit sam je najbTŽ ta očitek že večkrat slišal in je zato taKoj izzval Molotova na stavo, da namreč njegove trditve nieo točne. Molotov, M ne zna angleško, naj ee v enem leta nauči angleščine, dočim ee bo Bullit skušal v enem letu naučiti toliko ruščine, da bo lahko čez eno leto pri izpitu posekal Molotova. Dne 15. avgusta 1935 ee bo eestala izpitna komisija, ki jo bo tvoril ves diplomatski zbor v Moskvi, in za preizkušnjo bo obema kandidatoma predložen enak tekst, ki ga bosta oba morala prevesti v ruščino, oziroma v angleščino. Poleg tega bosta oha kandidata morala odgovoriti še na petdeset vprašanj. Kandidat, ki bo bolje odgovarjal, bo dobil stavo in pa zlat pokal, ki ga je v ta namen daroval predsednik ameriške republike Rooeevelt.
Ne vemo, če ta vest odgovarja resnici, aH pa je mogoče samo mašilo v dobi »kislih kumare«, v kateri časnikarji prav toliko trpe na žeji za novicami, kakor uboga zemlja, ki jih nosi, na pomanjkanju vode. Zato bomo resničnost tega dokaza diplomatske dolgočasnost: in brezdelja lahko ugotovili šele 15. avgusta drugo leto in bomo o uspehu teh moskovskih diplomatskih izpitov prav gotovo poročali. Seveda, če bo drugo leto prav tako borno na uepehih v diplomaciji kakor letošnje iu bosta tako Molotov kakor Bullit imela dovolj časa, da ee naučita obeh jezikov. Vendar pa b: želeli, da ee to ne bi zgodilo in da bi oba pri izpitu padli.
Raztreseni profesor. Profesorjeva žena priteče vsa obupana v šolsko zbornico: »Moj Bog, kaj naj naredim, Pepček je vso tinto popil!«
»No, daj mu hitro pivnik!« odvrne raztreseni oče.
★
»Mama, ko bom velika, bom vzela starega očeta za moža.«
»Glej, jo, glej. Saj se vendar ne moreš poročiti z mojim očetom!«
»Hm, zakaj ne? Saj si se tudi ti poročila z mojim očetom!«
Marsikdo, ki lepi znamko na pismo, ki naj potuje daleč v Ameriko, si želi. da bi mogel spremljati pismo na dolgi poti tudi za tako nizko pristojbino. Malokdo pa ee pri tem vpraša, kako je vendar to, da znamka za 3.50 Din zadošča, da ee pismo dostavi v daljno Ameriko, Avstralijo, Afriko itd. Če deluje poštni promet v domači državi v redu, je to razumljivo, ni pa jasno, zakaj nekoliko zvišana pristojbina zadostuje, da priroma pismo naslovljencu na Kitajskem v roke. Koliko od teh 3.50 Din pa dobi v tem primeru Kitajska poštna uprava?
V sredi preteklega stoletja poštne pristojbine za pisma niso bile tako enotne, kakor danes. Tako je znašala pristojbina za pismo iz Amerike v Prago, če je prepeljal pismo nemški parnik^. dolar, če pa je šlo pismo z angleškim pamikov, je znašala pristojbina 1 dolar in 25 centov. Za pismo iz Meksike v London je bilo treba plačati celo pol-drug dolar. Piemo namenjeno iz Rima v Berlin je šlo lahko čez Francijo ali Švico. Pot skozi Francijo je stala poldrag goldinar, pot ekozi Švico pa približn 1 goldinar. Pisma iz Rusije v Ameriko eo potovala v 13 različnih smereh in za te smeri je bilo -10 različnih pristojbin. Za pisma iz Amerike v Avstralijo je bilo 6 različnih smeri, pristojbine pa so se spreminjale od 10 centov do enega dolarja.
Taka zmeda je vladala do leta 1874, ko je v Bernu v Švici sklical Heinrich von Stephan mednarodni poštni kongres. 24 dni eo zborovalci zborovali in sad zborovanja je bila svetovna poštna zveza, ki je takrat obsegala najprej Evropo in Združene države. Kmalu eo k temu edinemu mednarodnemu društvu pristopile tudi vse druge države eveta, tako da po vsem svetu veljajo za pošto ista mednarodna pravila.
Vzemimo, da hočemo poslati piemo na otok Borneo. Znamka za 3.50 Din zadošča. Kdo dobi denar? Poštni urad, kjer smo kupili znamko. Nato gre pismo na pot, zakaj prvo pravilo mednarodne poštne zveze je, da vsaka država v evojih mejah dostavi naslovljencu vsa pisma, ki jih prejme iz tujine. Kaj pa, če je kraj, kamor je piemo naslovljeno, neznan? Nič hudega, eaj je poeeben seznam, v katerem je vpieanih VBeh 265.000 poštnih uradov na 6vetu. Drug debel leksikon ima vpisane vse železniške in ladijske zveze, tako da more piemo romat: skozi deset držav, pa bo vendar po najkrajši poti prišlo naslovljencu v roke.
Samo vsake tri leta ee mednarodno poštno
eodelovanje kontrolira. Poštne pošiljke namreč v mnogih elučajih eamo potujejo ekozi kako državo, nastal je torej traneitni promet, za katerega ima prizadeta država pravico do odškodnine. Odškodnina ee ugotovi tako, da vsake 3 leta ekozi štiri tedne štejejo V6e postne pošiljke, ki gredo ekozi kako državo. Pri tem štejejo ali tehtajo pismo najprej države, ki odpošiljajo, nato država, ki samo prepeljava in končno države, ki sprejemajo pošto. Vse tako ugotovljene številke prejme nato od vea-ke države za vsako državo, mednarodni poštni urad v Bernu, ki izračuna, koliko mora vsaka država plačati drugim za odškodnino pri tranzitu pošte. Ta določila veljajo za tri leta in V6e države se jim pokore. Pač gotovo edini primer mednarodnega sodelovanja I
Angleška kolesarica miss Hamilton, ki trenira v londonskem Hydeparku, hoče doseči kolesarski rekord na daljavo več ko 1000 milj.
O kitajskih nevestah
Kitajci se ženijo le na »STečne dni«. Te dneve imajo v svojem koledarju skrbno zaznamovane. Kadar je poroka določena, se mora tudi izvršiti Njihov običaj pa zahteva, da se mora nevesta 3—4 dni pred poroko najstrožje postiti. Ne sme ne piti ne jesti. Njena poročna obleka je narejena iz debelega in dobro pod-loženga blaga — tudi v najhujšem poletju. Obraz mora imeti zagrnjen. Tako jo neso v zaprti nosilnici iz očetove hiše v njen bodoči dom, ki pa je včasih 10—20 km daleč. Med potjo ne smejo njene noge niti enkrat stopiti na tla.
Ves čas ne sme niti za hip stopiti iz nosilnice
ter ne dobi niti požirka čaja. Tako veleva stari običaj. Dne 12. julija 1934 je bil prvi dan šestega kitajskega meseca, ki je tudi »srečni dan«. Ta dan je bilo veliko porok na Kitajskem. Bila pa je strašna vročina: 40 stopinj v senci. Zato ni čuda, če je ta vroči »srečni dan« za mnogo nevest bil usodni dan. Samo v provinci Šantun — v krajni Jelhov so na ta dan šest nevest prinesli v ženinov dom — mrtvih, ker jih je med potjo od vročine zadela kap.
Gospodarstvo
Mednarodna parlamentarna konferenca za trgovino
V torek se vrše zadnja zasedanja mednarodne parlamentarne konference za trgovino. Dosedaj so bile izdelane že nekatere resolucije, ki jih v naslednjem navajamo:
Stabilizacija denarja na zlati podlagi
Po referatu g. Paula Reynauda je sklenila mednarodna parlamentarna konferenca za trgovino, ker vodi nestabilnost denarja k razvijanju špekulacije in tako paralizira vsako pod-vzemanje poslov na daljši rok in kalkulacijo radi hitrih izprememb vrednosti denarja, na-dulje, ker desorganizira proizvodnjo, onemogo-čujoč vodjem podjetja normalno vodstvo njih poslov, in kor uničuje kredit, od /zcmajoč posojilodajalcem vsako izvestnost glede vrednosti denarja, ki sc mora vrniti, da zato odbija vsako formulo .dede vrednosti denarja v odnoša-ju z blagom in smatra, da je želeti stabilizacijo denarja v razmerju z zlatom in da bo stabilizacija odločilen faktor za povratek potrebnega zaupanja in za rešitev svetovne krize.
Vprašanje kmetijskega kredita
Konferenca je mnenja, da se vprašanje kmetijskega kredita ne more rešiti drugače kot na mednarodni način. Zato predlaga sledeča sredstva:
1.	Nacionalna omejitev v mehanizaciji kmetijstva.
2.	Omejitev posejanih površin, katerih obdelovanje se je začelo med vojno ali po vojni.
3.	Organizacija in razvoj kmetijskega kredita s pomočjo države, in sicer, da se čimbolj zniža obrestna mera ter preskrbi dovolj dolgoročnih kreditov in da se čimprej ustanovi mednarodni zavod za kmetijski kredit.
4.	Poiskati je treba način, kako bi se kmetovalci razbremenili dolgov, ki so bili narejeni pred kmetijsko krizo.
5.	Treba je razporediti na pravičnejši način neposredne in posredne davke, ki obreme-
Inozemski kapital v Jugoslaviji. Po uradnih podatkih posnemamo, da znaša celokupni inozemski delniški kapital delniških družfr v Jugoslaviji 2439 milj. Din. Posamezne države participiTajo v delniških družbah, kakor sledi: Francija 32.5%, Anglija 28.3%, Avstrija 30.2%, Švica 14.1%, Češkoslovaška 12.1%, Amerika 12.1%, Belgija 10.1%, Madjarska 8.1%, Nemčija 8.2%, Italija 2.8%.
Izplačevanje kvote na stare vloge pri Ljubljanski kreditni banki. Upravni svet Ljubljanske kreditne banke je na svoji seji dne 15. septembra 1934 sklenil v sporazumu s komisarjem ministrstva trgovine in industrije izplačevati na zahtevo, počenši s 1. oktobrom 1934 vlagateljem in imetnikom tekočih računov iz njihovega dobroimetja akontacije v iznosu, ki odgovarja obrestim za tro-mesečje od 1. aprila do 30. junija 1934. Pri izplačilih se odbijejo vsi zneski, ki so bili doslej v smislu določil člena 3, točke 3 uredbe predčasno izplačani.
Poravnalna postopanja. Vidmar Ivanka, gostilničarka v Ljubljani, Sv. Jakoba trg št. 5. Poravnalni sodnik Anton Avsec. Poravnalni
upravnik dT. Urbane Anton, odvetnik v Ljubljani. Prijava terjatev do 28. oktobra, poravnalni narok 3. novembra ob 9. dopoldne. Ponuja 99% kvoto, plačljivo v 6 enakih, zaporednik 4-mesečnih obrokih. Prvi obrok 4 mesece po pra-vomočnosti sodbe. — Končano je poravnalno ■ postopanje v zadevi Urana Josipa, lastnika par-f umeri je v Ljubljani in Terčelj Rudolfa, zidarskega mojstra v Ljubljani.
Predelava pese. Sladkorna tovarna v Novem Vrb asu je začela s predelavo pese v sladkor. Letošnja kampanja bo trajaJla 10 dni mauj kot lani, ker je posejane pese manj kot lani.
Zakup brivskega lokala na postaji Ljubljana gl. kol. bo oddan na podlagi pismenih ponudb, katere je predložiti do 25. septembra 1934 pri ravn. drž. žel. v Ljubljani (Ljubljanski, dvor, soba št 59). Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri ravnateljstvu.
Dobava mesa. Dne 20. septembra t. L bo pri Komandi drav. div. obl. v Ljubljani javna ust-mena licitacija glede dnevne dobave mesa za čas od 1. oktobra 1934 do 31. marca 1935. (Pogoji so na vpogled pri tem poveljstvu.)
Novi poljski bankovci. 15. t. m. je Bank Polski dala v promet nove bankovce za 100 zlotov 2. emisije. Novi bankovci so natiskani na belem papirju z vodnim znamenjem ob strani (vodno znamenje je slika kraljice Jadvige). Prednja stran bankovca je rjava na sivozelenem ozadju, zadnja stran pa je rožno olivno zelena.
Podpiranje tujskega prometa v Avstriji. Za pomoč po krizi oškodovanim hotelom je bila ustanovljena v Avstriji posebna Treu-handstelle, ki je volila znatna denarna sredstva. Imenovani urad je doslej razdelil 300 hotelom okoli 3.7 milj. šilingov (315 milj. Din). To so posojila na 10 let in znaša njih obrestna mera pol odstotka pod obrestno mero Narodne banke za diskont.
Japonsko trgovsko prodiranje v holand-ski Indiji. Pravkar je objavljena statistika o razdelitvi uvoza v holandsko Indijo za 19*53 (v oklepajih so navedni podatki za normalno leto 1928): Japonska 30.95 (9.54)%, Holandija 12.27 (20.06)%, Anglija 9.65 (12.22)% in Nemčija 7.62 (10.66)%.
Avstrijski izvozni priročnik. Avstrijske trgovske zbornice, oz. njih zunanje-trgovinska služba izdajajo vsako leto izvozni priročnik v nemščini, francoščini, angleščini, italijanščini in španščini. Priročnik vsebuje adresar vseh važnih avstrijskih tvrdk, ki pridejo v poštev za izvoz (4500) za 3000 irrst blaga. Uvod pa prinaša par navodil za kupce avstrijskega blaga.
Borza
Ljubljana, 18. septembra.
Denar
Tečaji so ostali večinoma neizpremenjeni, le Amsterdam, Berlin in Pariz so narasli.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling malo popustil: notirai je: Ljubljana 8.55—8.65, Zagreb 8.49—8.54, Belgrad 8.52 bi. Grški boni v Zagrebu
Spoti
Lahka atletika na prihodnji otimpijadi
njujejo kmetijstvo in ki niso v skladu z rentabilnostjo kmetijstva.
6.	Potrebna je stabilnost valute.
7.	Treba je kolikor mogoče zmanjšati nesorazmerje, ki obstoja med cenami, katere plača konsument, in cenami, katere dobi proizvod-uik. V ta namen je treba doseči sodelovanje obeh.
8.	Kmetijstvu je treba pomagati z mednarodnimi sporazumi, nadalje s prednostnimi tarifami v organizaciji proizvodnje in prodaje kmetijskih proizvodov, katerih potrošnja se ne more povečati z zniževanjem cen. Nadalje je treba olajšati mednarodno zamenjavo proizvodov, katerih produkcija se more zelo povečati z zniževanjem Cen.
Prometna vprašanja
Prometno vprašanje je eno najvažnejših vprašanj za gospodarsko obnovo Evrope. Evropsko železniško omrežje naj se uredi tako, da bo v glavnem imelo tri velike smeri:
Atlantski ocean—Črno morje,
Riga—Jadransko morje in
Hamburg—Jadransko morje.
V zvezi s tem je potrebno tudi tehnično izboljšanje obstoječih zvez, kar se da doseči z novimi krajšimi progami, nadalje naj se redu-oirajo tarife itd. Seveda pa se morajo tudi že obstoječe čezkontinentalne zveze izpopolniti.
Regionalni gospodarski sporazumi
Na podlagi referatov g. Velizarja Jankoviča in dr. Otona Frangeša je bila sestavljena resolucija, ki zahteva, da se čimbolj približajo države z enako gospodarsko strukturo, kar zahtevajo gospodarski interesi njih ozemlja. Nadalje naj te regionalne zveze služijo za odnošaje s tretjimi državami kot prehodna etapa za carinsko zbližan je med vsemi evropskimi državami, kar naj privede do bolj liberalne trgovinske politike. Tudi ta gospodarska politika bo doprinesla k gospodarski obnovi Fvrope in k utrditvi miru.
29.75 bi., v Belgradu 28.65—29.35. Angleški funt je nadalje narastel v Zagrebu na 229.60—231.20 in v Belgradu 231.20—232.80. Španska pezeta v Zagrebu 5.29—6.025, v Belgradu 6.05.
Ljubljana. Amsterdam 2302.63—2313.99. Berlin 1354.03—1364.83. Bruselj 797.46—801.40. Curih 1108.35-1113.85. London 167.64-169.24. Newyork 3326.33-3354.59. Pariz 223.95-225.07. Praga 141.12 do 141.98. Trst 290.90—293.30.
Promet na zagrebški borzi 31.631 Dim.
Curih. Pariz 20.20625. London 15.15. Newyork 302.625. Bruselj 71.95. Milan 26.285. Madrid 41.875. Amsterdam 207.75. Berlin 122.40. Dunaj 72.72 (57.30). Stockholm 78.15. Oslo 76.15. Kopenhagen 67.65. Praga 12.7475. Varšava 57.90. Atene 2.93. Carigrad 2.46. Bukarešta 3.05. Buen. Aires 0.8125.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% inv. pos. 71—72, agrarji 41—42, vojna škoda 352—355, begi. obv. 58—60, 8% Bler. pos. 64—67, 7% Bler. pos. 57—58, 7% pos. DHB 68-69.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 70—71.50, agrarji 40.50—42 (41), vojna škoda 355—357 (356), 12. 359—360 (360, 361), 6% begi. obv. 60—60.50 (60.25), 8% Bler. pos. 66—68, 7% Bler. pos. 57.75 do 60, 7% pos. DHB 68—71. — Delnice: Narodna banka 4100 bi. Priv. agr. banka 220—224. Osj. si. tov. 120—140, Bečkerek sladk. tov. 740 bi. Osj. livarna 135 bi. Trboveljska 70—90.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71.50— 72.50, vojna škoda 355—356 (355.50, 352), 9. 355-356 (355.50), 12. 360—361 (361), 6% begi. obv. 61.50—62.50 (61.75), 12. 62 den. 8% Bler. pos. 64 do 67, 7% Bler. pos. 57.75—58 (57.75), 7% pos. DHB 68 bi. (66). — Delnice: Narodna banka 4120 bi. Priv. agr. banka 220—223 (222).
Hmelj
Žalec, 18. sept.: V tekočem tednu se zdi, da bo kupčija vendarle nekoliko oživela. Pojavlja se zopet več zanimanja in tudi povpraševanja je že nekaj več. Cene so ostale sicer v glavnem neiz-premenjene, vendar so se nekoliko učvrstile in se plačuje za prvovrstno blago 35—40 Din, za tudi v barvi brezhibno celo še nekaj več, za srednje 25—35 Din in za slabše 20—25 Din za kg. Ponudba pa žal še vedno prekaša povpraševanje in je prav zato kupčija navidezno še vedno mirna. Medtem pa bodo manjši hmeljarji večinoma prodali svoj pridelek in bo na razpolago le še blago, ki je v čvrstejših rokah. Od morebitnega uveljav-ljenja hmeljskega monopola na Češkoslovaškem ali vsaj določitve obveznih najnižjih cen si tudi naši hmeljarji obetajo mnogo koristi.
Niirnberg, 17. sept. Kvaliteta letošnjega pridelka je prav dobra. Tudi donos je bil boljši, kot se je v splošnem pričakovalo, in je bil zadovoljiv. Kupčija se je že lepo razivila, posebno v okraju Spalt (Srednjefrankovsko), kjer je blago že deloma razprodano in sicer po najvišji določeni ceni 320 mark za stot. Dovozi na niirnberški trg so slabi: znašali so v 14 dneh nove sezije komaj 1000 bal, od katerih polovica je prešla v druge roke. Za lansko blago (Hallerstau) se je plačalo 170—190 mark, za novo 220—320 mark za stot.
Jajca
Vojvodinski listi pišejo, da naš največji odjemalec, Italija, trenutno ne prihaja v poštev in tudi Švica že nekaj časa ne kupuje pri nas. Ugodno j>a se razvija naš izvoz v Nemčijo na podlagi nove trgovinske pogodbe. Toda plačila zastajajo in nemški uvozniki zelo pazijo na kakovost. Tudi izvoza v druge države ni.
Svetovni, evropski, ameriški in jugoslo- j vonski rekordi
Šele pred kratkim, dne 28. avgusta, je kongres ; mednarodne lahkoatletske zveze potrdil novo lieto : svetovnih rekordov v lahki atletiki, že se nam jav- i ljajo novi, naravnost fantastični rekordi. Na evropskem prvenstvu v Turinu je Finec Jarvinen zalučal kopje 76.66 m daleč, s čimer je postavil nov svetovni rekord, črnec Metcalfe (Amerika) pa je preteklo nedeljo tekel v Tokiju 200 m v 20.2 sek., kar je tudi nov svetovni rekord. Neverjetno ee spreminja lista rekordov, kajti skoraj vsaka mednarodna prireditev ji nekoliko spremeni njeno lice. Do prihodnjih olimpijskih iger se bo še temeljito spremenila in ni izključeno, da se bo kaka znamka na letošnjih mitingih pomaknila zu kako desetinko sekunde ali za kak centimeter navzdol, oziroma navzgor. Ker bi naši čitatelji imeli radi kompletno in najnovejšo listo svetovnih rekordov, zato jo podajamo v celoti; zraven smo dodali še listo evropskih, ameriških in jugoslovanskih rekordov, da bo vsakdo lahko primerjal posamezne rezultate in si napravil približno sliko, kako bodo odrezali evropski narodi v Berlinu čez dve leti, kako Amerika — in končno, kain se bomo mii plasirali.
Svetovni rekordi
Teki : 100 m: VVilllams (Kanada.) Toian (Amerika) Metcalfe (Amerika) 200 m: Loeke (Amerika)
Metcalfe (Amerika) 300 m: Paddock (Amerika) «10 m: Carr (Amerika) 500 m: Eastman (Amerika) liOO m: Eastman (Amerika) 800 m: Hampson (Anglija) Eastman (Amerika) 1.000 m: Ladoumeaue (Francija) ' 1.500 m: Bonthron (Amerika) 2.000 m: Ladoumeaue (Francija) 3.000 m: Nielsen (Danska) 5.000 m: Lehtinen (Finska) 10.000 m: Nurmi (Finska) 15.000 m: Nurmi (Finska) 20.000 m: Nurmi (Finska) 25.000 m: Marttelin (Finska) 30.000 m: Rjbas (ArgentAnija) 100 jardov: Wykoff (Amerika) 220 jardov: Loeke (Amerika) 300 jardov: Wefers (Amerika)
Butier (Anglija) 440 jardov: Eastman (Amerika) G00 jardov: Eastman (Araorika) 880 jardov: Eastman (Amerika) 1000 jardov: Becalli (Italija) 1320 jardov: Lovelook (Nova Zelandija!
1	mitja: Cunningham (Amerika)
2	mitji: Nnrmi (Finska)
3	milje: Lehtinen (Fin«ka)
4	mitje: Iso-Hollo^ (Finska)
5	milj: ™
6	milj:
7	milj: S milj: 9 milj:
10 milj: 15 milj: 20 milj: 25 milj:
Razpis
Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo za
1.	napravo raznih kanalov,
2.	pleskanje raznih ograj.
Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra, do
torka, dne 25. septembra 1934 do 11 dopoldne.
Istotam se dobe vsi razpisni pripomočki.
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 15. septembra 1934.
Župan in mestni načelnik: Dr. Dinko Puc, I. r.
Nurmi (Finska) Nurmi (Finska) Shrubb (Anglija) Shrnbb (Anglija) i 9 milj: Shrnbb (Anglija)
..... Nurmi (Finska)
Appleby (Anglija) Orossland (Anglija) Green (Anglija) i ura: Nurmi (Finska) S uri: Harver (Anglija)
Zapreke:
110 m: Beard (Amerika) 200 m: Brookins (Amerika) 400 m: Hardin (Amerika) 120 Jardov: Beard (Amerika) 220 jardov: Brookins (Amerika)
Paul (Amerika) 440 jardov: Gibson (Amerika)
Štafete: 4X100 m: Nacionalni tim Amerike 4X200 m: South Californla Un. 4 X 400 m: Nacionalni tim Amerike 4 X 800 ra: Boston AA. 4X1500 m: Nacionalni tim Anglije 4X11« jaTdov: South Californla Un. 4 X 220 jardov: South Californla Un. 4 X 440 jardov: Stanford Un. 4 X 880 jardov: TSokUm AA. 4X1 milja: Illinois AC.
Skoki:
Skok v višino b. z.: Goehring (Amerik«) Skok v višino z z.:Marthy (Amerika) Skok v daljavo b. z.: Ewry (Amerika) Skok v daljavo z z.: Nambu (Japonska) I Troskok: Nambu (Japonska) Skok s palico: Miller (Amerika)
Meti:
Krogla: Torrance (Amerika)
Krogla obojeročno: Torrance (Amerika)
Pisk: Anderson (Švedska)
Disk obojeročno: Nicklanderr (Finska)
Kopje: M. Jarvinen (Finska) Kopje obojeročno: Hackner (Švedska) Kladivo: Ryan (Amerika) Metanje uteži: McGrath (Amerika)
D e s e t o b o j:
Desetoboj: Sievart (NemMJa)
Hoja:
3.000 m: Rasmuesen (Danska) 5.000 m: Schwab (Švica) 10.000 m: Pope (Anglija) 15.000 m: Rasmussen (Danska) 20.000 m: Dahlin (Latvlja) 25.000 m: Dahlin (Latvija)
1	milja: Gonld/ing (Kanada)
2	mitji: Larner (Anglija)
3	mtUe: Larner (Anglija)
4	milje: Larner (Anglija)
5	milj: Pope (Anglija)
6	milj: Pope (Anglija)
7	milj: Pope (Anglija) S milj: Pope (Anglija)
0 milj: Larner (Anglija) 10 milj: Larner (Anglija) 15 milj: Dahlin (Latvlja) 20 milj: Grififth (Anglija) v 25 milj: Schofield (Anglija!
1	nra: Pope (Anglija)
2	nri: Dahlin (Latvija)
Evropski rekordi
100 m: Jonath (Nemčija) 200 m: Kflrnlir (Nemčija) 400 m: Ltddell (Anglija) 800 m: Hampson (Anglija) 1.500 m: BeceaH (Italija) 5.000 m: Lehtinen (Finska) 10.000 m: Nurmi (Finoka) Marathon: Sonkmutti (Finska) 50 km hoje: Slewert (NemMja) 4X100 m: Nemčija 4X400 m: Anglija
110 m zapreke: Wennntr!Vm (Švedska) 400 m zapreke: Tisdalt (Irska) Skok v daljavo: Long (Nemčija) Troskok: Peter* (Holandska) Skok v višino: Kotkas (Finska) Skok s palico: Hoff (NorveSks) Krogla: Douda (CeSkoslovnSka) Kladivo: 0'Caltaghan (Irska) Disk: Homeaz (Madjarska) Kopje: JRrvInen (Fln»kn) Desetoboj: Sievert (Nemčija)
Ameriški rekordi
100 m: Peacoek 10.3: Metcalfe 10,4; Klesel 10,(i: Oodstein 10,«: Siogel 10. Pollock 10.11.
200 ni: Klesel 20,S: Anderson 21,1 Kane 21,4; Spoffard 21.fi; Drnper 21,6.
10.3	1930
10.3	1932
10.3	1933
20.6	1926
20,6	1933
33,2	1921
46,2	1932
1:02	1934
1:18,4	1934
1:49,8	1932
1:49,8	1934
2:23,6	1930
3:48,8	1934
5:21,8	1931
8:18,4	1934
14:17	1932
30:06,2	1924
46:49,6	1928
1:04:38,4	1930
1:22:28,8	1930
1:40:57,6	1932
9,4	1930
20,6	1926
30,6	1896
30,6	1926
46,4	1933
1:09,2	1933
1:49,8	1934
2:10	1933
3:02,2	1932
4:06,8	1934
8:59,6	1931
13:50,6	1932
19:01	1933
24:06,2	1924
29:36,4	1930
35:04,6	1904
40:16	1904
45:27,6	1904
50:15	1928
1:20:04,4	1902
1:51:54	1S94
2:49:29,4	1918
19,210	1928
53,653	1933
14.2	1934
23	1924
50,6	1934
14,2	1931
23	1924
23	1933
52,6	1927
40	1932
1:25,8	1927
3:08,2	1932
7:41,4 15:55.6	1926
	19.10
40	1931
1:25,8	1937
3:12,6	1931
7:41,4	1928
17:21,4	1923
1.67	1913
2.06	1934
3.47	1904
7.98	1931
15.72	1932
4.31	1932
17.40	1934
28.68	1934
52.42	1934
90.13	1913
76.10	1933
114.28	1917
57.77	1913
12.35	1911
8790.46	1934
12:53,8	1918
21:59	1931
44:42,4	1932
1:10:23	1918
1:34:26	1933
2:00:46	1933
6:25,8	1910
13:11,4	1904
20:25,8	1905
27:14	1905
33:47,2	1932
43:07	1932
50:20,8	1932
58:04,6	1932
1:07:37,8	1908
1:15:57,4	1908
1:56:09,8	1933
2:47:52	1870
3:37:06,8	1911
13,308	1932
24,843	1933
10.3 20,9 47,6
1:49,7 3:49 14:16,9 30:06,2 2:28:17,9 4:34:03 40,6 3:11,2
14.4 51,8 7.65
15.47 2.01 4.25 16.20 56.08 50.74 76.60 8790
400 m: Hardin 47,4; Fuqna 47,4; Blackman 47,5;
McCurthy 48,0; Warner 48,2.
800 m: Eostman 1:50,0; Bush 1:52,4; Uorubostot 1:51,9; .iohnsou 1:53,5; Robinson 1:54,1; Bonthron 1:54,8.
1500 m: Bonthron 3:48,8; Von/Jte 2:53,4; Sears 3:57.5: Zaatperlul 4:00,0; Wdlldumson 4:01,5.
3000 m: Crowley 8:39,3; Kerr 8:51,4; Benavide® 8:56,6; Bonthron 8:58,1.
5000 m: McCiuskey 14:54,8. 10.000 m: Peniti 33:34,2.
110 m zapreke: Beard 14.J; Pisher 14.J; Thomaa 14,8; Stauley 14,9; Everett 15,1; Good 15,1.
Skok v višino: Marthy 2.06; Johnson 2.047; Spite 2.03; Turlier 1.98; Burke 1.97.
Skok v daljavo: Owens 7.81; Olsou 7.72; Clark 7.IS1; Pollock 7.51; \Vlllpple 7.48; Meagher 7.47.
Kopje: Odeli 67.62; Parke 67.33; Mottram 66.75; Legore 66.04; Blair 65.10; Panther 64.37; Wernto 64.34.
Disk: Lyman 49.93; Dumi 49.54; Lahorde 49.44; Can-uon 48.75; June 48.36; Dean 48.03.
Krogla: Torrance 17.40; Lyman 16.695; Tlieodoratuai lli.29; Dumi 15.875; Bister ]5.69; Irwtoi 15.608; Harper 15.53.
Kladivo: Favor 52.02; Dreyer 51.92; Zaremba 51.57; Holoonibe 51.04; Malin 50.91.
Skok b palico: Deaoon 4.33; Grnber 4.278; Sefton 4.278; K and 4.278; Brown 4.265; Tlionipson 4.265.
Od »predaj navedenih rekordov bi bilo popraviti Jiirvinov rekord v kopju ln Melcalfov rekord na 200 in, katera smo že v začetku omenili.
Jugoslovanski rekordi
100 in: Bauer 10,7. 200 m: Dr. Jamnlekd 22,4. 400 m: Dr. Jaminiokl 50,8. 800 m:Tučam 1:59,2. 1.500 m: Tučan 4:11,0. 5.000 m: Krevs 15:45,0. 10.000 m: Bručan 33:44,0. Marnton: Sporn 2:58:19,0. 4X100 m: Reprezentanca 44,2. 4 X 400 m: Reprezentanca 3:33,4.
Balkanska Štafeta (800—100—200—100): Ha£k (Zafrefc) 3:29,2.
110 m zapreke: Dr. Bnratovii 15,0.
400 ra zapreke: Dr. Jnmnicki 58,2.
Skok v daljavo: Dr. Buratovlč 6.98 m.
Troskok: Miokovič 13.80 m.
Skok v vifiino: Martini 1.85 m.
Skok s palico v višino: Dr. Bnratorlč 3.55 m.
Krogla: Kovafevič 14.73 m.
Kladivo: StopiSnik, Goifl 48.99 m.
Disk (svobodni stil): Ambrozy 44-16 m.
Kopje: Messnor 58.43 ra.
ZSK Hermes. ObveSčamo celokupno članstvo, dt>
je mnrln mati našega Igrača g. Toneta Pleža. Pogreb, na katerega se članstvo vabi, se bo vršil danes ob 16 iz Mavrarjeve ulice 6t. 4 v Šiški. — Nogometna sekcija. Strogo obvezni trening prve skupine se bo vršit danes in v petek od 17 daljo. Trening je strogo obvezen za vse Igrače. V prihodnjih dneh bodo treningi v večernih urah na razsvetljenem igrišču in to prodveem za one igrače, ki »o zaposleni čez dan.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Plenarni članski sestanek se vrši v četrtek, 20. t. m. ob 19 v garderobi na starem igrišču. Pred sestankom Je obvezen troning zn vse atlete. Sestanek je zelo važen, zato naj pridejo v»t. Pri sestanku morajo oddati vsi atleti klubovo opremo.
Hazenska sekcija. Danee in jutri lalbkoiitletski trening. Pri jutrišnjem treningu sc bodo preizkusile poedine atletinje v toku na 800, 200 m In 80 m zapreke ter v metu diska. Važno radi drž. prvenstva. Na starem Igrišču naj l>odo zato točno ob 17.30: Omanova. Boža, Marta, Pribošok, Slaipar, Zajec, Silva, Lidija, Ivlen, Trntnikova. Izostanek se ne bo opravičil nobeni.
Ljubljanska Hmsko-sportna podzve.zu. Službeno. Sklepi seje upravnega in tehničnega odbora ilne 8. t. m. — Sklene se urgirati pri JZS/. izdanje si>ortnegii koledarja za 1. 1934-35 tor dopolnil ln sprememb pru vil glasom sklopa letošnjega rodnega občnega zbora JZSZ. — Včlanjeni klubi se pozivajo, da poravnajo čimprej svoje obveznosti za tekočo sezono. — Klubi: Ljubljanski Sokol, SPD Trbovlje, SK Tržič, SK Korotan, SIC Reka in SK Kočevje se pozivajo, da poravnajo svoje obveznosti iz prejšnjih seaon. — Pozivajo se klubi, da javijo sodniške kandidate radi prijave JZSZ i.11 radi prireditvo sodniškega tečajn. — Sklene se prositi JZSZ, da preskrbi trenerja za smuk in slalom ter trenerja za skoke. — Klubi se pozivajo, da javijo čimprej e svoje prireditve v tekoči sezoni rudi nvr stitve v športni koledar. — Klubi se pozivajo, da Ja vijo svojo potrebo po zvozniti tekmovalnih formular-jlh in drugih tiskovinah. — Smnški prijatelji v krajih, kjer ni klubov, ki bi gojili smnški šport, kljub temu, da bi za istega bila dana razvojna možnost, se naprošajo, da javijo svoj naslov radi orgajiizaelje smuških klubov. — Klubi se pozivajo, da javijo po enega delegata v npravni odbor. — Redne seje upravnega odlmra se vrše do nadaljnega vsaki prvi iu tretji petek v mesecu ob 20 v damski sobi kavarne Emona-. — Dopisi na LZSP naj se naslavljajo: Gtwp. Pipenbacher, Rutarjeva 9. — Tajnik I.
NAJBOLJŠI ŠIVALNI STROJI
Mim ,N .GRIf ZNER
pokromana kolesa
,,GRITZNER"
pletilni stroji
..DIAMANT"
po icredno nizkih cenah
rvTa\r josip PETEUNC
LJUBLJANA
blizu Prešernovega »pomenika, za vodo.
Telefon št. 2913.
Anderson 6: Owens
1932
1928 1924
1932
1933 1932 1924
1934
1924 1932 1932
1929
1932
1933 1928
1931
1925
1932
1931
1932
1933
1934
10,4; 10,6:
Večletna garancija!
Pouk v umetnem vezenju brezplačen I
Gospodje
trgovci in gostilničarji!
Pristni domaČi šampanjec
Bakarsho vodico
najboljSe kvargle, kavijare, razne ribne konzerve, sire vseh vrst, kakor tudi vse druge delikatesne specialitete, katere pošiljam v vse kraje Slovenije, dobite pri meni na skladilšču v Kolodvorski ulici št. 28 GRIGORIJ A. STANISLAVSKIY
Metcalfe 21,3;
Potrtega srca naznanjamo tužno vest. da nam je Vsemogočni Bog nenadoma poklical k sebi predobro mamico, staro mamico, sestro, teto in taščo
MARIJO PLES
vdovo po državnem uslužbencu
Pogreb nepozabne se bo rrSll v sredo 17. t. m. ob 4 popoldne iz hiše žalosti Maurerjeva ulica št. 4 k Sv. Križu.
ŽALUJOČI OSTALL
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—jieni-tovanjski oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek sa mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega snataja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2 oO. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
U52L9
Pouk v klavirju
prvovrsten, dajem po zmerni ceni. - Grem tudi na dom. — Pčeljnikova, Gosposka ulica št 4. (u)
Kurjač za parni kotel
se išče. Ponudbe z navedbo višine plače poslati na: Kemijske tvor-nice Bernhard Moster, Zagreb, Sajmična 50. (b)
mm
Vajenca
sprejmem v specerijsko trgovino v Ljubljani. — Prednost imajo sinovi železničarjev. — Naslov v upravi »Slovenca« pod
St 10838.	(v)
(T;
u
Organist-cerkvenik
starejši, z ženo, urar, želi službo na manjši župniji, todi samo za stanovanje. Vinarska ulica 33/1, vrata 9.	W
Stanovanja
Oskrbnik-šafar
vešč vseh panog gospodarstva, samec, s kletno prakso pri več gospodarjih, želi s 1. novembrom spremeniti službo. Cenjene dopise upravi »Slovenca« Maribor pod »Zvest in trezen« 10826.
1
tlužbodobe
Kuharico
I
Enosobno stanovanje
v Trnovem ali Prulah — iščem za takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10839.	(c)
IŠČEJO: Prostor
za napravo parne pekar ne iščem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Parna pekarna« 10835. (m
ODDAJOs Gostilno
moderno urejeno, dobro idočo, oddam radi bolezni takoj ali z novim letom, eveot tudi za večletno pogodbo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Januar 1935« št 10647
Denar
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10 in Aleksandrova cesta 4-II.
samostojno, zdravo, varčno in snažno sprejmem. Prednost imajo absolventke dr. Krekove gospod, šole. Iščem tudi sobarico, vajeno pranja in likanja perila, pospravljanja boljših sob in serviranja. Tekoča topla in mrzla voda, elektrika v hiši. Ponudbe t navedbo starosti, prepisi spričeval in zahtevki upravi »Slovenca« pod »Trgov, hiša izven Ljubljane« št. 10691.	(b)
Prodajalka
poštena, dobro izvežba-na posebno v manufak-turi, se takoj sprejme. Ponudbe z zahtevo plače in navedbo prakse upravi »Slovenca« pod »Večji promet« št. 10852. (b)
Služkinjo
za vsa hišna dela, zdravo, pridno, pošteno, ljubiteljico otrok, zmožno nemščine in hrvaščine takoj sprejmem. Ponudbe: Drausinger, Zagreb, Petrinjska 28/a. _(b
širile »Slovenca«!
Posojila
dajemo na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov proti 9% obrestim letno. Ravno tako iste kupujemo in prodajamo. Hitro in točno poslovanje.
Pucka štediona
Zagreb
Naš zastopnik za dravsko banovino ie: Zore Rudoli, Ljubljana, Gledališka uli-
Bančne vloge, akcije
kupuje, prodaja, lombar-dira najsolidneje: St Praznik, Zagreb, Varšavska ulica 6, telefon 28-33.
•tvorni sm« UMifAKTi rNB trgovin«
KMEČKI NAGAIIN
V LJUBLJANI - KREKOV TRG Št€Y. 10
NflSe geslo |e: N&LI DOBIČEK VELIK PROMET!
(nasproti mestnega doma)
AKo hotele dobro ln poceni Knpm, potem obiščite nas ln prepričajte se.
%iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Kupimo
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubliana, Ilirska olica 36, vhod t Vidovdanske eeste ori gostilni Možina.
Bukova drva
v polenih, 1 meter dolga, suha in zdrava, kupujemo. Ponudbe na poštni predal št. 21, Ljubljana I.
irrMni
Harmonij
za pevske vaje kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10841. (g)
Usnjeni suknjiči
Ipumparce — najboljši nakup. A. Presker, Sv. Petra cesta 14.
Več decimal. tehtnic
s katerimi se lahko tehta 50—300 kilogramov teže, in velik zaboj za oves — proda M. Berdajs, Ve-trinjska ulica 30, Maribor.	(1)
Dva lepa štedilnika
železna, emajlirana, dobro ohranjena, prikladna za večjo kuhinjo ali gostilno — sta naprodaj v Ljubljani, Kersnikova ulica 7. »Prilika«.	(1)
Kupim hran. knjižice
»Celjske mestne hranilnice« 300.000 do 400.000 dinarjev. Resne ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Sreča« št. 10810. d
Klavirji!
Planini!
Kupujte na obroke
od Din 400*—
prve svetovne fabrikate: Bosendorfer. Steinway, Porster, Petrof. Hiilzl, Stingl original, ki_ so
nesporno najboljši I (Lahka precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Aleksandrova cesta 7.
Velikanska zalogu vseh glasbenih Instrumentov lo strun
Citajte in širite »Slovenca«!
BEZES
Kislo zelje, repo,
sarmo, prvovrstno, po brezkonkurenčni ceni dobavlja vsako množino Homan, Ljubljana, Sv. Petra c. 83, telefon 27-66.
Več stojal
in trgovskih prodajalnih miz naprodaj po nizki ceni. Več o tem se izve v trgovini M. Berdajs, Ve-trinjska ulica 30, Maribor.	(1)
Cvttck
originalni dobite v
Centralni vinarni v Ljubljani
Usnlale »uknllCe
od Din 420" - do 580.—
dobite prt
Fr. Zalokar
Mengeš 41.
ZAHVALA. Za vse izraze iskrenega sočutja povodom prerane in nenadomestljive izgube našega predobrega soproga in očeta, gospoda
Josipa Krivca
trgovca
kakor tudi za poklonjene krasne vence in cvetje, vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, gospodoma govornikoma za poslovilne besede, pevskemu zboru in godbi za žalostinke, in vsem, ki so nam na katerikoli način lajšali gorje, vsem iskrena hvala. Krško, dne 19. septembra 1934.
Globoko žalujoča rodbina KRIVEC.
I
Pohištvo
i
Spalnice
moderne, iz orehove korenine. pleskane in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovic, Komenske-ga ulica 34.	(šl
Malinovec
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan - se dobi na malo in veliko v
lekarni dr. G. P1CCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6.
Sode za olje
in sode druge vrste prodaja trgovec M. Berdajs, Vetrinjska ulica 30, Maribor.	(1)
Poslovila se je od nas naša srčno ljubljena in dobra soproga, mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa
Frančiška Vrhove
roj. Gaber
soproga posestnika
v torek, dne 18. t m., po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 20. t. m. ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta št 46, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 19, septembra 1934.
Jože Vrhove, soprog; Lojze, Jože, Franci, Ivan, Viktor, sinovi; Marija, Ivanka, Francka, hčere — in ostalo sorodstvo.
VSE GUBE
SO IZGINILE!
po šestih tednih
Kislo zelje, repa
novo, prvovrstno in cele glave za sarmo, v sodčkih, dobavlja po brezkonkurenčni ceni G. Er-klavec, Ljubljana, Kode-ljevo 10, telefon 25-91. 1
Posestva
Malo i>osestvo
s hišo in vodno močjo proda občina Litija. Ponudbe v 14 dneh na občino Litija.	(p)
Obrt
B. Jančar,
pleskar in slikar, staro-znana delavnica Breg 6, sedaj Križanska ulica 4, se nadalje priporoča za solidno delo.	(t)
V neki dunajski bolnišnici je neki znameniti zdravnik dnevno po pet minut negoval neko 61 letno ženo. V šestih tednih so gube popolnoma izginile. Povrnila se ji je sveža, mladostna, dekHška polt. Ta poizkus je bil ponovljen, navada Dunajski Medicinski List, pri drugih ženah v dobi od 60—70 let z istimi presenetljivimi rezultati.
Skrivnost teh uspehov je razglašena vsemu svetu. Vsaka žena lahko sama isto doseže. Dr. Stejskal, profesor dunajske univerze, je razkril, da j« vzrok gub na licu izguba gotovih vitalni sestavin kože. Po dolgih letih raziskovanja se mu je posrečilo, ekstrahirati to dragoceno sestavino iz skrbno izbranih mladih živali. Ta produkt je imenovan Biocel. Pravico prodaje tega nenavadnega izuma si je z ogromnimi stroški pridobila tvrdka Tokalon. V kremi Tokalon, hranilu za kožo, rožnate barve, je Biocel kombiniran še z drugimi hranilnimi sestavinami. Krema pomlajuje kožo, odstranjuje gube in krepča oslabele mišice lica. Žene od 50—60 let lahko dobijo mladostno lepoto, zaradi katere jih bo zavidalo mnogo mladih dekfet.
PROTI ONEMOGLOSTI IN UTRUJENOSTI CELEGA TELESA STAREJŠIH OSEB
Onemoglim in starejšim osebam toplo priporočamo, da si masirate telo s preparatom »Alga« zvečer, predno greste spat, in zjutraj, predno vstanete. Telo Vam bo zvečer po masaži lahko, imeli boste globoko spanje, v katerem se boste odpočili in okrepili. Zjutraj po masaži ostanite še nekaj časa v postelji. Ko boste vstali, bodo Vaši udje gibki, hoja lahka kakor v prerojenem telesu, počutili se boste sveže, zdrave in močne. »Alga« se dobi povsod. Steklenica 14.— Din.
(Reg. S. B. 18117-32.
1 Jž? KUBANY-JEV MATE ČAJ
hrani ter KrepCa 2ivce in mišice. Kospt-šuje prebavo, dela apetlt, regulira delo-w vanje srca In ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po oln 15'—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Leuatek, Ljub-liana, Resljeva e. 1, ako poSljete v naprej Din 15'—. Športniki, turisti, lovci, nogometaši: pijte ga redno I
9lise za volane v različnih gubah Specielni entel oblek, volan, šalov itd.
^Utiranje - predtiskanje.
Vrenje monogramov, zaves, perila. Navaden fin entel vložkov in čipk. — Hitro, fino in pocfeail Matek <£ Mikeš, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj)
Alja Rahmanova:
3. 'I
Zakoni v rdečem viharju
Dnevnik ruske žene
8. novembra 1921.
Vera najina prizadevanja, da bi dobila stanovanje, so ostala doslej brezuspešna. Še vedno moramo stanovati vsi skupaj v eni sobi in poslušati hrup iz sosednih stanovanj. Vrhtega igra Irina klavir, Nataša pa hodi po sobi semtertja in se glasno uči.
Želodec je prazen, zakaj jesti nimamo dobesedno ekoro ničesar, kri sili v glavo in komaj dojemam smisel besed, ki jih berem. Poleg mene sedi Otmar in jaiz ga ves čas držim za roko. To mi daje moč, in če mi postaja le prehudo, se ozrem nanj, ki tako mimo 6edi in zbrano študira, kot bi bilo vse v največjem redu. Zakrijem mu oči in praviim:
»Otmar, kako neskončno te imam rada!«
Potem me poljubi im vsa utrujenost in lakota izgine.
16. novembra 1921.
Danes eo se zopet pritoževali, kako pada nivo pri dijakih.
»Da so ubogi dijaki oproščeni vsega plačevanja, s tem se popolnoma strinjam,« je rekel profesor Denisov, da p>a labko vsah hodi na vseučilišče, komur se poljubi, brez ozira na prejšnjo izobrazbo, je naravnost poraano. Na vprašanje, kdo je bil Kant, mi je odgovorila neika dijakinja: Vodja menjševikov! In Platona je neki dijak označil za genea-ala Belih. Pri predavanjih polovica slušateljev neumno strmi pred ee, ker ničesar ne razumejo; zadnjič mi je rekel nekdo v obraz: ,A kaj, neprestano nam govorite o inozemskih vo-
diteljih, ali nimamo dovolj svojih v stranki, ki bi se dalo o njiih več povedati?«
»Pri jezikoslovju ni nič bolje,« je dejal profesor Brnet, »od novih znajo nekateri komaj evoje ime pravilno napisati in jaz naj jim razlagam primerjalno slovnico indoevropskih jezikov! Najne-prijetaejiše je pa, da se čutijo hudo užaljene, če česa ne razumejo... Ko sem zadnjič neko dijakinjo pri praktičnih vajah vpraševal o predponah in priponah, je zardela in reikla: ,Prosim, take nedosdojnostd spadajo na medicinsko fakulteto!' Kaj si je mislila pri tem, mi je seveda uganka!«
30. novembra 1921.
Včeraj je bil zopet eden tistih večerov, ko se profesorji in docenti dvakrat na mesec sestanejo. Navadno se vrše sestanki pri profesorju Muratovu, ker ima največje stanovanje. Povabijo 6amo tako zvari o »staro profesuro«, to eo profesorji, ki stoje na stališču svobodne znanostri in se niso 3*prila-I godili« komunistom. Najmlajši med njimi je Otmar. Razen zastopnikov humanitarnih znanosti prihajajo tudi nekateri medicincd in naravoslovca, ki ee j>o-6ebno zanimajo za duševne vede. Večeri se vrše na kolektivni podlagi; v»ak udeleženec prinese s seboj kaj jednega in iziroči »posle vodečkn« damam, da raadele vse na deleže, in na krožnikih postavljajo pred zborovalce; tudi čaj one natakajo. Jestvine, ki Jih donašajo, so kajpak času primerne, nadvse skromne: črn kruh, pecivo iz ržene moke ali pšenionih otrobov, kotleti iz pšena itd. Ob dolgi mizi, ki je zložena iz več miz, sedi več ko trideset oseb. Ob slabi električni razsvetljavi je težko razločiti njihove obraze, tem globlje pa mi segajo v srce njihovi pogovori; iz njih zveni polna moč in nezlomljiva volja. Z nepopisnim ponosom me navdajajo naši ruski, učenjaki. Vem, da eo jim obrarai bledi in upadli od gladu; vem, da jim je obleka
staira, obledela in zakrpana, večkrat zakrpana; vem, da jih 6aka doma mrzla, nezakurjena 60ba in pisalnik, pokrit z rokopisi, ki jih ne bodo mogla dati v tisk — toda žive dalje v svetu vede, delajo dalje brez prestanka, z uporabo zadnjih moči, za idejo, ki je zaničevana in obsovražena pri tistih, kri imajo moč ...
Snov, ki so jo danes razpravljali, je bila posebno zanimiva: »Ruski človek«.
»Samo to-le rečem,« je pričel profesor Denisov, »naj se piše a ruskem ljudstvu kolikor ee hoče, naj ee dela z njim še toliko poskusov, vedno bo ostalo nerazrešljiva zagonetka. Njegova duša še vedino spi, naj ei so jo že tolikokrat poskusili zbuditi v jasno življenje. Že Peter Veliki jo je skušal zbuditi, ko jo je nategnil na natezalnico, ko jo je hotel oblikovati po vzorcu zapada — in zdaj zopet leži na mučilnici, zakaj ideje Karla Marksa eo ji prav tako tuje, kot 6o ji bile takrat ideje zapada. | Čudno, tragično usodo mora trpeti rusko ljudstvo, I ker ga ne puste, da bi Slo svojo pot. Nasilno ga i trgajo ie struge, ki teče v njej v širokem, poča-I snem, nedouniinem toku ... Kaikor, da bi bilo mogoče Volgo tako uravnati v njenem toku, da bi postala Ren ali Sena!
Če ee zamislim v bitnost ruskega ljudstva, se vedno spomin i m Turgenjeve pesmi »Sfinga«:
,Rumeno-si>v, po vrhu sipek, spodaj tTden, škr-tajoč pesek, brez konca, kamorkoli pogledam.
In nad to peščeno puščo, nad tem morjem mrtvega prahu se dviga ogromna glava egiptovske sfinge.
Kaij bi rade povedale njene debele, bohotne ustne, njene nabrekle, nepregibne nozdrvi — in njene oči, ozke, pol zaspane, pol pozorne oči pod dvojnim lokom visokih obrvi?
Gotovo bi rade nekaj povedale, saj govore — toda le Ojdipos zna rešiti uganko, razume njeno nemo govorico.
O, saj poznam te poteze... nič več nimajo egiptovskega na sebi. Belo, nizko čelo, naprej štrleče ličnice, kratki, ravni nos, zala usta z belimi zobmi, mehki brki, kodrasta bradica in daleč razprte oči — in na glavi evitek las, razčesan po temenu.. .saj to si ti, Karp, Sidor, Semjon, mužik z Rjasanskega ali Jaroslavskega, rojak moj, ruska kost! Od kdaj pi si med sfingami?
Ali bi tudi ti rad kaj povedal? Da, tudi ti si sfinga.
In tvoje oči, brezbarvne, pa globoke oči — tudi govore... In prav talko nema iin zagonetna je govorica.
Pa kje je tvoj Ojdipos?
Oh! Ni zadosti, da kdo obleče kmečki jopič, pa postane tvoj Ojdipos, o vseruska sfinga!«
Nekaj trenotkov je vladal molk. Vse nas je zigrabilo, kakor zgrabijo purav velike zagonetke.
Potem je profesor Denisov nadaljeval s tihim glasom:
»Dostojevski se ni zmotil, ko je dal ruskemu ljudstvu pridevek »bogonositelj«. Vero nosi v sebi in si je ne da iztrgati — to je ena glavnih njegovih lastnosti. Toda duša mu je temna, nejasna, ne zavedajoča se sama sebe. Sitara ženica gotov« nažge svečico za Mater božjo, preden začne kako delo: Pjotr ali Ivan enako živo verujeta v Karla Marksa ali Lenina, kot ta mamica v Mater božjo. Rus mora nekaj imeti, da ga vodi, da ga ravna; mora imeti nekaj, kar občuduje, čemur se poklanja, kajiti lastna beseda mu še api -v duši. Strahotne okrutnosti za ča6a revolucije tudi niso bile izliv ruske duše, bile so samo votli odijeki razkačenega spečega velikana. Svoje beeede še ni izpTegovorilo. Nekoč jo pa izpregovori, in to tako, da bo moral poslušati ves svet! Zagrmela bo njegova beseda kot grom in bo posvetila kot blisk in bo prinesla veliko resni oo vesoljnemu človeštvu ...«